mesecih enak izvozu v zadnjih treh letih. Tudi izvoz GG še ni bistveno večji, čeravno je verjetno, da do konca leta bo. Zaskrblju- joče pri tem izvozu je, da je bil v preteklosti del lesa, ki smo ga izvozili, očitno tujega porekla, letos pa ga nadomešča les iz domačih gozdov. Struktura izvoza je neustrezna. Izvažamo največ kakovostni les: bukovo hlodovina in hlodovina iglavcev. Nadomeščanje uvoza z izvozom ni možno, kei gre za različno strukturo sortimentov. Uvažamo domala iz- ključno drva in celulozni les. Naša najpomembnejša zunanjetrgovin- ska partnerja sta Avstrija in Italija, kamor GDK: 686.3:902 izvažamo kar 99% vsega lesa. Zato bi kazalo v prihodnje raziskati zlasti ti dve tržišči. Dobro četrtino vsega izvoza so opravila zasebna podjetja, ki se s takšno prodajo praviloma ukvarjajo sporadično, in zato ne poznajo ali slabo poznajo tako blago, ki ga prodajajo, kot tudi tržišče, kamor izvažajo. Povprečne cene, ki jih dosegama v izvo- zu, kažejo, da cene niso niti edina niti najpomembnejša spodbuda. Nekatere ka- kovostne vrste lesa izvažamo za enako ali celo nižjo ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu. Izvažamo zato, da prodamo in da prodani les dobimo čimprej plačan . Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 Tomaž KOČAR* Območje gozdov gozdnogospodarske enote Kamniške Bistrica, danes družbenih gozdov, s katerimi upravlja Gozdno gospo- darstvo Ljubljana, se po velikosti in obsegu bistveno ne razlikuje ali pa zelo malo od območja, ki ga je upravljala in z njim gospo- darila Kamniška meščanska korporacija v 60 letih 19. stoletja pa vse tja do začetka 2. svetovne vojne, pred tem pa mesto Kamnik. Danes obsega ta enota okrog 3500 ha gozdov, od katerih pa je le polovica uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih go- zdov (gospodarskih), druga polovica pa je uvrščena v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom za znan- stveno proučevanje. Vzrok za to razdelitev je predvsem v reliefu, ki je izoblikovan na tem območju. To je alpski svet s strmimi bregovi, ozkimi dolinami, številnimi jarki in močno skalovit tudi na prostoru, ki ga povsem pokriva gozd. Na površinah, ki so izločene kot varovalni gozdovi, oziroma kot gozdovi s posebnim namenom, prevladu- • T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija 472 G. V. 10/92 jejo torej ekstremne rastiščne razmere, ka- terim se mora človek prilagoditi s svojim delovanjem, sicer bi si načrtno uničeval okolje, kar sicer marsikje počenja. Zakon o gozdovih iz leta 1985 prepoveduje kakršno- koli gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, ki so namenjeni znanstvenemu proučevanju, v varovalnih gozdovih pa do- pušča le izkoriščanje - posek t. i. slučajnih pripadkov (sušice, snegolomi, vetrolomi ipd.) seveda le, če pri tem niso ogrožene varovalne funkcije teh gozdov. Obravnavane gozdove so izkoriščali že v davni preteklosti. Seveda je bilo to gospo- darjenje brez načrtov, stihijsko, kot so pač narekovale potrebe. Šele ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja (obdobje vladanja Marije Terezije in sina Jožefa 11. ter pozneje Franca l. in njegovih naslednikov) začnejo gospodariti s temi gozdovi sprva z