Urediištv« i» upravnlštro v Ljubljani. FranSiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, UCiteljska tiskarna, -v = Reklamacije za list so poštnine proste Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslt.no vrstiea po 60 v; večkratni objavi po do-'—■■■ govoru primeren popust . ■ ■ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ————— dan opoldne. ——— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—•, za mesec K 3'—. Za C. a ničijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ■: —.....---j Ameriko K 48. .......... Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke. •m Posamezna Številka 14 vin. m Št. 66. V Ljubljani, četrtek dne 21. marca 1918. Leto II. Dve pomembni resoluciji. Dinc 2. in 3. marca se je vršila v Zagrebu, kakor smo poročali, konferenca jugoslovanskih politikov, katere, se je udeležila tudi hrvaška socialna dem racija po svojih zastopnikih, ki so skupno resolucijo tudi podpisali V nedeljo pa se je vršil na Štajerskem v Žalcu narodni tabor, ki je sprejel bistveno enako resolucijo kakor zagrebška konferenca. Resolucija točka 1. in 2. žalskega tabora, ki1 se tiče ujedinjenja jugoslovanskih narodov, se glasi: 1. Na narodnem taboru v Žalcu dne 17. miarca 1918. zbrani tisoči Slovencev in Slovenk, radostno pozdravljajoč v svoji sredi zastopnike hrvatiskega in srbskega dela našega naroda, izrekajo svoje prepričanje, da je življenje tega naroda zagotovljeno le v ujedinje oiu Slovencev, Hrvatov iin Srbov v lastni dr-zavn. Pozdravljamo vzorno z jugoslovansko. deklaracijo 30. maja 1917. započoto delo Jugoslo-vanskega kluba ter odločno ptoiudajntaimo samoodločbo naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki hoče na svojem narodnem ozemlju .tvoriti samostojno državo. Zahtevamo, da se takoj prično pogajanja za splošen mir, ki more biti trajen ‘in pravičen te na podlagi ideje narodne samoodločbe. 2. Odklanjamo vse neresne poskuse avstrijske vlade z malenkostnimi spremembami se-danje ustave reševati jugoslovansko vprašanje k«-t notranjo zadevo avstrijske državne .pralo m H P?ra^'ttava med narodi je mogoča lie v mcdsdmjnem prižnanjiu pravice samoodločbe !Tl n«rodjie državnosti. Objavljena resolucija zagrebške konference Pa se glasi tako-le: . »Safcupljenii makom razprave o opčem po-, k tičk om i narodtiom položaju složni so u tom, da je imždna koncentracija svih stramaka i strupa, kode, stoječi na stanovištu narodnoga je-dinstva te oslanjajuči se o -načelo narodnega sa-ni-oodrecljcnja, traže svoju narodnu, neza-visnu ua demokratskim temeljima umedjetniu državu S H S (Slovetnaca, Hrvata i Srba.)« Žalska in zagrebška resolucija sta se po-•tobn.o.ma približali socialno demokratični tirolski resoluciji iz leta 1909. in resoluciji, ki jo -te sprejel socialno demokratični strankin zbor t> božiču v Ljubljani 1917., Deklaracijska politika jugoslovanska je krenila ^ tisto pot, ki jo socialna demokracija zagovarja že desetletja povsem očitno-. Ln za resoluciji, ki sta bili sprejeti na omenjeni zagrebški konferenci ter na žalskem taboru, koHfcor se tičeta deklaracije, lahko glasuje tudi socialna demokracija. Jugoslovanska demokracija je torej prej nego v enem letu dosegla v vprašanju deklaracijske politike dva- pomembna uspeha. Socialna demokracija je izjavljala, -da je predpogoj en je Jugoslovanov demokratizacija. ,s.e :'e pridružil državnozborski Atf* kLub, zagrebška resolucija tri časopisje. vibe omenjeni resoluciji dokazujeta, da se .te deklaracijska politika naslonila tudi s/ice-i . a našo socialnodemiokraitično resolucijo-, da 0re.i zahtevata prav isto-, kar je -izrazila socialna demokracija v svojih dveh dortdčnih re&ollu-. cijah. Ti dve poimembnii dejstvi dokazujeta, ka-^ .krivična je gonja proti socialni demokraciji C c „ deklaracijske politike, ki ,ye ostala ves itf,,fr.wavcrn stališču, 'in le vztrajnosti in rezm razsoonloSJti ,soc[.l;[1)e demokracije je pri- Sa ’-h dveh važnih, da bistvenih vprašanjih nastal Paketen preobrat. Poletni čas pa — delavstvo, .. ^teneraJna komisija strokovnih organ iza-.1 Nernčpe razglaša uspeh povpraševanja pri rokovnih organizacijah, ki se je dognal, da se zve, -kakšne učinke napravi poletni .