Poštnina pavšalirana. 6. štev. Ljubljana, 31. julija 1920. I. leto. Srazer Rmateure u Ljubljani. Dobrodošli so r.am bili gostje graškega športnega kluba »Amateure« v Ljubljani. »S. K. Ilirija« jih je pozdravila kot znance že izza vojne. Graško moštvo ima Gostje so prispeli z naslednjim moštvom: Gregorčič, Czloni, Stangl, Steinkozlcr, Kaplenig, Kotter, Ranner, Polster, Stiegler H., Neuherz, Hess. Telesno izenačeno moštvo, lepe lahkoatletske , postave p-- vrline in mogoče prednosti v tehničnem oziru pred »Ilirijo«, a iz neznanih vzrokov teh ni pokazalo. Kon-stairai se more le, da je izgubilo moč, že v prvem dnevu svojega gostovanja v po njih započeti neferni igri, na katero je odgovorila »Ilirija« drugi dan skoro da »zob za zob«. toda ne premočne. Tehnično najboljši igralci so srednji napadalec, levi branilec in srednji half. Poznanje tehnike z nogo in telesom, urno kretanje kaže v posameznih momentih dobro kvalificirane igralce. Srednji trio ima izborno kombinacijo, ter dobro sporazumljenje z obrambo. Slabejša so krila, posebno levo. »Ilirija« je nastopila s par rezervami, srednji half je bil brez moči, ter kazal pomanjkanje treninga. Oman ni še zmožen igrati mednarodne tekme, a obeta povspeti se v kratkem do< dobre moči. Slaba stran »Ilirije« je v obrambi, ki potrebuje več medsebojnega sporazumljenja, ter sigurnih strelov. Ostali igralci precej pod klasificirano mero. Potek tekme prvi dan (sobota, 24. julija 4 : 3 (2 : 1) za goste: »Ilirija« voli ugodnejši prostor, ter preide takoj v napad in doseže v 6 min. po Balincu 1. gol. »Amateurji« j odgovore takoj z napadi ter se vzdrže dalj časa pred 'j goalom »Ilirije«. V 19. minutah izenači desno krilo gostov. Igra se poostri in postaja skoro surova. — V 21. min. preteče prosto polje leva zveza »Amateurjev« ter prinese vodstvo svojemu moštvu. Igra je v kljub temu v rokah »Ilirije«, ki pa brezuspešno napada. Obramba gostov je dobra, le nekoliko nesigurna. Napadalna vrsta v dobri formi. V drugi polovici igre prevzame »Ilirija« popolnoma vodstvo; v 14. min. sledi po kombinaciji Vidmajerja, Bregarja in Balinca lep gol. Sledijo brezuspešni napadi »Ilirije«; napadalna vrsta ni odločna pred golom ter pusti Gradčanom malce surovo obrambo. Levi branilec (Stangl) razpolaga z izbornimi streli iz vsake pozicije ter krije izborno svojega nasprotnika. V 19. min. preide visoko pomaknjeno obrambno črto »Ilirije« desno krilo, Držaj in Kavšek se ne razumeta, na kar sledi v isti minuti gol. Igra postaja vedno bolj ostra, tempo ne dosega prave višine, igralci pozabljajo vedno bolj na žogo; streli tja in sem, tekanja več kot preveč, igra se pomakne počasi proti golu »Amateurjev« kjer sledi iz mešanice v 33. min. gol ter tako izenači razmerje. V 36. min. predre desna zveza obrambo »Ilirije«, nakar sledi zmagonosni gol. Značilno za obrambo gostov je visoko razmerje kotov (12 : 2) za »Ilirijo«, število, kakršnega nismo vajeni pri mednarodnih tekmah. Tekmo je vodil g. Fink v popolno zadovoljstvo, spregleda pa še vedno mnogo napak in marsikak of side. Občinstva okrog 2000. Potek revanche - tekme, v nedeljo, 25. julija 4 : 2 (0 : 2) v prid »Ilirije«: Gostje nastopijo z istim moštvom, »Ilirija« s Tavčarjem, Kancem in Držajem (mesto Omana v desni zvezi), otvori in preide v napad. Baline zgreši takoj gol, sledi foul desnega branilca gostov, Bregar pošlje žogo, streljano iz llmetrovke golmanu v roke. Igra se nadaljuje brez posebnosti, tempo na obeh straneh len; nasprotnika poskušata svoje fizične sile, kar vzbuja v publiki mnogo žvižgov in krikov. Napadalna vrsta »Ilirije« je brez moči in kaže nekako »indispozicijo v boju«. Gostje uporabijo to ter dosežejo v 14 min. prvi score po lepem, hitrem napadu. Igralci postajajo vedno bolj razdraženi ter zagreše vedno več foulov; igra postaja vedno bolj surova. »Amateurji« ostro napadajo, obramba podpira izborno napade. V 29. min. dosežejo po dobri kombinaciji drugi gol. Še nekaj napadov do odmora. — V drugi polovici prevzame takoj »Ilirija« vodstvo igre, katero obdrži do konca. V začetku še nekaj momentov, katere izžvižga občinstvo mesto sodnika, nakar »Ilirija« spremeni svojo taktiko, ki je obstojala dosedaj v revanche za foul, znešeno posebno nad golmanom. Povzdigne tempo, začne z dolgo kombinacijo in po par ponesrečenih napadih slede v 24., 28. in .30. minuti nevzdržni goli po Bregarju (2) in Balincu (D. Tempo postaja vedno ostrejši, napadi »Ilirije« se vrste hitro, »Baline« zabije še parkrat čez gol in v 42. minuti sledi po Bregarju krasen strel v mrežo ter zaključi s tem igro. Sodnik, g. Hrast ni kos svoji nalogi. Potek tekme proti komb. ljubljanskemu mošvu v ponedeljek, 26. julija 4 : 3 (2 : 2) v prid komb. Ijublj. moštvu. Gostje nastopijo s par rezervami ter kažejo oči-vidno utrujenost po nedeljski tekmi. Komb. moštvo nastopi v naslednji postavi: Kerne Ž. »Slovan« Mozetič Rajgelj »Slovan« »Primorje« Rebec Zupančič Zuchiatti »Slovan« »Ilirija« res. »Ilirija« Bano Turina Betetto Kerne Grilc »Primorje« »Slovan« »Ilirija« res. »Slovan« »Slovan ki je bila popolnoma dobro pogođena. Igra precej lahka ter ni nudila posebnih kritičnih in ostrih momentov. Posebno sredina napadalne vrste komb. moštva je brez eneržije in urnosti. Krilska vrsta dobra, obramba, posebno desni branilec (Mozetič) di bra ter boljša od »Ilirije«. »Amateurji« volijo ugodnejši prostor. Takoj v začetku se opazi, da ne razpolagajo s svojo polno silo, njihovi napadi se razbijejo vsi ob dobri obrambi. V 14. min. sledi solo desne zveze ter prinese komb. moštvu prvi uspeh. »Amateurji« odgovore takoj z napadi, toda brez uspeha; že v 17. min. sledi drugi solo za komb. moštvo. »Amateurji«, podbodreni po golih, prevzamejo vodstvo igre ter začno lepo igro. V 29. min. pošlje leva zveza oster srel v mrežo, kateremu sledi v 39. min. iz lepe kombinacije drugi gol. Prva polovica konča s premočjo »Amateurjev«. V drugi polovici prevladujejo gostje še nekaj časa, njihovi napadi ostanejo brezuspešni. V 4 minutah sledi gol po desnem krilu (Bano) ter tako pridobi vodstvo svojemu moštvu. Gostje poskušajo izenačiti, toda brezuspešno. V 29. min. 4. gol v prid komb. moštvu, kateremu sledi še par napadov. Amateurji začno z ostrejšim tempom, pridobe lahko premoč ter dosežejo tik pred koncem (44. min.) tretji gol. Sodnik gosp. Černovic je vodil igro v polno zadovoljnost. Graško moštvo gotovo ni pričakovalo, da naleti v Ljubljani na tako ostre športne nasprotnike. Gradčane je gotovo tudi presenetilo dejstvo, da je zmožna Ljubljana, če tudi v tako kratkem času športnega raz-imina postaviti kombinirano moštvo, ki je kos starim v mnogih bojih preizkušenim Gradčanom. I. K. France Ravnik: Plaualni sport. Vse kaže, da kreče naš sport na novo pot. Dobili smo vendar svoj prepotrebni športni list, ki naj obravnava vse panoge sporta, budi zanimanje zanj in razprši danes še mnogoštevilne predsodke o sportu. Med našo publiko, ki ji je danes nogomet višek vsega sporta, bo treba še mnogo dela, predno bo res vsaj malo športno vzgojena. Marsikje bomo morali orati še ledino in delati pridno in vztrajno, predno bomo mogli nastopiti kot resni tekmeci drugih narodov. Med sporte, ki se pri nas še vedno premalo gojijo, spadajo v prvi vrsti vodni športi, zlasti pa plavanje. •Ni moj namen, govoriti na tem mestu o koristih in dobrotah plavanja. Omeniti hočem le, da so pri nas skrajno redki ljudje, ki bi gojili plavanje smotreno kot sport. Kopljemo se sicer mnogo, saj nas k temu goni že poletje samo s svojimi pasjimi dnevi. Navadno n. se zadovoljimo že vsi s tem, da znamo plavati in da ne vtonemo kar zlepa. Le malo se jih povzpne preko te mere, a še tem manjka navadno volje in vztrajnosti, da bi se izpopolnjevali naprej. Na vsak način bo treba misliti na to, da dobimoi dobre trenerje, ker brez njih ne bomo dosegli nikdar omembe vrednih uspehov. Velika krivda, da smo v tej športni panogi, a tudi v večini drugih še tako zaostali, leži na popolnem nerazumevanju, ki ga kažejo v športnih vprašanjih razni naši merodajni krogi. Tako na pr. je ljubljanski magistrat kar kratko odklonil prošnjo plavalne sekcije SK Ilirije, da ji prepusti po par tedenskih ur Kolezijo za treniranje v plavanju. Z enakimi kalamitetami glede športnih prostorov se imajo boriti sploh vsi naši športni krogi, čeprav bi se dalo mnogo doseči, ako bi odločilni faktorji ne bili tako zastareli v svojih nazorih. V tem oziru bi se pač lahko učili od svoje sosede Nemške Avstrije. Popolnoma obubožana in razdrapana je ta državica. Zato pa tem bolje uvideva, kaj pomeni za njo športna odgoja mladine, zlasti tudi plavanje. Vlada podpira to stroko z vsemi močmi. K plavalnim tekmam pošilja kot udeležence vojake, orožnike, poli-caic, ognjegasce itd. Sama skrbi iz svojih sred'; .v za primerne nagrade zmagovalcev. A Slovenija in zlasti Ljubljana? Bolje, da o tem ne govorimo. Saj so kopalne razmere v Ljubljani upravičeno v posmeh vsem tujcem. Skrajni čas je, da se v tem oziru obrne na bolje. Naši mladini z daleka ne Tekma je dostopna vsem klubom Jugoslavije. Tekmovalci se morajo prijaviti potom svojih klubov, izjema je dovoljena le juniorjem. Prijave je nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, Tourist - Office do najkasneje 12. avgusta opoldne. Prijavnina znaša za točko in osebo 20 kron. Za tekmo so veljavni predpisi mednarodne plavalne zveze. Ravna proga meri 200 m, daljše distance je plavati z obratom. Za vsako točko programa je treba, da se prijavijo najmanj trije tekmovalci. Program: 50 m jun., poljubni stil; 50 m dame, poljubni stil; 50 m gospodje, španski stil. Skok: 1. naprej na glavo z zaletom; 2. salto naprej 7. zaletom; 3. salto nazaj z mesta; 4. in 5. dva poljubna skoka. 