enostav- nimi načrti, če jih smemo tako imenovati (navodila za gospodarjenje), pozneje ob koncu 19. stoletja pa že s >>pravimi« goz- dnogospodarskimi načrti (1888). Potrebe po lesu so rastle (npr. fužine: od 18. do sredine 19. stoletja, nato smodnišnica idr.) in kamniški meščani so morali pogostokrat dokazovati svoje starodavne pravice do teh gozdov, sicer deželnoknežjih. V letu 1814, ko je bilo konec francoske (Napoleon) oku- pacija naših dežel, so okrožnemu glavar- stvu v Kamniku dodelili tudi okrožnega gozdarja. Dosedanjemu izkoriščanju lesa za lastne potrebe mesta Kamnika se pri- druži trgovina z lesom. Lesni trgovec Jožef Kovšca dobi leta 1831 v zakup sečnjo v Koteh za dobo 15 let in zgradi takoj pot od Stahovice do izvira reke Kamniške Bistrice. V letih 1835 do 1840 postavi ob izviru te reke dve žagi venecijanki in začne z eks- ploatacijo lesa za prodajo (Valenčič 1957). Za lažje razumevanje in grobo predstavo o gozdarstvu na območju Kamniške Bistri- ce, ·naj bo to dovolj; naj nadaljujem z vsebino, ki jo nakazuje naslov članka. Po- glejmo najprej, kaj kažejo karte Francescej- skega katastra, ki so bile za k.o. Županje njive, v kateri ležijo bistriški gozdovi, izde- lane v letu 1826. Popravki (rektifikacija) katastra so bili izvedeni za to katastrsko občino v letu 1868. V istem letu so bile tudi izdelane karte. Karte (merilo 1 : 2880) in popravki katastra so v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Karte iz leta 1826 (merilo 1 : 2880) Iz Stahovice v Kamniško Bistrico je navzgor nad reko vrisana pešpot, ki v Predkonjski prečka najprej Konjski potok (ni vrisanega ne mostu, niti stavb), nato pa še potok Svetenco (Svetinsky, oz. Swetniva Bach), najverjetneje današnjo mejo od- delkov 60 in 58, kjer je zgoraj Šimnov plaz, še više pa Dolski potok (Dousky Bach) pri Kopiščih. Nad obstoječo pešpotjo in tik nad Dolskim poto- kom je na prostoru današnjih Kopišč vrisana mala parcelica z leseno stavbo in odprto stajo ali vrtičem ( ?). Od Dolskega potoka gre pot dalje čez potok Studenec. Morda je pri teh dveh potokih (Dolski in Studenec) mala zmešnjava v imenih, saj Dolski potok priteče tik pred sedanjo drevesni- co, v smeri iz Stahovice v Kamniško Bistrico (danes meja oddelkov 57 in 48). potok Studenec pa priteče s pobočij mimo Pavšnarjevih jam navzdol med drevesnico in Kopiščl. (danes meja oddelkov 47 jn 46, oziroma 48 in 46). Skratka, imenovana pot vodi dalje mimo Kopišč in preči potok Belo (Bella Bach) prek mostu (seveda nižje od današnjega, kamnitega mostu!) in naprej preči reko pri izviru Kamniške Bistrice (t. i. Veliki izvir), oziroma tik pred njim - kjer je danes planinski dom. Most sicer ni vrisan, aje po vsej verjetnosti bil tam že zaradi naseljene stavbe- Uršič, ki je stala malo više navzgor v dolini. Prav tako ni vrisanih še nobenih stavb na mestu današnjega planinskega doma. Pot vodi dalje od izvira nav- zgor čez hudournik Sedelšček (Seduscheg Bach) prek mostu, na katerem se ta pešpot konča; dalje vodi k Uršiču in više, le steza (op.: po rangu manj kvalitetna komunikacija kot pešpot) . Na lokaciji Uršič (Jurschitz) sta vrisani dve leseni stavbi (stanovanjska s parcelno številko in gospodarsko poslopje