čas na delavstvo posam. strelk lin kako se izražajo napraap pcnavljaii očenui se premikanju časa. Ker se tudi letos, da se prihrani svečava, poletni. čas s 1. apriorni uvede v Nemčiiiii im Avstriji, nas utegnejo s-piošno zanimati posameznosti tega povpraševanja. Od 48 velikih strokovnih organizacij Nemčije se lih na vprašanje ni ŠBjjiavilip 26, svoje mneni-e pa je povedalo 22. Zveze stavbenih, tekstiilui-h, p-pcanctolli, obč. in drž. delavcev ter oblačilne Industrije niso dale nobenega odgovora. Zveze organizacij podobarjev, mesarjev, gostilničarjev, steklarjev, trgovskih po-močnikov, kotlarjev, usnjarjev im rckovičarjev, kajnepotlskarjev in tobačnih delavcev. so ob vsakršnih razmerah.za polettni čas; izrazite nasprotnice te časovne uvedbe so zveze rudarjev, pivovannarjev, klobučarjev, poljskih delavcev, mlinarjev in kiamimotsitavcev, tedaj poddici, ki večinama menjavajo delovni čas im nlhmaje prilike, . da -bi izrablilii učinke poletnega časa s pridobitvijo dnevnih ur na večer, kakor na pr. oni-, ki opravljajo delo v obrtmih in industrijskih obratih. Odlašajoča iin neodločna so mnenju tiskarjev, tovarniških delavcev, brivcev, lesnih delavcev. Slikarjev, k-oviinairškiih delavcev in tapetniikov. Rudarji .ptraviijio, da. se v rudnikih ne priihrani luč, 'ker skoro* povsod delajo brez presledka. V rudniku se vedro potrebuje luč. Rudarske družine potrebujejo v poletnem časa več luči 'kakor prej, ker imerajo zjutraj vstati ob polštirih do ptiperinh, ker se delo pričenja nned p-eto in šesto -uro. Rabijo precej časa, preden pridejo na delo. Ker je zvečer svetlo do desetih, je močni počitek' kratek. Rudar pride me-izpočit k dielu an delo miu je težko; Rufdar®/ .smatra jo poletni čas kot čas trpljenja, kvarijiv zdravju. Večina je za to, da sploh izgine poletni čais. Potdcbairji trdijo, da so z uvedbo zaidcvoJS-•ni. ker poletom čas me vpliva škodljivo na njih člaime. Z maJiimi .izjeimoimii so pivovamnlišM .in mdiimia/rtskii delavcii proti poletnemu čaisu. Narava obratov zahteva, da poleti začenjajo z delom vedno prej kakor pozimi in prej kakor pri drugih poklicih. Ljudje morajo ob poletnem času pričeti z delom .po stari tuli že ob klinih zjutraj. Čestokrat stanujejo eno do poldrugo uto daleč cd delavnega kraja. Zvečer pa hodiijo zaradi daljšega dneva in goTkega večera pozno počivat. Rabila bi sc še južna. Z lučjo se ne šte-di, marsikateri podjetnik hoče, da hi delavci zaradi zgodajšnjega zaključka dela opravljali ure čez čas. Le delavci, ki obdelujejo vrt ali polje, so za poletni čas. Toda tudi ti so prikrajša™ pri počitka. Mlinarski delavci se ne zanimajo za poletni, čas. Več mlinov -obratuje nepretrgoma in tu se ne štodii z lučjo; kjer se ne dela -trajno, ondli delajo od zotc do mraka. Delavca se oropa za eno uro spanja. V knjigoveštvu poletni čas pa vpliva neugodno, ker prednosti odtehtalo slabe posledice. Tiskarji so- v pretežni večini po dosedanjih nazorih za poletni čas. Tovarniški delavci izjavljajo, da seme morejo izraziti, ker se osebna mnenja razlikujejo o dobrotah 'in zlih posledicah. Ona ura spanja, ki jo izgubi zjutraj, ^ se ne da nadomestiti zvečer s tem, da odidejo prej k počitku. Pa budi to -se najdejo zagovorniki poletnega časa. Mesarji želijo, da bi ta novost -ostala. Kalc škodljiv vpliv na zdravje tu ni žman. Brivski pomočniki se boje, dia bo njihovi zahtevi, da se brivnice za-pro po osmih zvečer, izpodbito dno, ker bi bil zvečer še pri belem dnevu prosti. Gredo pa zjutraj radi uro prej na delo, da lahko .zvečer prej odidejo. Tudi gostilničarski pomočniki ne vedo povedati ničesar škodljivega. Za podjetnike je bil prejšnji delovni sklep dobiček, ker so ljudje bili zvečer prej prosti -in šli v gostilno. Zaraditega pa Imajo kavarne od tega tudi dobiček. Kaka škoda za obrt tu ne nastane. Nastavi jien-oi pridobe s polfitniitrn čaBium -enn uro spanja. Tudi steklarji sto zado-voldni s poletnim časom. Od trgovskih pomočniko-v so se izrekli zlasti nastavljen ciza mizo zanj, ker so zvečer dlje prosti. Od 91 krajevnih uprav lesnih delavcev — to je namreč vsa zveza, ki -je med svo*- ji-Trui skupkianiii odredila -povpraševanje — jih je 20 ža, 66 proti poletnemu času, 5 jih je odgovorila nedoločno. Utemeljuje se to s tem, da se kmetski prebivalci -ne imiomejio. navnati po nc-v-em poletnem času, ker- so odvisni od razmer v na-ravii, sdapo v jutru in drugim. Vrtna dela trajajo do temp. Z pričela Anglija proti Nemčiji vojno iz zavisti do njene trgovine. O angleškem značaju nravi, da angleški narod ne pozna zakotnosti Kralja Jurija označuje kot ne posebno izobraženega ali pomembnega, toda preprostega In dobrohotnega moža preprostega in zdravega razuma. Sir Edvard Grey slika Lichnowskega kot idealnega socialista in pacifista. Hvalili njegovo pri-prosto in jasno osebnost, ki ne pozna ne laži. ne intrig. Spomenica omenja tudi Asouitlva kot iovialnoga veseljaka, prijatelja ženskega sveta, predvsem mladega in mičnega. Kakor Gtrey je tudi ta prepričan pacifist in je bil popotootma obupan, ko so prinesli zadnji julijisiki dnevi tragično politično spremembo. In ko je 2. avgusta spoznal, da je vojna neizogibna je bil ves pobit in se celo zjokal. Tudi Grevevegia kabinetnega šefa, Tvrveila označuje knez kot moža, ki se zavzema za sporazum z Nemčijo in kot germanofila. Colo za Churchilla ima le besede priznanja. O nemških diplomatih pa knez Liich-nowsky mirna tako zadovoljivega mnenja. Naj-huiše obsoja politiko kneza Pourtalesa, nemškega poslanika