50 m gospodje, na hrbtu; 600 m gospodje, poljubni stil; 200 m dame, prsni stil; 100 m gospodje, poljubni stil. Za vsako točko je razpisano častno darilo in tri kolajne. Vstopnina k tekmi: Sedeži 30 kron, stojišča 10 kron. i -J zadostujejo one pičle ure, ki jih sme prebiti vsak teden v telovadnici. V poletnem času je neobhodno izpopolnilo telesne vzgoje ravno plavanje na prostem. Zato upamo, da bodo merodajni faktorji končno vendarle iz-pregledali in omogočili razvoj plavalnega sporta. S tem bomo lahko tudi razširili in dvignili ugled naših letovišč. S plavalnimi tekmami lahko privabimo na Bled, ['•■ehinj in na koroška jezera najodličnejše mednarodno občinstvo. Še letos se da v tem oziru nekaj storiti, čeprav bomo že mnogo zamudili. Imamo pa pred seboj se cel avgust in prvo polovico septembra. Ako začnemo takoj,- lahko še precej naredimo. Poživljamo vse, ki sc zanimajo za plavanje, naj pristopijo v športne organi-zaaje, katere goje vodie sporte in se posvetijo sistematični vežbi v plavanju in skakanju. Plaualna tekma na Bleču. Športna zveza Ljubljana, plavalna sekcija, priredi v nedeljo, dne 15. avgusta na Bledu, hotel »Toplice« plavalno in skakalno tekmo. Začetek ob 10. dopoldne. Ob 21. uri v hotelu »Toplice« razdelitev daril in plesna zabava. Vstopnina za osebo 30 kron. Športna zveza, Ljubljana. R. B.: Bohinjska Bistrica. Tam na skrajnem zapadu naše domovine dviga se iznad solčnih planin in srebrnoblestečih snežnikov v nebesno sinjino veličastni Triglav, najlepša, najvišja gora jugoslovanska! Prijazno pozdravlja svoje sinove ob Soči in Jadranu, v Posavju in Podravju, toda najlepše odseva očarujoča njegova podoba v BOHINJ širno gorsko, prosto dihajočo kotlino v gornjem delu Bohinjske doline, razprostrte v njegovem podnožju. — Prekrasen je ta kotiček naše zemlje, lepo zaokrožen z divnim vencem gora, ki ga veže triglavski panorama — pestra slika, ki te bo vedno hvaležno spominjala in zopet vabila nazaj v ta nepozabni planinski raj, opevano »kraljestvo Zlatorogovo«. Troje znamenitih posebnosti kot: Bohinjsko jezero, Slap Savice — izvir Save izpod sedmerih triglavskih jezer in najložje pristopna Solnčna stran Triglava še posebej odlikujejo Bohinj, ki slovi danes kot najznamenitejše planinsko letovišče poleg Bleda in Vrbskega jezera. Glavni kraj - središče Bohinja je BOHINJSKA BISTRICA 512 m poleg istoimenske železniške postaje. Lična vasica v podnožju znamenite črne prsti s prekrasnim razgledom po Triglavskih snežnikih in Bohinjskih planinah. Kraj je danes že lepo urejen ter nudi vse udobnosti pravega planinskega letovišča (pošta, brzojav, telefon, vodovod, električna razsvetljava itd.). Oskrba: Motel »Markež« (izborna meščanska kuhinja), hotel »Rodica«, »Bistrica«, »Mencinger« (p. d. Bec), »Gosti«, »Grobotek«, »Mavrič«, »Ravhekar«. Ob jezeru: Hote! »Sv. Janez«, Hospic »Sv. Duh«, Hotel »Zlatorog«. V zadnjem času pa se je povzpel Bohinj na najboljši glas tudi za posedanje v zimski sezoni in je znan kot Pojasnila v tujsko-prometnem kot športnem oziru daje: Tourist-Office za Bohinj, Bohinjska Bistrica (Hotel »Markež«), Iz automobilne industrije u Seuerni Rmeriki. Amerika prvači menda prav v vsem. Kako’ je tam razvit automobilni promet, kaže dejstvo, da porabi Amerika letno 35 do 40 milijonov autopneumatik, ki stanejo nad 1 milijardo dolarjev. Sicer zatrjujejo strokovnjaki, da je glavna krivda toliki porabi, potrata in neznanje štedenja pri vožnji, (na čemer se tudi pri nas precej greši) kar kolosalno vpliva na obrabo pnevmatike vsled zapravljivosti in po zanemarjanju pri vporabi. V najnovejšem času počenja vporabljati ameriška industrija zračno pnevmatiko tudi za tovorne vozove vseh toiiaž. Seveda so to pnevlatike nad 150 mm profila, ki pridejo sicer na prvi pogled drage, ali prihranijo na ohranitvi automobila toliko, da se ti stroški hitro krijejo. Bohinjsko jezero. najvažnejša zimskošportna postojanka, ki se vsposablja vsled svojih izbornih snežnih razmer, krepke izolacije in terenskih ugodnosti za vse glavne panoge zimskega sporta na ledu in snegu. Glavno torišče športnega gibanja je Bohinjska Bistrica, kjer se shajajo vsi športniki: sankači, smučarji m drskači. Sanjkanje: se bo vršilo letos v velikem obsegu. V ta namen se popravlja in preurejuje umetno športno sankališče »Belvedere« pod Črno prstjo, istotako tudi »zabavno« in »otroško sankališče«. Smuški sport: Tudi ta obeta letos lep razvoj. Vršili se bodo smučarski tečaji: za novince z nedeljskim, entedenskim in Mdnevnirn poukom; za izvež-bane smučarje pa se bodo prirejale smuške ture in tekme. Sport na ledu: V Bistrici bo urejeno drsališče »Danica«, za večji razmah pa bo na razpolago nad 4 km dolga, kristalnočista gladina Bohinjskega jezera. Vse kaže, da bo zračna npevmatika v doglednem času postala vodilna tudi pri kamionih, kar posebno^ vneto pospešujejo države, ki si obetajo prav mnogo koristi od tega z ozirom na ohranitev cest. Amerikanska industrija gumija porabi danes za izdelovanje pnevmatik le v Zjedinjenih državah skoro pol milijona bal bombaža, kar pomeni 4 odstotke svetovne produkcije! Trije največji industrijski koncerni za gumi so si osvojili že vso pomožno industrijo za svojo potrebo in streme za tem, da si pridobe tudi bombažne plantaže in postanejo tako po možnosti povsem neodvisni od trga. Pa tudi