brez pare. št.). Od Uršiča se steza dviga dalje nad strugo hudournika Prošek (Grocheg, oziroma Groscheg Bach pa tudi Prouschek) . Više gori je na desnem bregu imenovanega hudour- nika vrisana mala parcela z leseno stavbo, po vsej verjetnosti je bila to drvarska koča nad Žagano pečjo, ki jo prikazuje fotografija Josipa Kunaverja izpred 1. svetovne vojne (Kamniški zbornik V., Pavel Kunaver: V Kamniški Bistrici nekdaj: op.: Pavel - Josipov brat). V zgornjem delu doline Bele (Bello), odnosno na pobočjih z vzhodno lego (danes oddelek 42, krajevno ime Stan), je vrisana mala parcela z dvema lesenima stavbama (drvarski koči ali pastirska stana). Tudi na planini Rzenik (Ersenik) je vrisana mala parce- lica z leseno stavbo (pastirski stan) in nad njo dve mlaki (za napajanje živine). Prav tako je spodaj. na planini Dol, vrisana mala parcela z leseno stavbo (pastirski stan), isto na planini Konjšci (Koinza). Stavbe imenujem, ker so s komunikacijami tesno povezane. Pešpot iz Stahovice v Kamniško Bistrico pred 1. svetovno vojno, Odsek »pod Galerijami« (tik nad Predkonjsko) . ,(Slika je manj ostra že v izvirniku -foto : J. Ku~aver- preslikava) G. V. 10/92 473 Na kartah iz leta 1868 (popravki - rektifikacija, reambulacija katastra, novo oštevilčenje - prenu- meracija parcel) so manjše spremembe na ob- močju Kamniške Bistrice glede na leto 1826. Tako je v zgornjem delu doline (med Žagano pečjo in današnjo lokacijo planinskega doma) hudournik Prošek s pritokom černevka ki priteče iz Jermence, niže doli pa je označen Zvirk (izvir) . Na prostoru, kjer je danes planinski dom (travnik) , je nad takratno potjo vrisana velika, lesena stavba (gospodarsko poslopje), pod potjo - danes de- pandansa planinskega doma, pa še ena, manjša stavba, lesena (lovska koča?) . Na nasprotnem, tj. desnem bregu hudournika Prošek (pri Jurju, starejše ime pri Bosu), je vrisan travnik z gospo- darskim poslopjem (lovski objekti?) . Više gori je večja travniška enklava - pri Uršiču, kjer je vrisana zidana stavba (stanovanjska hiša s hišno številko, Bistrica št. 1 ), poleg nje pa še dve leseni stavbi (gospodarsko poslopje). Od izvira reke navzdol po dolini proti Stahovici je vri sana kolovo- zna pot (Kovšca 1831 !), ki vodi pod izvirom čez lesen most (Anton Karinger: Kamniška Bistrica 1865, Narodna galerija, Ljubljana ; slika prikazuje v ospredju lesen mostič čez reko Kamniško Bi- strico tik pod njenim izvirom - t. i. Veliki izvir, zadaj levo je zidana hiša z gospodarskim poslo- pjem, desno manjša in večja lesena koča ter v ozadju Kalška gora s Kokrškim sedlom in SIGozdarska hiša Kopi še« in malo nižje napis »Gozdna drevesni ca"; na Spodnjih Brsnikih je oznaka »Drvarska kolonija Brsnike"; pri ,,lzvirku", oziroma »Turistovska hiša« (danes planinski dom) in na nasprotnem bregu hudour- nika Prošek (pri Jurju) sta samo znaka za stavbi brez napisa; pri Uršiču je napis >>Drvarske koče«; na planini Dol, na planini Konjšce, nad Orlovskim jarkom (pod Zelenico, oziroma Petkovo njivo) in v Brežiču (zahodno od Presedlaja) pa so oznake za stavbo in napis ,,Pastirska koča« . Zemljate drče, po katerih so spuščali les po pobočjih v dolino, so bile vsled konfigu- racije terena