v Petrogradu pa tudi za Both-manna Hollwega bi iskali v spomenici zaimanj priznanja. Balkansko politiko grofa Bercbtodda pa obsoja naravnost uničujoče. Ta sppmenlca je, dasiravno širši javnosti ni bila pristopna, precej razburila politične kroge In govori se, da je odsekovva seja kar -natrstrožje obsodila postopanje kneza Lichnovvskega. Odsek je razpravljal tudi o liivlandskem in kuriandskem vprašanju. — Londonska konierenca. Clemenceau, Orlando in drugi francoski in italijanski ministri so se vrnili iz Londona, kjer so se vršiK važni razgovori. Clemenceau je izjavil, da je uspeh razgovorov zelo zadovoljiv. »Echo des Pariš« poroča, da so se v četrtek in petek pod predsedstvom Lloyd Georgea vršile važne konference. Clemenceau je izjavil, da je prišlo do popolnega sporazuma. Tudi Orlando je zelo zadovoljen z uspehom. — Kavkaz In turško 'hosvobojenje.« Kavkaški de-želrfi zbor v Tiflisu je razširil brezžično vest, da ne pripozna miru, ki ga je sklenila Ljeninova vla*da s Turčijo. — Japonska se boji nemških ujetnikov v Sibiriji. Vodni minister je dognal, da .je 91.000 nemških ujetnikov v Sibiriji vzhodno Bajkalskega jezera in 6000 zahodno. Vzhodno se nahajajoči Nemci so brez nadzorstva In se silno trudijo, da se cbarože. Nekaj'’tiisoč zmernejših pod Semenovoim se je uprlo maksimailistom. Ententa bd lahko podpirata Sentenova. Nekaj zmernih sc nahaja toda v Vladivostoku in Bla-govječensku. Oblast majkslmalistov narašča. Če bi se nemški ujetniki organizirali in podpirali maksima/liste, bi postal položaj resen. Tisoči nemških ujetnikov, založeni z vojnimi po-. trebščinairni. bi postali resna .nevarnost. Dnevne beležke. — S sole občinskega sveta ljubljanskega. Na sinočnji seji je bil na dnevnem redu dopis g. župana, glede na spremembo občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Kakor znano je sod. Mlinar predlagal dne 3. julija 1917 spremembo volilnega reda za mesto Ljubljano. Predlog je večina takrat odklonila, ter naročila županu, da izdela volilni načrt in ga po vojni predloži občinskemu svetu. Gospod župan misli, da bi takrat predlog zopet dal deželnemu odboru priliko, da reši stvar polovičarsko, kakor se je rešita 1. 1910, ko je bil deželni odbor uverjen, da bo s j splošno volilno pravico pokopal napredno večino v občinskem svetu. Ljubljana je dobila splošno in enako volilno pravico s primesjo pluralitete, vse druge občine v deželi so pa ostale pri starem volilnem redu. Zara-ditega predlaga župan: 1. Mestni občinski svet se brezpogojno izreka za princip, da se pri vseh avtonomnih zastopstvih uvede splošna in enaka volilna pravica s proporčnim sistemom in da se pri tem da volilna pravica samoupravnim osebam obojega spola. 2. Deželni odbor se poživlja, da naj predloži deželnemu zboru primerne predloge ,s katerimi se bode splošna in enaka volilna pravica na način, kakor ga omenja odstavek prvi, vresničila za vse občine naše dežele. 3. Mestni občinski svet bi moral pa najodločneje ugovarjati, da bi deželni odbor, kakor je to že enkrat storil, omejil svoje predloge samo na deželno stolno mesto Ljubljano, med tem ko bi hladne krvi pripuščal, da bi pri vseh drugih občinah v deželi ostalo pri dosedanjem krivičnem volilnem redu. O županovem dopisu je poročal obč. sv. g. dr. Novak, ki ga je tudi utemeljeval v navedenem zmislu. Obč. sv. Pammer ie proti spremembi volilne pravice, ker bi s tem bili prikrajšani posestniki. Zdi se mu tudi, da je nasprotje med splošno in pro-porčno volilno pravico. Če se da ženam volilna pravica, utegnejo te po vojni majorizirati može, predlog tudi ni pozitiven. Obč. sv. s. Mlinar je izvajal, da predlog g. župana res ne obsega pozitivnega predloga glede volilne reforme in bo sam prišel pred občinski svet še s takim predlogom. Sicer sta prva in druga točka predloga brez pridržka sprejemljivi, dasi bi bilo nujno, da bi občinski svet sam predlagal volilno reformo. Glede tretje točke je stvar nekoliko drugačna. Če bi ta točka samo nasvetovala ali zahtevala enako volilno pravico za vse občine v dežeti, bi tudi glasoval zanjo, ker je občinski svet opravičen zahtevati, da se da v deželi tudi drugim občinam edino pravična splošna in enaka volilna pravica. Z besedo »ugovarjati« pa postaja stvar dvomljiva, iz te besede utegne večina občinskega sveta ob priliki izvajati prejudic; ker je pa občinskega sveta dolžnost, da sam v svojem delokrogu izvede volilno reformo, zaraditega za to besedilo tretje točke ne more glasovati. Zahteva je izražena itak že v drug! točki. Na izvajanja obč. sv. g. Pamerja ni da b! odgovarjal mnogo. Govornikovo naziranje ni več moderno. Ljudje so enakopravni, tako možje kakor žene; to je zlasti dokazalo sedanje vojno gospodarstvo. Prepričani smo tudi, da je politična 'in gospodarska zavednost tako razvita, da ugovor tudi z njegovega stališča ni opravičen. Poročevalec ie ugovarjal ravnatelju Pammerju in tudi Mlinarju ter zagotavljal, da se ni bati, da bi tretja točka ustvarjala kak prejudic. Trdil ic ! zopet, da je le opravičeno, če se izvede volilna re-! forma šele po vojni. 