PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovpnske Socialistične Zvez« in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND RS EDUCATIONAL BUREAU NO. 2086. A* «f CrtlCAGO, ILL., October 1, 1947. Published W—k}f at SS01 8. Lawndal« An. «,. LETO—VOL. XL1I. INFLACIJA JE tJDARILA najbolj tiste, ki so odvisni od ptnzij in prihrankov — torej stare ljudi. Njihovih — recimo $2S pokojnine na mesec, je danes le fte $12.50 nekdanje vrednosti, ali pa niti toliko ne. In isto velja glede njihovih prihrankov, če jih imajo. • Konferenca Z. N. * • • i še vedno le oder za boj med USA in USSR Ntipadi na Trumana v sovjetskem tisku. — Apel zavrženih politikov no Združene narode za vojne proti "sovjetskim satelitkam". — Problem Koreje Mednarodni položaj se je v minulem tednu v marsičem poostril in postaja svetovnemu miru zaradi "živčne vojne" med Zed. državami in Sovj. unijo čezdalje bolj nevaren. Sovjetski tisk v ofenzivi Minilo je že precej mesecev, od kar je predsednik Truman proglasil svojo "doktrino za boj proti komunizmu vsepovsod po svetu". To je bila njegova vojna napoved Sovj. uniji na diplomatski 'm in političnem polju. Slo se je v Trumanovi deklaraciji predvsem za obvarovanje Grčije in Turčije v anglo-ameriški sftri. To nas stane za začetek S400.000.000, ampak to je le začetek Kajti posebno grška ro-jalistična vlada je odvisna popolnoma od nas. Kot je' dejal Henry Wallace, če se iz živčne vojne, ki smo jo napovedali, razvije prava vojna, bodo take vlado kot je grška, razpadle čez noc. In konec bo tudi de Gasparijeve vlade v Italiji, ki jo financiramo in ji dajemo opore, da se ne zruši. In nastala bo sprememba tudi v Franciji, v Iranu in še marsikje. Ker je Moskva uvidela, da velja "Trumanova doktrina" zares, je pognala v boj proti nji ves svoj propagandni ln deloma tudi ekonomski aparat. Predsednik Truman je vsled u>«a sedaj primerjan v sovjetskem tisku Hitlerju/satiriki se norčujejo iž nafte "reklame", smešijo naše kapitaliste in zvezni kongres in ob enem napadajo naše "vojne nergače" ('war mongers") kolikor največ morejo V tej propagandi sodelujejo se veda več ali manj vse "sste-'■tke" sovjetske unije in pa lesarski tisk v Italiji, v Franciji •n drugod. 1 a "živčna vojna" prehaja že v vojno histerijo. Mnogi taki državniki, so sicer nasprotniki Komunizma, a vendar za mir, svare pred njo Eden teh Je bivfti P°dpredsednik Zed. dtžav Hen-V Wallace. Pravi, da ne dolži v,m sedanje histerije in voj- ne nevarnosti samo naše "war mongerje*', kajti tudi v Moskvi se ljutijo. Očividno je, da je sovjetska vlada sklenila mlatiti po Trumanovi doktrini ln nagajati vnanji politiki Zed. držav kjerkoli bo mogla. Viftinski razložil sovjetsko stališče Na sedanjem zboru zastopnikov Združenih narodov v New Yorku je sovjetski delegat Andrej Vižinski nastopil proti ameriški vnanji politiki zelo strogo in našo vlado obtožil, da podpira hujskanje v vojno proti Rusiji. ImenoVal je število kongresni-kov in senatorjev, radio-komen-tarče (med njimi Walterja Win-chella in Drew Pearsona), mnoge časopise in orgsnizacije ala Ameriška legija, da vodijo ameriško ljudstvo v vojno histerijo "proti komunizmu". Viftinski je kratkomalo dejal, da je ameriška vlada svetovnemu miru najbolj nevarna. (Nadaljevanje na 5. strani.) Kritike proti našim intsrvMcfssi v Grčiji, na Kitajskem, v Egiptu Hd. Poročevalec čikaške Tribune v Solunu na Grškem E. R. Noderer, ni nafot od svojega lista zato, da bi pi-/sa/ za grško osvobodilno fronto, ali kat jo naša vladna propaganda seda/ označuje, za "komunistično" vojno "proti ustavni vladi" Vendar pa s dovoljenjem Tribuni noga lastnika Rf M. McCormicka priznava, da se grška monarhistična vlada vzdržuje edino z našo pomočjo, \ * Pravi, da smo grško armado, ki šteje 120,000 za boj opremljenih mož, vzeli pod varuitvo ameriških častnikov. In da jo oni veiba/o za boj "v gorah" — seveda proti tvojim lastnim rojakom• Nabavf/amo ji tucli obleke in živil — poleg municije seveda. Ampak ker se našim častnikom zdi ta armada premajhna in ne zodosti ognjevita v napadih na "bandite", se je grška vlqda odločila pozvati v svojo oboroženo silo dvajset tisoč dodatnih mladenilev, ki jih bodo izvež-bali naši častniki, 20,000 starejših vojakov pa bo med tem odpuščenih. Koliko je "goriicov" v Grčiji? Ceh tajna poročila naše vlade priznavajo, da jih ni več kot kakih 18,000 In v pomoč imajo kakih sodem tisoč civilistov. In sodelujejo z njimi — prostovoljno ali pa neprostovoljno tudi prebivalci tistih krajev, ki so pod gorilsko okupacijo. Največ seveda v grški Macedoniji. Ali ni čudno, ako ne more armada 120,000 mož, skupno z ameriško in angleško podporo, ukrotiti teh 18,000 primitivno oborožonih upornikov? Henry Wallace ima prav, ko je nedavno na nekem shodu dejal, da ako se zapletemo v novo vojno, bodo Zed. države brez močnih zaveznic. To pa — kot je ugotovil—raditega, ker podpiramo režime, kl so brez za-slombe med narodom. Grčija je en dokaz, da je Wallace v pravem. Ameriško poveljstvo v Grčiji zahteva, da naj se ameriško darilo rojalistUni vladi, v znesku tri sto milijonov dolarjev, uporabi tako, da bo civilne vojne konec že do zime. Seveda z zmago kraljeve vlade. Omenjeni poročevalec pravi, da je ne terenu opazil, kako malo rmfshikum je grška Jvoipva armada za "uničenje" gerilcev. Brani mostove^ ceste, a da bi se podala v soteske nad uporno domobransko fronto, tega noče in je ne "veseli". In naše posojilo Grčiji je že skoro zapravljeno in bo treba drugega, ako jo hočemo ubraniti v duhu Trumanove doktrine. Enako neuspešno deluje na Kitajskem Ciaftg-Kai-šekov reakcionarni režim. Navozili smo mu orožja in živil, "posodili" smo mu že stotine milijonov, a položaj v njegovi prostrani deželi postaja slabši iz dneva v dan. Trumanovi zastopniki poročajo drug za drugim — Ciang Kaišek ima za svojo oporo sistem, ki je do dna korumpiran. V Nemčiji (v anglo-ameriški coni) skušamo obnoviti stari sistem svobodnega podjetništva — namreč* kapitalizem. A Nemci zahtevajo živeža in za našo demokracijo se ne zmenijo. Nacizem je odpravljen le v sovjetski coni pokojnega hftlerjevega rajha. Slične skušnje imamo v Koreji, kjer sta v spopadu ameriška kapitalistična in boljševiška ideologija. Ta bitka je bila sedaj pritirana tudi na zborovanje Združenih narodov. Enako pogubno politiko vodi Anglija povsod, kjer stremi obvarovati svoje imperialistične pozicije. Pa Nizozemska v Indoneziji in Francija v Indokini. Na ta način svetovnega miru nikdar ne bo, ker če ga hočemo dobiti, moramo odpraviti sistem, ki vodi v vojne, tudi ako jih noče. ' Višajo se ne le cone potrebščinam, tudi bankroti se mnote Administrativni urad federalnih sodiftč ugotavlja, da so bankroti v zadnjem fisludnem letu, končano 3S. junija, narasli v primeri s prejšnjim letom 29 odstotkov. Isti urad prerokuje, da bodo v tem fiskalnem letu, pričeto I. julija, fte bolj narasli. V prejšnjem je bilo sodiftčem izročeno v razsojo aH pa v upravo 13,710 zadev bankrotiranja (konkurzov) in to zveznim sodi-tčem, nevfttevfti druge. V prejšnjem jih je bilo 10,SI«. Torej jih je bilo v končanem fiskalnem letu bUzu tri tisoč več. In kot že omenjeno, sedaj bankrotiranja fte bolj naraščajo, vzlic nepretrganemu višanju cen rasnih življenskih potrebftčin in kljub bresprimernemu višanju dobičkov korporacij in prekup-cev, ki so sedaj večji kat že kdaj prej. Toda monopoli izrinejo zdaj enega, zdaj drugega trgovca ali podjetnika in ga ugonobe. Precej bankrotov pa je tudi "umetnih". Ljudje, ki špekulirajo, so brezvestni in jim je vseeno, koga ocigsnijo. Denar vlože na varno s pomočjo manipulacij v poslovnih knjigah, da jim ne prideš do živega, iznebe se dolgov, oziroma obveznosti in tako denar, ki ga drugim dolgujejo, njim ostane. Veliko bankrotirancev pa je res v konkurzu in od imovine, ki so jo imeli, jim po sodni poravnavi ne ostane ničesar. Kdor pa "zna" špekulirati in "pravilno" investirati, se ima vzlic inflaciji prav dobro. Tu sem spadajo predvsem multimi-lijonarji, katerim bogastva rastejo neg lede kaj vsa drugega so dogaja po deželi. Imajo zase vsa fino urejeno, so vjpllvni in »fožtovani, kar sa bogati, ne da ki kaj delali sa svoja milijone. Trgovski department poroča, da so dobili delničarji korporacij v treh mesecih, do prvega avgusta to leto, $1,233,700,000. To jo sa tri mesece v žepe onih. ki niso storili drugega kot vložili svoje dolarje v špekulacije, veliko, jako veliko! In je ta vsota (dividende) 14% viftja kot pa je bila v isti dobi lansko leto. Toda to fte ni vse, kajti korporacije so plačale od svojega čistega dobička delničarjem le okrog 60%, drugo so si prihranile v svojih blagajnah za "de-ftevne dni". VELIKO ANGLElEV SE tEU IZSELITI Poročevalec čikažke Tribune Wm. Fulton pifte, da se želi izseliti iz Anglije v dominjone (v Kanado, Avstralijo, Južno Afriko, Novo Zelandijo, y kolonije in v Zed. države) nad milijon Angležev—večinoma Iztatbanih delavcev. To povzroča Attleeje-vi vladi baje veliko skrbi, ker Angliji primanjkuje delavcev. Angleži, ki bi radi šli drugam za kruhom, so pač nezadovoljni s sedanjim nizkim življenskim standardom in pa z vlado, ki jim ni izpolnila obljub. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Truman živilski problem napačno rešuje Naš živilski problem je na podlagi trditev republikanskih prvskov zavožen po Trumanovi krivdi, ker Ima v svoji administraciji nesposobne svetovslce. In pa da jo bres načrta in dela svoje sklepe s dneva v dan ne da bi mogel pogledati dovolj ds-leČ v bodočnost ter ns podlagi tega sasnoval akcije, ki bi res kaj isdale. Truman je minuli teden na amerižko ljudstvo apeliral, da naj v svojih kuhinjah hrani — naj ne uničuje živeža, kajti ake odpravimo to hibo, bo dobilo sa-dostno količino kalorij najmanj trideset milijonov ljudi v Evropi. To, da se uničuje pri nas mnogo živeža, je stara resnics. In resnica je tudi, da ga v več družinah bolj manjka kot pa pre-eataja. Mi nismo vsi bogsti In je tu- kaj po izjavi samegs pokojnega Roosevelta tretjina prebivalcev bres zadostno prehrana. Živa v barakah, v bajtah in v razpadajočih hišah, ki so nevredna biti osnsčevana sa človežko bivališče. Ti stanovalci so bres s dnevniške oskrbe, ker nimajo sredstev za zdravnike, za bolnišnico In sa sdravila. Predsednik Truman ni hotel slediti Taftovemu priporočilu, ki ja dognal, da edina v*žitev splošnega živilskega vprašanja ja, ako bomo manj jedli. Ta bo po njegovem mnenju imelo dvojen učinek. Preostajalo bo živil v pomoč Evropt in cene bodo padla. ... Senator Taft se rad zmoti. Saj je tudi on bil med onimi, ki so prerokovali, da naj čimprej odpravimo rasne vladna kontrole nad bisnisom, posebno da naj vržemo mod staro žaro OPA. Ko hitro bi kongres to storil, je zagotavljal Taft, bi se cena sicer začasno nekoliko dvignile, potem pa bi šle navsdol In tako bi Is sedanja gožča spat dospeli v "normalne razmere". Nobeno Izmed Taftovih prerokovanj se ni ispolnilo. Živil po svetu res silno manjka in sedaj je čas Is tega položaja gromaditi profite. To priložnosti so sa živilski in drugi monopoli ter brosvostni špekulanti poslužill v polni meri In nobeni apeli na njihno "velikodušnost" no bodo nič salegli. Tudi senator Taft, kakor Truman, jo svetoval hranitev s živili, toda on je to storil — kot že omenjeno, s priporočilom, "da na) malo jemo." V njegovem kraju v Ohiu, kjer ima svoj dom, so vsled tega raznesli govorico p vsi deželi, da je njegov oče» ko ja bil predsednik William Z. Foster je v ameriškem tisku izven New Yorka le redkokdaj omenjen. On je predsednik komunistične