samo automobilna industrija kaže presenetljive številke. Zadnjih 6 let je automobilna industrija Zedinjenih držav dvignila produkcijo v taki meri, da je danes tam v prometu 7 in pol milijona osebnih in tovornih autov, napram 1 in četrt milijona v letu 1914. Industrija Zjedinjenih držav je v stanu, producirati danes skoro 2 milijona autov letno napram 500.000 v letu 1914. Za primer naj navedem, da je v Evropi danes največ 1,200,000 autov v prometu in da zmore vsa automobilna industrija Evrope letno produkcijo komaj 400 do 500.000 avtov. In kljub temu za nas še fantastičnim številkam, so amerikanski industrij ci overjeni, da se bo število ameriških avtomobilov v 10 letili še podvojilo. Za tekoče leto računa Amerika, da bo s svojo produkcijo komaj zadostila domači potrebi in da ji bo le malo preostajalo za izvoz. Pač pa bo v bodočih letih imela vedno več voz za eksport. Amerikanci računajo za bodoča leta v Zedinjenih državah 1 milijon autov za nadomestilo dosluženili in približno toliko tudi za potrebo, ki se bo na novo pokazala. Severno-ameriška automobilna industrija reprezentira danes eno milijardo dolarjev akcijskega kapitala. Ford sam je v stanju proizvajati letno okroglo 1 milijon autov, tedaj precej več,kot vsa industrija Evrope. S fabrikacijo autov v serijah so Amerikanci v stanu, oddajati svoje automobile za tako nizko ceno, da jim industrija v Evropi nikakor ne more konkurirati ter tvorijo za bodoča leta prav resno nevarnost evropski industriji, ki pridno išče potov, kako nastopiti proti »oreteči nevarnosti«. J. G. št. 17. Vilešie. Vilko, Koturaški klub Sokol, Zagreb; » 18. Šiškovič Albin, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 19. šoštarko, Koturaški klub Orao, Zagreb; » 20. Sirnik Vinko, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 21. Solar Josip, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 22. Stopar Ivan, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 23. Bevc Pepi, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 24. Pepevnik Josip, Gradjanski S. klub, Zagreb; » 25. Žlof Franc, Gradjanski Športni klub, Zagreb; » 26. Dukanović Juro, Koturaški k. Sokol, Zagreb; » 27. Santi Rudolf, Koturaški k. Sokol, Zagreb; » 28. Žnidaršič Slavko, Koturaški k. Orao, Zagreb; » 29. Sekulič, Koturaški klub, Orao, Zagreb; » 30. Siard Alozij, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 31. Deržaj Rudolf, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 32. Zanoškar Feliks, K. K. i. m. Ilirija, Ljublj.; » 33. Babnik Alojzij, K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; » 34. Petrinec, Koturaški klub Sokol, Zagreb; » 39. Rebolj Ivan K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; * Ljubljana - Velikovec in Propagandni zlet kolesarjev na Koroško. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani je organiziral s to prireditvijo prvo večjo zanimivejšo tekmo: udeleže se je tudi klubi izven Slovenije S tem bodo postavljeni njeni dirkači prvič na trdo preizkušnjo, da pokažejo, kake uspehe jim je pri- Zimski sport v Bohinju. Kolesarstvo. STARTNA LISTA dirke Ljubljana - Velikovec 93 km za prvenstvo Koroške Slovenije. a) Seniori: 1. Porenta Fran K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 2. Bizjak Fran K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 3. Martin Dečman K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana. » 36. Kosmač Josip K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana. b) Težka skupina: 4. Benedetič Fran S. K. Primorje, Ljubljana; 5. Nardin Mirko S. K. Primorje, Ljubljana; 6. Goltes Adolf K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 7. Kiirner Oskar K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 8. Praček Mirko K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 9' Butinar Ivan K . K. i. m. Ilirija, Ljubljana; * TI' ®krajner Anton K. K. i. m. Ilirija. Ljubljana: io ilar Yinko K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; io ;!'ar Adolf K. K. i. m. Ilirija. Ljubljana; ic 7Vrbec Benedikt K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; „V Kuzman Ladislav K . K. i. m. Ilirija, Ljublj.; 35. Pečnik Augiist K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 37. Štrukelj Alojzij K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 38. Germek Rudolf K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 40. Urbanc Ivan K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; c) Lahka skupina: 14. Perdan Rudolf K. K. i. m. Ilirija, Ljubljana; 16. Pavlija Jos., Koturaški klub Sokol, Zagreb: Št. » » 2> nesla letošnja vztrajna trenažat in neumorna delavnost. Zaeno bo ta tekma nekaka prvenstvena tekma med hrvatskimi klubi in klubi Slovenije. Hrvatski klubi so prijavili najboljše svoje tekmovalce in s tem naredili koroško dirko za odločilno tekmo med kakovostjo hrvatskih in naših tekmovalcev. O uspehu bomo poročali. Stari je določen: za seniorje ob 5. uri zjutraj, za težki oddelek ob 5.15 in za lahki ob 5.30. Maksimalni čas