'O Knjižnica »Svobode" v Šiški se je pre solila v Ljubljano, ŠeRnburgova ulica 6. drug-., nadstropje, ter izposojuje knjige vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Knjižnica je delovala ves čas vojne. Izposojenih je bilo veliko število knjig; nabavili pa smo precej dobrega čtiva; med temi je tudi nekaj knjig, ki so jih prijatelji društva podarili, za kar se jim zahvaljujemo. Napredek^ naše knjižnice je 'lep. Ni šlo hitro, a šlo je! Čemu se torej selimo? Zakaj motiti započeto delo? Tako bo vzkliknil kak priden obiskovalec, kateremu se je naša knjižnica priljubila. Toda ne bo se motilo delo! Knjižnica bo vršila odslej povečana svoj posel dalje. Mala lokalna knjižnica se preosnuje v veliko centralno. Vse naše organizacije v Ljubljani so obljubile, da izroče knjižnici svoje knjige. S tem pridobimo par tisoč knjig, ki bodo temelj za veliko in moderno knjižnico Poživljamo delavce in delavke, da vsak po s.voji moč pomaga povečat: knjižnico, ter f gurati obstoji s tem, da opozori vsakega sodruga in sodružico, posebno mladino na to našo kulturno inštitucijo. Kdor ima doma knjigo, ki jo ne rabi, naj 'jo podari — tako najbolje koristi našemu delu. Le z izobrazbo dosežemo v človeški družbi ono mesto, katero nam delavcem pristoja. — Odbor »Svobode*. — Društvo »Ljudski oder1' poživlja vnovič vse one člane, ki imajo izposojene knjige preko določene dobe, da jih nemudoma vrnejo. Ureditev knjižnice je nujno potrebna, zato naj jih vrnejo čim preje, drugače smatramo knjigo izgubljeno in dotičnik bo moral plačati celi znesek njene veljave. Ob enem se obračamo do vseh somišljenikov in prijateljev društva s prošnjo, da nam podarijo nekaj knjig in s tem pospešijo razvoj in delovanje te knjižnice, ki je ravno v Trstu eminentske važnosti, ker je edina slovenska knjižnica, ki izobražuje širše, predvsem delavske kroge. Pošiljatve naj se naslovijo na: »Ljudski oder“ Trst, ul. Madonn na 15. —. Občno konzumno društvo v Zagorju obvešča svoje člane, da se bodo izplačevale dividende za leto 1917. za one člane, k)i (kupujejo v prodajalni Loke, v ponedeljek, dne 25. mara od 8. do 12. dopoldne, v torek, dne 26. marca pa v prodajalni Zagorje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. — Preds tajništvo. — Umri ie včeraj zjutraj v Rožni dolini! pni Ljubljani gospod Matej Perme, železniški mojster južne železnice v pok., v '»tarasiti ,59 leti. Nad v tm. p.! — Za trnovskega župnika v Ljubljani ie sklenil prezentirati včeraj občinski svet g. Finžgar)* Frana, župnika v Sori. — Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 17. marca 1918 se je vršil redni občni zbor Občnega konsumnega društva v Zagorju v poslopju zadruge same, na katerem se je odobril računski zaključek za leto 1917. Zadruga je imela v poslovnem letu K 388.626'- blagovnega prometa Skupni blagajničui promet pa je znašal K 409.420O4. uistega dobička je zadruga imela K 22.683'82. Dividende izplača po 4*/. od celih kron. Stanje imetja koncem leta 1917 je bilo naslednje: Aktiva K 109.809'37, rezervni sklad znaša K 31 629 79, društveni delež K 17.362 58, hranilne vloge K 32.946 33, kavcija K 1.150'76 in neplačani davki leta 1917 K 1.500 — ; nerazdeljeni dobiček od leta 1916 K 2.536 09; čisti prebitek K 22 683 82. Članov je imela zadruga koncem leta 860. Na občnem zboru se je pokazalo, da zadružniška zavest vedno bolj napreduje in da bo v letu 1918, kakor se vidi ze iz doteklih dveh mesecev, blagovni promet presegel daleč nad pol milijona kron. — Radeče pri Zidanem M >stu. Mogoče bo bralce zanimalo, Če Še nekaj malega obelodanimo o a i >ro v * za C' |i v Radečah. Pri zadnji delitvi moke so zopet dobro naredili; občinski tajnik gospod Pogačnik dela seveda po svo em dobro rejenem trebuhu, meni namreč, kar (e debelo, mora boljše jesti, kar |e ubogo, naj slabeje je, in tako je tudi gospod občinski tajnik naredi'. Nas ranima samo eno; ali je gospod občinski tajnik sam opravičen, da piše in meri ubogim trebuhe, ali pa je odbor za to tukaj, da menjuje močne karte? Nam se zdi da za to postaH|cna gdč. Gostiša in gosp. Koimk. Gospa Uršič, ki je tudi v aprovizadjskem odboru je p,otestirala pioti takem razdeljevanju moke in je lelda, da se bo drugam obrnila, a gosp. Pogačnik jo je zavrnil, naj le naznani Za nas je tukaj samo ena pot, in energ čno zahtevami' da n'redita okrajno glavarstvo in pa ROSp. polkovnik Wtner tukaj red; če pride tukaj do kakšnih posledic, naj si sami pripišejo, mi se postavimo samo na eno stališče, da smo avstrijski državljani in tudi davkoplačevalci tn ne dopuščamo nikakršnih izjem. Zakon ne govori nič, da morajo ubogi