stranke. Dokler ji je tajnikoval izobčeni tajnik Earl Browder, so o njemu listi pisali celo v malih mestih. Bil je pač osebnost svoje vrste. Foster ni toliko dinamik čen, a vendar važna osebnost. V nedavnem intervjuvu v Seattlu, Wash., je Foster dejal, da je za ameriška posojila obubožani, od vojne razdejani Evropi, ki naj bi znašala po okrog 25 milijard dolarjev na leto. In pa da naj bi jih bile deležne predvsem one dežele, ki so vsled vojne največ trpele — torej Sovjtska unija, Anglija, Poljska, Jugoslavija in par drugih takih, ne pa tiste, ki so se iz vojne umaknile ko hitro so mogle in služile Hitlerju. Dali je Foster res tako govoril, ne vemo. Ni verjetno, da bi priporočal posojila v skupni vsoti po 25 milijard dolarjev na leto, ker tega naš sistem ne bi zmogel. Kajti gre se za dolarje in dolarji so vredni le, ako z njimi v Zed. državah lahko kupiš kar potrebuješ. In isto velja za vsako drugo valuto. In četudi smo ie vedno najbogatejša dežela na svetu, z največjo produkcijo v industriji in v agrikulturi, vendar moramo priznati, da ima vsaka stvar svOje meje. . Trumanov® administracija je z apeli za pomoč iz Italije, Francije, Anglije, Nemčije, Kitajske in iz drugih dežel, ki spadajo v zapadni blok, toliko oblegana, da jo skrbi. Letino nismo imeli najboljšo, imamo inflacijo, produkcije ne poapežujemo kolikor bi bilo potrebno — torej kaj po- slati drugim, če pa naše gospodinje same jamrajo nad draginjo? "Nam vsega manjka, čemu bi pošiljali drugim?" Tako vprašujejo ne samo gospodinje temveč tudi mnogi poslanci, časnikarji itd. Zares, svetu se obeta težka zima, ki bo mnogokje spremljana z lakoto in prezeba-njem ljudskih množic. Ampak namesto da se bi dovolj poglobili v ta problem, rajše kričimo o neizbežni vojni z Rusijo in naši ultrapatrioti zahtevajo, da naj jo pričnemo čimprej. Bedaki se pri tem kajpada zanašajo na naše atomske bombe. Par ducatov bi jih zadostovalo, pa bi bilo sovjetskega komunizma konec. Se celo nekatere• takozvane odgovorne organizacije so za takojšen udar. Ameriški legiji tega ni zameriti, pač pa takim, ki trdijo, da so za mir, a zahtevajo napad na USSR, češ, dokler bo ona obstojala, bo trajen mir nemogoč. Ne zapopadejo, da se z vojnami miru ne gradi, temveč se z njimi ustvarja le nove vzroke za nove vojne. V Trstu in okolici so se dogodile velike staVke čim je to o-zemlje postalo "svobodno" pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Anglo-ameriško okupacijsko poveljstvo jih je označilo za "komunistično podnetene" in obljubilo vsakemu delavcu, ki hoče svoj posel rajše nego stavkati, vojaško zaščito. Tega varstva so se poslužili italijanski nacionalisti—ki so bili v Mus-solinijevi dobi fašisti in so večinoma še danes. Sicer pa so Američani še iz svojih starih časov zelo vajeni razbijati stav-Nadaljevanje na 5. strani.) Zed. držsv, "pojedel po tri steake na dan", njegov sin, sedanji senstor Robert Taft pa ds poje najmanj dva » D«Uv«ka TUk*«M Drtibt, Ckica**. IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE * A KOovedala z nekim posebnim ponosom. Kljub temu, da je prej omenila, da ni njena navada bahatyse, je včasih kako svoje delo le rada poveličevala. Toda kdo bi ji zameril tako majhno ničemurnost. "Gospodinja je poklicala zdravnika." je nadaljevala Marijana. "Po njegovem nasvetu so me hoteli spraviti v bolnišnico. Toda temu sem se z vso odločnostjo uprla. V bolnišnico pa ne. Tudi danes bi me za noben denar ne spravili v bolnišnico. Ce mi je namejnena smrt, naj pa umrem, toda umreti hočem doma. pokopana hočem biti na domačem pokopališču. Tudi ne maram, da bi me zdravniki rezali in se učili na meni. Naj se učijo na komur koli, na Marjani se ne bodo. Zdravnik me je tedaj strašil, da se mi noga ne bo pravilno zarasla, da se mi doma ne bo hotelo celiti in kaj vem. kaj mi je še vse natvezil. Jaz pa nič. V bolnišnico nisem hotela in nisem hotela. Pa se mi je kljub temu zaraslo. Res je noga malo krajša, pa me to prav nič tie ovira pri hoji. Za lepoto pa mi v tistih letih ni bilo treba več skrbeti." Pri zadnjih besedah se je nasmehnila, a koj nato se ji je pomračilo čelo. "Sest tednov sem morala ležati in tisti dnevi so bili najtežji v mojem življenju," je rekla zamolklo. "Ti samo pomisli, nikoli še nisem ležala, tedaj pa sem bila priklenjena na posteljo. Ležala sem v mrzli, sicer zidani lopi pred hlevom. Pozimi sem ležala navadno v hlevu, ker je bilo v lopi premrzlo. toda z zlomljeno nogo nisem mogla tja, že zaradi zdravnika ne. Tako sem ostala v mrzli lopi, zakaj Majaronka se ni spomnila, da bi me vzela v sobo. "Vidiš, v tistih dneh sem najpogosteje mislila na svojo hišo. Morarn si jo postaviti,-sem sama pri sebi sklepala, ko sem drgetala v nezakurjeni lopi. Tedaj sem najbolj jasno spoznala, kakšna usoda me čaka, če bi do svoje starosti služila za deklo. Dokler bi mogli iz mene iztisniti še kaj moči, bi me gonili kakor črno živino, ko pa ne bi mogla vec garati, pa bi me pognali na cesto, da bi v kakem jarku poginila." Umolknila je in se zamislila. V tistem trenutku se mi je zdel njen obraz bolj star kakor kdaj koli prej. "Tako je počasi rastlo v meni, da si moram postaviti svojo hišo. In ko je misel postala zrela, sem jo uresničila." Zopet me je pogledala, kakor bi hotela reči: Malokdo bi zmogel to, kar sem zmogla jaz. Potem pa je še poudarila: "če sem si prvič sama postavila hišo, si jo bom tudi drugič, čeprav nosim že peti križ. Prvič sem samo zidala, se- Stric Sam invadira Italijo z dolarskimi lirami daj pa bom tudi tesala sama." Poslovil sem se. Pozneje pa sem še večkrat prišel gledat, kako napreduje njeno delo. Do kpnca poletja je komaj pospravila stari zid in očistila opeko. V jeseni pa je pripravila pesek in apno. Poleg svojega dela pa je še hodila po vaseh na politične sestanke, saj je bila zelo dobra aktivistka. "Za hišo se mi ne mudi," je rekla, ko sem omenil, da ji delo počasi napreduje. "Jo bom že postavila. Glavno je, da vem, da bom spet v svojem. Pozimi bom navozila les, spomladi pa bom začela tesati. Volja, to je šest parov pridnih rok, ali pa še več." "Da, volja," je še enkrat poudarila. "Včeraj je bil pri meni Kolenc. 'Ali misliš, da bo šlo', me je vprašal. Zakaj ne bi šlo, sem se začudila. Na to mi ni vedel kaj odgovoriti. Samo tožil je, da nikoli več ne bo imel svoje hiše, da nima denarja, da ni-j ma ničesar. Roke imaš, sem ga zavrnila. Potem sem mu povedala o nekem kmetu iz notranjskih hribov, ki so mu med vojno trikrat požgali dom. Ob tretjem požigu pa so ga odpeljali s sabo. Bila sva skupaj v internaciji. Prav tako je neprestano mislil na hišo kakor jaz na svojo. Prvič so mu jo požgali že dvainšti-ridesetega leta ob tisti veliki ofenzivi. Do zime jo je že popravil. Ker ni imel stresne opeke, jo je pokril z deskami. Pa so mu triinštiridesetega leta še dvakrat požgali hišo. 4Ce bi me ne bili odpeljali, bi jo bil popravil še četrtič', je zatrjeval. 'No, pa jo popravim, ko se vrnem. Zdaj bo držalo. Ce pa me ne bo nazaj, pa jo popravijo otroci*. Tako je rekel. Ker je postajal zmeraj slabejši me je mnogokrat rotil: 'Marjana, če bom umrl v tujini, pojdi po vojni na moj dom. Pozdravi mi otroke in ženo in jim povej, da morajo postaviti hišo. da bo naš rod še naprej tam živel, kjer sem živel jaz in moji dedje.' Ko sem se vrnila iz Nemčije, sem se čez nekaj tednov res napotila na njegov dom, da izpolnim njegovo naročilo. Sest otrok je bilo pri hiši, najmlajšemu je bilo osem let, najstarejšemu pa sedemnajst. Ko sem jih spraševala po materi, so mi povedali, da je med vojno umrla. O očetovi smrti pa še niso ničesar vedeli. Zdelo se mi je, da jih moja vest ni posebno prizadela. V eni sapi šo se pogovarjali o očetovi smrti in o tem, kdaj in kako bodo omlatili žito, ki so ga imeli v kozolcu, zraven pa so me gledali, kakor bi jim pripovedovala o nekem tujem človeku. Kaj jim je oče naročil, jim nisem pravila, ker je bilo nepotrebno. 2e r fraa ratalogne of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Stmt, Chicago 5, Hi eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee IBARETINCIC & SON : slopja so zgrajena iz surovega smrekovega lesa, kar harmoni-žira z divjino. Takih kemp ali postaj je v celem parku kakih deset. V kempi Old Faithful je okrog 300 kabin, ki stoje po gozdu med smrekami. So od navadne kolibe z eno posteljo pa do večsobne hiše z vsemi udobnostmi, tekočo toplo in mrzlo vodo, kopalnico itd. Cene se seveda ravnajo po velikosti in udobnosti kabine. Naša prostorna dvosobna kabina s štirimi posteljami stane 10 dolarjev na dan. Cene v jedilnici so seveda visoke, toda če se jih primerja s cenami drugod, niso preveč pretirane. Vse cene, tako za kabine kot hotele in jedilnice, so pod vladnim nadzorstvom; ono določa cene najemnikom, ki upravljajo vse te stvari, vsako sezono. Hotelska postrežba v parku je le za kratko sezono, od 20. junija do* 10. septembra. Par dni prej sem čul radio poročati, da je bilo letos izredno veliko število turistov v Yellowstone parku. Do 1. septembra je bilo precej nad pol milijona obiskovalcev. Ni čudno torej, da je bilo vse zasedeno. Hoteli in kabine oddane že naprej. Na boljšem so bili tisti, ki so imeli "hišice" ali trajlerje kar s seboj. Za nje je v parku določen poseben prostor. Po tablicah na avtih je bilo spoznati, da so tukaj turisti iz vseh držav unije, od New Yorka in Penne, do Floride in Californije. Gnečo je bilo najbolj opaziti pred jedilnico. V dolgi vrsti je nas stalo po par sto oseb daleč zunaj jedilnice in smo se polževo pomikali notri, kar je vzelo pol in včasih po celo uro; posebno je bila gnječa pri večerji. Vzrok počasne postrežbe je bilo baje pomanjkanje kuhinjskega osobja. "Predobro je še," sem čul za seboj debelega "gospoda", ki je bil najbrž odvetnik ali bankir, če ne kak "deževni" poslanec. "Pred vojno so se posebno študentje oglašali za to sezonsko službo, danes so pa menda med turisti." Nestrpno je stopical sem in tja in opazoval, če je kje kak stranski vhod. Pa ga ni bilo. Well, eno dobro je bilo. da smo sami držali strog red v vrsti, bankir ali delavec, služkinja ali "visoka" gospa, nobene prednosti, vsi. enako v vrsto.. (Dalje prihodnjič.) POGREBNI ZAVOD Tal. 20-861 424 Broad Staroet JOHNSTOWN, PA. Reka-Sušak bo novo moderno pristaniiie Jugoslavije Po zaslugi anglo - ameriških naporov je bil Trst Jugoslaviji odrečen. Argentina deluje, da bi se mirovno pogodbo z Italijo revidiralo, dasi ni ona imela nič opraviti zraven, ker je bila med vojno "nevtralna". Nedvomno argentinska vlada želi — in dobila je podporo od našega državnega departmenta, da se Italijo razbremeni vojnih odškodnin in da se ji vrne Trst, ako že ne vse takozvane Julijske krajine. V Beogradu na tako možnost glede Trsta računajo od vsega začetka, kar je razvidno iz načrtov, ki jih ima jugoslovanska vlada za preureditev pristanišča Reka-Sušak. Pred to vojno je bila Reka pod Italijo, ki si jo je pod vodstvom pesnika D'Annun-zija šiloma ukradla. Zavezniki so jo namreč označili za svobodno mesto, kakor sedaj Trst. Suša k pa je spadal-Jugoslaviji. Tako sta se razvijali dve pristanišči. Sušak, ker je imel zaledje, je us{>eval, Reka ne. Sedaj sta.obe mesti eno in obe v načrtu, da se ju zgradi v moderno velemesto in v pristanišče prvega reda. . » Starokrajski tisk poroča o tem: Inženirja projektivnega oddelka Mestnega ljudskega odbora na Reki Zdenko Kolacio in Davor Svalba sta napravila idejno skico za novi regulacijski načrt Sušaka in Reke. Skica upošteva načrtni razvoj Reke in Sušaka, njuno povezanost z vsemi okoliškimi kraji v trdno enoto, zlasti