je za seniorje in težko skupino 40 minut za prvim njihove skupine, za lahko skupino 30 minut za prvim. Darila dobe: V lahki skupini: prvi naslov »Prvak koroške Slovenije 1920« in častno darilo deželne vlade za Slovenijo drugi darilo v vrednosti 2000 K, tretji darilo v vrednosti 1500 K, četrti darilo v vrednosti 700 kron; peti v vrednosti 300 K, šesti v vrednosti 200 K in vsi ti diplome; ostali v maksimalnem času diplome in kolajne; vsi, di dospejo na cilj diplome. V težki skupini: Prvi darilo v vrednosti 1500 K, drugi darilo v vrednosti 800 K, tretji darilo v vrednosti 600 K, četrti darilo v vrednosti 200 K in vsi diplome, ostali v maksimalnem času kolajne in diplome in oni, ki dospo na cilj, diplome. V skupini seniorjev: Prvi darilo v vrednosti 1500 kron, drugi darilo v vrednosti 800 K in diplome, ostali kolajne; vsi, ki dospejo na cilj, doplome. Vsa darilo predstavljajo vrednost nad 10.000 kron. Zaeno z dirko se vrši propagandni zlet vseh kolesarjev in motociklistov v Velikovec. Deželna vlada za Slovenijo je prevzela protektorat nad prireditvijo ter s tem ocenila važnost in namen pripravljenega zleta. »TOUR DE FRANCE.« 3. Etapa: Cherbourg-Brest (405 km). 81 dirkačev je vstrajalo še pri tretji etapi. Startali so ob 2. zjutraj. Dirka je začela prav živahno in dirkači drugega razreda kmalu niso mogli več slediti prvim. Dež je še otežkočil tekmovanje, številni defekti so izključili še marsikoga in tako je prišlo deset dirkačev kot vodstvena skupina na cilj. Prvi Henri Pelissier v 16:09:00, drugi Masson V« dolžine, tretji Christoph, četrti Thys, 14. je bil Bott kot prvi II. razreda v 16:32:00. 6. etapa Bajoune - Luchon, 326 km, je prva gorska etapa tekme. Na strme Pireneje je treba voziti, gotovo ne mala naloga. 1650 m visoko, potem pa neusmiljeno strme ceste. Vse to je vrste tekmecev znova razvedrilo. Prvi je vozil v cilj Lambot v 15:15:25, drugi Thys, tretji Hensghem, nato še ostali, 21 po številu. Za etapo Luchon - Pepignan 323 km je vozilo še 15 dirkačev prvega razreda od prvotnih 31 in 14 drugega od prvotnih 82. Še vedno pirenejsko gorovje, to |pot mora izstopiti »stari lev« francoske biciklistike Ljubljana—Celje—Ljubljana. Zanoškar od težke skupine v Trojanskem klancu zadaj težka skupina. 4. etapa: Brest: Sables d’ Oloune 412 km. Že dva dni po prvi je bilo treba voziti novo naporno pot. Šestdeset jih je došlo na start. Injeli so zopet dež, slabo cesto, kar je povzročalo padce in poškodbe. Christopheu se je zlomilo kolo, a je vozil z dragim dalje. Sedem dirkačev je vztrajalo celo pot na vodstvu in z lepim zaletom je peljal zopet Pelissier kot prvi v cilj. Vozil je 15:55:28, drugi Thys, tretji Belljarger, četrti Mottiat. Eugen Christophe — obolel je. Prvi vozi v cilj v 7. etapi Rossins v 13:41:50, II. Thys, III. Sciew. Dosedanja kvalifikacija je sledeča: prvi Thys 111:00:48, drugi Hensghem 111:29:02, tretji Lambot 112:20:48, četrti Scdeur 112:27:27, peti Masson 112:29:56. Po tej, sedmi etapi, tekmuje še 14 Francozov in 13 Belgijcev, vendar imajo Belgijci dosedaj 7 prvih mest pred 2 Francozoma. Prvaki lahke skupine dirke Ljubljana—Celje—Ljubljana v Trojanskem klancu. Bevc, Šiškovic, Deržaj. 5. etapa. Sables d’ Olonne - Bayonne (482 km). Najdaljša etapa cele tekme, zopet ob deževnem vremenu, je imela na startu še 27 športnikov in 21 profe-sionislov. Startalo se je že ob 10 zvečer in vozilo vso noč dalje. 10. tekmecev je štela zopet vodstvena skupina, ko je vozila v cilj. Na čelu Lambot z 19:44:00, tik za njim Thys kot drugi, potem Rossins, Vandaele i. dr. Na tej progi je izstopil znani Pellissier, zmago-velec v tretji in četrti etapi. Ljubljana - Tržič - Ljubljana. V št. 4. se nam je v poročilu vrinila pomota. Perdan je vozil 2:48:35 in ne 2 : 40 : 35. Hrvatski koturašl'd klub Sokol v Zagrebu je praznoval v nedeljo 301etnico svojega obstoja Ob tej priliki I je priredil cestno dirko na 100 km Zagreb-Kostanjevica-Zagreb, odprto za vse kolesarske klube Zagreba in pod naslovom: Za prvenstvo grada Zagreba. Tekmovalo je 14 dirkačev. Start je bil ob 7. zjutraj. Cesta je bala zelo slaba in blatna, ravno po dežju. Prvi je došel na cilj Pavlija, član »Sokola« v 3:36:10, drugi Vilešić 4 minute za njim in kot tretji Šoštarko, član »Orla«. Zanimivo je, da so vozili vsi trije do 15 km pred ciljem skupaj in da je šele v teh zadnjih 15 km dosegel Pavlija za 4 minute boljši čas Po dirki je bil cvetlični korzo s kolesi po mestu, nato razdelitev daril. Prvo darilo je naklonilo mesto, drugo hrvatske narodne dame, ostala razni klubi. Češke dirke. Narodny Listy v Pragi so razpisali nagrado za dirko na 260 km. Prvenstvo je odnesel Kun-di-t z 11:26:43. Na 100 km je odnesel prvenstvo Jechl s 3:10:18, 2 sekundi pred Kundrtom. Giro d’ Ilalia, velika kolesarska tekma po vsej Italiji in v najnovejšem času žal tudi po zasedenem ozemlju, na 2637 km, se je vršila v juniju. Vozili so jo v 8 etapah. Prvi je bil znani Belloni s 102:47:32 min. 24 sekund, za njim pa Gremo, tretji Alavoine, četrti