jesti koruzno in gospodje krušno moko, in če vi mislite spraviti uboge l]Uili v nesrečo in žrtve zastran nekaterih nenasitnežev, po tem boste sami odgovarjali, če postanejo ljudje boljševiki. Za danes naj zadostuje, drugič bomo pa malo tudi meso delili, in povedali katerim gre danes meso zakaj tudi tega v Radečah še ne vedo — Stradajoče družine, — Iz Radeč pri Zidanem Mostu Ker se je že mnogo dotičnih ljudi, katerim so na potu v Radeče in preko mosta živila pobrali prijavilo, prosimo za ustno agitacijo, da se vsak prijavi, če se mu je le ena sama hruška uzela; prijatelji, stopite na noge in pomagajte stradajočim družinam, da pokažemo snedencem, koliko so snedli delavskih žuljev. Sodruga Sitarja in Maloverha in krajno skupino Zidani Most pa lepo prosimo, da nam vse zglase, koliko teže in kakšno blago vse so ljudem pobrali natančno, naznanijo in potem bomo dalje govorili. —O— — 1* Črne. Pišejo nam: Delavcem rudar jem priporočamo v resnem, da se vSi organizirajo v svoji strokovni organizaciji, zakaj ko pride mir, moramo biti že pripravljeni, da nam bo mogoče z uspehom nastopati napram podjetnikom, ki se tudi pripravljajo, kakor še nikoli, da bi tudi po vojni kovali milijone iz delavskih žuljev. Predvsem moramo biti torej organizirani, poleg tega pa mora bifi vsak zaveden delavec tudi naročnik delavskega časopisja. Meščanski časopisi ne zastopajo delavskih interesov, zato jih zaveden delavec ne mara. Vsak zaveden rudar naj bo naročnik »Napreja« ln odjemalec »Delavca«. Posmezne števjilke »Napreja«, »Delavca« in »Tedenskih slik« se dobivajo v Konsum-nem društvu in pri zaupnikih tudi »Arbeiter Zeitung«, »Arbeiterwllle« in »Qlijck Auf«. Vsak delavec lahko dobi vse te časopise pri nas doma in potrebno je, da iih čita, »e izobrazuje ter se bolj in bolj zaveda svo-HJffa delavskega položaja, ter postja sposoben za težke boje, ki na« čakajo. ( _ — Kurent. V kratkem bo pričel (zbadati v Laubldam humorističen list »Kurent«. Izhajal bo tedensko. Sodelovali bodo najboljši sJovertsJri Unfetniki-lc-ariiikatuiiLsiti Ln naši najboljši hurno-ristični "pisatelji. Literarne (prispevke sprejema ttredni&tvo »Kurenta« v Liubljani, Križevnišika ulica 9. !l. nadstropje. — Prehranjevalne razmere na Štajerskem. poslanci so imeli sejo, v kateri so j* poročalo o sedanjem stanju splošnih m zlasti štajerskih prehranjevalnih razmer. Sklenilo sc '>fX)zorn-tl novega predsednika preitramjevaJ-‘tega urada na pretečo nevarnost, alko bodo te ^ehranjevalne razmere na Štajerskem trajale j »e dalje. Zlasti se o-pozarja na sistem;, kako sc bode spravila žeterv in pospešila produkcija. Sestan ek z min istrsk im predsednikom to predsednikom prehranjevalnega urada se vrši jutri. Udeleže »e ga poslanci vseh stranic — Nore obsodbe radi utiholapllenja mesa v Gradcu. Policija je obsodila prekajetvailca Karla i,n Ano \Vagner na 10.000 ikrori globe in i izgubo obrtne prarvloe za vselej. Obsc;: anca | se pritožila. _ živina na Koroškem. Lani je bilo na Koroškem živine 238.000 komadov, letos je živine le Se 190.000. Kvaliteta je znatno padla. Par besed. strti še tako doka debata. Iker bi »razburiti ljudje« takoj 'izdali parolo — ali z nami aii proti nam! Vodstvo stranke se seveda »'opozicij e & zelo boji, zato objavlja potvarjane trditve z^namenom i, dia pnikrije pred sfcnanMmma pristaši iti nepoučeno javnostjo opozicijo v stranki! ? Da so strankini pristaši dobro poučeni o opoziciji je ita lahko brez skrbi. Kar se pa tiče »nepoučene javnosti« skrbijo za njo meščanski listi vseh barv! Iz navdušenja s katerim je meščansko časopisje pozdravilo opozicijo v jugoslov. soc. dem. stranki, so zavedni delavci takoj spov znali pri čem so. Upali so, da spoznajo »opozicijo« boM natančno' itz debat na. strankinem zboru, pa te sreče niso imeli, ker se »opoiziicija« ali če hočete »omladina« ni udeležila debat, ne vemo ali zaradi tega, ker je na_ strankinem zboru »prevladoval ri eparl amen taričem, sirov, razžaljiv ton in demagog ič°n način debatiranja, ali radi tega, ker niso njeni člani imeii manda-tov! Da jo pa bolje spoiznamo, je -začela izdajati revijo, s katero bo nadaljevala svoje »deilo^ v korist »proletarskega! naroda«. »lOmfadliinao. je lahko prepričam, da se slovensko zavedno delavstvo ne bo pustilo zvabiti okclo lonca, kj se kuha na nje ognjišču. Zail nam je res za ljudi, ki so več let delovali v stranki, ;ki so pa sedaj krenili na drugo pot ter vzeli' v nitjih družbo P rop aga tor j e nekdanje N. D. O. — bodi ji zemljica 'Mika — s pomočjo katerih hočejo naidalje-vati razdor v vrstali slovenskega zavednega delavstva. Ce kje, velja tu pregovor: povej ml, s kom občuješ In ti povom, kdo s?! Slovensko zavedno delavstvo hoče nadalje v a/tč svojo pot in bo vršilo boi ne samo proti meščanskim strankam pač pa tudi proti onim, ki so postali nezvesti stranki. ^ kateri so prej delovali. In če bo treba v st>- .ik.