dokaj običajen način spravila lesa (ročno spravilo!) na območju gozdov Kamniške Bistrice. Teh drč je bilo vsekakor tu precej, koliko in kje pa ni označeno na omenjenih kartah. Ker ni ne kartnega mate- riala ne pisanih virov iz obdobja med obema svetovnima vojnama, ki bi kaj več govorili o spravilu in transportu lesa v teh predelih, naj povem, da je vendarle znano, da ·je potekal glavni transport po reki, in to pred- vsem od aprila do junija, ko je bila zaradi topljenja snega v višjih predelih visoka voda. Tudi pozimi so veliko lesa spravljali s sanmi, tako ročno kot z živino, kar je bilo garaško in težaško ter nevarno opravilo. Sicer pa je o spravilu in transportu lesa iz teh gozdov več napisal nekdanji »gozdarski šef« pri Kamniški meščanski korporaciji pred 2. svetovno vojno, gozdarski inženir Viktor Rebolj (Rebolj 1958). Znana je tudi gradnja enopasovne ceste iz Stahovice do Kopišč v obdobju 1932- 1934, predvidevamo pa lahko, da so zgra- dili pred 2. svetovno vojno tudi več gozdnih poti (morda v porečju hudournikov Bele, Prošeka, KNavca in še kje) . Pri gradnji ceste na Kopišče so si v tem skalovitem terenu pomagali z miniranjem s smedni- kom, ki ga je izdelovala bližnja smodnišnica na obrobju Kamnika, tik ob cesti, oziroma ob reki Kamniški Bistrici (ustni vir: Kelih Miloš, Lesce). Dolina Korošice je bila takrat G. v. 10/92 477 (prva polovica 20. stoletja), kar zadeva transport lesa, »pokrita« z vodno drčo vse do prvih let po 2. svetovni vojni, ko so jo okrog leta 1950 demontirali. Profesor Kle- menčič navaja v poglavju ))Gozdne komuni- kacije« prvega gozdno-gospodarskega načrta po drugi svetovni vojni, sestavlje- nega za gozdove Kamniške Bistrice, da je na obravnavanem območju prek 20.000 m poti in cest (šestdeseta leta oziroma okrog leta 1962). V letih 1946-1947 izvedejo rekonstrukcijo kolovozne poti v kamionsko cesto na odseku Planinski dom-Uršič. V letu 1947 začnejo graditi tudi ceste v Koro- šice prek lesenega mostu na Ribji peči in jo zgradijo nekje do Gradišča (danes odde- lek 13, oziroma meja z oddelkom 11). Pozneje, okrog leta 1950, pa demontirajo verjetno še precej dotrajano vodno drčo po dolini Korošice. Leta 1954 (fakultetno podjetje Silva 1951-1962) podaljšajo cesto od Uršiča navzgor nad Galerije v Sedelšček, pozneje pa zgradijo še krožno cesto v dolžini 1 000 m k Jurju. Zgradijo tudi cesto na Kralov hrib in podaljšajo cesto po Korošici navzgor na Markove ravan, tako da znaša celotna dol- žina ceste po Korošici 4,6 km. Od te ceste zgradijo proti Zgornjim Brsnikom (za Gra- dišče) tudi del odcepa. Osrednjo transpor- tno žilo, cesto iz Stahovice v Kamniško Bistrico, sprva makadamska in enopasov- na, po 2. svetovni vojni razširijo v dvopa- sovno in jo v letih 1964-1970 v treh etapah tudi asfaltirajo. Namesto lesenih mostov čez Belo in pred planinskim domom čez K.B. zgradijo kamnita mostova. Do leta 1968 podaljšajo odcep pod Lepim kamnom (od Ukčeve lese) mimo Žagane peči do pod Trata, zgradijo prav tako odcep do Lepega kamna (stalna popravila vsled strmega vzpona in plazu - voda, sneg, prod!), podaljšajo cesto od lovske koče na KraJo- vem hribu navzgor nad to kočo do oddelka 58a. Iz Korošice zgradijo odcep