v gospodarskem pogledu. Z drugimi besedami: pripravlja se velemesto Sušak-Reka, ki se bo širilo v dveh pravcih: proti Lovranu in proti Opatiji ter proti Kraljeviči in Cirkvenici v Hrvatskem Primorju. . Središče Sušaka in Reke s Titovim trgom bo v zvezi s temi načrti še nekoliko spremenilo svoje lice. Na takozvani Delti na Sušaku, kjer so bila nekoč velika skladišča za les, bodo postavili blok socialnih ustanov in novih zgradb Ljudskega odbora. Skladišče pa bodo premaknili v novo luko za les na Martinščico. S tem se bo pomaknil dobršen del Sušaka proti morski obali. Delta, ki se je nalik klinu zabila v središče, se bo popolnoma izgubila, oziroma zabrisala, ker bodo čez njo zgradili še štiri nove mostove. Poleg mestnega kopališča predvideva načrt zgra-' ditev pokritega zimskega bazena. S temi spremembami bo dobil kompleks Sušak-Reka popolnoma nov izgled. Industrijski četrt mesta, ki zdaj še kaže namen, da bi se rada širila proti tujsko-promet-nemu središču Lovran-Opatija, bodo s tem ustavili zalet v to smer, ker ni mogoče dovoliti, da bi se tvornice širile v smeri zdravilišča in okrevališča. V bodoče bodo gradili industrijske objekte samo na ozemlju nove industrijske četrti na področju Kostrene med 2urkovim in Bakrom. Na sedanjem mestu bodo ostale samo tiste naprave, ki so nujno potrebne tam, kjer stoje, drugo bodo premestili. Okrog tvornic bodo vzdolž nove avto-strade Kantrida-Beograjski trg zasadili zelen pas južnega rastlinstva. Za tem pasom gradi Kvarnerska ladjedelnica novo četrt stanovanj za delavce. V neposredni bližini okrevališča pri Voloskem in Preluki nameravajo zgraditi velik fizkul-turni center. Gostje jugoslovanske reviere bodo s tem dobili priliko, da bodo lahko gojili vse vrste športa na dobro urejenih igriščih. V Preluki bodo velike plavalne tekme, regate, avtomobilske in motociklistične tekme, atletska tekmovanja, nogo-* metne prireditve. Fizkulturni center bo razpolagal s posebnimi igrišči za vse športne panoge. Center bo povezan z Lo vranom in Opatijo po brzem avtomobilskem prometu, z Zagrebom pa bo ta konec spajala železniška postaja v Matuljah, ki leži v neposredni bližini. Načrt predvideva tudi preureditev železniške proge od Skr-ljeva do Reke. Sedanja proga namreč vodi skozi središče mesta ter ovira normalen promet vozil in pešcev. Namesto te proge bodo zgradili novo zvezo od Škrljeva preko Grobniškega polja do Matulj, kjer bo železnica zavila proti Reki. Dosedanja železniška postaja na Reki bi se morala premakniti za kakšnih pet sto metrov proti vzhodu tik gaja Otokarja Ker-ševanija. Potniki bi se na ta način pripeljali naravnost v pristanišče k ladjam, kjer bodo lahko nadaljevali svojo vožnjo. Na tem mestu bi se osredotočil ves železniški, pristaniški in avtobusni promet. Idejna skica imenovanih dveh inženirjev Ljudskega mestnega odbora Sušak-Reka je bila sprejeta z majhnimi spremembami na podlagi novega regulacijskega načrta za Sušak in Reko. Nekatere zamisli načrta bodo uresničene še v teku letošnjega leta. Ako je Številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! ' Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel MOHAWK 47f? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA MU NAS KRITIČNA MNEKJA, POROČILA IN RAZPRAVE ★ ★ ALBANIJA - PRIMITIVNA DEŽELA - KI PA HOČE NAGLO V PREPONO Tisti amerišgi Slovenci, ki so se na svojih posetih v stari kraj podali tudi v Črno goro, so z visokih črnogorskih holmov lahko zrli v Skadcrsko jezero in si predstavljali, da je to mejna krajina Albanije in pa da v nji Mussolini gospodari. , Tiste Albanije ni več. Zapad-ni imperializem jo je preustrojil po svoje že po prvi svetovni vojni. Dal ji je kralja — izbral si je dva in končno je ostal Zog na prestolu. Albanija je majhna deželica, nekaj sličnega po velikosti, oziroma nekaj večja kot je bila Kranjska pod Avstro-Ogr-sko. Ima okrog milijon prebivalcev,' ki so muslimanske in pravoslavne, deloma grško katoliške vere. Po prvi svetovni vojni si je skušal pridobiti v jugoslovansko "sfero vpliva'* to deželo tedanji srbski premier Nikola Pašič. A ga je Italija prehitela in tako je Albanija postala italijanska kolonija. Bivši kralj Zog je sicer Mus-solinija ogoljufal pri posojilih ža okrog milijon dolarjev, in ko se je pričela vojna vihra, oziroma že prej, je Zog pobegnil in pravijo, da mu denarja ni še zmanjkalo. Današnja Albanija pa je združena z Jugoslavijo if carinski in v valutni uniji. Njuno gospodarstvo je enotno in dasi posebno Angliji in Zed. državam to ni všeč, Jugoslavija, skupno z Albanijo, sedaj, kar se morja tiče, kontrolira vhod in izhod iz Jadrana. Zed. države so današnjo Albanijo priznale, ne pa še Anglija. Anglija si je zoper Albanijo že veliko prizadevala — posebno ker so bile ob albanskih obrežjih mine. Par angleških kri-žark je lani trčilo obnje in ob življenje je bilo kakih 45 angleških mornarjev. Anglija se je vsled tega pritožila zoper Albanijo na varnostni svet Združenih narodov in pri tem je ** ostalo. Albanija je v vojni silno trpela. Vsled svojega primitivnega poljedelstva je v času okupacije obubožala popolnoma in obrnila se je za pomoč na UNRRA in nato še na Zed. države. UNRRA je pomagala nekoliko, a sorazmerno veliko manj kot pa n. pr. Grčiji, kateri še vedno sipljemo milijone v pomoč. A ameriška trgovska komisija, ki je bila na pogajanjih z albansko vlado v Tirani, je odšla že pred letom čim je uvidela, da se je Albanija odločila za pristop v takozvani sovjetski blok. Letošnjega maja je bila v Tirani velika prvomajska slav-nost — prva v zgodovini te nekoč fevdalne dežele in ob tej priliki jo je posetilo tudi nekaj slovenskih delegatov iz Slovenije in iz Primorske. Med temi delegati je bil tudi tržaški socialist Marini Giaco-mo. Svoje vtise je napisal v "Primorskem dnevniku'1. Ta list piše: Preden je Marini Giacomo začel pripovedovati o Albaniji, nam je hotel nekaj povedati tudi o svojih vtisih iz Jugoslavije, ker sta ga veliki napredek in navdušenje delovnih množic Udarci, ki delavcev nJ( ne izuče globoko prevzela, čeprav je gledal prej na Jugoslavijo z raznimi predsodki. Dejal je. "Sprejem v Beogradu je bil zelo prisrčen, fotografirali so nas, nam dali cvetja ter nas dobro pogostili. Videl sem, ia so cene nižje kot pri nas (v Trstu), in kar dobe delavci na nakaznice, jim zadostuje. Mesto je vse obnovljeno, sedij ga bodo razširili tudi onstran Save proti Zemunu. Kar me je zelo presenetilo, je bilo, da nisem videl niti meter neobdelane zemlje. Ko smo leteli z avionom, sem videl povsod krasna obdelana polja. Tudi v Albaniji so nas kar najbolj prisrčno sprejeli. Ce u-poštevamo primitivno stanje te dežele še pred nekoliko l?ti, in da je bila v vojni hudo razdejana, tedaj je to krepko ljudstvo doseglo zelo velik napredek. Industrija ni razvita, toda zelo dobro se razvijajo razne obrti in tudi delo na polju se modernizira. V nekaterih krajih že obdelujejo zemljo s poljedelskimi stroji; tudi živinoreja dobro na-' preduje. Kar pa me je najbolj prevzelo, je velika borba proti nepismenosti, ki je v Albaniji zelo razširjena in ki je velika ovira za napredek. Povsod so tečaji, povsod požrtvovalni mladinci poučujejo svdje nepismene tovariše in uspehi so zelo vidni. Tudi agrarna reforma je bila splošna. Prej je kakih 120* družin bejov posedovalo skoraj vso zemljo. Sedaj pa so to zemljo razdelili med poljedelce. * Prvega maja je v Tirani kar mrgolelo ljudi; prišli so od vsepovsod. Povorka je trajala nad dve uri; bila je pravi mimohod vseh delovnih in ustvarjalnih sil nove Albanije. Mimo predsednika Hodže so se vrstili ljudje vseh slojev in poklicev. Na čelu so šli udarniki. Razni obrtniki in rokodelci so nosili svoje orodje in simbole dela. Videli sipo potujočo delavnico, kmete v svojih tradicionalnih nošah, profesorje s študenti. Vse ljudstvo kaže veliko ljubezen do predsednika. Mnogi so pred tribuno izstopili iz povorke ter mu prinesli na tribuno darove, nato pa se postavili poleg njega. Videli smo več ganljivih prizorov,, ki so pričali, kako se je to zdravo ljudstvo oklenilo tega svojega sina, ki ga vodi v lepšo bodočnost Naslednjega dne smo obiskali razne ustanove, kjer smo tudi opazili velik napredek. Videli smo ustanove za zaščito mater z modernimi napravami, bolnico« šole, razstavo obrti z domačimi izdelki itd. Povsod, kamor smo šli, smo videli mrzlično delo in obnovo. Doslej so popravili mnogo cest in mostov, vse to z udarniškim prostovoljnim delom; le prevoznih sredstev primanjkuje. J&li smo si tndi ogledat petro-lejske vrelca v Kucovo, kjer je zaposlenih 1500 delavcev. Vsi so zadovoljni. Šest mesecev so delali prostovoljno, da so obnovili naprave, sedaj pa dobivajo do 12 frankov mezde. Vprašal sem nekega delavca, koliko protroši za hrano. Dejal mi je, da mu je treba za izdatno hrano 2 franka SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah «ega kot izvajanje Trumanove I fjjprigke slike IX doktrine, zamiSljene kot kapital, ## ki naj se izvsžs iz ZDA Simone SfOV6f!f/e V N. T. Stari svet je navajen hoje po bajonetih in trnju, a vendar ga skrbi, čemu ni tega nikdar konec. Sedaj ga strašijo še s atomskimi bombami, z raketi, bakterijami Itd. Le kje so se izgubile v se tiste toliko obetane štiri svobodščine z Atlantskim čarterjem vred, to mi nikakor ne gre v glavo! poudarja, da so se med vojno demokratične sile, prvi med vsemi komunisti in sindikati, resno upirale ameriškemu imperializmu, ki je težil in teži po nadvladi v Evropi, ki bi hotel odvzeti tem državam njihovo suverenost, prevzeti nadzorstvo evropskega gospodarstva in o-mejiti svobodo narodov. Pariška konferenca — zaključuje Simone — nasprotuje željam evropskih narodov, ki so hočejo zajamČiti miren razvoj in možnost za vsakega od njih, da si zgradi svojo domovino po lastnem okusu. Odsotnost slovanskih narodov na pariški konferenci je naj-pristnejši dokaz stremljenja po miru in svobodi. na dan. V Kučovi imajo delavci svoje menze, gledališče, igrišče, biblioteko in krožek. Kar naču-diti se nismo mogli, kaj vse so ti delavci zgradili v tako kratkem času. Prisostvovali smo tudi otvoritvi del na progi Elbasan-Drač, ki jo bo zgradila mladina. Skupno z albanskimi smo videli tudi jugoslovanske mladinske bataljone. V Tirani smo si ogledali tudi tobačno tovarno, kjer dela 60 žensk, ki dobivajo enako plačo kot moški. Tudi v gledališču smo bili; na predstavo je prišel tudi predsed-nih Hodža. Na odru so nastopili razni ljudje z dežele v svojih tradicionalnih nošah, ki pa niso bili prav nič v zadregi, čeprav je to bilo prvič v njihovem živ-, Ijenju. Obiskali smo tudi razne obrtne delavnice. Med mizarji smo naleteli na tri Italijane, ki so nam dejali r da prav dobro žive. V Tirani smo se tudi spoznali z raznimi drugimi delegacijami že na sprejemu, ki so nam ga priredili na predvečer prvega maja. Seznanili smo se s francosko, jugoslovansko, madžarsko in rusko delegacijo. Da bi se popolnoma poučili o položaju, smo govorili z raznimi ljudmi. Dejali so nam, da so še nekatere težkoče, da pa se položaj iz dneva v dan izboljšuje. Blago je še vedno na nakaznice, toda obroki zadostujejo. Tudi otroci delavcev lahko študirajo, ker jim gre na roko država. Kar pa je napravilo na nas najgloblji vtis, je navdušenje, zagon in novi duh, ki preveva vse to ljudstvo in ga je popolnoma prekvapil; duh ustvarjanja, vzajemne pomoči, skupnega in načrtnega dela ter pripravljenosti na žrtve. Odšli smo iz te tnale dežele, prepričani, da čaka albahsko ljudstvo še lepa bodočnost" i Pišite po cenik PROLETARCU nsire po 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Ma/s/ia//ov načrt za obnovo Evrope v protislovjih Andrej Višinski je dne 18. septembra na zboru Združenih narodov v New Yoi^ku označil načrt našega državnega tajnika Marshslla za gospodarsko O-krevanje zapadne Evrope za "skeny>" tseheme), s katerim mislijo Zed. države vzeti ekonomsko in politično kontrolo nad deželami, kl se udajajo dolarski diplomaciji Sovjetski blok, ki je bil tudi povabljen n^ Marshallovo ekonomsko konferenco y Parizu, se ni hotel odzvati, Zastopanih pa je bilo na nji 18 zapadno evropski!