-i sprememb, jlih bo zavedni slovenski prole prijat tudi sam izvedel po vodstvu stranke. vsaikem koraku pa, bo slovenskii 'orgaakztiirmi delavec imeti prod oomii gesto: Proletarci vseh dež"! združite se! Le združen s proletarrjaftoim dragih narodov si bo sloven-sto delavstvo pridobilo svoje pravice. In v treh letih in pol vojne iie tudi slovenski delavec spoznal, da ih mogoča za vse zadovoljiva rešitev narodnega vprašanja le potom mogočne mednav rodne revolucijonarne organizacije vsega delavstva! Kdor dela pnoti tem .načelom je naš nasprotnik, zato .mu napovedujemo neizprosen boi}, tudi če je do včeraj bili med, nami! v. k. Shodi. Jesenice. V nedeljo dne 24. t. in. ob 10 dopoldne pri Jelenu se bo vršil javen sbodz dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo. Poroča sodrug Petejan — Železničarski shod na Jesenicah. V soboto., dne 23. marca 1.1. ob 7. zvečer se tx» vršil na Jesenicah v gostilni pri Mesariu železničarski shod z dnevnimi redom: Dedovanje železni- i čarske' organizacije ob času vojne. — Poroča sodrug Somič z Dunaja. Tržič. V pOneileijeK, dne 25. t. m ob 3 po poldne, se bo vršil pri ,Pelarju‘ javen shod z dnevnim redom: Poiitični položaj in delavstvo. Poroča sodrug Petejan. Ko je tani začeti »Naprej« prinaša/ti znane članke, kil so biiLi glas (opcxz.ioi'janaJcev) v stranki. »mo tak od spoznaj i, da ljudje, ki so one članke pisali, sapdajo pač k ('opoziciji), da pa niso Pristaši stranki, v kateni bi radi »opoz.icijan.i-ral‘iraženega pripadništva« im zato, kei-if ,, L im 2b»ru ljudi, kii so »politično najbolj razborm.« kq bi biii na strankinem zboru navzoči 'ti 'lliudije, bi sc (»opozicija«) gotovo pre-^čala, da slovensko zavedno delavstvo ne ‘iTara kruha -iz moke, ■ ki prihaua iz »omladini-«miina! Poikazailo bi se tudi, da so na-^rotstva med vodstvom — par dom — Večino stranke in »opozicipo« tako globoika in šinoka, da bi jih res ne bi bila mogla premo. Vojna. Dunaj, 20. marca. Uradno* se razglaša: Nobenega posebnega bojevanja. Premirje z Ru-muraiiio je bilo podaii&ino do 22. marca. — Šef glavnega stana. B e ril i n, 20. marca. Zahodno bojišče: Skupina prestotonasledniika Ruprechta lin nemškega prestolonaslednika: Med obrežjem in kanalom La Bassee se je lizvidno delovanje nadaljevala Artiiliierijsko delovanje je v tem odseku popoldne naraščalo. Armadna skupina Qadlwiiitz in vojvoda Albrecht: Pri Verdunu težak artilerijski ogenj. Pri nekem podjetju severozapadino Bu.resa smo ujeli večje število Francozov ter uplenili nekoliko strojnih pušik. Ob gojzdu Pa>r-rov cd dan živahen artiiljerijski ogenj, isto tako v pokrajinah Btamont in Badonviiller. Vzhod. V Ukrajini' so naše čete pri Novi Ukrajinki razpršile močne sovražne tolpe. Premirje z Ruimu-nijo se je podaljšalo dio 22. mtarca. Z 'OstaJiih bo-iišč nič novega. — Ludendorff. Zadnje vesti. Cesar na lužnozapadnem bojišču'. Dunaj, 20. marca. (K. b.) Cesar se je podal s šefom generalnega štaba generalnim polkovnikom baronom Arzom in z običajnim spremstvom, v nedeljo, 17. t. m. na jugozapadno bojišče in se vrnil danes v Baden. Vladar je obiskal na Beneškem in južnem Tirolskem precejšnje ševilo komand, čet in drugih formacij. Na bojišču se je javil cesarju tudi nadvojvoda Maks,, poveljnik nekega oddelka na južnozapadnein bojišču. Prehrana. D una j, 20. marca. (U.) Urad za ljudsko prehrano pripravlja določitev najvišjih cen za žito in druge deželne pridelke, ki bodo veljale za 1. 1918/19. Te csne se. bodo objavile baje že v času setve. Na Ogrskem sp objavili najvišje cene že prejšnji mesec in jih oči-vidno močno zvišali. Pšenica se je dvignila od 40 do 50, K na 60 K, za rž, ječmen, oves 'in lečo je določena enotna Cena 52 K. Odprava mllitarizacHe obratov. Duna j, 20. marca. Kakor (korespondenčni urad poroča, je vlada danes v poslanskli zbornici predložila osnovo zakona glede splošne delovne dolžnosti v vojni. S tem je vlada izpolnila svojo obljubo, 'kii jo je bila dala delavstvu povodom stavke meseca jamnania glede, odprave miiliitarizaaije vcjnaindustnijskih obratov. Zračna pošta med Dunajem ln Kijevom. Dunaj, 20. marca. Danes ob devetih zjutraj sc je- otvorila zračna pošta zveze med Dunajem in Kijevom. Prvo letalo je nastopilo svojo pot preko Krakova in Lvova v Kijev. Ta zračna poštna zveza bo za sedaj v prvi vrsti imela namen, da omogoči čim hitreje izmenjavanje mnenj med Dunajem in avstro-ogrsko komisijo v Kijevu. Namerava pa se, da se novo otvor-jena zračna poštna zveza Dunaj-Krakov-Lvov-Kijev pozneje izroči javnemu zračnemu poštnemu prometu. Jugoslovani in Italijani Luga no, 20. miarca. Jugoslovanski voditelji dr. Trumbič je po naloigu londonskega jugoslovanskega odbora prišel v Rim da nadaljuje poravmavne obravnave z južnimi Slovani v Italiji. Oibenem javlja italijansko