čez Spod- nje Brsnike in Predaselj na »glavno« cesto (dolžina 2800 m). Iz Spodnjih Brsnikov proti Zgornjim Brsnikom rekonstruirajo gozdno pot v kamionsko cesto v dolžini 800 m. Nekje v letih 1955-1957 zamenjajo na osrednji prometnici lesena mostova čez Belo in tik pod planinskim domom, z mosto- voma iz klesanega, naravnega kamna; gra- 478 G. V. 10192 dilo naj bi podjetje PUH (Podjetje za ureja- nje hudournikov iz Ljubljane - ustni vir v letu 1992, Trebušak, oddelek za ceste pri Občini Kamnik). Zgradijo tudi cesto v dolino Konjskega potoka v dolžini 1 000 m po iz- redno težavnem terenu, s štirikratnim pre- čenjem omenjenega potoka (leseni mosto- vi). To cesto pa je hudourniški potok skupaj z mostovi popolnoma uničil leta 1968 in je bila popravljena, skupaj z izgradnjo vseh štirih novih mostov, šele leta 1979. V letu 1989 to cesto hudournik ponovno močno poškoduje, oktobra 1990 oziroma prve dni novembra pa ponovno popolnoma uniči. Iz reliefa (merilo 1 : 10 .. 000), ki je na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, so razvidni stanje, lokacija, vrsta in dolžina prometnic v Kamniški Bistrici ob koncu leta 1958 (Dobre 1958): 1. gozdni predel Korošica; - gozdna cesta na Markovo ravan, dolžina 5100m, - gravitacijska žičnica (oddelek 5) iz Koželje- vega grabna čez Dolgi potok do ceste v Korošici, kjer je bila spodnja postaja; dolžina 770 m (traktor- skih poti takrat še ni bilo!) . 2. Brsniki: - gozdna cesta (Sp.) Brsniki-Predaselj - pri- ključek na javno cesto, dolžina 2750 m, - gozdna cesta v Črni hrib (oddelek 16), odcep na Sp. Brsnikih (lovska jasa), dolžina 900 m. 3. Konec : - gozdna cesta Planinski dom-Žagana peč (oddelka 26 in 27), dolžina 3100 m. - gozdna cesta - odcep v odsek 29b (Ukčeva lesa, Stare trate), dolžina 160m, - gozdna cesta na Lepi kamen, dolžina 680 m, - gozdna cesta - odcep iz javne ceste pred mostom pod planinskim domom čez reko K.B. mimo »Jurja<• in lovskega dvorca čez dve hudour- niški strugi (Krvave oziroma Černevka in Prošek) in priključitev na cesto planinski dom-Lepi kamen, dolžina 980 m, - gozdna cesta v načrtu: odcep, oddelek 30a prek Sedelščka do Rigelca, dolžina 1960 m, - traktorske poti: pod lovskim dvorcem - dol- žina 520 m; v odsek 23k- dolžina 300m; v odsek 25h - dolžina 650 m; v odsek 27b - dolžina 500 m; v odsek 27c- dolžina 200m; v odsek 27e - dolžina 500 m; na Lepi kamen, odsek 28b - dolžina 400 m in v odsek 30b- dolžina 250m. 4. Bela: - gozdna cesta v načrtu : od Orličja, dolžina 2100m. 5. Kopišča: . - gozdna cesta - odcep od javne ceste do spodnje postaje žičnice iz Dola- dolžina 250m, · - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kopišča - dolžina 25m, - traktorska pot na Podivje čez reko Kamniško Bistrico v oddelek 20a - dolžina 950 m, - gravitacijska žičnica iz Dola (srednja postaja na robu, sredi oddelka 50a- dolžina 3470 m. 6. Kraljev hrib : - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kraljev hrib, dolžina 450 m, - traktorska pot iz odseka 57a v odsek 61 a- dolžina 1400 m, - žičnica, sistem Wyssen, v Svetenco, oddelek 63d - dolžina 700 m. 7. Konjska: - traktorska pot v Konjsko dolino, oddelek 66a - dolžina 1050 m, - javna cesta Stahovica-planinsl