} in škandiaavsktfi . dežel (med slednjimi samo dvedska in Norvežka) Glavne sile na nji sta Anglija in Francija. Zraven je tudi Italija, Grčija in Turčija. O tej konferenci, je objavil v reviji "Tvorba" čehoslovaškl novinar Andre Simone satiričen članek iz vtisov, ki jih Je dobil na nji. Piše med drugim: H o 1 a n d s k I delegat Har>s Hirschfeld se je dvignil ln mi{-no izjavil: "Nemško, gospodar- stvo mora biti vključeno v evropsko gospodarstvo." V istem hipu so prodajalci časopisov tekali po ulicah in kričali: "Holandska je začela vojno proti In-donezijcem". Sledil mu je grški delegat ki se je počasi dvignil in vljudno ter z nasmeškom dejal: "Mar-shallov načrt je dokaz velikodušnosti ZDA." Istega dne pa so angleški časopisi pisali, da 62 tisoč antifašistov, ki so se borili proti Nemčiji ječi v grških zaporih. Tedaj je britanski delegat, predstavnik tako imenovanega odbora za evropsko sodelovanje sir Oliver Franks opomnil svoje tovariše, da pariška konferenca ni naperjena proti nikomur, in da goji Anglija največjo simpatijo do yseh narodov, Medtem ko je sir Oliver Frank* izgovarjal te besede, je 27 km od palestinske obale šest britanskih vojnih ladij napadlo parnik "Exodus ', ki je vozil v Palestino židovske izseljence. Eden od teh je bil ubit, pet smrtno ranjenih, dvajset težko ranjenih in sto laže ranjenih., V svojem govoru je francoski delegat Alphand izjavil, da si Francija ne želi drugega nego miru in najtesnejših gospodarskih odnosov z vsemi narodi. V istem času pa je predsednik VU, etnama Ho Ci Minh izjavil, da ne bo miru med obema vladama. dokler ne bo Francija ustavila vojaških operacij proti vietnamski republiki Indokini. Portugalski delegat je povzel besedo in izrekel svojo hvaležnost Ameriki ter izrazil zaupanje v 'veliko rešilno poslanstvo pariške konference". V istem času pa je v Lizboni dr. Salazar izjavil, da bosta Amerika in Portugalska v čim krajšem času sklenili zavezniško pogodbo. Praktično ob isti uri je neki a-meriški list pisal, da se Salazar vzdržuje na oblasti edino le zaradi krute diktature in da so portugalske ječe prenapolnjene. Turški predstavnik se je pridružil mnenju prejšnjih govornikov in izjavil, da ''brez Nemčije se evropsko gospodarstvo ne da znova dvigniti." v istem hipu morda se je von Papen spominjal, da je turška vlada dovolila nemški vladi prehod skozi ožine v Črno morje z namenom, da sodelujejo pri napadu na Krim. To jč fiziognomlja predstavnikov šestih od šestnajstih udeležencev pariške konference, piše Simone, bva od njih vodita odkrito koloninalno vojno, tretji nenapovedano kolonialno vojno, četrti enako kakor prejšnji, v peti drŽavi pa vlada kruta diktatura. Šesta drŽava—Turčija— je pomkgala Nemčiji med vojno. Vsi ti gospodje, zbrani v Parizu, so govorili o civilizaciji, medtem ko je njihov pogled obrnjen v Washington, ki pomaga in vodi kolonialne vojne ter daje poguma terorističnim režimom ' Simone piše dalje, da so šli vsi napori konference za tem, da se obnovi nemška vojaška sila ln da ni bil namen Marshal-lovega načrta pomagati Evropi, pač pa pomagati Nemčiji. Nato izjavlja, da ta načrt ni nič dru- Albin Čebular o raznih stvareh iz starega kraja Albin Čebular je bil po prvi svetovni vojni učitelj v Belokra-jini, sedaj pa živi v Gornjem Logatcu v Sloveniji. Skozi nekaj let je bil zastopan v Ameriškem družinskem koledarju s svojimi pesmicami in v enem letniku z mnogimi risbami. Po minuli vojni nam spet dopisuje. Prejema Proletarca (naročen mu je bil iz Clevelanda) in se mu dopade. V pismu, datirano 6, avgusta 1947, ima za ta list sledeče poročilo in pa priporočila: V Ameriki se je sestavil krožek, kateri skrbi, da obdaruje revno deco z obleko. Ta ustanova je nastala precej po vojni in vestno izvršuje stavljeno si nalogo. Leto za letom prihajajo pi-šiljke v stari kraj, posebno v jesen, katere vsebujejo zimsko perilo in oblačila za otroke in po-morejo, da prebijejo brez bolezni čas mraza. Huda nesreča je zadela že enkrat prej imenovano Licealno knjižnico, ki se je nahajala v spodnjih prostorih gimnazije na Poljanski cesti v Ljubljani. Ker je postala pretesna, so sklenili zidati novo poslopje nedaleč od realke. Lepa veličastna stavba je zrasla iz tal. Pri vhodu stoji spomenik Prijatelja in ob strani vrta doprsni kip pesnika Simona Gregorčiča, ki je eden največjih nafih velmož. Vse knjige in ostalo leposlovje so prepeljali v novo knjižnico, ki je moderno urejena. Notranjost je vsa v marmorju, stopnice, orjaški stebri, strop in tlak. Slovensko slovstvo se je stekalo v njo in vsak je hodil črpat vednosti in znanosti. Pa je med vojno priletel preko zrakoplov, vnel se mu je bencin tn padel na poslopje, katero je bilo v plamen h. Zgorele so knjige, posebno novejšega datuma, časopisi in revije in komaj so zadušili požar. Škoda je velikanska. Tudi slovenski margarini, ki izhajajo v Ameriki so pogoreli. Ko sem radi študija ob* iskal g. dr. šlebingerja in Piii> tarja, ki jo upravljata, med tem ko, je dr. Rus Jože umrl v internaciji na Rabu, in dr. Glonar umrl, sta bila silno žalostna nad izgubo. Povedala sta mi, da se je pod vodstvom g. Adamiča v Ameriki ustanovilo društvo, katero ima namen, da naredi, zopet zvezo z upravami tamkajšnjih listov, da se uredi stari dotok Obenem vprašata ameriško javnost in vsakega, ki ima kake stare letnike, da bi poslal na naslov: Univerzitetna knjižnica V Ljubljani, Turjaška ulica, in tefcp se U> popravila izguba in pmogočil zopet študij ameriških literarnih delavcev, da ne bo kak izgubljen ostal, saj v knjigi je človek in življenje, njegova doba, ker delo se ne da narediti v enem dnevu, ampak rabi leta in leta. Posebno razveseljivo jfe č i tanje ''ftroletarca", ki se skoraj v vsaki številki spomni, da se lahko svojcem preko morja pošlje "Proletarca" in "Am. druž. koledar" in knjiga. Kadar se bode odprl denarni promet iz Evrope v Ameriko, tedaj se bode gobovo lahko več oglasilo naročnikov iz starega kraja za "Proletarca" in koledar "Jugoslovanska knjiga" v Beogradu že za vso Evropo sprejema naročila in plačila za revije in knjige, kar je hvale vredno Albin čebular. New York, N. Y. — Slovenska združena društva, SANSove podružnice in lokalna pogiožna akcija v naši naselbini prirejajo kazanje filmov iz Slovenije, dne 12. oktobra 1947, v Jugoslovanskem domu, 405 W. 41st St., New York City. Dvorana bo ofr prta ob treh popoldne, začetek kazanja filmov pa bo ob 4. uri pop. Vsakdo naj se potrudi priti o prsvem času, ker bomo točni. Po kazanju filmov bo namreč še malo zabave in plesa in dobili bomo tudi dobrega govornika. Premične slike same bodo vzele par ur Časa. Filme je dobil iz domovine SANS in prikazujejo: Triglav pozini; proces proti Rupniku in Rosenfeldu; vojni zločinci morajo biti kaznovani; filmski obzornik, prikazujoč razne dogodke v Sloveniji leta 1946 v mesecu juniju; drugi filmski obzornik, ki kaže Čehe na Bledu, hi-drocentralo na Dravi, Rogaško slatino, Hodža na Bledu itd. Slike so zelo lepe in dokumentarne ter povedo več nego cel kup pisanih besed. Kjer kažejo trpljenje našega naroda pod^o-kupatorjem in klavrno krivljenje hrbtenice domačih izdajic pred sovražnikom, so žalostne, koder pa vidimo v njih navdušen polet mladine pri delu in aktivnostih, ter lepoto slovenske zemlje, nas pa slike navdajo željo, da bi se spet znašli v lepih domačih krajih, pa četudi samo za kratek obisk. Vstopnina je en dolar, kar vključuje davek. Za ples bodo igrali Jugoslovanski tamburaši. Naj si vzame priliko ogleda teh zanimivih filmov kdorkoli se količkaj zanima za zgodovinske resnice, katere se skuša danes utajiti na najbolj drzno-umaza-ne načine. Filmi pa ne lažejo— izdajice so narod izdajale ^krutemu sovražniku in se bratile z njimu ter mu lizale peto s katero je gazil po krvi naših bratov in sester. Tudi obnova gre svojo pot naprej navzlic klevetam sovražnikov onih, ki so se borili za osvobojenje. Filmi tudi v tem ne lažejo. Videti je, da tisti, ki so bili pripravljeni se boriti proti sovražniku, so pripravljeni tudi delati za lepšo bodočnost svoje domovine. Dobro de človeku ko gleda to. Torej na svidenje v nedeljo 12 .oktobra v Jugoslovanskem domu v New Yorku! Anna P. Krasna, ta j. upravičena nada na finančno pomoč iz Amerike. Da je Italija razmeroma — v primeri z možnostjo nabave surovin in z razpoložljivo pogonsko silo — že prenasičena z industrijo, nam da slutiti tudi zakonski načrt v katerem bo minister za industrijo imel pravico odločevati o ustanovitvi in pre-ureditvf tudi indi^trijskih podjetij, katerih glavnica znaša manj%kot 5 milijonov lir. Sedanje hvalisanje italijanskega tiska spominja na jere-mijade istih listov za časa mirovne konference, ko j£ šlo za usodo primorske industrije, predvsem za ladjedelnice in druge tovarne v Tržiču, in za odreditev vojne odškodnine, ki naj jo Italija plača Jugoslaviji. Tr-žiška industrija je bila za STO (Svobodno tržaško ozemlja) ogromnega pomena, saj se je z njo dopolnjevala in se vzporedno z njo tudi razvila, medtem ko ima Italija že dovolj ladjedelnic in tovarn elektrotehničnih priprav. Tudi sistematično odvažanje industrijskih strojev iz pasu A, ki v smislu mirovne pogodbe pripade Jugoslaviji in ki tvori predmet najnovejše jugoslovanske protestne note zapadnim zavezniškim silam, se ne da upra-včiti z morebitnim pomanjkanjem podobne industrije v Ita-»ji. Če izvzamemo elektrarne na gornji Soči, je bila nova meja tako potegnjena, da je slovensko ozemlje bivše Julijske krajine, ki bo priključeno k Jugoslaviji, ostalo brez industrije. Izgubilo je tudi velike tovarne na ^Soči pri Gorici, čeprav bi sleherno industrijsko podjetje bilo velikega pomena za deželo, ki je bila za časa osvobodilne borbe tako opustošena, ter Italija Qbiluje s takšnimi podjetji. ZDRUŽENJE DVEH DELAVSKIH STRANK V ROMUNIJI Na konvenciji romunske so-cial-demolfratske stranke v Bukarešti, ki se prične 4. oktobra, bodo sklepali o predlogu za združenje te stranke s komunistično. Imenovala bi se "združena delavska stranka". Obe sta zastopani v vladi. V odborih AFL res ni komunistov 'Primorski dnevnik' trdi, da ima Italija dovolj industrije Vprašanje obnovitve Italijanske industrije zanima — naravno posebno sosedno Jugoslavijo in pa še bolj tudi prebivalstvo svobodnega tržaškega ozemlja. Pogodba med zavezniki in Italijo določa ladjedelnico v Tržiču Italiji, dočim bi morala iti bodisi Jugoslaviji ali saj Trstu. Zed. države v obnavljanju industrije v Italiji veliko pomagajo in še več ji bodo, ako ostane vlada v Rimu pod anglo-ameri-ško sfero in bo služila v zvezi zapadnih sil proti sovjetskemu bloku. Glede obnavljanja italijanskih obratov izraža "Primorski dnevnik" v Trst,u sledeče mnenje: V zvezi z dolarskim posojilom, ki gs je podelila italijanski industriji ameriška Izvozna in u-vozna banka, poudarja italijanski nacionalistični tisk. da je italijanska industrija edina med industrijami vojujočih se držav izšla iz vojne skoro nedotaknjena. (Od 100 milijonskega posojila v dolarjih je bilo doslej priznanih italijanski industriji 23 milijonov, in sicer avtomobilski tovarni "Fiat" 10 milijonov, kemičnemu podjetju "Montecati-ni" 9 in tovarni gumijastih izdelkov "Perelli" 4 milijone dolarjev. Po tem prvem obroku bo Izvozna in uvozna banka pretresla še prošnje drugih Italijanskih industrijskih podjetij.) Neki italijanski publicist navaja še te-le prednosti italijanske industrije pred ostalimi: Italijanska industrija ni tako močna, kakor n. pr. nemška, pred vsem pa: italijanska industrijs pripada demokratični Italiji. Iz teh dveh razlogov ne bo nevarna sosednim državam s strateškega vidika; zato je (oliko bolj WILLIAM GREEN Nedavno se je vršila v tem mest« seja ekMketlve AFL. aa kateri Je b.Ua eaisified najvažnejših točk' vprašanje, ali saj ss odborniki unij AFL ponižajo pred vladnim delavskim odborom (NLRB) t iija-vo, 4a niso komunisti, all pa nmj to delotbf Tatovega - Hartleyjevega proUanijskega sakona ignorirajo. Predsednik ekmkutive William Green Je po njenih navodilih svetoval vaesi odbornikom lokalnih ani^ liaj se ravnajo po postavi in izjavijo, da aIsiT'komunisti". Kajti omenjeni NLRB bo upošteval prt-tošbe samo tistih unij, kl se bodo ravnale po tej protlkomunistični točki. Nasprotoval Je samo John L. Lewis, ostalih 14 odbornikov ekse-kutive pa Je bilo sato, da se postavi v tej točki ugodi. Ampak mar je odbornikom AFL tega sploh treba, ko pa so vsi celo boU "protirdečkarskl'* kot pa a. pr. odborniki sveoe ameriških in dastrialeev? ' la Skn M vlad« narekuj?, kakšno prepričanje smeš Imeti — mar ni to "totalitarna'* metoda, teprav pravimo, da se borimo toper nje? Izvirno poročilo o presnavljanju življenja Slovenije v kmečkih vaseh in v mestih «Konec.) « H*koncu, dragi brat, naj še Mislil boš zdaj: Kaj pa ljud- omenim, da si veliko žrtvoval s stvo reče k Umu garanju skoro, svojimi pošiljatvami sorodnikom brez počitka, ko pri tem niti v stari domovini. Pomanjkanje hrana ni bogve kako obilna in pri nas je posebno v tekstilijah. dobra? Res je, da se moramo za- To, kar naše predvojne tekstilne dovcljiti z manjšimi obroki hra- tovarne (nove se šele grade) prone, kot smo bili vajeni pred voj- ducirujo, se mora razdeliti na no. Med vojno je bilo še mnogo /so Jugoslavijo. Razen v Slove-hujše. Dveletna suša nam je ve- r>iji pa takih tovarn v predvojni KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) liko škodovala. Letos pa upamo ker je letina mnogo boljša— da bo glavna kriza v prehrani— vsaj kar se kruha tiče—prema- Jugoslaviji skoro nič bilo _ni, zato pa dobi Slovenija v zameno iz drugih krajev države živež, ti ga tako nujno potrebuje. To, gana. Luksuza si seveda ne bo kar odpade tekstilnih izdelkov še mogel nihče privoščiti. Tudi na Slovenijo, pa dobi v prvi vr-meso je zelo pičlo, toda živi se' iti armada, demobilizirani borci še vendar nekako primerno. Vse in otroci. DRAGINJA SE VEČA in nekateri kon jresniki in senatorji delujejo, da bi se obnovilo kontrolo nad cenami. Le«o* in skozi ves čas od kar ie bila odpravljena vladna agencija OPA, so se cene dvigale U) gredo višie z dneva v dan. V sedmih letih so se potrebščine uodra Me od HQ do nad slo odstotkov. Kot predstavlja gornia uradna tabela, so ceno od leta 1911 do letos narasle za živila s $10 $19.30; za obleke, od $50 na $91; za itanova ifVfcc hiše oil $5,000 na $9,100. na dobiti večino v težkih spornih Ciang Kaiš-ka na Kitajskem še Moskvi prišle pred svet s prese- vprašanjih, zato pa se ruski de- vedno vzdržujemo in njegovo netljivim predlogom, da naj legat Gromejko v varnostnem armado. Ampak Koreja je raz- ameriška ter sovjetska armada svetu Z. N. toliko bolj poslužu- deljena pol pod sovjetsko in pol odideta iz Koreje istočasno in države okoli nas so glede pre- Pred vojno sem bil s perilom |c veta vla?a se Je odloči- pod ameriško okupacij«* hrane še mnogo na slabšem. Za'ic kar dobro založen, sedaj — delavstvo, posbeno teške kategorije, je pa kar dobro preskrbljeno. Kaj pravi ljudstvo k vsemu temu? Ti veš ,da povprečni slo-venski človek ni bil nikoli razvajen; živci je vedno razmeroma skromno. 2ivljenskih fines po sedmih letih — pa je začelo ... ... . ,, , vse razpadati, tako. da tudi kr- ^ veUkc P*«**, omejiti. panje nič več ne zaleže; pa saj f^vi J^^k^?^' K tudi krp ne dobiš. Posteljnega fe u"^?* * ?: oerila mi gospodinja ne more vec dati, tako da ležim sedaj že| dolgo brez tega. Ko bodo dograjene nove tek- , Jugoslavija za preiskave in luksusa—v primeri z Ameri- stilne tovarne in povečane že ; Glede Grčije je jugoslovanski kancem, ni poznal. Naši južni ebstojOče, bo tudi ta problem d€jegal zanfoa\ vsako krivdo za bratje Hrvati in Srbi pa še tem rešen. Naši ameriški rojaki, ki civilno vojno v nji. In Gromejko manj. Zivljenski standard Jugo-| nam pošiljajo blago, perilo in! pa je poudaril,^la se v grške no- la ta privilegij, ki ga imajo v j Sporazum velike petorice je varnostnem svetu samo zastop- bil, da mora postati Koreja sa- ~it_1 A 1 most o j na in da čim bo godna za in sledile ji bi v tem slučaju i dvojenosti je ameriški del Kore-bržkone tudi vse njene zavez- je ohranjen za kapitalistični si-nice. slovanov je bil torej na nizki stopnji, razen malenkostnih izjem, ki se pa danes tudi morajo prilagoditi splošnim razmeram podobno, nam s tem v tej stiski veliko pomagajo. • l£er je med vojno vsa Evropa rilno trpela in je njena industri- USPEHI PETLETNEGA PLAHA ali pa jo morajo popihati čez ja še vedno iz reda, in trgovsko mejo. da od tam potem hujska- še ni takih zvez kakor bi bile jo proti lastni probujajoči se in petrebne, si moramo pomagati s vstajajoči domovini. svojimi viri. In kot sem opisal Štiri leta med vojno je narod v tem pismu, v Jugoslaviji se ogromno trpel. Mladina, ki«je dela za obnovo z največjo br-bila večinoma v partizanih, je zino. prestala nepopisne muke, trplje- S tem zaključujem in Te po-nje, štrapace in pomanjkanje, zdravljam! Tvoj brat Vinko Po-Kdor ima le malo odprte oči,1 4očnik. Ljubljana. Kolizejska 17. mora videti, da bi nas veliki, bo- j ~r - ~ ~ ga ti narodi radi pahnili spet na KoniBtBHCQ Z. N. S6 prejšnje mesto, v prejšnje raz- w/_ f _ . L • mere. Prej obljubljene velike Jr*wfIO te OCWf ZO OOf med USA in USSR pomoči od 'velikih" od nikjer nobene. Pomagaj si torej sam. kakor veš in znaš* Sreča, da je naš narod mlad, krepak, zdrav na duhu' in telesu—vse drugo , , .. . , pride z dobro voljo in vstraj- *°tmbe' st™}*nc Pllne ,n. «T j . j taka sredstva za uničevanje nostjo samo. Vidiš in \*se to da .. ^ . .. .. - / .. .. , ... . .. i ljiraških množic prepove. K te- nasim ljudem moralicno in tudi * . . . . ~ . . , • j * » . mu ie ugotovil, da se vlada Ze± telesno moc, da stisne zobe, da , . • ., .. , , držav tega najbolj brani in da (Koncc s 1. strani.) Predlagal je obenem razorožitev'. In pa da naj se atomske gara tudi do izčrpanosti, ker ima vedno pred očmi, da si bo prigaral—kakor med vojno pri stokrat hujših razmerah svobodo— zdaj ali, v bližnji bodočnosti boljše, prijetnejše in udobnejše življenje za sebe in svoje potomce. Lahko mi verjameš, da misli tako velika večina naroda, posebno mladina, ki pa je vedno in povsod merodajna za bodočnost vsakega naroda. Res, da je še dosti nergačev, ksterim vse to ne gre v račun, ker so zgubili svoje komodne socialne ali materialne položaje ali pa jim — vsled prejšnje vzgoje — njihova konservatična fanatična zagrizenost, večinoma versko-klerikal-nega značaja ne dopušča, da bi sledili novemu splošnemu narodovemu pokretu. izdelujemo atomske bombe kar naprej in jih izpopolnjujemo, da bo smrtna žetev v bodoči vojni še toliko večja kot je bila v prejšnji. Zed. države odklanjajo obdolžitve Naravno, da se zastopniki Zed. držav na zboru Z. N. otepajo teh in sličnih očitkov in dolže na drugi strani Sovjetsko vlado provokacij, za zaviralko sklenitve miru z Nemčijo in Avstrijo in ob enem, napadajo ^posebno Jugoslavijo zaradi civilne vojne na Grškem. Kar se tiče kontrole nad organizacijo Združenih narodov, je sedaj velika večina zastopanih petinpetdesetih držav pod ameriškim vodstvom. Sovjetski blok torej nima nobene priložnosti ^vffffTfffffffSfffr >f??f?ff7f??f?ff?f?fffffff?ff?ffr \\ PROLETAREC 99 9 je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. « 4 4 4 4 4 i Naročite ga svojcem. Stane {3.50 za celo i leto. Pol leta $2. Naročit« ga čitalnicam 1«r bralnim društvom v valili rodnih kra|ih. P \ V starem kraju tudi žele, da jim naročite trsnje zadeve v resnici umeša-vajo samo Zed. države in pomaga jim v tej intervenciji Velika Britanija. Amerika je obtožila Jugoslavijo, Bolgarijo in Alba MOVE JUGOSLAVIJE nijo podpiranja grških gerilcev iT " Wf'VWWlWI Sedaj se že lahko govori in razpravlja o uspehih prve petletke nove Jugoslavijo. Bili so ob pričetku nekateri, ki so zrna-javali z glavami: Saj ne bomo zmogli teh ogromnih nalog. Danes pa so dejstva že tako prepričljiva. da se sme z zaupanjem upati na nadaljne uspehe. Nove hidrocentrale rastejo iz tal Elektrifikacija je predpogoj industrializacije. Gradijo deset velikih hidrocentral, od teh so tri na področju LR Slovenije. Te tri hidrocentrale bodo poma-Vlada v Beogradu je povabila gale dvigniti proizvodnjo elek-v Jugoslavijo skupino najugjed- trične energije na 4.350 milijo-nejsih ameriških politikov, med nov kilovatnih ur, kar predstav-njimi bivšega državnega tajnika lja skoraj štirikratno predvojno Byrnesa in bivšega minnesot- zmogljivost, skega guvernerja Stassena, da Pri Mariborskem otoku je zra-naj pridejo tja—seveda na nje- S\B na Oravf nova. mogočna hi-ne stroške — ter svobodno pre- drocentrala. ena največjih v iskujejo položaj ob jugoslovan- Srednji Evropi. V Mostah pri 2i-ski grški meji in kjerkoli v Ju- rovnici je sledila druga elek-goslaviji, da se prepričajo, ali so lridna hidrocentrala srednje ve-obtožbe • ameriške vlade proU iikosti. katere zmogljivost bo za Jugoslaviji resnične ali izmiš- 'polovico manjša od falske. Oskr-y*0*' I w bova 1 a bo z električno energijo Seveda se ne bodo odzvali, jeseniške železnarne, ponos slo-ker bi jim Truman to zameril, venske industrije, ter industrij- Korejci pa naj si potem sami urede svojo hišo. V Washingtonu so označili ta , predlog za trik — češ, da je Ru-postaviti se na lastne noge, naj sija oborožila 200,000 Korejcev, se ji to dovoli. Toda v tej raz- ki bodo zasedli po odhodu ameriške armade vso Korejo in tako bi vsa prišla pod "komunizem", item in sovjetski del pa je uve- Tako se merodajni zapletljaji deh socialized jo. Kako sedaj v razvijajo zgolj v tekmi med tem položaju Korejo združiti je USSR in USA za nadvlado, in problem, o katerem se sov jet- še bol f pa ideologično — torej je ska in ameriška okupacijska ob- to borba med kapitalizmom in last ne moreta sporazumeti. | sovjetskim ekonomskim siste-Minulo soboto pa je vlada v mom. in njen delegat Austin je svaril, da bo to privedlo do zelo "resnih posledic". Namreč v vojno. V Beogradu so izjavili, da so ameriške obtožbe proti Jugoslaviji neutemeljene, da so navadne provokacije in da ako se bi pustilo Grkom urediti deželo po volji večine, bi bil v nji sedaj že mir in narod bi delal namesto da se ljudstvo bori z orožjem v roki drug proti drugemu zgolj vsled Trumanove doktrine, to je, vsled ameriškega financiranja rojalistične reskcije ns Grškem Državni tajnik Marshall hoče za tako preiskavo svoje ljudi, ki bo- ske naprave na ostalem Gorenj skem. Tudi v Medvodah dogre* do ^vili ponrfilo v smislu jujejo novo električno hidrocen^) greb, "Ceste bratstva in enot nosti", največji gradbeni zasnu- obdolžitev, ki jih ima v varnost- j tralo s približno enako zmoglji-nem svetu in pred zborom Z. N. vostjo, kakor je ona v Mostah Ampak vzlic temu je bila ta po-1 pri Žirovnici. Centrala v Triblju ob Drini bo ena največjih podzemeljskih hidrocentral na Balkanu. V primeri s falsko pri Mariboru bo teza Titove vlade jako dobro zasnovana. Veliko ameriških listov jo je zamolčalo in tudi v radiu se je je le parkrat ome- nilo — potem je vse utihnilo — I približno sedemkrat večja. Na baje na namig iz državnega de- Drini bo dograjenih še več dru djno k učenju in izpopolnjevanju. V Strnišču pri Ptuju gradijo tovarno aluminija, katerega proizvodnja bo povečana na 13 tisoč ton letno. Svojo najvišjo stopnjo ustvarjalnosti pa izpričujejo jugoslovanske delovne množice pri gradnji novih železniških prog in cest. Lani je bila dograjena v rekordnem času 90 km dolga železniška proga Brčko-Banoviči. Letos vzbuja občudovanje delovni polet jugoslovanske mladine, ki gradi v polnem zanosu svoje domovinske ljubezni širo-kotirno, 230 km dolgo železniško progo Samac-Sarajevo. Ta proga bo omogočila dovoz in prevoz velikih podzemskih bogastev Bosne ter industrijskih izdelkov vseh vrst. ki se bodo proizvajali v obsežnem težkoin-dustrijskem bosanskem bazenu. Črnogorska mladina pa izpolnjuje načrt gradnje železniške proge Nikšič-Titograd (Podgorica). V Sloveniji so dogradili del proge Preserje-Borovnica. Dograjen je viadukt pri Žirovnici. Nadaljujejo z gradnjo široke ceste Trst-Maribor. Poleg mladinske proge Samac-Saraje-vo predstavlja gradnja velike avtomobilske ceste Beograd-Za- < ! AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR i Stane za tiari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poi-> Ijemo oba za $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni ] urad slovenske vlade teli, da pošljemo ljudem tam i čimveč izvodov Proletarca In Družinskega koledarja ] Ne odlaioitol Poli ji te naročilo takoj! iliUIIUUli partmenta. Bankrotirani politiki za intervencije V tej živčni vojni proti So- gih hidrocentral. V Bosni Že obratuje . nova hidrocentrala v Rogatici. V Cmi gori gradijo štiri močne hidrocentrale in dve . . , . .Jt . . . , , veliki kalorični centrali. Tudi vjetski uniji in njenim zavezni- Dalmacija dobi dve novi hidro_ cam so se oglasih tudi bivši gla- centrali/ Vse te rastoče hidro- varji raznih Ukozvanib centrale bodo v nadaljnjem i»z- nih strank s pritožbo na zbor Z. yoju ^ gilen razmah in. N;, in « 6m " niHdustrializacije v okviru Petlet, hove dežele osvobodi za demo-1 načrU ^ t^y^ po- kracijo V ta namen bi bilo tre-1 ja M ^ a^enje jugoslo- ba seveda sedanje režime v njih | vaških narodov strmoglaviti in oni predlagajo; ^^ nove, začasne, ki bi pripravili Ustvarjalna sila ljudskih | vse potrebno za vrnitev v normalne demokratične razmere. množi? Pa tudi na ostalih področjih tek letošnjega gradbenega načrta. To bo osrednja transverza-la nove Jugoslavije, ki bo spajala prestolnico nove Jugoslavije z glavnim mesto LR Hrvatske. Na beograjskem in zagrebškem odseku so bili doseženi presenetljivi uspehi te pomembne cestne gradnje. V Črni gori urejujejo 46 km dolgo cesto Be-rane-Rožaj. Vse te gradnje se dokončujejo z rekordnim delovnim tempom množic, ki se zavedajo ogromne koristi teh del v okvirju zgodovinskih nalog, ki jih postavlja pred vse delovno ljudstvo nove Jugoslavije prvi Petletni plsn. ke z oboroženo silo. V resnici Vinska trgatev bila ta stavka v Trstu zgolj protestna in je trajala le par dni. Angliji gre r«s trda za dober denar. Ker se imoviti ljudje bo-jv, da bo angleška valuta, zapo-padena v funtu šterlingu propadla, izmenjujejo svoje funte v dolarje in jih iztihotapljajo iz dežele kadarkoli morejo, posebno v navadnih "relifnih" paketih. Angleški carinarji so temu prišli na slsd in vse pakete od-pro. Ako denar v njemu najdejo, ga zaplenijo, z vso drugo vsebino paketa vred. Angleški funt-šterling je uradno cenjen na $4.03. A v New Yorku ga na črni borzi dobiš za $2. To pomeni, da je Anglija res v težki finančni krizi in ob enem, da je Attic ejev-Beyinov režim v naskokih na ekonomske in finančne težave zelo neodločen. Konservativni stranki je to všeč in ako Det rot, Mich.—Na orugi konvenciji SANSa v Clevelandu je bil izdelan dalekosežsn načrt za SAN Sove postojanke, razno resolucije, tikajoče se današnji!} razmer so bile sprejete soglasno, a zgolj odobritev resolucij je pa brez pomena, al|o se i*te ne izvede v aktivnost. Aktivnost ni bila nikoli tako potrebna kot je danes. Bratje ln sestre! časi so resni. Mestni časopisi opozarjajo policijo, da njihovi krepelci niso za to, da si bodo z njimi zobe čistili, nego da padajo po delavskih glavah. Načrti za zlomi te v delavskih organizacij so izdelani. Fašisti odprto prihajajo na dan. Demagogov in bigot^v se dobi vsak dan več. Hujskači v tretjo svetovno vojno so vsak dan glasnejši. "Brothers, the reaction is on the march." S teih lahko vidi-H I I . . .. HI I mo, kako ogromne so naloge na-bo tako šlo. se bosta nekega dne prednega delavstva v Ameriki, Churchill in Anthony Eden v kalero x bori proti na2adnja- vlado zmagoslavno vrnila. Radio Moskva je dne 23, sept. označil štiri velike uspehe sovjetskega bloka: 1) ustanovitev Madžarsko - bolgarskega prijateljstva v Sofiji; 2) ratificiranje romunskega parlamenta kultur-no-donosne zveze z Jugoslavijo, Bolgarijo in Čehoslovaško; 3) škemu pritisku reakcije. Gotovo, Slovenci smo sami brez moči proti taki sili, zato je potrebno, da se pridružimo drugim naprednim organizacijam in jih podpiramo moralno in finančno. S tem priznamo resnico, da edino v bratstvu in edinosti je moč. Torej SAN Sove podružnice otvoritev pogajanj medCehoslo- št \ in J08 P^rede vinsko trga Med podpisniki je bivši vodja | se kažejo uspehi ustvarjalne si- hrvatske seljačke strsnke dr. Maček, bivši madžarski premier Ferenc Nagy, bivši bolgarski kmečki vodja Dimitrov (tudi sedanji načelnik bolgarske vlade se piše Dimitrov — on je komunist), bivši romunski agrarni vodja Gregore N. Buzesti, Srb Milan Gabrilovič itd. Vsi ti bi seveckr radi nazaj v le požrtvovalno sodelujočih ljudskih množic. Nove tovarne orodnih strojev v Zagrebu, že-lezniku pri Beogradu in v Sarajevu. ki so osnova za izgraditev kovinske industrije, lahko uvrščamo med najpomembnejše kovačnice jugoslovanske petletke. Industrija motorjev v Ra-kovici Že izdeluje avtomobile na stari red. Svojo organizacijo so tekočem traku. Iz avtomobilske krstili zs "kmečko internaciona- tovarne na Teznu pri Mariboru io". Zato seveda, da bi bolj vleklo. Kajti ako bi bil med podpisanimi tudi bivši kralj .Peter, Kon. Fotič, škof Dionizije in drugi taki, ne bi izgledalo, da se že prihajajo novi kamioni. Ta razvoj bo omogočil, da bodo do leta 1051 lahko izdelovali v Ra-kovici in na Teznu letne serije 6,000 tovornih avtomobilov. Ta- jim gre za kaj drugega kot za *or«*oč čez noč je dobila Ljub-< * ljsna svoj "Litostroj", ki je med najvažnejšimi pridobitvami prve petletke. S tem je zagotov- * Zelo Moskvo in Washingtonom je tu- povrnitev na stolčke. Boj glede bodočnosti Koreje napeto razmerje med i ljen dvig proizvodnje vseh vrst litin za več ko šestnajstkratno v di zaradi bodočnosti Koreje. Kar se Japonske tiče, jo je general MacArthur ie organiziral pod ameriško siero vpliva. Tudi primeri s stanjem lfitfd. Nedavno si je ogledal naprave "Litostroja" maršal Tito. ki je ob tej priliki vzpodbujal delovno mla- Tudi Morokanci so se pritožili zboru Združenih narodov Dne 26. sept. je prejel tajnik organizacije Združenih narodov pritožbo arabskega osvobodilnega gibanja v Moroku in iz drugih francoskih kolonij v Afriki, v kateri dolže Francijo, da jih izkorišča, da jih zatira, da jih goni na prisilno delo in da jim ne dopušča nobenih socialnih in političnih prsvic. V teh francoskih posestih v Afriki — tako pravi pritožba — živi 16 milijonov Arabcev. V Moroku so si vzeli vso najboljšo zemljo Francozi, Arabci pa jim morajo hlapčevati. In dobički naravnih bogastev se stekajo v Pariz. Arabci, ki jih kupičijo, nimajo od njih nobenih koristi. Dalje obtožnica navaja, da je v vsem francoskem Moroku samo 150 zdravnikov in prostora v bolnišnicah samo za 5,000 bolnikov. In pa da je življenski standard v francoakem Moroku nižji kot kjerkoli na svetu. vaško in Madžarsko za sklenitev trgovske zveze; in 4), otvoritev pogajanj za trgovsko zvezo med Poljsko in Madžarsko. K temu se lahko doda še pakt Bolgarije in Jugoslavije in pa da bo Rusija založila Čehoslovaško skozi zimo s tolikšno količino žita kolikor ga potrebuje. Bolgarija je v našem državnem departmentu na Črni listi od kar je v nji zavladala domovinska fronta. Dne 23. sept. je bil obešen v Sofiji bivši vodja agrarne stranke Nikola Petkov. Ameriška in z njo vred angleška vlada sta se veliko prizadevali, da bi ga rešile smrtni kazni. A sodišče v Sofiji je ugotovilo, da je bil (Petkov) agent protibol-garske anglo-ameriške vnanje politike in mu določilo konec. Po izvršitvi smrtne kazni je ameriška vlada znova protestirala. enako angleška. Obe sta z zgražanjem odločile, da v Bolgariji pravičnosti na sodiščih ni in da je bil nad Petkovim izvršen zločinski umor. Dan pozneje je imel na zborovanju Združenih narodov v New Yorku govor generalni tajnik te organizacije, Norvežan Trygve Lie, ki je označil Bolgarijo za miroljubno deželo in priporočil delegatom petinpetdesetih zastopanih držav, naj jo sprejmejo medse. In enako je priporočil, da naj s? odobri aplikacije za pristop drugim miroljubnim deželam. Te so poleg Bolgarije Madžarska, Romunija, Albanija, Portugalska, Irska, Vnanja Mongolija, Transjordan, Italija, Finska, Je-men in Pakistan (mohamsdan-ski del Indije). Ako bo zbornica Liejevo priporočilo odobrila, bo organizacija Združenih narodov narasla s 55 na 67 držav. Izven bo še Španija in Nemčija. Morda bo potem v Združenih narodih kaj več združenja kakor pa ga je sedaj. Ljudje božji, ljubite se, kajti kdo za zlodja bi vas sicer imel rad!—Voltaire. tev in ples v Slovenskem delav-. skem domu na 437 S. Livernois v nedeljo 12. oktobra ob 3. pop. V najemu imamo spodnjo in gornjo dvorano. Zabave bo dovolj a vsez in postrežba izvrstna. Vsi Slovenci in Slovenke,, Hrvati in Hrvatice ste vljudno vabljeni, da se tega festivala udeležite polnoštevilno. Za pripravljalni odbor SANSa št. 1 in 108, Martin Cetinski. Anglija želi zbrisati dolgove (Nova doba.) Anglija, ki se je tekom zadnje vojne močno zadolžila tudi v Braziliji, v Egiptu, Indiji in drugod, je pred nekaj tedni zahtevala od svojih upnic, da naj svoje zahteve znatno znižajo, sicer jim ne bo plačala. S takimi državnimi zadolžitvami je sitno. Ako se zadolži navaden državljan in ne more do določenega roka plačati dolga, so mu potom sodnije prodane njegove nepremičnine, če jih ima. Anglije pa ni mogoče prodati na dražbi in če bi jo bilo mogoče, kdo bi jo maral kupiti! (Iz Ljud-ekega tednika, Trst.) NIŽANJE ŠTEVILA VLADNIH NAMEŠČENCEV V službi zvezne vlade je bilo dne 30. junija 2,814,114 civilnih uslužbencev, ali 1,064,333 manj kot junija 1945. NE ČAKAJTTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Vse zgodovina je Robert Walpele. 1st. — Sir NAIBOUSA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNESTA lil? .. 1 v. . » . » t ■ " I » ♦ . ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor oM knjig J« DR. F. J. KEEN « NAROČILA SPREJEMA ' PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL A tu«Mlav Weekly Devoted le Iks interest el Hie Workers • OFFICIAL ORGAN Of J. $. P. and I to Educational^ Mtoau PROLETAREC NO. 2086. f»«MUh«d W««kly «1 2301 3«. LmwmdmU Aw. CHICAGO, ILL., Ottober 1, 1947. I DU CATION ORGANIZATION C O-OPIKATI V I COMMONWIALTH VOL. XU1. Catholic Church in Italy Also A Political Church THE MARCH OF MBOfl In Italy, the strikes against high prices and food shortages had clearer political implications than elsewhere in Western Europe. The recent French work stoppages, for example, were limited to the main industrial centers; in Italy, they spread swiftly to the countryside, where 1,000,000 farm workers joined in the greatest agrarian strike Italy has ever experienced. The movement reached a climax when the Socialists and Communists organized a gfgantib demonstration to demand representation in the government. The speakers directed their attacks not only against the De Gasperi Cabinet but against the Vatican as well. The truce initiated some months ago when the Communist leader, Palmiro Togliatti, voted to ratify the Lateran treaties, is now over. In recent months, the Vatican has become increasingly outspoken in its support of De Gasperi, and Pope Pius' speech of September 7 was interpreted in left circles as an open challenge to the workers' parties. The extension of the political fight to the religious domain is deplorable, but the Vatican can no longer claim that it stands above politics; it has abandoned all pretense of neutralty and tossed its tiara Into the ring. Though Saturday's demonstration was not the "prelude to revolution" which the Tightest press has long been announcing for reasons of its own, it nevertheless was a clear indication of the present temper of the Italian masses. In Europe today, and particularly in Italy, where bitter memories of 20 years of fascist rule are still fresh, the people are determined to prevent reactionary govrnment from exploiting economic difficulties to stop the swing 4oward left.—The Nation. Those Pay Cuts American workers have been getting a pay cut every week for more than two months. There is every indication that this will go on for some time. No relief is in sight. If the trend continues at the present rate much longer, American workers will find themselves in about the same economic position they were back in 1939. That is, they will unless they receive another round of pay increases. Wage earners didn't get their pay cuts at the places they work But at the stores at which they have been buying. They got them a little at a time—on one item after another. We, of course, could use a fancy term and say that American workers have been the victims of shrinking purchasing power. It's easier just to say bluntly that prices have gotten out of hand. • Profits, on the other hand, have been doing OK. They've been going up—and up—and up. They haven't suffered any shrinkage. They're setting all-time records. A few of the nation's newspapers, who learned a lesson from the "era of beautiful nonsense" that came before the depression of the 30's, are throwing their support behind moves to halt inflation. Most papers, however, are silent or are saying editorially that "something ought to be done about it." They're not charging bluntly—as we are—that a large portion of industry is making no real effort to prevent price increases. 1 Neither are they charging—as we are—that much profit-making has turned into outright profiteering. It's easy to figure out what will happen in the future—unless the increase in prices is halted, and halted quickly. Working men and women, through their uninons, will demand wage increases. They will have to do so if they maintain a decent standard of living. Then the now-silent newspapers will swing into action. Their pages will be filled with dire warnings that the unions are "forcing the nation into uncontrolled Inflation." It would be better for them—and for the nation—if they would turn their editorial fire loose now and aim it at the real culprits—UNS. Almost half c«m) of americas, famiubs earned less7vian0oco during 1945, a record year tor individual incomes. IAO NOKKERSOP TV»E PURITAN MILLS OF ROANOKf, VA -DONNED PAJAMAS AND NIGHTGOWNS THE POST Uffe. AFTBRmOWWS OF 1V1IS 7MM BLUSHING 6O6S CONCEDED TWEift OfcMANOS. <>— — The Lasi Word By DUFFY 86ft rtain that the hat 100 BUY it un«*-m adc, look flor i** union label \ WWlLl THE MUM BE® OF DAILY papers iniheus. decreased BY 18* BETWEEN (942AND 1945; THE CIRCULATION OF T* 9UMVN9 PAfEKS CLIMBED63*. Unfulfilled Promises Must We Fight to Save Oil Moguls? Here is the way wars are started: Soviet Russia and the big oil companies of the United States snd Britain are fighting for the oil resources of Iran and other nations in the Near East. Our minister to Teheran, George V. Allen, urges Iran not to surrender any of its "sovereignty" and adds that if this advice is followed Uncle Sam will be right there in Iran's corner, should any fight start. Of course, that means, in plain English, "Don't yield very much to the Russians. If they get heavy, we'll do the shooting for you." "Put another way, it means that your boy may be sent into a Third World War just to make sure that American and British oil moguls get the oil of Iran.—Raymond Lonergan ln Labor, Washington, D. C. Farben not only contributed vast sums to the Nazis, but also laid off large numbers of workers "to help boost the Nazi party into power," a witness testified. He was Hermann F. Ruther, who held a top-rank position with Farben from 1022 to 1946. He said this layoff was made not because it was necessary, but to swell the ranks of the unemployed and discontented, and thus supply HlUer with easily gained recruits for the Nazis. How Layoff Aided Hitler For years many people have been wondering how the Nazis — who were "snowed under" in an election and were about "down and out" in 1032—bounced back in a single year and became the rulers of Germany in 1033. Of course, almost everyone has long known that big German bankers and Industrialists raised a huge "slush fund" for Hitler at that time, but it did not seem that money, alone, could have "turned the trick" so quickly. Another reason for the Nazi come-back was described recently at Nuernberg, Germany, where two dozen top officials of the I. G. Farben chemical combine are on trial as was criminals. Employment Dips Below 60 Million WASHINGTON, D. C.—Employment of civilians during August dipped slightly below the 60-mlllion level of the two preceding months, according to estimates released by the Census Bureau. The bureau said the number of civilians with jobs during August was 50,014,000 compared with 60,-070,000 in July, high point in the nation's history, and 60,059,000 in June. • But total employment in August exceeded 61 million, taking into consideration 1,352,000 In the armed forces. Unemployment also declined, going down by 463,000 to a total of 2,121,000. The bureau said the reason was that school youHgsters who had been looking for work in July either had found it or quit looking. Jnat Self Conscious A lady motorist was driving along a country road paralleling the railroad when ahe spied • couple of repairmen climbing telephone poles, e "Fools," she remarked to her companion. "They must think I never drove a car before/' By HOWARD PENLEY Capitalism has failed the people. Big business promised 6 million autos a year after the war. In 1946 they produced just half of what they promised. The construction industry said it would build a million homes a year. It produced only 700,000. Radio industrialists promised television in 10 million homes within two years after the war. In 1946 only 5,700 sets were made and only a few cities have stations. The plane industry talked of everyone having a plane in their back yard. There are only 81,000 civil airplanes now licensed by fhe CAA. The food industry, and particlarly the meat industry, promised lots of food "fct low prices if only OPA were abolished. Then, they said, prices would return to "rtormal." Actually after OPA went, food prfces rose sharply and are now hitting new highs. Meat is still short and high priced. Capitalism's economists predicted unbounded prosperity as war savings went into the market. Actually, as socialists had predicted, prosperity is doubtful because of soaring prices that cuts the pre-war dollar in half when it goes out to buy anything. They told us the peace would be lasting. Already we have seen fighting in China, Indonesia, Indo-China, Venezuela, Paraguay, Palestine, Greece, Iran and India. All of which adds up to the fact that you can't depend upon capitalism's promises. You must turn to socialist performance to win peace, plenty and freedom.—From the Call. Income of Working People The real Income, in purchasing power, of the working people is going down steadily, while profits, dividends and high salaries are going up. That is the situation shown by the latest report of the U. S Treasury department. Here are the facts: Income tax^s paid by working people through withholding from their weekly paychecks declined sharply. during the first half of 1047. In other words, the total amount pa^d to* labor declined, for the tax ratdi are the same as last year. At the same time, the highest payments, showing a sharp increase, came from the big salary group. There is only one conclusion: they have increased. Meanwhile, the tax receipts show that both profits and dividends are way up. They are at an all-time high and are mounting month by month. Meanwhile, a special congressional committee, composed chiefly of reactionary Republicans and Democrats, is getting ready to suggest that the next congress reduce the income tax rates for the big fellows, slash the tax on profits and dividends, but keep the tax rate on the litUe income folks about as it is. At the same time they would hand the working people ap additional levy ln the form of a SALES TAX on top of everything else. It adds up to this: the working men and women waste their time if they look to reactionaries for just and fair tax laws, The tories are determined to make the little people carry most of the load while they reduce the rates for the benefit of the big fallows. That is the kind of a congress we have, because the worker! did not register and did not go to the polls and vote for their real friends 4n the last election. The F. T. C. told David D. Don-iger St Company of New York to stop violating the Wood Products Labeling Act, which Congressman Robert Crosaer (Dem., Ohio) put through a few years ago. Thai's Gold in Them Thar Hartley Lectures The Scripps-Howard papers carried a remarkable story the other day. It bore the intriguing headline: "Make a Law, Then Explain for a Fee." It revealed„that the champions of the Taft-Hartley anti-labor act have "struck pay dirt" and are making a "gold mine" out of speeches to employer associations on what their law means. So far, the Scripps-Howard statement has not been challenged. As an example, the paper cited a two-day seminar on the act scheduled by the Indiana Chamber of Commerce, at which. Hartley is to be the "paid speaker." Senator "Little Joe" Ball of Minnesota, one of the chief crusaders for the anti-labor legislation, is also barn-storming "explaining" the law. In fact, the Scripps-Howard story disclosed that he has so many engagements he was unable to'fill a Cleveland speaking date. "Ball offered it to another GOP colleague and told him the fee was $1,000," the article declared. Thus, Ball, Hartley and other members of Congress are adding to their $15,000 salaries and to their bank accounts by "clarifying" a law they themselves helped to frame. Ball has always been thrifty, and now, in addition to his $15,000 salary, he has his wife on the payroll as his secretary at over $5,000 a year. Thus, between them they're drawing over $20,000 a year in pay. plus mileage and other perquisites, plus a golden round of lecture fees that might even exceed the salary income. , As one ribald observer in Congress remarked: "Nice work if you can get it."—The Hat Worker. Landlady: Isn't the price for laundry a fright the« days? Roomer: I'll say It is. Landlady: I used »to give each new roomer clean iheeta. Now I just take in clean roomers IT'S A COCK-EYED WORLD. And as the old Quaker observed to his wife: "The whole world's queer save me and thee, and betimes even thee's a little queer." What can be said of a world that the more it is able to produce, and the closer it comes to abundance to all, the more it wastes its potential abundance in war — in wars where the palm of victory is the obligation to feed the vanquished? What can be said of civilization when one of the oldest of civilizations, restored to its "independence" resumes the bloody struggles that had once made its conquest easy? It seems after all that civilization ia the systematic enforcement and regulaUon of the "right" to inflict harm on one's fellows. THEN THERE'S \AR. YOOS. For a while an embarrassment to the judiciary and the police had been abated by adjudging Mr. Yoos nuts, and locking him up for that reason. Mr. Yoos was an unemployed baker in Chicago, single, and evicted from his rooms. He had saved some $1500 and carried it with him. He was a frugal soul, and sat down in a vacant lot to eat a loaf of bread. The cops ran him in and counted his mazuma. The judge is always interested in knowing the count before assessing the fine, and so he set it at $200 Mr. Yoos could not see where he had done any wrong and so refused to pay the fine and got six months in the workhouse. It became a human interest story for the papers, and citizens who had experienced the accounUng system of the Chicago police, grew indignant and Mr. Yoos was ordered released. But the psychiatrists said he was nuts and had him locked up again. But now some of the people wonder if the psychiatrists aren't nuts too. Some who have undergone their attenUons are not surprised that Mr. Yoos who has a very limited knowledge of English, should appear baffled by their questions. One indignant writer of letters to the editor of the News comments that he with a number of others had to undergo an examination in which a sample question was: "Which do you hate most, cheese or church?" When they asked what the quesUon meant, (be psycho specialists looked amazed and even more so at one guy who wanted to know: "What kind of cheese?" Depression Coming? Newspapers are as optimistic < about what's around the corner as they were in Hoover's Day. The American Banker says that prices are rising up to where they are goin^ to fall and fall hard, and bring tough times with them. The fact that stock prices are not rising up with commodity prices indicates that those who make their living by trying to guess right on future profits and stock fluctuations, are not gambling on a prosperous future. So with all the conflicting reports, we decided to put on our prophetic robes and gaze into the crystal ball, ourselves. There we saw a lot of odd looking imps tugging and pulling, some to pull the Working Class over the abyss and some trying to pull the Working Class back, and both arguing with each other where was the most uncomfortable place to park the body. Some were saying: "If you push him over the cliff, we'll have war and fascim and we won't be able to pay the interest on the national debt." And the others were shouting: "We want war—there's money in it; we want fascism—trains and dividends will come on time; and why worry about the interest on the national debt if we have the nation?" Some shouted; "You're spoiling the game. There's more blood in that there carcass. Let's just have a little depression— just let him hang over a little ways—and we can make a nice thing out of decentralizira industry as a national defense measure, and have him do it on WPA. We can stagger that along so he keeps on the edge of the brink and doesn't know whether he's falling or not, and he'll grasp at every straw we hand him." Other's hollered: "Don't do It yet—I want him to pay at least tVo-thirds on the houses we let him build for himself before he slides over." And some complained: "Quit tugging and pulling him, or he'll wake up and throw us over instead." * But nothing like that happened—and according to our crystal ball he's likely to hang for quite a while on the brink..— Industrial Worker. How Big Suppresses Patents Ferdinand Ringer, an .Austrian scientist who came to this country in 1940 as a "refugee," made two famous inventions, which had contrasting and interesting results. He developed the "everlasting match," which can be "struck" again and again, making it unnecessary to keep on buying matches. Thus it would save consumers millions of dollars a year, and also would save the large amounts of timber now used for matchwood. Ringer revealed that the "Swedish Match Trust"—which has branches in the United States and practically all other countries—"bought up" the patent on his everlasting match, and has "suppressed it." In other words, "put this invention on the shelf' so it would not reduce the Match Trust's profits. Ringers other invention is "bubble gum," which he discovered accidentally while developing a new "plastic" material. Boys blow this gum into balloons. This "craze" has made Ringer a multi-millionaire. In short, Ringer fared better when he invented something which produced a fad—and profits—than when he invented something of great benefit to mankind. This story confirms the findings of two Senate committees. A few years ago, they revealed in great detail, how patents are pigeonholed to protect profits.—Labor. Labor Editors Should Write What Public Ought to Read By Raymond S. Hofses THAT PERRY, rf.Y. BUTCHER may be next. I mean the one who advertised that he had made arrangements with a finance company to accept "radios, cars, pianos, etc., not older than 1046 as down payment on one pound of meat — balance on easy monthly terms." We doubt if those psychos savvy sarcasm. —a— FOLKS SNICKER at the cook who went to the psychiatrist and in response to questions assured nim he was happy, without worries or strange dreams or hallucinations. "Your boss sent you here—why?" "Because I like pancakes." "Well, so do I" "Then you ought to come to our restaurant. I've filled it so full of pancakes you can't turn around. That's why he sent me here." — BUT BACK IN L("<— that's 1020 in capitals—and many people still feel that way about it—we all did the same thing as that cook. We worked ourselves out of jobs by tilling everything up so the stuff couldn't be moved. The boas sent us to the slave market instead of to the psychiatrist, for nobody called that nuts, they just called It business. Maybe it's all the same. — OF STRAWVOTES ON FUTURE most emphatic Is the birthrate. It's been climbing up ever since 1033. Parenthood is voluntary enough these days to make that a vote of confidence ln the future. The mystery Is: Why the confidence? The only explanation I can figure out is that they figure evea though they didn't have the sense to organize as a class and run the works for the good of the workers, they're counting on It that their kids will have that much sense. Maybe they are right—but still It's a dirty trick on the kids to bring them up under capitalism—and besides there'may not be anything left for them to fix up! There are two ways of writing for workers. One is to write what they WANT to read. Another is to write what they OUGHT to read. Of the two, I favor the latter as being mofe honest and productive of greater individual understanding and social good. An example of the iirst style of writing to which I now call attention follows: "Initial announcements of the rise in (restaurant) prices blamed the boost on increased wages granted union restaurant workers, but subsequent announcements shifted Profit economy can't get anywhere add them to the actual cost of goods and services. They say that every time they vote for the candidates of parties that are committed to the continuation of the profit economy—every time they turn down the Socialist program for a collectivized economy under which production and distribution will be planned for use instead of for profit. I have put the above assertion in type because it is the kind of thing that consumers OUGHT to read. The victims of the capitalist part of the. blame to increased foodstuff and coal costs. Nothing was said about profits.'* Special attention is called to the last sentence of the above paragraph. It may be presumed that some by being merely resentful and ill-informed and intellectually • dishonest — except into the clutches of a demagogic dictator. Resentment alone may cause them to tear down an existing way of life. But people must know what they are restaurant patrons will react to that doing if they want to build a new sentence with a disagreeable feel-} better society. Ing that they are being gypped without reason. "Sure," some will say, "the restaurant owners take advantage of the situation to take all the profit that the market will bear." Which, on the whole, is true enough but not unusual. The chief result of that sentence is a feeling of discontent. But it is blind discontent that misleads, since it places the blame upon the restaurant owners rather than upon the system under which restaurants and all other businesses operate. There are other things that people ought to know. They need to understand that in a capitalist nation the only reason anybody goes into any business at all is to make profit. This is as true of little business as of big. It's true of you who read this. You wouldn't invest savings and time and effort without the thought that you'd come out ahead of the game, now would you? Furthermore, unless you are a very unusual sort of fellow, you wouldn't be satisfied with one dollar of profit Moreover, it is a criticism of an ac-1 |f you could Just as easily have tion and a policy that anybody I two would practice if he owned a res- taurant. However, there is no doubt that consumers like to be 4old that the business that increases prices rath^ than cut its own proflta is a robber. It's not true that "nothirtg was sal6 about profits." Certainly the business man's customers do say plenty about profits. And what they say Is so utterly at odds with their own interests that they really should be kicking themselves Instead of making faces at the profit-takers. What the consumers say about profits Is that It Is perfectly all right that private business should It's the system that's wrong. And YOU are wrong too If you votfc to continue the profit system and then complain about profits. Perhaps you don't like to read this kind of stuff. But you need to read it and understand It and act upon it if you ever hope to replacr the private-profit motive with ono that is directed toward the general welfare. Progress report: Many of the persons who originally opposed the 65-cent minimum wage are no longer against it — now that nearly everybody makes 65 cents an hour or more.