časopisje, da namerava italijanska vlada opustitli stališče proti ustanovitvi češko-^slovanske legije iz av striiiskih vojnih ujertmiikov. Iz nemškega državnega zbora. B e r 1 ii m, 20. miarca. Državni zbor se je pečal danes z Daiimlerjevo afero. Zastopnik vojnega ministrstva general Wniesberg je naj-prej izjaviii, 'da je — kar se tiče kazenskopravna stvari — državno pravdništvo v Stuttgartu uvedlo kazensko postopanje zaradi poskusa go-ljufije in vcijnega oderuštva. Dopis tvrdke, s k a teriim je tvrdka grozila, da ustavi delovanje, su je odstopilo vrhovnemu 'državnemu pravdni-štvu v pnesioifo, če ne vsebuje morebiti posku; veleizdaje. Armadno vodstvo ne more presojati zadeve v kazensko pravni smeri, dokler se preiskava vrši. Govornik povdarja, da je armadno vodstvo storilo, kar je smatralo za potrebno v :interesu javne varnosd. Ne prikriva ničesar iu neče ničesar prikriti, ustvariti pa se mara jasnost v vseh točkah. Sodnik naj govori. V -debati so vsi govorniki ostro obsojali postopanje-tvrdke Daimler ter zahtevali, naj se proti vsen, krivcem brezobzirno postopa. Zahtevalo se j«, tudi, naj tvrdka povrne oderuške dobičke. Debata se bo -jutri nadaljevala. — V glavnem odboru je poslanec Brz-borger zahteval pojasnila o tem, -kai namerava storiti državno vodstva glede pritiska entemte na Holandsko. Državni j tajnik V on dem Busche je v tajni seji podal po jasnila o zadevi. — Konvent seniorjev je danes sklenil, da se prično v soboto počitnice državnega zbora, iki se sestane rvnovič dne 16. aprila. Iz Rusije. Amsterdam, 20. marca. »Times« poroča iz Petrograda: Po dosedanjem štetju glasov provincialnih svetov i-e za neposreden Sklep miru v zrr.iislu dogovorov v Brestu Litovskem 109 svetov za in 83 proti. 13 odstotkov -kime-tišikih svetov, 27 odstotkov delavskih svetov in 35 odstotkov 'mestnih svetov je glasovalo pro ti miru za vsako ceno. Koda n j, 20. marca. Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se -popolnoma spravi ^ Ukrajino. Vse z "ado obstoječe diference se poravnajo' lin liizveae se pobratimstvo'. Petrograd, 18. miarca. (Ag. Ha vas.) Revolucionarni obrambni odbor v Petrogradu je pozval vse člane dinastije Romanov, ikii bivajo v Petrogradu, da zapuste mesto v tre1.! dneh. ■ Dogovor sporazuma s Holandsko. A m s t e r d a m, 20. marca. (K. b.) Reuter. Zu-r.anji minister Loudon je podal danes dopoldne v drugi zbornici drugo izjavo glede stališča nizozemske vlaac o vprašanju plovbe trgovske mornarice. Kakor poročajo nizozemski listi, je rekel minister, da je imela vlada najprej namen zavrniti od aliirancev stavljene pogoje, da pa je vso stvar temeljito premislila in naposled sprejjla pogoje, to pa z ozirom na ljudsko prehrano. V Washingtonu da je vlada protestirala proM prti nji, da namerava sporazum zepleniti nizozemske lad.tf Minister je podal nato vnovič pregledno-poročilo <1 pogajanjih in poudaril, da je stavil ententinim vladam pogoje, ki zahtevajo jamčenje, da se bo uvoz 400.000 ton pšenice resnično izvedel, in da se mora 100.000 ton pšenice takoj odposlati. To pšenico bo izvozila Nizozemska s svojimi ladjami ii* minister upa, da ne bo uelala Nemčija pri tem nobene ovire, temveč pustila v to svrho ladjam prosto pot. Nevtralno stališče Nizozemske ni prav nič omajano. Vlada bi bila lahko odklonila zahteve sporazuma, toda ni se hotela zadovoljiti s trenotffim popularnim uspehom, ker mora biti dalekovidnejša kot ljudstvo in ljudsko zastopstvo. Minister je končal svoje izvajanje z izjavo, da je nizozemski urad lahko prepričan, da vlada ne bo šla niti za korak dalje, kakor dosedaj. Po tej ministrovi izjavi se je vršila kratka debata. Poslanec Doorn je izjavil, da nima vzroka odrekati vladi zaupanje. Poslanec Tro-elstra pa je rekel, da ne stoji stališče vlade v nikakem nasprotju z nevtralnostjo. Nato je bila debata zaključena. Pogajanja s Švedsko. London, 20. marca. (K. b.) Reuterjev bureau izve, da je v kratkem pričakovati sklenitve splošne pogodbe med enterito in Švedsko. Uspeh pogajanj bo ta, da bo dosegla Švedska uvoz 100.000 ton pšenice, 100.000 ton koruze in 50.000 ton ovsa. Aprovizacija. Jajca za V okraj. Prejmejo stranke na izkaznice za mast v cerkvi sv. Jožefa (vhod skozi glavna vrata) po tem redu: V petek, dne 22. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10 štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do 600. V s o b o t o, d n e 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 601 do 700, od 9. do 10. štev. 701 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. štev 901 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do 1100, od 4. do 5. 