Buysse, V drugem razredu (športniki) je bil prvi Schierano in drugi Petiva. Zanimivosti iz industrije. Stava je pokazala sledeči interesantni rezultat. Na navadno, a dobro kolesno zračnico, so obesili kolesarja s kolesom in zračnico pritrdili na škripec. S škripcem so dvigali polagoma zračnico, ki se je raztegnila na 16’5 m. Pri tej dolžini je bila njena širina še 1 cm. Ves ta čas je izdržala še ob- »Mcssagcro« znani italijanski list je razpisal za avgust v zvezi z Moto - Club Romano in zvezami Francije in Belgije največjo dosedanjih motociklističnih tekem Rim - Anvers v sedmih evapah: Rim - Livorno 315 km, Genua 215 km, Torino 177 km, Modane - Cham-bery 219 km, Dijon 236 km, Pariš 263 km, Bruselj-Anvers 326 km, skupaj 1751 km. Nogomet. Wiener Sportklub : Rapid. Maribor 10:1 (3:0). Maribor 21. julija. Wiener Sportklub je zaključil svojo turnejo po Jugoslaviji s tekmo proti mariborskemu Rupi du. Mariborska publika je dunajske goste zelo prisrčno sprejela. Udeležila se je tekme v izredno velikem številu in zasledovala z zanimanjem potek tekme. Wiener Sportklub z nekaterimi rezervami v moštvu je absolviral tekmo v tehnično dovršenem stilu. Rapid se je premoči gostov žilavo upiral. Pohvalno je treba omeniti v Rapidu zlasti desno krilo in desno zvezo. — Koti 8:8. Sodnik Friedau. Celjski Sportvereiii : Amateure, Gra/ 6:1 (2:1). Na povratku iz Ljubljane so graški Amateurji igrali 27. julija v Celju s SV. Gostje so napravljali utis utrujenega in preigranega moštva — igrali so četrto tekmo v štirih Moment iz tekme Germania—Ilirija v Ljubljani. težitev s '17% kg in 'A m nad zemljo. Po preizkusu je skočila zračnica v svojo prvotno dolžino in širino, kar gotovo izpričuje prvovrstno elasticiteto. J. G. MOTOCIKLISTIKA. Gorska dirka na Donzelle pri Ženevi 306 m. Najkrajša, a ena najtejžjih dirk na svetu! Na 306 m dolž-žine je razlike v višini 60 m pri 28% srednje in 31% maksimalne napetosti. Najboljši čas pri stoječem startu je vozil Bonvin na Motosacoche s 500 cm prostornine, in sicer v O^P/s ter dosegel s tem rekord. Pri startu z zaletom je dospel Pelissier z enakim motociklom dosedanje rekorde z 0:1775. Od prijavljenih jih precej niti pri poskusnih vožnjah ni prevozilo proge. Koncem tekme je prevozil progo z navadninj kolesom nekdanji švicarski prvak Rheinwald v LSOVs. Amerikaiisko prvenstvo pri Greelay-u (Colorado) na progi 10 milj se je prevozilo ob živahni udeležbi vseh amerikanskih velikih tvornic. Prvenstvo je odnesel Walker v 11.25 in dosegel s tem hitrost nad 140 km na uro. zaporednih dneh — in z izjemo prvih 20 min. niso mogli pokazati nikake igre. Celjsko moštvo je igralo požrtvovalno ter je zlasti pred golom zelo energično. Center-half, leva zveza, desni back in goalman so svojo nalogo izvršili prav dobro. — Prvih 20 minut očitna premoč gostov, ki v 18 minutah dosežejo svoj prvi in edini gol. Polagoma se začne kazati utrujenost gostov, Celjani napadajo ter pošljejo v 35. in 45. min. žogo v vrata Amate-urjev. — V drugi polovici menjajoči se napadi; igralci Amateurjev večkrat premenjajo svoja mesta. Celjani energično napadajo gol Gradčanov ter dosežejo v 11., 17., 34. in 43. min. nadaljne štiri gole. — Tekma, ki je bila dobro obiskana, se je vršila v zelo ostrem tempu, bila pa je vendarle fair. —- Koti 4:3. Sodnik Vrančič. S. V. Ilirija rez. : S.S. K. Celje« 6:0 (1:0). Igra je potekla v precej mirnem in zmernem tempu večjidel v odprtem polju; imela je nekaj lepih, ampak tudi nekaj prav slabili momentov. Ilirija je bila takoj od začetka v lahni premoči, ki jo je potem v drugi polovici docela uveljavila. »Celje« je močnejša v obrambi, kjer orne- niti zlasti desnega branilca, našega starega znanca Rajglja ter srednjega krilca Cizlja. Golman je za enkrat še začetnik brez očitih talentov. Napadalni vrsti manjka skupna igra, predvsem pa odločnost. Posamezniki v moštvu kažejo dobre sposobnosti. »Celje« more ob smo-trenem treningu v kratkem času zelo napredovati. — Napadalna vrsta Ilirije ni pokazala tega, kar bi mogla; Splihal na levem krilu se zopet ni obnesel, Lenassi na desnem krilu bi moral bolje izrabljati svoj tek. Krilci z Zupančičem II. v sredi so bili na mestu, obramba Po-gačar-Kavšek pa kaže še vedno slabe strani. Golman je imel le malo dela. — Prvi gol za Ilirijo pade v 41 min. po Pevaleku iz krasnega Vidmajerjevega centra. Cim dalj igra traja, tem bolj prihaja Ilirija v premoč. Trije ostri streli se odbijejo od golove prečnice. Polovica 1:0. — V drugi polovici kaže »Celje« utrujenost. V 12 min. 2. gol za Ilirijo (Betetto), v 16 min. sledi iz = 11 m = 3. gol, v 18 min. 4. (Betetto). »Celje« pride docela v obrambo; v 39. in 44. min. sledita še 5. in 6. gol (Lenassi). — Sodnik Slajpah. — Udeležba pičla. V. V. Prvenstvena tekma celjski Sportverein : »Maribor«, Maribor 6:2 (2:1). Celje, 25. julija. Tekma je imela mestoma jako lepe momente in se more uvrstiti med najlepše dosedanje tekme v Celju. Celjski SV. je nastopil siguren zmage; bil je tudi res boljše moštvo. — »Maribor« svojo formo naglo izboljšuje; ako bo napredoval v enaki meri tudi naprej, bo v jeseni opasen konkurent v prvenstvenih tekmah. — Rezultat ne odgovarja povsem razmerju sil. »Maribor« je dobil dva gola iz »enajstmetrovk«, nadaljna dva gola je zakrivil sicer dobri back Ferk z nepotrebnim »fopanjem«. »Maribor«' ima absolutno disciplinirano moštvo. — Sodnik Fink. • Zagreb: Floridsdorfer A. C. : Hašk 5 : 1 (0 : 1): Flo-ridsdcrfer A. C. : Concordia 1 : 0. Beograd: Reprezentanca Subotice : Reprezentanca Beograda 3: 2; Hašk, Zagreb : Reprezentanca Beograda 4: 0. Split: Hajduk, Sarajevo : Jug, Split 3:2 in 1 : 1; Hajduk, Split : Uskok, Split 10 : 0. Graz: Floridsdorfer A. C. : Gr. Athletiker 2 : 1 in 6 : 0; Wiener Sportklub : Gr. Athletiker 3 : 1. Krakov: Wacker, Wien : Cracovia 3 : 2 in 2 : 0, VVacker : Visla 4 : 0, Wacker : Makkabi 4 : 0. Salzburg: Cricketer, Wien : Salzburg 9 : 1, Luzern: Amateure, Wien : komb. moštvo Luzern 3 : 2, Amaeure : F. C. Nordstern 5 : 0. Fiirth: Rapid, Wien : Spielvereinigung 3 : 4. Niimberg: Rapid : Fussballklub 1 : 3. Forst: Rudolfshugel, Wten : komb. mošvo Forst 3 : 6. Basel: Amateure,Wien : F. C. Basel 3 : 1. • Stanje prvenstva v Sarajevskem nogometnem podsa-vczn. 1. Hajduk 7 točk, 2. Hrv. Sportski klub 6 točk, 3. Srp. športski klub 4 točke, 4. Jgsl. muslim. športski klub 3 točke, 5. Barkohba. Lahka atletika. Prvenstvene tekme v Angliji so završile z nepričakovano zmago 3 Francozov, ki se — sodeč po dosedanjih uspehih — pripravljajo z neverjetno žilavostjo za odločni nastop v Anverzi. Uspeh Francozov je tim večji, ker so vsi trije zmagovalci postavili hkratu nove angleške rekorde. Rezultati: 100 y a r d o v. 1. Edwards v času 10 sekund, po ostrem boju za 10 centimetrov. 220 y ar d o v. — 1. Edwards (Južna Afrika). Cas 213/B. 440 y a r d o v. — 1. Rudd v času 49V5. 880 y a r d o v. — 1. Rudd. Cas 1:55:V5. 400 m zapreke. — Wheler. 57:*/s 110 m zapreke. — 1. Troubrigde (Amerika). 15:2/6 446 y ar do v zapreke. — 1. Wheler Ul-.1 jr,. 1 angl. milja. — 1. Burtin (Francoz) 4:23 (angleški rekord). Kroglja: 1. Paoli (Francoz) 13 m 36 cm (nov rekord). 2. Thompson (Amerika) 13 m 28 cm. Paoli je lani zmagal pri Pershingovi olimpijadi v Parizu; po zadnjem uspehu je najresnejši kandidat za prvenstvo kroglje na Olimpijadi. Disk. — 1. Quiinn (Irsko) 37 m 65 cm. Skok v daljavo. — 1. Lauric (Amerika) 6 m 01. Skok v višino. — 1. Horsvard Baker (Anglija) lm81. Skokspalico. — 1. Fran-quenelle (Francija) 3 m 60. K o p j e. — Murrey (Amerika) 45 m. Prvenstva Francije. V nedeljo, 18. julija t. L, slavila je francoska lahka atletika v Pershingovem stadionu v Parizu triumfalne uspehe svojega smotrenega povojnega delovanja. Takoj po sklenjenem premirju lotila se je Francija z vso energijo obnove svoje lahke atletike in v poldrugem letu s pomočjo oficijelnih vladnih krogov vzgojila celo vrsto najboljših atletov, ki že danes prekašajo vse svoje predvojne rojake; uspehi pri angleških prvenstvih, kjer so Francozi postavili štiri nove angleške rekorde in zlasti izid francoskih prvenstev, so zanesljivo poroštvo, da bo Francija nastopila na olimpijadi v Anverzi v vseh panogah z velikim številom konkurentov, ki bodo najnevarnejši tekmeci Ameriki, Angliji in Švedski. Poleg parižkih in južnofrancoskih klubov vzbudili so posebno pozornost zastopniki alžirskih klubov, ki so priborili z dosedaj neznanima atletima Ali Khanom in Ichardom prvenstva za 100 m in v maratonskem teku. V splošnem izkazujejo najboljše rezultate atleti, katerih trening so vodili ameriški trenirji, dočim se vojaš. športne visoke šole: Joinville, Reims in St.Cyr ne morejo ponašati s posebnimi uspehi. — Prvenstva so se vršila v največji vročini, ki je močno ovirala konkurente; vzlic infemalni temperaturi je prisostvovalo tekmam okrog 30.000 gledalcev, med njimi zastopniki vseh ministrstev in romunska kraljica Marija, ki je razdelila po končanih tekmah zmagovalcem darila. Tekem se je udeležilo blizu 500 atletov. Rezultati: 100 m: 1. Ali Khan 11 sekund. 2. Mourlon. S.Tirard. Ali Khan je nov fenomen; teče brez stila, in finisha in vendar je premagal v prvem nastopu vse dosedanje francoske prvake. 200 m: 1. Seurin 22”2/io 2. Lorrain 22”3/io 3. Renard. Prvi zmagal le za nekaj centimetrov proti Lorrainu; prvi in drugi gojenci vojaške športne šole Joinville. 400 m: 1. Ferry 50” 2. Delvart, 3. Guichard. Cas je spričo slabe proge izvrsten. Zmagovalec je vodil od starta do cilja z naskokom več metrov. 800 m: 1. Esparbes l’50”2/5 1500 m: 1. Burtin 4’3”2/5, m do sedaj najboljši rezultat za to distanco v Franciji. — 10 km: Heuet 33’ 14”2/5. Zapreke. 110 m — l.Orfidan: vsled diskvalifikacije prvega in drugega ki sta podrla več zaprek; 400 m — Andre 57”. Štafeta (4 X 100 m) — 1. Klub „Stade Fran?ais“ (Seurin, Caste, Jamois, Durier). Skoki: višina brez zaleta: Andre 1 m 52 cm, z zaletom — Lowden Im 84 cm; daljava brez zaleta — Etohevery 3 m 16; z zaletom — Coulon 6 m 72 etn; s palico — Lagarde 3 m 60. Disk: Tison 39 m 68; kroglja — Paoli 12 m 80: kopje — Grany 43 m 50. Maratonski tek (30 km). 1. Ichard (Alžir) v krasnem času 1 h 44’Uynlf>: 2. Teysedon. 3. Trichard. Ostala mesta so pripadla po večini Aižircem in Marokancem, ki so vodili skoro 28 km. Ichard je brez dvoma maratonski tekač velike klase in je danes up Francije za to klasično distanco: seveda treba vpoštevati, da znaša maratonska proga na olimpijadi 42 km. Vodni šport. Plavalna sekcija Jugoslov. olimpijskega odbora. Dne 17. julija se je konstituirala plavalna sekcija J. O. O. V odbor so voljeni: preds. R. Dimič (Hašk), tajnika: H. Bresnic (Cone.), J. Esapovič (Hašk), referent gl. sekc.: R. Reš (Viktoria, Sušak), blagajnik: Fezerinac VI. (Gradj.), odbornika: E. Wasserlauf (Viktorija), Penič D. (Sparta). — Vsi klubi Jugoslavije se poživljajo, da v interesu organizacije plavalnega sporta prijavijo svoje plavalne sekcije na naslov Jugoslovanski olimpijski odbor, plavalna sekcija, Zagreb, Kavana Zagreb. Tekma Zagreb - Jakuševac 3 km 20. julija: 1. Her-janič (Hašk) 49:30, 2. Pucek (Hašk) 49:44, Manojlovič (Concordia) 50:59, 4. Dimič (Hašk) 51:24, 5. Matič (Ma-rathon), 6. Esapovič (Hašk), 7. Pažur (Cone.); dva tekmeca sta spotoma odstopila. Hašk in Concordia priredita 1. avgusta v Zagrebu medklubsko plavalno te|kmo. Program: 50 m, 100 m prosti stil, 400 m prsni stil, 1000 m štafeta 100 X 200 X 300 ,X 400 m. — K tekmi imajo pristop le člani Haška in Concordije. Plavalno tekmo za prvenstvo Zagreba priredi 8. avgusta z enakim sporedom Hašk. Tekma bo dostopna zagrebškim klubom. Za plavalno tekmo »Ouer durch Wi3n« je prijavljenih doslej okrog 400 tekmecev. Nov svetovni rekord na 100 m je dosegel znani olimpijec D. Wahanamoku v prostem stilu v 1 minuti 0.5 sek. Italijanske izbirne tekme v Genovi izkazuejo precejšen napredek. Najlepši rezultat ima Tržačan Quarantoto na 400 m v času 5’57”4/5 in Bisagno na 1500 mv24’18”l '5. Podlegel je „olim-pijonik" Bacigalupo. Na 100 m je obdržal prvenstvo stari Champion Massa v ri0”f/5. V prsnem plavanju na 200 m je zmagal Tržačan Black v 3’32”. Amerika pošlje v Anverzo najmočnejše zastopnike, kar so jih videle do sedaj olimpijske tekme. Gospode vodi svetovni mojster Filipinec Duke Kahanamoku, ki je v trainingu pravkar zboljšal svetovni rekord za 100 m na 1 minuto Vs sekunde: ženske l ^ ..pl 7®;! c 0 > O (/) cd N 3 r E cd o ■D O C -M t IS) (D r C -C -M Ul _td > d ■ S 0 S 0 > 8'^ S N > n. r 1 " (0 u 0 C 0 (D d) £ D) > -H (D £ 2 •c (0 (0 o 1 a cd o c cd > o u cd > cd N cd c >0 _Q v 'M i ; I -e 2 0 c 0 *- =. 01 i. c * n .2 ».s 0 ° i_ c -s D -S S o 3 | ul s < s-H .g. :•: — Priporočamo 1 = modno in manufakturno trgovino T. EGER v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2 Solidne cene! Točna postrežba! Prepričajte se sami! trgovina z monufoKtun UUBUANA F. 3ATJEL LJUBLJANA stari trg Štev. 28 Trgovinallvsakovrstnih strojev in posameznih delov VK,krrcJs;,mcss0s«,™«:“ mehanična delavnica Tlogometne duše priporočaj J. Goreč, Ljubljana, Croatia zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena leta 1684, Podružnica za Slovenijo: UUBLJRNfi, Stari trg 11, Zavarovalni oddelki: Požar, vio]m, nezgode jn življenje. (^(ISdimOtrDGT)® s® dmgjdoii® SnirDofcss / _ _ ... . ..................................... . mm xxx^ M n N H M M [N K Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica 30,000.000'— K. Stritdrj0Vd UHCB ŠtCV. 2. Rezervni fondi 20,000.000'— K. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Sprejema vloge na knjižite in tekoči račun proti usodnemu obrestovanju. kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne KREDITE. M S N M I M M N Jadranska L y Beosrad, Celje, Dubrovnik, Ko-DullKu tor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, ^ ~ sprejema vlose na hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zasreb, Q0 žice, žiro in druge vloge pod naj- ........ Trst, Wien. — ^ ugodnejšimi pogiji. Prevzema vse Mm posle pod najusodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji m* in inozemstvu* <2*0*9 BRZOJAVI: eskomptna SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA ŠTEV. 461. LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza. ..................................................................... BALKAN Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. Brzojavni naslov: „BALKANSPED". Ljubljana - Maribor - Trst • Wien Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — Carinska agentura. — Ljubljansko javno skladišče. tovarne Peter Kozina & Co. dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na zalogi Ljubljana JANKO POGAČAR ELEKTROTEHNI K A - TEH NIKA CENT RAL AUUBUANA PODRUŽNICE-BEOGRAD ZAGREB • ORJE K • KRANJ lAJtNHZDELKI' [lei/ten Cl i MODERNA [RA2/VET-LJAVA NAMIZNE MODERNE /VETILKE •IT*D- % Menjalnica Slov.eskomptne banke LJUBLJANA, nasproti glavnega kolodvora. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. - Ima poseben borzni oddelek. m p/ < fe ^ §1 ^ v Anton Černe /. * ORAVEUR # N <%'''’*» .1. Us, Dvot^