1101 do 1200. V torek, dne 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev 1201 do 1300, od 9. j do 10. štev. 1301 do konca. Vsaka oseba dobi j 3 jajca, jajce stane 70 vin. Kis o *elje za I. okraj prejmejo stranke na izkaznice za krompir po tem redu: V petek, dne 22. t. m. dopoldne od 8. do 9 štev. 1 do 100 od 9. do 10. št. 101 do 200 od 10. do 11. št 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400 od 3 do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5 št 501 dd 600 V soboto, dne 23 t. m dopoldne od 8. do 9 št. 601 do 700, od 9. do 10. št 701 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do 900. popoldne od 2. do 3 št. 901 do 1000 od 3 do 4. štev. 1001 do konca. V^aka oseba dobi 2 kg, kilogram stane K 1 50. za tiskovni sklati „Napreja“ nabral sodrug Pfiterca Andrej K 20 30. * Italijanski »Secolo« priobčuje jedilni list iz dobe obleganja Pariza -870, kjer se navaja meso psov, mačk, vrbeov, vran, miši, podgan itd. in ga priporoča- »Učimo se in vztrajajmo!« Čudno, da pri nas še ni nikdo prišel na to pametno rrfisel?! * Grška civilna lista. Po novi postavi dobi na Grškem kralj Konštantien letnih 500.000 drahem. Kralju Aleksandru se zniža letna plača od 2,000.000 na 1,600.000 drahem in kraljici-materi dosmrtno plačo od 300.000 drahem. * Prvi amerikanskl vojaški list. Ta teden te izšla v Parfeu pirva številka časopisa za ame^ •riikansiko armad©. Ta časopis bo izhaiiail vsak teden pod naslovo/m: »Starsand Stripes«. List smejo u red e vabi -in ilustrirati le aimemiišlkii vojak j . Obsega os-ani. strani, vsako s sedmimi 'kolonami. Glavna urednika. sta poročnika Pisku »siki in Michael. Našim naročnikom. Zarldii neprestano naraščajočih stroškov pri našem listu, smo prisiljeni zvišati naročnino za 50 vinarjev na mesec. Neradi storimo to, ker vemo, da bo za naše naročnike, kii so s k o no vsi n eimoviti delavci, težko breme. Toda draginja, ki narašča na vseh koncih in krajih, tudi našemu listu ne prizanaša. Meščanski dnevniki, ki so že vtrjeni, imajo svoje .tiskarne, rezervne zaklade, kakor tudi velike dohodke od 'tnseratov, so morali v kratkem času že dvakrat zvišati naročnino. Mi smo brez kapitalov. navezani samo le na dohodke naročnin in prodaje, a kljub teimu smo do sedaj odlagali povišanje. Sklenili smo naročnino zvišati, ker smo prepričani, da bodo to potrebo v sedanjih razmerah vsi naši naročniki uvaževitli in prevzeli to breme. Poskrbeli bomo, da bo v listu vedno več čtiva, zlasti ob sobot ali bo list izhajal običajno na šestili straneh z raznovrstmo zabavno in poučno vsebino. »Najprej« se je v kratkem času svojega obstanka kljub razmeram jako lepo razširil in vdomačiil. Dolžnost naša pa je, da list še bolj razširimo. Od 1. apnila t. 1. bo znašala naročnina po pošti in z dostavljanjem ata dicrn: mesečna . ..................K 3'— četrtletna........................ 9'— polletna................... ■ „ 18’ — celoletna........................ 36'— Posamezne številke veljalo od pondeljka, dne 18. t. m. daJje do 14 vin. Naročniki, ki imajo naprej plačano naročnino, naj nam naknadno pošljejo razliko 50 vin. na mesec. Ceno posameznim številkam zvišamo za 4 vin. zaraditega, ker je ta dohodek jako negotov: en dan se proda več posameznih številk, drugi dan manj. Vsak čitatedj naj po stane stalen naročnik: s tem koristi listu im samemu sebi1, iker dobiva list redno rna dom. Obenem naznanjamo, da se na naročnike, ki ne poravnajo naročnine o pravem času, ne moremo več ozirati, ker nam to dositikrai povzroča večje stroške, ki se jih z ozirom fia sedanje dragiinjslke razmere moramo kar ogibati. Uprava »Napreja«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. VABILO na istaimi občili ibsi okrožne zveze konsumnih društev za slovensko oz» ml je v Ljubljani, ki bo 24. marca popoldne ob 3. uri v prostorih Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, Franca Jožefa cesta št. 5. DNEVNI RED: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. ^2. Konstituiranje okrožne zveze konsumnih društev za slovensko ozemlje. 3. Volitev zvezinega načelstva. 4. Volitev zvezine kontrole. 5. Določitev prispevka. 6. Slučajnosti. V Ljubljani, 1. marca 1918. Pripravljalni odbor. Kavarna „(JM!0ME" TRST Velika zbirka poMičnlh In leposlovnih revij In časmkov v vseh Jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. Agitirajte za „Napreju! ^o^iUaiie ga vojakom! Nahfeaa slovenska hranilnica Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 K 66,800.000*— „ 27,000 000- je imela vlog koncem leta 1917 hipotečnih in občinskih posojil rezervnega zaklada........................................» 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje naivišje po 4| |() 11' ■"11" ' "1" 1'1 lat:st£'a5“iiesaKI večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pu> iiarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne wiade- Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 50 izven Kranjske pa proti 5'i*uio obrestim in pioti najmanj oziroma ’<°/, odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo