8554
60100200
OSREONJA KNJIŽICA
PRimuKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /-->	n*A i>
Abb. postale I gruppo Leilil ZOU 111*
Leto XXXV. Št. 79 (10.298)
TRST, petek, 6. aprila 1979
DNEVNIK začel izimjati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je n sira) v tiskarni «Doberdob» p , renji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Manjšini zagotoviti kulturni razvoj
Skozi kulturo se odraža identiteta vsakega naroda in narodnostne skupnosti. Pojem kulture je v tem smislu mišljen široko od o-snovne prvine, ki je jezik, prek vseh oblik družbenega življenja v različnih obdobjih zgodovine, do vrhunskih dosežkov ustvarjalnega uma. Kultura je tako zrcalo narodove duše, je najboljše kar narod premore za skupno kulturno zakladnico vsega človeštva. Kolikšen je delež kakega naroda v te.j kulturni zakladnici je potem odvisno seveda od zgodovinskih pogojev njegovega razvoja.
Slovenci smo mlad narod z mlado kulturo. Nanjo smo ponosni, je v naši zavesti in je tudi v zavesti naše manjšinske skupnosti v Italiji kot nedeljivega dela naroda v matični domovini. Ko postavljamo do države in družbene skupnosti v kateri živimo, svoje zahteve po enakopravnosti in zaščiti naših narodnostnih pravic, postavljamo enakovredno in celo prednostno z drugimi zahtevami tudi zahtevo po jamstvih za naš na-oaljnji kulturni razvoj. Ta zahteva je natančneje opredeljena v vseh zakonskih osnutkih za globalno zaščito in prav tako v dokumentu SKGZ o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo predložen v odobritev na nedeljskem občnem zboru naše o-srednje manjšinske organizacije.
. ~~ Član izvršnega odbora SKGZ m Predsednik njenega odbora za kulturo, pesnik Miroslav Košuta, v razgovoru za naš dnevnik pravi v tej zvezi takole:
— V zgodovini slovenskega naroda je kultura igrala vsekakor tejemno pomembno vlogo, sa-i je oila eden od njegovih začetnih temeljev. Kakšno pa je stanje slovenske kulture danes, kakšna je njena vrednost, je — če hočemo viti objektivni — težko točno opredeliti. Vsekakor lahko z gotovo-stjO trdimo, da se je slovenski narod s srnjo kulturo in vsem, kar le proizvedel na polju duha, po-vsem enakopravno vključil 'v občestvo drugih svetovnih narodov. 2?I P« so posebno veliki sosedi včasih preveč naduti, da bi to upoštevali.
~ Slovenska kultura se seveda ni mogla enako razvijati na vseh območjih slovenskega naselitvenega ozemlja. To velja še posebej 23 Primorsko, ki je bila dlje kot drugi slovenski predeli izven državnih meja matičnega naroda ...
— Na tem našem širšem primorskem območju je imela kulturo zmeraj dodatno vlogo obujevalca narodne zavesti. To ne ve-samo za sedanji čas in za čas P°d fašizmom temveč moramo seči Ca v sredino prejšnjega stoletja, kolti ljudje si pri nas večkrat napačno predstavljajo, da je ta pri-t’sk na Slovence ob zahodni meji *tv°r novejšega datuma. Njegove korenine so namreč zelo globoke, vato so bile pri nas očitno bolj Poudarjene nekatere kulturne dejavnosti od drugih. Vendar lahko v splošnem kljub vsemu ugotavljamo, da se je kulturno življenje *udi tukaj razvijalo v skladu z razvojem na Slovenskem. Dejstvo 1X1 ie. da smo mi Primorci prispevali. v zakladnico slovenske kulture in umetnosti veliko, še pred-Vsem na področju glasbene in besedne umetnosti. To pa zato. ker sta bila glasba oziroma pesem in oeseda oziroma jezik orožji, kale-ria smo se zmeraj posluževali za 3v°j obstoj.
T k' tudi danes gre za naš ob-■ tej in kulturni razvoj za katera Se moramo trdo boriti.. .
— Mislim, da je vsem očitno, da am obstoj in predvsem fculturni razvoj nista zagotovljena. Obstoja * tudi ne moremo zagotoviti sa-"I° s kulturo. Potrebno nam je amreč močno gospodarstvo, na Katero bi se lahko tudi kultura Pirata. Potrebne so nam neke šir-® }'izije splošnega družbenega raz-°]a. Vendar naša zastava ostaja 16 Z1?erai kultura v najširšem smis-u. ker je edino ona lahko dokaz asega življenja. Danes to živi je-,1® vsi občutimo in če ni takšno akršnega bi si želeli, je krivda ® t° v glavnem zunaj nas. Ima-vte na primer izredno široko razve-. Prosvetno dejavnost, imamo fZ’Cai vrhunskih kulturnih ustanov, mamo celo vrsto velikih umetni-°v na raznih področjih ustvarja-JQy, Zdi se mi, da je to dovolj 8tifc dokaz naše volje in pravice r? žwljenja, ki pa nam trenutno
m zagotovljeno.
n,T7 Kaj torej potrebujemo, kaj {""^kujemo in kaj zahtevamo, da orno lahko kulturno polno in cna-opravno živeli in se razvijali, da "am ne bo treba biti v vsakem trenutku v strahu za obstoj naših
kulturnih ustanov in organizacij?
—■ Zahtevamo samo to, kar nujno potrebujemo. Nujno pa potrebujemo vse tiste instrumente, ki nam bodo omogočili svobodno in vsestransko kulturno življenje, ki bodo temu življenju odpirali neko perspektivo in zagotavljali materialno osnovo. Pričakujemo torej, da bodo država, dežela in drugi pristojni organi sprejeli potrebne zakone, ki bodo v okviru globalne zaščite uredili tudi vprašanje kulture, ker se mi zdi, da bi bil katerikoli zakonski ukrep samo za področje kulture, kratke sape.
— Dokument SKGZ o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji omenja v tej zvezi nujnost, da država dokončno uredi pravni status in priznanje naših temeljnih kulturnih ustanov ter poskrbi za njihovo ustrezno vzdrževanje. Zato zahteva ustanovitev posebnega letnega sklada za subvencioniranje slovenskih kulturnih dejavnosti, u-stanov, organizacij in društev. Kdo naj ustanovi ta sklad, kdo naj ga upravlja in kako naj deluje?
— Ustanoviti bi ga morali država, dežela in krajevne ustanove. Potreben mm je predvsem zaradi dejstva, da se katerakoli naša ustanova, organizacija ali društvo zaradi svoje specifike ne more enakopravno okoriščati s splošnimi viri fimneiranja in podpor, ki veljajo za podobm telesa večinskega naroda. Dokaz za to je težko stanje našega gledališča, Glasbene matice, Slovenskega raziskovalnega inštituta, naših društev itd. Sklad bi verjetno moral biti ustanovljen pri deželi Furlaniji - Julijski krajini, delovati pa bi vsekakor moral avtonomno. Zamišljamo si, da bi ga morala upravljati posebna komisija v katero bi država in dežela imenovali določeno število slovenskih zastopnikov, ki bi sredstva razdeljevali po svoji presoji, vendar pod mdzorstvom računskega dvora.
— Seveda pa denar ni vse, zlasti ko je govor o kulturnem življenju narodnostne manjšine, ki živi na strnjenem narodnem ozemlju, oddeljena od matičnega naroda z državno mejo, pa čeprav odprto ...
— To je samoumevno. Denar je pač neko nujno zlo, bran katerega -ni mogoče, pomembna pa je vsebina delovanja. In to delovanje ima pri ms več oblik in možnosti. Živimo namreč neposredno povezani s svojim matičnim mrodom v tem. čemur zadnja leta pravimo skupni slovenski kulturni prostor in zato zahtevamo, da nam ostane ta povezanost z njim zajamčena.
S tem v zvezi zahtevamo vrsto olajšav pri raznih kulturnih manifestacijah in podobnem, da bi bilo med našo deželo in Slovenijo oziroma Jugoslavijo omogočeno nenehno in plodno izmenjavanje kulturnih dobrin. Ta izmenjava pa seveda ni pomembna samo za nas, temveč tudi za večinsko narodno skupnost, kajti dobro medsebojno poznavanje je pogoj dobrega sosedstva.
Zapisal j.k.
MINISTER ROGNONI BO MORAL PREUČITI YSI MOŽNE REŠITVE
V torek sklep vlade glede združitve političnih volitev z evropskimi
Najverjetneje pa je vsekakor, da bodo politične volitve 3. junija, evropske pa 10. Vodstvo KD izvolilo nova podtajnika - Nafta odgovarja Pieeoliju
RIM — Vprašanje združitve političnih volitev z volitvami evropskega parlamenta še n; bilo rešeno. Vlada, ki se je včeraj sestala, da dokončno odloči o tem vprašanju, si je vzela še nekai dni za premislek in bo sklepala v torek. Vendar, kot izhaja iz uradnega sporočila, je ministrski svet dokončno opustil zamisel o prilagoditvi italijanskega volilnega zakona z zakonskim odlokom. Parlament bi ga namreč ne utegnil odobriti v času zaradi nasprotovanja radikalcev in misovcev, ki so zagrozili z obstrukcijo. Andreotti je sicer včeraj zjutraj še zadnjič poskušal prepričati radikal-
Mario Sarcinclli začasno na prostosti
RIM — Po dvanajstih dneh so včeraj izpustih na začasno svobodo bivšega poddirektorja emisijske banke Maria Sarci-nellija, ki ga dolžijo zlorabe službe v zasebno korist in kritja nepravilnosti pri finansiranju nekaterih javnih zavodov družbam skupine SIR. Skupščina delavcev emisijskega zavoda je morala medtem na podlagi bančnih norm začasno odpustiti iz službe Sarcinellija, uslužbenci so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi podobnih obtožb proti glavnemu direktorju Baffiju; odpovedni ukrep pa so sprejeli proti svoji volji, saj zatrjujejo, da je sedanja sod-nijska ofenziva predvsem naperjena proti emisijski banki in ne proti njenim voditeljem, ki so le trenutne žrtve.
Medtem sodnik Alibrandi nadaljuje preiskavo o nepravilnostih pri finansiranju dražb skupine SIR, ki jih je državna banka «prezrla», kljub temu daje po zakonu dolžna nadzorovati vse podobne operacije.
- ■	(voc)
ce, naj pristanejo na združitev, toda poskus je spodletel.
Ker pa so bili izvedenci nekaterih strank mnenja, da za združitev zadostuje navaden administrativni odlok, je vlada včeraj zadolžila notranjega ministra Rognonija, naj poglobi vprašanje. Če bi se tudi ta pot izkazala za neuspešno, bi se predsednik vlade lahko vsaj branil pred socialisti, da je naredil vse kar je bilo v njegovi moči. Vprašanje pa je, ali mu bo to uspelo, saj so ga socialistični predstavniki včeraj zopet obtožili, da je prelomil že dosežen sporazum in da si z odlašanjem išče le kritja. «Z združitvijo —
je dejal Lagorio — bi prihranili o-koli 200 milijard lir in mi bomo zahtevah od vlade, naj javno opraviči in utemelji svojo razsipnost, če ne bo prišlo do združitve.*
Navzlic socialistični ofenzivi pa je po mnenju poznavalcev najbolj verjetno, da temo glasovali za italijanski in evropski parlament ločeno in sicer 3. junija za italijanskega, teden pozneje pa za evropskega. Možni pa so tudi nepričakovani razpleti.
Včeraj se je medtem sestalo vod stvo krščanske demokracije, da izvoli dva nova podtajnika. Po nepričakovanih zapletih in prepiranju sta bila izvoljena Ciriaco De Mita in Nino Guliotti, ki sta se tako pridružila Donat Cattinu in Remu Gaspariju. Teoretično naj bi izvolitev dveh podtajnikov okrepila sekretarja Zaccagninija. vendar gre zgolj za nav dezno okrepitev, ker je Zaccagnini slej ko prej zelo šibak. Toda demokrščanski voditelji so pred volitvami menili, da ni napak. če vsaj na videz delno »prenovijo* strankih vrh.
Demokrščanski sekretar je v svojem poročilu obravnaval tudi sedanji politični položaj v državi in nakazal glavne smernice volilne kampanje. V tem okvira je naprtil komunistom glavno krivdo za razpustitev parlamenta, ker je KPI postavila krščanski demokraciji nesprejemljive pogoje, del krivde pa gre tudi socialistom, ki so oklevali in niso bili sposobni oblikovati predlogov, ki bi preprečili predčasne volitve.
Komunistični voditelj Alessandro Natta medtem v današnji številki »Unita* odgovarja demokrščanske-mu predsedniku Pieeoliju. Natta že v uvodu poudarja, da je Piccoli v protislovju, ko poudarja, da se KD
karski sistem in v takem primeru bi se lahko vrstili za krmilom države le enobarvna demokrščanska ah pa komunistična vlada.
P. P.
BEOGRAD — Član zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika v Jugoslaviji Alberta Cavaglierija. Pogovarjala sta se o naslednjem, desetem zasedanju jugoslovansko - italijanskega komiteja za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje. Dogovorila sta se, da bo zasedanje tega mešanega odbora v začetku maja letos v Rimu.
TEHERAN — V roku treh mesecev bodo v Iranu parlamentarne volitve. Vest je sporočil glasnik Ba-zarganove vlade in podpredsednik Amir Entezam.
ZASEDANJE CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Demokratični odnosi naj bodo osnova enotnosti nenvrščenih
Neuvrščeno gibanje se je nedvoumno opredelilo za umik vseh tujih čet s tujih ozemelj in za popolno spoštovanje suverenih pravic vseh narodov
BEOGRAD — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji tretji seji, ki je potekala v veliki dvorani jugoslovanske skupščine, obravnaval aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja in uresničevanja neuvrščene politike in naloge zveze komunistov ter o uresničevanju Titove pobude o izboljšanju kolektivnega dela, odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnega sistema. O prvem vprašanju je uvodoma govoril član centralnega komiteja ZKJ Josip Vrhovec, sicer zvezni sekretar za zunanje zadeve, uvodne besede k drugemu vprašanju pa je podal član partijskega in državnega predsedstva Vidoje Žarkovič.
Bojazni v zvezi s prihodnostjo neuvrščenega gibanja je mogoče odpraviti — kakor je v uvodnih besedah poudaril Josip Vrhovec — samo z enotno akcijo glavne struje gibanja v smeri krepitve načel neuvrščene politike in na tej podlagi
graditve solidarnosti in akcijske e-notnosti gibanja. Po besedah Vrhovca uveljavljenost neuvrščene politike </ zadnjem času sproža okrep ljene pritiske na naravo in usmerjenost gibanja neuvrščenosti in tudi akcije, ki spodbujajo delitve in spopade v vrstah neuvrščenih. »Močna struja nacionalne osvoboditve in o-samosvojitve narodov, ki je zajela povojni svet, se je soočila s težnja mi po vrnitvi k staremu modelu mednarodnih odnosov, zasnovanih na privilegijih, na interesnih sferah in na hegemoniji vodilnih sil sveta,* je opozoril Vrhovec in naglasil, da se je «neuvrščenost že od začetka izkazala kot politika, ki ni samo kritika nečesa, kar obstaja, tem več tudi pozitivna alternativa za tisto, kar obstaja*.
»Blokovske in druge sile zunaj gibanja — je poudaril Vrhovec — si vztrajno prizadevajo izpodbiti ali vsaj okrniti celovitost temeljnih načel neuvrščene politike, saj ta na-
MED SVOJIM VČERAJŠNJIM GOVOROM V PARLAMENTU
trdi komunistični poslanec — je glavni krivec sedanjega stanja, ker že 10 let noče načeti in rešiti vprašanja novega odnosa z levico in še posebej s KPI.
Natta tudi odločno nasprotuje Piccoli je vemu predlogu o spremembi italijanskega volilnega zakona in trdi, da je še manj sprejemljiv kot predlog o večinskem sistemu iz leta 1953, saj kaže, da skuša Piccoli z zakonom vsiliti Italiji dvostran-
Egiptovski predsednik zelo ostro ožigosal stališča arabskih držav
Sadat vztrajal predvsem pri tezi, da je sporazum z Izraelom prvi korak k rešitvi palestinskega vprašanja - Grožnje proti opoziciji in morebitnim teroristom, ki imajo namen prizadeti Egipt
KAIRO — »Egipt je nad stranka
• ’	rTi IT ,	mi in zasebnimi interesi, demukra-
zis&stfssrFtz-* ~ -pomo,’i sti—
bija, da noče vladati skupaj s komunisti. Krščanska demokracija —
Primorski dnevnik jutri ne bo izšel zaradi vsedržavne stavke časnikarjev v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe.
mm.........................................
PRED SKORAJŠNJO PREMOSTITVIJO ZADNJIH TEŽAV
Carterjeva administracija odločno brani sporazum n omejitvi strateškega orožja
Boji se, da bi kongres zavrnil ratifikacijo sporazuma - Vrh Carter-Brežnjev verjetno v Ženevi
NEW YORK — V pričakovanju skorajšnjega podpisa sovjetsko - a-meriškega sporazuma o omejevanju strateške oborožitve je Carterjeva administracija sprožila širokopotezno prepričevalno ofenzivo, da bi preprečila morebitne zapletljaje ob ratifikaciji sporazuma.
Ameriški sekretar za obrambo Harold Brown je včeraj izjavil, da bo Amerika v prihodnjih petih letih porabila za oboroževalno tekmo nadaljnjih 30 milijard dolarjev, če bo kongres poslušal nasvete konservativnih sil in zavrnil sporazum Salt II. To pa bi povzročilo hude zaplete v ameriškem gospodarstvu, saj bi se izjalovili vsi sanacijski načrti. Med drugim bi se v tej novi oboroževalni tekmi res okrepila ameriška udarna moč, zmanjšale pa bi se njene obrambne sposobnosti. Za obrambnega sekretarja lahko pričakujemo v najkrajšem roku podpis spo razuma, predhodno pa bodo morali rešiti še nekatere sporne točke glede novili raketnih izstrelkov. Broun je tudi priznal, da iščejo alternativo za radarske in prisluškovalne naprave, ki so jih do nedavnega imeli na Iranskem ozemlju. Medtem so
pooblaščeni krogi Pentagona potrdili vest nekega newyorškega dnevnika, da razmišljajo o uporabi izpopolnjenega modela vohunskega letala «U 2», ki naj bi nadzorovalo spoštovanje sporazuma o omejevanju strateške oborožitve.
S še večjim zanosom je predsinoč-njim zagovarjal sporazum Carterjev svetovalec Brzezinski, za katerega smo pred zgodovinsko prelomnico. Salt II je za Ameriko neobhodno potreben v pričakovanju sprememb strateške politike nove generacije sovjetskih voditeljev, saj bodo že vezani na jasna določila sedanjega sporazuma. S tem je Brzezinski neposredno omenil možnost zamenjave Brežnjeva v bližnji bodočnosti. V Washingtonu se med drugim širijo glasovi, da bosta Carter in Brežnjev podpisala sporazum verjetno v Ženevi, saj bi bilo potovanje sovjetskega voditelja v ZDA prehuda obremenitev zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Carterjev svetovalec je tudi odgovoril vsem nasprotnikom sporazuma, ki očitajo, da bo omejitev prizadela udarne in o-brambne sposobnosti ameriške voj-
ske. ZDA ne bi imele nobene koristi od večjih in močnejših medcelinskih izstrelkov. Prav tako ne predstavlja nobenega problema opustitev sovjetskega bobnika «backfire», ki lahko bombardira ZDA, saj Amerika razpolaga v Evropi z bobniki «F-1U», ki lahko prav tako bombardirajo SZ. Brzezinski je tudi zavrnil predloge republikanske opozicije, češ da bi sporazum pogojevali s spremembami v sovjetski zunanji politiki, prav tako je zavrnil sovjetsko pogojevanje sporazuma glede na a-meriško-kitajsko kooperacijo, (voc)
ENTEBE PADLE V TANZANIJSKE ROKE
NAIROBI — Diplomatski viri so včeraj potrdili, da so tanzanijske čete in ugandski uporniki zasedli staro ugandsko upravno prestolnico Entebe, kjer je tudi mednarodno letališče. Entebe na j bi padle v tistem trenutku, ko so se idiju Aminu sovražne sile pripravljale na odločilen napad na glavno mesto Kampalo.
viden v oceni Saudske Arabije.
V najdaljšem govoru svoje predsedniške kariere .je Sadat nato dejal: «Na vsako t e ror i stič ixr*de jan je bomo odgovorili z desetkrat hujšimi udarci*. Očitno pa je bil zaradi stališča arabskih držav do Egipta zelo nervozen in tega med svojim govorom niti ni skrival, zato na je večkrat poudaril dejstvo, da se «pravi boj šele začenja*. Ob koncu govora je egiptovski predsednik dejal, da so za preporod države potrebne vse zdrave sile Egipta in zaključil: «Mir je Bog, Bog je sa-triumem poročilu izredno oster, j mo eden in za vse enak*.
težav ljudstva za dosego osebnih ciljev, sporazum v Izraelom ni separatni mir, ampak prvi korak h globalni rešitvi palestinskega vprašanja, zato pa zavračamo obsodbe vseh tistih, za katere je arabska solidarnost zgrajena da psovanju, lažnih obtožbah in terorizmu*. Tako je včeraj začel svoj govor v egiptovskem parlamentu predsednik Sadat.
Egiptovski predsednik je bil poročilu
branil je doseženi mirovni spora zum z židovske državo in grozil opoziciji, pohvalil je delo ZDA in si zaželel sodelovanja s Sovjetsko zvezo na »enakopravnih temeljih, brez vsakršne slabosti ali odvisnosti*. Sadat je pozval parlamentarce. naj se otresejo emotivnosti in naj ne zapustijo moralnih in e-tičnih načel. Dodal je, da mora tudi opozicija delovati v interesu države in ne »sejati v srca sovraštva in bolečine*. Egiptovski predsednik je nato ostro opomnil vse tiste, ki bi radi izkoristili vero «v prid nazadovanja novih generacij*.
Anvar Sadat je tudi večkrat poudaril, da pomeni sporazum z Izraelom prvi korak k pogajanjem za vrnitev Jeruzalema v arabske roke in da arabskim veleposlanikom, ki zapuščajo Kairo, želi »srečno pot*, tisti veleposlaniki pa, ki se bodo vrnili v Egipt, bodo vedno dobrodošli. Sadat je ob tem pristavil, da Egipt ne bo nikakršen žandar Bližnjega vzhoda, bo pa nudil pomoč vsem tistim, ki bi za to vprašali. Pri tem je omenil predvsem Oman, Somalijo in Sudan. Egiptovski predsednik je bil izjemno trd proti Libiji, ki .ji 'dada »neki norec*, pa tudi s Sirijo, Irakom in Južnim Jemenom ni bil nič manj prizanesljiv, medtem kc je bil nadvse pre-
že v to smer. Ta ukrep spada v vrsto sankcij, ki so jih arabske države sprejele na bagdadskem vrhu iitf.po katerih naj bi uresničili totalen politični in gospodarski bojkot proti Egiptu.
Medtem je Bela hiša potrdila, da bo na srečanju v El Arišu med Be ginom in Sadatom prisoten tudi a-meriški državni sekretar Cvrus Vanče. Kot znano, Izraelci bodo to obalno mesto na Sinaju vrnili Egip tu po dvanajstih letih.
Nadaljujejo na se tudi teroristični atentati proti Izraelu in Egiptu. Včeraj sta dva peklenska stroja eksplodirala v središču Nikozije na Cipru, in sicer pred izraelskim-ve vajtu petrolejski ministri arabskih leposlaništvom in neko egiptovsko
Medtem pa se bodo na pobudo Iraka sestali v ponedeljek v Ku-
držav proizvajalk nafte, da bi razpravljali o zahtevi, po kateri bi izključili Egipt, iz svojih vrst. Zaenkrat ni še gotovo, ali bodo Egipt res izključili iz vrst arabske zveze proizvajalcev nafte, vendar vse ka-
letalsko družbo Na srečo ni bilo človeških žrtev, gmotna škoda pa je zelo velika. V središču Jeruza lema~pa je eksplozija peklenskega stroja terjala 13 ranjencev, od katerih se trije borijo s smrtijo. !mč)
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiminniriiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiittmiiiiiiiiiiiiiiiii
BOM AL A P0 VSEM SVETU
Val protestov proti usmrtitvi Ali Butta
V Pakistanu je prišlo do hujših incidentov, v Indiji pa so izgredi zahtevali človeške žrtve
BOSNA PRVA
V	EVROPI
V	superfinalu košarkarskega pokala prvakov je sinoči v Gre-noblu sarajevska Bosna zasluženo premagala italijansko e-kipo Emerson iz Vareseja. Končni izid je bil 96:93. Zmaga Jugoslovanov je ponovno potrdila visoko raven košarke v tej državi, ki sodi v tem športu že dolgo vrsto let v sam svetovni kakovostni vrh.
Podrobnejše poročilo o sinočnji tekmi priobčujemo na športni strani.
ISLAMABAD — Domala ves svet je označil pakistanskega predsednika republike generala Zia za «kr Voločnega krvnika*, ker ni pomilostil bivšega predsednika vlade Ali Butta, ki so ga predvčerajšnjim o-besili v zaporu v Rawalpindiju. Protestom državnikov in vlad v svetu se je pridružil tudi italijanski predsednik Pertini, ki je obžaloval dejstvo, da so Butta usmrtili, kot tudi papež, ki je bil »ob tej v^sti globoko pretresen*.
Stvar pa se ni omejila samo na formalnih protestih in obžalovanju. Iz Ravvalpindija Poročajo, da je prišlo včeraj do spopada med policijo in ljudstvom, si je demonstriralo za Ali Butta. Policija se je poslužila solzilnih bomb in pendrekov, da bi razgnala šest tisoč razjarjenih ljudi, ki so v odgovor na policijski poseg odgovorili s kamenjem. V teh spopadih je bilo okrog dvajset oseb priprtih. Vendar se s tem manifestacija še ni zaključila. Nekaj demonstrantov se je iz parka Liaquat Bagh napotilo proti uredništvu največjega pakistanskega dnevnika
«Jang* in mu podtaknilo ogenj, tako da časopis sedaj • ar dni ne bo izšel. O incidentih poročajo tudi iz Lahoreja, Faisalabada in Sahiwala. V Srinagaru, prestolnici Kašmira, so bile ubite tri osebe, eno osebo pa so ubili v pokrajini Anantnag, vedno v Indiji, orej siloviti protesti proti ravnanju sedanjegr pakistanskega režima, ki se znajo v prihodnjih dneh še razplamteti.
Medtem pa ■ dnevnik «Pakistan times* objavil nekaj podrobnosti o torkovi eksekuciji bivšega pakistanskega predsednika vlade Butta. Ali Butta naj bi obvestili, da je zapi san smrti, samo nekaj ur prej, preden so ga pospremili na vislice. Bivši pakistanski državnik naj bi se nekaj časa s silo branil paznikom, vendar se je potem vdal v svojo u-sodo in stopil na vislice. Po poročanju televizijske mreže BBC, naj bi Butto, preden so mu nataknili za vrat zanko dejal: «Bog pomagaj mi, saj sem nedolžen.* To verzijo pa so oblasti demantirale, saj je uradni glasnik izjavil, da teh besed ni prav nihče slišal, (mč)
čela kvarijo njihovo podobo sveta. Žal smo soočeni tudi s podobnimi poskusi posameznih držav članic gibanja, ki so svojo politiko v večji ali manjši meri povezale s posameznimi bloki ali velikimi silami.* Vrhovec je pri tem opozoril, da Jugoslavija nikoli ni izenačevala politike blokov in velikih sil, temveč jo je ocenjevala po tem, če .je in koliko je prispevala k resničnemu reševanju svetovnih problemov, h krepitvi miru in enakopravnim in demokratičnim svetovnim odnosom.
Josip Vrhovec je v svojih uvodnih besedah jasno opredelil jugoslovanska idejna izhodišča glede neuvrščene politike. Nedvoumno je poudaril, da neuvrščenost s svojim bojem za nacionalno osvoboditev in osamosvojitev narodov izboljšuje razmere in krepi perspektivo boja za socializem v svetu, toda to «nima nobene zveze s teorijo o splošnih zakonitostih socializma, katerim naj bi podredili neuvrščeno politiko ali pa neuvrščenim socialističnim državam vsilili nekakšen blokovski model socializma*.
Josip Vrhovec je poudaril, da Jugoslavija v neuvrščenosti vidi tudi oporo za svojo lastno nacionalno neodvisnost in da neuvrščena politika Jugoslavije izhaja iz njenega notranjega razvoja, socializem pa je postal svetovna praksa, torej »mnogo širši in globlji proces kot pa tisti, ki poteka v državah tako imenovanega socialističnega bloka*.
Pri opredeljevanju uveljavitve neuvrščenosti v svetovnih razsežnostih je Vrhovec posebej opozoril, da so stališča neuvrščenosti jasno in odločno nasprotovala vsem vojaškim intervencijah, okupacijam tujih ozemelj in vsiljevanju tujih rešitev narodom in državam z vojaško silo. Neuvrščenost se je nedvoumno o-predelita za umik vseh tujih čet s tujih ozemelj in za popolno spošto-je ^ suverenih pravic narodov, vsi pravico do samoodločbe, do svobode in neodvisnosti. »Jugoslavija dosledno zastopa ta načela, ki opredeljujejo njena stališča,* je naglasil Vrhovec.
Po besedah Josipa Vrhovca boj za nadaljnjo krepitev svobodnih in demokratičnih odnosov med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter sploh delovnim' ljudmi pomeni tudi obveznost boja za enake odnose med narodi in državami sveta. »Iz tega izhaja naloga ne samo za zvezo komunistov, temveč tudi za vse organizirane sile naše družbe in organizacije združenega dela, da stalno razčlenjujejo vsestranski program odnosov in sodelovanja z neuvršče-. nimi državami in deželami v razvo-ne samo na političnem, ampak tudi na dragih področjih družbenega in gospodarskega življenja, v kulturi, na področju informacij, v znanosti, zdravstvu.*
Demokratični odnosi morajo biti, kot je poudaril Vrhovec, osnova enotnosti neuvrščenega gibanja, ne pa da pod geslom enotnosti gibanju vsiljujejo razne monopole. E-notnost gibanja je mogoče ogroziti na dva načina: z vtihotapljanjera ideoloških konceptov, tujih neuvrščenosti, in z nastajanjem globljih nesoglasij in spopadov med neuvrščenimi državami.
Josip Vrhovec je ob koncu orisal poglavitne naloge neuvrščenega gibanja v sedanjem obdobju in pri tem poleg drugega omenil krepitve identitete neuvrščene politike in na tej podlagi krepitev enotnosti in solidarnosti gibanja ter vztrajno in odločno odpravljanje vseh poskusov, da bi gibanje razcepili ali razbili na podlagi ideoloških in drugih kriterijev. Uvodne besede je končal takole: «Ko je predsednik Tito lansko poletje tu v Beogradu spregovoril ministrom neuvrščenih držav, je izrazh prepričanje, da bodo rezultati te konference okrepili samozaupanje in vero v prihodnost pri vseh narodih, ki si utirajo poti svoje neodvisnosti, nacionalne in ekonomske osamosvojitve, miru in stabilnosti v svetu. Te besede tovariša Tita veljajo kot kažinot za delo in delovanje naše države v pripravah na naslednji summit. To se v smislu razčlenitve konkretnih nalog prav tako nanaša na vse nas tukaj, v centralnem komiteju, in tudi na zvezo komunistov v celoti.*
V razpravi, ki je sledila, so člani centralnega komiteja v celoti podprli politična stališča in izhodišča, izrečena v uvodnih besedah Josipa Vrhovca, (vb)
V NEDELJO, 8. APRILA, OB 9.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU XII. OBČNI ZBOR SKGZ

SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI IN NJENIM PRIPADNIKOM ZAGOTOVITI POLNE PRAVICE NA CELOTNEM NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU!
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Skupščina (razen fašistov) sprejela resoluciji o zaščiti naše manjšine in o osimskih sporazumih
Resolucija o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti obvezuje pokrajinski odbor, naj zahteva od vlade, da čimprej pojasni svoje stališče do tega vprašanja - Industrijska cona na Krasu pomemben inštrument za nov zagon tržaškega gospodarstva
Tržaški pokrajinski svet je na sinočnji seji po daljši razpravi sprejel dve resoluciji, ki ju je predstavil odbor, in ki se nanašata na globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti oziroma na osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. Za obe resoluciji so glasovali pripadniki vseh političnih formacij v skupščini (za resolucijo o globalni zaščiti Slovencev 20 glasov. za resolucijo o osimskih sporazumih 21 glasov), razen dveh prisotnih fašistov. Resolucija o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti se glasi:
Tržaški pokrajinski svet UPOŠTEVA razvoj odnosov med kulturo italijanske večine in slovenske manjšine v Trstu in Furlaniji - Julijski krajini kot bistveni dejavnik preporoda tega dela Italije;
MENI, da je izvirno izražanje kulture sožitja in vzajemnega spoznavanja med obema narodnostnima komponentama neobhodno potrebno za to, da se uveljavi vloga miru, prijateljstva in sodelovanja med I-talijo ln Jugoslavijo ter splošneje vzeto med zahodno in vzhodno Evropo, k čemur težita Trst in dežela; UGOTAVLJA, da je enakopravnost italijanskih državljanov slovenske narodnosti na vseh področjih družbe in javne uprave, kar izhaja iz točnih ustavnih določil, pogoj za nadaljnji prispevek slovenske skupnosti k razvoju republike, ki je zrasla iz odporništva;
POUDARJA, da so za globalno zaščito Slovencev v Italiji bili predloženi zakonski predlogi raznih političnih sil in da pri predsedstvu vlade deluje posebna študijska komisija;
ZAVRAČA manevre, ki se sklicujejo na posamezne- aspekte tega ali onega zakonskega predloga, da bi podžigali kampanjo sovraštva proti Slovencem ter izraža upanje, da bo med demokratičnimi silami prišlo do širokega in umerjenega soočanja stališč;
OBVEZUJE
pokrajinski odbor, da poseže pri vladi z zahtevo, naj čimprej pojasni svoja stališča, tudi s hitrejšim postopkom za oblikovanje novega zakonskega predloga v omenjeni komisiji ter hkrati obvezuje pokrajinski odbor, naj se zoperstavi silam, ki podžigajo šovinistična stališča.
Druga resolucija pa obravnava vprašanje osimskih sporazumov in ugotavlja, da sporazumi predstavljajo važno priložnost za razvoj Trsta in da bo nova pogodba med EGS in Jugoslavijo mogla okrepiti vlogo mostu našega mesta in dežele Furlanije - Julijske krajine med zahodno in vzhodno Evropo. Resolucija nadalje opozarja, da bodo finančni posegi v okviru sodelovanja med EGS in SFRJ veljali predvsem načrtom, ki jih predvidevajo osimski sporazumi.
V tem smislu resolucija poudarja nujnost specifičnega posega pri italijanski vladi, ki naj nastopi pri EGS in v Beogradu, da bodo čim prej uresničene nove cestne zveze v zaledju, predvsem pa cesti Fernetiči -Razdrto in Pesek - Reka. Glede industrijske cone na Krasu resolucija poudarja, da predstavlja inštrument za nov zagon tržaškega gospodarstva, v okviru katerega je treba okrepiti zlasti industrijske dejavnosti. Pokrajinski svet v dokumentu nadalje zahteva, naj EZIT objavi študije o uresničljivosti in gospo-
darnosti industrijske cone in naj se na vladni in deželni ravni določijo olajšave za gospodarske dejavnosti v coni. Resolucija nadalje naglasa nujnost ekološke zaščite in u-
krepanja samo na osnovi popolnega poznanja vseh predhodnih elementov v zvezi z novo proizvodno strukturo.
Pokrajinski svet — je nadalje rečeno v resoluciji -— izraža pričakovanje, da se bo razširitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo uresničila tudi na podlagi skupnih naložb kapitala na drugih območjih tržaške pokrajine in dežele Furlanije -Julijske krajine ter na jugoslovanskem ozemlju.
dežela skliče razširjeno sejo med-odborniškega odbora, ministrstvo za zunanje zadeve pa sejo mešane komisije, ki jo predvideva člen 1 protokola. Vsak sklep v zvezi z industrijsko cono na meji naj se sprejme šele po ustreznem posvetovanju s krajevnimi ustanovami in s prizadetimi družbenimi silami. Dokument na koncu poudarja, da je treba v zvezi z vsemi spornimi vprašanji sprožiti široko posvetovanje, tudi v neposredni obliki, z vsem prebivalstvom.
Resolucija nadalje zahteva, naj
V OKVIRU PRIPRAV NA NEDELJSKI XII. OBČNI ZBOR
Predsednik SKGZ orisal prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite
V OKVIRU SREČANJ PO ŠOLAH
Na učiteljišču zborovanje o globalni zakonski zaščiti
Šiškov ie,
Dijakom so spregovorili Karel
Filibert Benedetič in Drago Štoka
V sredo ie bilo na slovenskem učiteljišču A. M, Slomšek večurno redno mesečno zborovanje, na katerem so proučili vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. V prvem delu so pregledali zakonske osnutke strank ter spregovorili o gonji, ki jo vodijo nazadnjaške sile v Trstu proti dvojezičnosti. Za tem pa so na okroglo mizo povabili člana posebne vladne komisije za slovenska vprašanja, dr. Karla šiškoviča, deželnega svetovalca SSk dr. Draga Štoko ter občinskega svetovalca PSI dr. Filiberta Benedetiča.
šiškovič je ugotavljal, da Slovenci zahtevamo le naše pravice, kot so izražanje v materinščini in možnost za naš nemoten razvoj. Imamo pravico do dvojezičnosti, je nadaljeval šiškovič, ker sta Gorica in Trst mešani mesti, poleg tega pa je treba zagotoviti tudi našim rojakom iz Benečije možnost za nemoten razvoj.
Benedetič je v nadaljevanju spregovoril o naših kulturnih ustanovah, gledališčih, in šolah ter ugotavljal, da se moramo zahvaliti le tem ustanovam, če smo kljub hudim šovinističnim pritiskom še obdržali narodno identiteto.
Kot zadnji je spregovoril Štoka, ki je dejal, da mi le zahtevamo to kar je naša pravica. Iste sile, ki so organizirale gonjo proti dvojezičnosti, je nadaljeval Štoka, bodo skušale tudi nas prešteti, kar pa Slovenci odločno odklanjamo.
S sinočnje tiskovne konference na sedežu SKGZ
Na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Ul. sv. Frančiška je bila sinoči tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Boris Race orisal prisotnim predstavnikom vseh glavnih krajevnih medijev priprave na občni zbor organizacije, ki bo v nedeljo v Kulturnem domu. V kratkem uvodu .je Race opisal nastanek in razvoj SKGZ, njene cilje in njene, g Lavne člane. Po ugotovitvi,1 Čh' * prihaja do občnega zbora .v fasu najbolj vroče umetno ; ustvarjene protislovenske kampanje v našem mestu in v Beneški Sloveniji, je predsednik SKGZ omenil zadnja prizadevanja slovenskih organizacij za dosego globalne zaščite in ocenil protislovensko kampanjo kot poskus, da bi čim bolj omejili zaščito, ki naj bi jo namenili slovenski narodnostni skupnosti.
V odgovor na vprašanja časnikarjev je Race označil politiko KD do slovenske manjšine kot protislovno, še posebno, ko je treba od načelnih stališč preiti h konkretnim rešitvam. Glede Liste za Trst je ugotovil, da v njenem vodstvu prevladujejo tisti krogi, ki naspro-
MIIIIIMIIIlUllltllHIIIIIIIlUimilHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlirillimilllflllllllllllMIIIIIIIIIItllllllHIIIIIIIItMllllltlltllltt
Včeraj so v Skednju pokopali Stanka Franoviča ■ Sergija
Včeraj v prvih popoldanskih urah so položili na škedenjskem pokopališču k zadnjemu počitku starega antifašističnega borca in revolucionarja Stanka Franoviča - Sergeja. Ker .je pokojnik umrl v tržaški glavni bolnišnici, se je pogrebna svečanost začela v mrtvašnici tržaške bolnišnice, kjer se je od pokojnika poslovilo veliko njegovih znancev, v glavnem starih soborcev in prijateljev, ki jih Stanko Franovič ni imel malo. Nato se je pogrebni sprevod za trenutek ustavil v ške-denjski cerkvi, pred katero je pokojnika pričakalo veliko domačinov, ki so ga nato pospremili na domače pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od njega predstavnik društva bivših tržaških aktivistov Rudi Jančar, ki je podčrtal Franovičevo zavzetost v boju za boljše življenje ter za svobodo Slovencev v bratskem sožitju z Italijani.
Zanimivo predavanje v SPDf
Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, v okviru predavateljske sezone SPDT, predavanje ku-ratorja muzeja v Ljubljani dr. Nade Praprotnik z naslovom: «Sprehod PO botaničnem vrtu Juliana*. Že >am naslov priča, da gre za preda-
vanje o botaniki in ne o velikih gorskih podvigih, vendar je važno tudi to, da se planinci seznanijo z vsemi aspekti gorskega sveta in ne samo z najbolj vidnimi. Tema predavanja je kot rečeno, botanični vrt Juliana v Trenti, »protagonist* pa je gorska flora, ki je v tem vrtu zelo bogato in okusno zbrana.
tujejo priznanju manjšinskih pravic. Na vprašanje o razlogih, zaradi katerih je bilo treba toliko let čakati, da je problem globalne zaščite sploh prišel na dnevni red parlamenta, je predsednik SKGZ navedel več vzrokov, med temi teorijo o postopnosti reševanja problemov‘iMkhjšihe,” ki jo’ 'je KD do pred kratkim zagovarjala, pa tudi mnenje nekaterih političnih sil, da je trčba prej rešiti ' vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo. Osimski sporazumi so v tem pogledu po eni strani politično razčistili položaj, po drugi pa naložili tako Italiji kot Jugoslaviji, da v okviru notranjih zakonodaj zagotovijo manjšinam najvišjo možno obliko zaščite.
O delu posebne komisije pri predsedstvu vlade je na tiskovni konferenci spregovoril njen član dr. Karel šiškovič, ki je kritično ugotovil, da ni delovanje komisije še rodilo nobenih konkretnih rezultatov. Mandat komisije poteče konec junija, zato pa slovenski člani komisije zahtevajo, naj se delo zaključi v tem roku. To je možno, je dejal šiškovič, ker so tako stališča, kot tudi znano gradivo, povsem jasna, če obstaja politična volja, je dodal, bi lahko besedilo zakonskega osnutka izdelali v 24 urah.
Otod tudi zahteva slovenskih članov komisije, naj se čimprej izdela zaključni dokument. Po vsej verjetnosti, je dejal dr. šiškovič, bodo slovenski člani pripravili ločeni dokument glede na porajajoča se stališča, ki so nesprejemljiva tako z vidika ustave, kot tudi z vidika demokratične ureditve.
Naj še omenimo, da so najavili svojo prisotnost na občnem zboru, poleg krajevnih novinarjev in dopisnikov, tudi številni časnikarji iz Italije in Jugoslavije, za katere je SKGZ že pripravila izčrpno dokumentacijo tako o sami organizaciji, kot še posebno o celotni problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, (trn)
KD se pripravlja na evropske volitve
Krščanski demokrati iz dežele Furlanije - Julijske krajine so te dni sprožili priprave na volitve z dne 10. junija letos v evropski parlament. Tako se je v torek sestal deželni odbor stranke, kateremu je
spregovoril deželni tajnik Braida. Med drugim je naglasil, da se KD obvezuje za ovrednotenje svobode, družbenega in gospodarskega pluralizma, mednarodnega sodelovanja v miru, solidarnosti s šibkejšimi ter odrinjenimi sloji prebivalstva, avtonomij in krajevne samovlade, ožjih 'kultu r in spoštovanja' etmčKirf manjšin; te vrednote naj postanejo v novi Evropi skupno premoženje in najdejo' naj pravo mesto na področju političnega dogovarjanja.
Na enem prihodnjih sestankov bo odbor KD imenoval kandidate v evropski parlament, v ta namen pa je že izbral člane evropske okrožne komisije, ki so deželni tajnik stran-
Počasfitev openskih talcev
Na openski gmajni, na kraju, kjer so jih nacifašisti ustrelili pred 35 leti, bomo tudi letos s spominsko svečanostjo počastili spomin 71 talcev, nedolžnih žrtev nemškega terorja.
Svečanost, ki jo prirejata o-penska sekcija VZPI - ANPI in prosvetno društvo »Taboru, bo v nedeljo, 8. aprila, ob 15. uri na Pikelcu. Govorili bodo Miloš Budin, Augusto Seghene in edini preživeli od openskih talcev Stevo Rodič. Sodelovali bodo pevski zbor «S. Kumar* z Repentabra, «V. Mirk* s Proseka - Kontovela in »Primorec* iz Trebč.
Uro kasneje bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo partizanske grafike. Priložnostni govor bo imel Iztok Durjava, kustos Muzeja ljudske revolucije Slovenije.
ke dr. Paolo Braida, dr. Luigi Ma-sutto, dr. Alfeo Mizzau in Roberto Campaner kot tajnik volilne komisije.
Medtem so se pred tržaškim sodiščem že zbrali aktivisti radikalne stranke, da bi prvi predstavili volilno listo.
• Deželni odbor KPI prireja jutri ob 9. uri v telovadnici Fermi v Ogleju zasedanje o razvoju turizma v naši deželi. Glavno poročilo bo imel Galliano Donadel, zaključil pa bo član vsedržavnega vodstva Ivo Fa-enzi.
ZAKAJ ŠE ALMIRANTE?
Fašistični kolovodja Giorgio Almi-rante bo jutri spet priromal v naše mesto in z odra na Trgu sv. Antona spet hujskal svoje pristaše in najbolj nazadnjaške kroge proti demokratičnim silam našega mesta. Verjetno, kot to napovedujejo tudi številni lepaki po mestu, se bo lotil tudi vprašanja dvojezičnosti in lahko sami domnevamo, do kakšnih zaključkov bo prišel. Almirante je že večkrat v takih izredno kočljivih trenutkih, kot je sedanji, prišel in govoril v Trstu in vedno so se njegova zborovanja končala z nasiljem in rovarjenjem po mestnih ulicah, zato se vsa demokratična javnost sprašuje, zakaj oblasti še dovoljujejo taka zborovanja. Glede na pretekle izkušnje je njihova zaskrbljenost povsem umestna.
i Včeraj v časnikarskem krožku
Predstavitev X knjige deželne enciklopedije
V teh dneh je izšla šesta knjiga monografske enciklopedije dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bo skupno zajela devet knjig. Novi j del. ki so ga predstavili včeraj na! tiskovni konferenci na sedežu časnikarskega krožka, je posvečen zgodovini ih kulturi ter je po vsebini zelo razčlenjen in bogat, poleg tega pa odlično grafično in slikovno opremljen. Kratko poglavje je posvečeno tudi slovenski literaturi — napisala ga je Mara Debe-Ijuh Poldini — ter zgoščeno prikazuje umetniško ustvarjanje v Be-
neški Sloveniji ter v Trstu in Gorici. Slovenci so omenjeni tudi v poglavju, posvečenem zgodovini časnikarstva.
Novo knjigo so predstavniki Inštituta za deželno enciklopedijo predstavili včeraj tudi predsednikoma deželnega sveta Colliju in deželnega odbora Comelliju.
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
ŠTIRJE KNJIŽEVNIKI MED NAŠIMI MALČKI
Svetlana Makarovič, Kristina Brenkova, Tone Pavček in Miroslav Košuta bodo obiskali tudi danes in jutri nekatere šole
Prihodnji torek, 10. aprila, se bo ob 20. uri sestal na sedežu v Stari istrski ulici 43 rajonski svet za Sv.
Soboto in naselje Sv. Sergija. Svetovalci bodo razpravljali o resolucijah glede spomenikov padlim v Skednju, pri Sv. Soboti in Kolonkov-cu ter o proslavah ob obletnici odporništva.
itiiiiiiiiiimMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiKtMiiiiiMiniifiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmMimiHt
GOSTOVANJE V KULTURNEM DOMU
ODLIČNA UPRIZORITEV KRALJA NA BETAJNOVI
Delo je uprizorilo Mestno gledališče ljub-Ijansko, režiral pa ga je Dušan Jovanovič
Te dni gostuje v Trstu Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Predstava. za katero je dobil letos režiser Dušan Jovanovič nagrado iz Prešernovega sklada, pomeni brez dvoma umetniško doživetje. V kroniki ni običaj zapisati ocene, kljub temu pa moramo povedati, da odpira nova postavitev Cankarjevega Kralja nove razsežnosti in to brez vsakega nasilja in brez iskanja spektakularnih učinkov. Poleg režije in scene Mete Hočevarjeve moramo pohvaliti igralce, ki so znali ustvariti dognane, večplastne in prav nič šablonske like. V glavnih vlogah nastopajo Dare Ulaga (Kantor), Nika Kalan - Juvanova (žena Hana), Milena Zupančič (hči Francka), Jožica Avbelj (Kantorjeva sorodnica Nina), Janez Eržen (Krneč), Marko Simčič (Maks), Zlatko Šugman (župnik), Tone Kuntner (Franc Ber-not) in drugi.
Predstava je torej brez dvoma vredna, da si jo ogledamo, saj pomeni gledališko dejanje, ki dokazuje, da je mogoče najti pri uprizoritvah Cankarjevih del neslutene razsežnosti, (am)
• Danes ob 12. uri 'V1 časnikarskem krozKU tiskovna konferenca, na kateri bosta prof. Giampaolo De Ferra in Raffaello de Banfield orisala program simfonične sezone »Pomlad 1979*.
Izpitni natečaj za šolska mesta
šolsko ministrstvo je objavilo v Uradnem vestniku republike št. 89 z dne 30. marca t.l. razpis izpitnega natečaja za 91 mest svetovalca na poizkušnji v staležu vodilnega o-sebja osrednje in periferične šolske uprave. Sedem mest je namenjenih deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Za udeležbo na natečaju je potrebna univerzitetna diploma z ene od sledečih fakultet: pravo, politične
ali gospodarske vede, tuji jeziki in književnost, filozofija, književnost, pedagogija ali sociologija. Starost zainteresiranih ne sme presegati 35. leta, z druge strani pa ne sme segati pod 18. leto, razen seveda predvidenih izjem.
RAZSTAVA PSOV
Na tržaškem sejmišču pri Mon-tebelu bo prihodnjo nedeljo, 8. a-prila, vsedržavna razstava psov naj-raznovrstnejših sort. Razstavljavcev bo približno 400, italijanskih in tujih. V okviru razstave bo tekmovanje za določitev najlepših živali. Predvidene so številne nagrade, tako tudi priznanje predsednika republike za vsestransko najlepšega in najpopolnejšega psa. Razstava bo odprta javnosti neprekinjeno od 9. do 18. ure.
Včeraj so na pobudo Slovenske prosvetne zveze obiskali osnovne šole v Križu, Nabrežini, Gropadi, na Opčinah, v Žavljah in pri Korošcih ter nižjo srednjo šolo pri Korošcih štirje slovenski književniki, ki pišejo na otroško in mladinsko tematiko. Svetlana Makarovič, Kristina Brenkova, Tone Pavček in Miroslav Košuta so prijetno presenetili naše malčke, katerim so predstavili nekaj svojih pesmi in pripovedi, tako da so bili otroci njihovega obiska prav veseli.
Danes in jutri bodo obiskali še šole v Repnu, Boljuncu, Mačkoljah, Borštu, Zgoniku, pri Sv. Ivanu, osnovno šolo »D. Kette* v Ul. sv. Frančiška, šolo «Bazoviških junakov* v Rojanu in »K. Širok* v Ul. Donadoni.
Na sliki: Svetlana Makarovič in Miroslav Košuta med obiskom šole v Gropadi.
• V krožku za družbeno politična proučevanja Che Guevara v Ulici Madonnina 19 bo danes ob 18. uri predavala prof. Cecilia Assanti o pridobitvah žensk v zakonodaji dela.
Ob rojstvu prvorojenke MARZIE
želita obilo sreče hčerki in mamici nona Bruna in nono Lan-di Čok.
•iiiilimiinatniiiiMiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiii
MEDNARODNO ZASEDANJE ASS. GENERALI V GRUANU
ZAVAROVALNE POLICE TUDI ZA VESOLJCE
Prihodnje desetletje dva poleta v vesolje mesečno
Kmalu potom ko je zemljan prvič v zgodovini človeštva stopil na lunino površje, so se trume Američanov že hitele prijavljati domiselnim, daljnovidnim in z izrazito trgovsko žilico obdarjenim možakarjem, ki so jim za »zmerno ceno* obljubljali prvi izlet v vesolje. Na nekaj pa le niso pomislili. Na zavarovalno polico. No, zavarovalci so zadnja leta pričeli resno razmišljati o kar najučinkovitejšem iz-korišČEmju možnosti, ki jim jih dajejo vse bolj širokopotezni načrti znanstvenikov v vesoljskih ustanovah, kakršna je na primer ameriška NASA. To pa zato, ker nameravajo ameriški snovalci vsemir-
•iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiimiiiiiiiimMiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiMmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
HUD PRIMER ZLOČINSKE DEJAVNOSTI
PO DOLGI VOŽNJI OROPAUTAKSISTA
Roparje (dva jugoslovanska in alžirskega državljana) so karabinjerji aretirali in zaprli
Tudi taksistov kruh je težko pri-služen. Zlasti nočno delo teži. Nikoli ne veš, koga boš srečal v nočnih urah in včasih te lahko doletijo neljuba presenečenja. Predsinočnjim se je skrajno neprijetna dogodivščina primerila 32-letnemu taksistu Paolu Vugi iz Ul, Verga 46. V svoj taksi je vzel tri neznance, ki so ga po dolgi vožnji oropali. Na srečo se je zanj vsa stvar srečno končala, medtem ko so njegove tri napadalce že postavili za rešetke.
Neprijetna dogodivščina se je pričela pred glavno železniško postajo, Kjer je bil Vuga parkiran s svojim taksijem. V avtomobil so vstopili trije tujci ter ga v zasilni italijanščini zaprosili, naj jih popelje do Gorice. Tu so dolgo krožili po mestu, nakar so se odločili za povratek. Bilo je že pozno zvečer in taksi je privozil na Tržaško, nekje pri Križu, ali točneje pri odcepu za
«V italijanski družbi še prevladuje nazadnjaštvo»
Poslušati sinoči v dvorani Študentskega doma predavanje prof. Carla Tullia Altana o političnem in kulturnem razkroju, je bilo pravo doživetje. Prof. Altan, docent na tržaški filozofski fakulteti, je izredno kritično analiziral dogajanja v italijanski družbi, ki so privedla do sedanjega stanja. Njegova izvajanj a, osnovana na teoretični bazi, so bila dokaj zahtevna za poslušal ce, vendar *o nato tudi izzvala od študentov mnogo vprašanj in tudi polemičnih posegov.
Da bi obrazložil položaj, v katerem se sedaj nahaja italijanska družba, je prof. Altan začel svoje predavanje pri reformaciji. Italija ni doživela tega obdobja, še hujše, zaobjel jo je »led* protireformacije. Zato se ni mogla razviti vštric z
ostalimi deželami, ki so tedaj za-dobivale kapitalistični ustroj.
Ker je zaradi protireformacije več kot stoletje zaostala za razvojem ostalih evropskih dežel, je morala to zamudo nadoknaditi. Nadoknadila jo je tako, da je v enem stoletju prehodila pot, za katero so bila drugod potrebna tri stoletja. Pri tem pa se je razvil le del italijanske družbe, elita. Velike množice niso mogle v tako kratkem času opraviti tolike poti. Zaradi tega je ostalo v italijanski družbi mnogo tradicionalnega, konservativnega. nazadnjaškega.
Vladajoči razred, kj je nastopil po drugem svetovnem konfliktu, bi moral prek ustreznih programov I tradicionalizem postopoma spremeniti v moderno obliko kulture. Krščanska demokracija pa tega ni
storila. Zanjo je bilo bistveno, da je pri teh slojih dobila konsens, zaradi česar je razpredla široke mreže klientelizma in parazitarstva. Postala je tako agregat različnih krajevnih partikularističnih interesov in ne činitelj italijanske bur-žoazije, kot se je izrazil na nedavnem kongresu KPI Terraccini.
Zdel se bo pravi paradoks, je nadaljeval predavatelj, vendar je imela komunistična partija po vojni srečo, da se ni vpletla v območje oblasti, kajti sicer bi se lahko razredni boj, ki ga je bila v vseh povojnih letih, sprevrgel v boj za konsenz, kakršnega se je posluževala KD, s posledicami, ki so vsem na dlani. KPI je pa vsa ta leta zaman skušala doseči s- remembo družbe prek resnih programov, na konkreten način.
Od tu dalje se je razvila diskusija. Vanjo je poseglo več študentov, ki so skušali dati svoj doprinos k predavanju, oglasili pa so se tudi taki, ki so izhajajoč iz anarhističnih stališč, a priori zavračali vse, kar je bilo povedanega o možnostih na daljnjega družbenega razvoja. ,Govor je bil tudi o vročem letu '68 in o poznejših razočaranjih, ki so privedla do določene apatije v študent skem in delavskem gibanju. Ti dve veliki sili sta se borili za preustroj družbe, svojega cilja pa nista do segli. Verjetno je ob koncu najbolj umestno zapisati misel, ki jo je sinoči povedal prof. Altan: »Italijanska družba ni družba, ki temelji na kulturnem bogastvu, v modernem pomenu te besede. V njej še prevladuje tradicionalna, nazad-1 njaška miselnost.* (šč)	1
Brišče, pa se je vožnja za Vugo nepričakovano prekinila. Nenadoma je namreč na vratu začutil hladen dotik noža. Nagonsko je hotel rezilo odmakniti od sebe ter se pri tem tudi ranil po roki. Nameni trojice so bili seveda jasni. Zahtevali so od presenečenega Vuge naj jim izroči denar, kar je prestrašeni moški storil. Tako mu je iz žepa odromal v roke roparjev ves dnevni zaslužek — 22 tisoč lir in 41 tisoč dinarjev, zraven pa vsi osebni dokumenti. V istem hipu, ko je izročil svoj zaslužek, je z drugo roko odprl vrata avtomobila ter se pognal iz njega na cesto in zbežal proti Križu, kar so ga nesle noge.
Roparji so jo medtem ubrali na drugo stran proti Briščem in ko je Vuga to opazil, se je vrnil k avtomobilu ter se z njim odpeljal do bližnje karabinjerske postaje na Proseku, kjer je ves razburjen povedal svojo zgodbo.
Bilo je okrog polnoči, ko so karabinjerji pod vodstvom por. Perro-neja z nabrežinskega poveljstva pričeli preiskavo, ki se je ob zori u-spešno končala. V slačilnicah kriškega nogometnega igrišča so namreč zasačili trojico, ki je po podlem podvigu legla k počitku. Pri sebi so imeli oropan denar in dokumen-
te in torej ni bilo dvomov — šlo je za roparje, ki so jih identificirali za 46-letnega Avda Lemesa iz Sarajeva in 27-letnega. Djordjeja Susiča iz Trebinj (oba sta pred dnevi ilegalno prekoračila mejo, kot sta kasneje priznala, vendar nista hotela ali znala povedati, kje) ter 20-letne-ga alžirskega državljana Ammourja Daoudija. Trojico so seveda pospremili v Koronejske zapore, Vugi pa vrnili.. . težko priborjeni zaslužek.
Pravočasen poseg
jo je rešil smrti
Hitri poseg nekaterih sostanovalcev, mestnega redarja in osebja Rdečega križa je rešil življenje 57-letni Lydii Martin por. Vascotto iz Ul. Giulia 12. Ženska se je včeraj popoldne, verjetno v trenutku obupa, zaprla v svoje stanovanje, vzela gumijasto cevko plinske jeklenke, si jo dala v usta in odprla pipo. Na srečo so nekateri sostanovalci zavohali smrad plina in poklicali «113», Vdrli so nato v sta-novfmje, kjer so z umetnim dihanjem rešili Martinovo gotove smrti. Z rešilcem RK so jo nato prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni na oddelku za oživljanje.
Aretirani Avdo Leme*, Djordje Sotle jo Anunuur Daoudl
skih podvigov že v prihodnjem desetletju temeljito pomnožiti skupinske lete na krožni tir okoli naše zemlje.
O tem je bil govor včeraj ob prvem dnevu mednarodnega zasedanja o »razvoju tehnologije in vesoljski dejavnosti v prihodnjem de-setletju*. ki ga v grljanskem hotelu prireja tržaška zavarovalnica Assicurazioni Generali. Po uvodnem izvajanju podpredsednika te družbe odv. Randoneia so se zvrstili za govorniško mizo italijanski in tuji izvedenci od Carasse (SIT-Siemens), Marcella Pahorja (STS), Castelli-ja (RAI) in Masaratija (Telespa-zio) do Van Reetha (European Spa-ce Agency). Lesgardsa (CNES) in Blassela (EUROSAT).
Vsak iz svojega zornega kota in s svojega pristojnostnega področja so orisali razvoj tehnoloških procesov za izgotovitev načrtovanih komunikacijskih programov na relaciji zemlja - vesolje, vsem pa j® bila skupna skrb za ustrezno finančno kritje silnih rizikov, ki so povezani z vsemirskimi pobudami.
NASA namerava blizu 1985. leta pomnožiti množične polete v vesolje do enega vsakih petnajst dni, niti toliko pozneje pa se bodo takšni «podvi‘gi* sprevrgli v čisto navadna izletniška potovanja. Seveda ne za vsak žep. (dg)
Sinoči v Repnu cbčni zbor rejcev
V	Repnu je bil sinoči občni zbor Pokrajinskega združenja rejcev sivo rjave pasme. Po poročilu glavnega odbora, ki ga je podal predsednik Mirko Križmančič, so člani odobrili računski zaključek ter proračun za tekoče finančno leto. Posebej so razpravljali o predvidenih cestnih povezavah na Krasu. Podrobneje bomo o sinočnjem občnem zboru še poročali.
V	spomin na Štefana Grgiča daruje družina Milan Grgič 10.000 lir za ŠZ Gaja.
V	spomin na Štefana Grgiča daruje Ivanka z družino 5.000 lir za ŠD Sloga in 5.000 za ŠZ Gaja.
V	spomin na Štefana Grgiča daruje Silvan z družino 5.000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za ŠD Sloga.
V	isti namen darujeta Pepka in Mirko 5.000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje družina Grgič (Pa-driče 66) 5.000 lir za ŠZ Gaja.
V	počastitev spomina Stanka Franoviča - Sergija daruje Ema Kerše-van 3,000 lir za poimenovanje šole v Skednju po Ivanu Grbcu.
V	spomin na Stanka Franoviča -Sergija daruje Franc Udovič 10.000 lir za poimenovanje šole v Skednju po Ivanu Grbcu.
Namesto cvetja na grob Stanka Franoviča darujeta ViJa in Marčela Pahor 5.000 lir za poimenovanje šole v Skednju po Ivanu Grbcu.
SLOVENSKA
KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
vabi na
XII. OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 8. aprila, ob 9.30 v Kulturnem domu v Trstu
DNEVNI RED:
1.	otvoritev in poročilo predsednika
2.	sprejetje dokumenta SKGZ za globalno zaščito Slovencev v Italiji
3.	pozdrav' gostov
4.	razprava o poročilih
5.	nadaljevanje razprave in zaključki
6.	razrešnica in volitve
7.	razno
IZVRŠNI ODHOR.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V ITtSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
IVAN CANKAR
KRALJ NA BETAJNOVI
drama v treh dejanjih
Scena in kostumi Glasba
Jezikovni vodja
Režiser in dramaturg
META HOČEVAR DARIJAN BOŽIČ MARKO SLODNJAK DUŠAN JOVANOVIČ
PD PROSEK KONTOVEL ŠD KONTOVEL FC PRIMORJE
vabijo vaščane na razgovor o
GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ki bo danes, 6. aprila, ob 20. uri v Soščevi hiši. Prisoten bo član glavnega odbora GO SKGZ EDI BUKAVEC
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
prireja aaats, 6. t.m., ob 20. uri v dvorani «Lo squero» v Miljah predavanje prof. Egi-dija Košute
«0 VZGOJI OTROK V SODOBNI DRUŽBI«
Vabljeni!
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST ,
obvešča, da bo redni
OBČNI ZBOR
jutri, 7. aprila, ob 17. uri v dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu.
Vabljeni!
MLADINSKI KROŽEK VZTM	TRST
' »i nM UL Ginnastica št. 72
vabi na dvodnevni velikonočni izlet dne 14. in 15. aprila (Pleterje, Gor, Siubica,. Kumrovec, Krapina, Trakosčan” Ptuj, Ptujska gora).
i-vt-*
Informacije in vpisovanje Še danes na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 18. do 19. ure (tel. 744249)
Jutri, 7. aprila, bo v društvenih prostorih Gospodarskega društva Kontovel, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju,
REDNI letni občni zbor
Odbor
Medrazredni svet osnovne šole v Medji vasi vljudno vabi na slovesnost ob poimenovanju tamkajšnje osnovne šole po Jožetu štanti, ki bo jutri, soboto, 7. aprila, ob 10.30.
Razstave
V	tržaški občinski galeriji je od-Pfl razstavo svojih akvarelov goriš-k> rojak Andrej Košič, ki bo ša da-nhs razstavljal skupaj s tržaško slikarko Ondino Brunetti.
V	galeriji Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 razstavlja Jože Ciuha 31 grafičnih listov.
Nastopajo:	DARE'ULAGA - NIKA KALAN-JUVA-
NOVA - MILENA ŽUPANČIČ - MARKO KRAGULJ -MIHA KRALJ - JOŽICA AVBELJ - JANEZ ERŽEN -MARKO SIMČIČ - ZLATKO ŠUGMAN - TONE KUNTNER - MILAN KALAN - IVAN JEZERNIK - NADA BAVDAŽ - TINA SIMČIČ - MOJCA ČARMAN - JANEZ ŠKOF - JULIJ GUŠTIN - MIS MATEJ - JOŽE LONČINA - TOMAŽ PIPAN - IZIDOR MARKIČ -IVAN VIDIČ - MARJAN BRATINA - MIRO TROŠT - BERNARD BRATINA - SEVERIN MIFFI - MARKO STARIČ - JOŽE HRVATIN.
r-il;
Danes, 6. aprila, ob 16. uri ob 20.30
ABONMA RED H in RED I ABONMA RED A - premierski J u t r i, 7. aprila ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota
po premieri in RED F - druga sobota po premieri.
Za ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - druga nedelja po premieri bo predstava
v nedeljo, 22., aprila, ob 16. uri
Obračamo se na cenjene abonente (redov B in F) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10.30 do 12.30 ali eno uro pred pričetkom predstav..
Prosimo za razumevanje.
Kino
La Cappella Underground 13.00— 20.00—22.00 «1 clown» in «Toby Dammit» Fellinija. Barvni film.
Ariston 16.00 «Lo specchio*. Andreja Tarkovskega. Barvni film.
Ritz 16.30 «Concorde affaire 79». James Franciscus, Mimsy Far-mer Van Jonson. Barvni film.
Eden 15.30 «Viaggio con Anita». Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.20 «L'insegnan-te balla... con tutta la classe*. Nadia Cassini, Lino Banfi, Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Califomia (suite*. Jane Fonda, Walter Matthau, Bill Crosby, Michael Caine. Barvni film.
Fenice 16.00 «Filo da torcere*. Clint Eastvvood. Barvni film.
Nazionale 15.00 «11 gatto venutp dal-lo spazio». Walt Disney,
Mignon 15.00 «Cantando sotto la pioggia*. Gene Kelly. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri soli tori*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.45—21.30 »Chinatovvn*. Jack flichgl^pt^ Faye^ Dunaway.
MoSeriio'16.30 «A3juila grigia, capo cheyenne». Barvni film.
Au«ora-i Ifi.kL ^rfrettvi Mbftby». Luis Malle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Corleone». G. Gemma, C. Cardinale. Barvni film.
Vlttorio Veneto 16.30 «Lady Chat-terly Junior*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje 16.30 »Infarman 1’altra dimensione*.
Verdi Milje 17.00-19.00-21.00 «L'oc-chio privato* Roberta Bentona. Art Carney in Lily Tomlin.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. ur! druga uprizoritev opeče »Mazepa* Čajkovskega. Abonma reda F.
ROSSETTI
Danes, 6. aprila, ob 20.30 Tehta) Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova iz spleta «Fremendo tra le lacrime sul pun-to di morire*. Veljajo abonmajski odrezki,-še neizkoriščeni od 1 do 7 ali 20 odst. popusta za abonente.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo Teatro Stabile uprizoril »Staromodno komedijo* Alekseja Arhuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št. 5.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 6. aprila
IVO
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 18.38 — Dolžina dneva 13.01 — Luna vzide ob 12.4? in zatone ob 2.37
Jutri, SOBOTA, 7. aprila RADIVOJ
Vreme včeraj: na j višja temperatura J0.4 stopinje, najnižja 7, ob 13. uri
10,4	stopinje, zračni tlak 1008,9 u-*taljen, vlaga 70-odstotna, nebo po oblačeno, padlo je 1,7 mm dežja, velur 12 km severozahodnik, morje ra nlo razgibano, temperatura morja H.l stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. aprila 1979 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 10 oseb.
RODILI SO SE: Peter Furlan, An-drea Mariotti, Dennis Gretti in Mihela Giuricin.
UMRLI SO; 78-letni Giulio Baroli, 56-letni Quirino Vecchiet, 41-letni Reidar Jorgensen, 90-letni Antonio Sau, 55-letni Cosimo Maci, 78-letni Andrea Cetin, 77-letna Ida MUggia
por. Maddalen, 78-letna Editta Ci-silino vd. Rizzardi, 'i9-letna Maria Gregorich vd. Facciottj, 82-letna Maria Xivich vd. Radivo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1; Trg Giotti (sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1; Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
I.EKARFt V OKOLICI Boljimec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel 226 165: Opčine: tel. '211001: ITo-sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
21)0-121; Sesljan: tel. 209 197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovane? INAM in EN H AS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627.
Z K O SEŽANA
VZPI — Sekcija občine Devin - Nabrežina
prireja jutri, 7. t.m., ob 19. uri v domu Igo Grudei
JAVNO ZBOROVANJE
na katerem bodo predstavniki pokrajinskega odbora govorili o boju proti terorizmu.
Na to pomembno predavanje so vabljeni vsi občani.
V 80. (zadnji) številki «DNE-VA» se je vrinila nerodna tiskarska napaka. V geslu naslovne strani je names1 «ZA PRAVICE IN SOŽITJE* napisano »ZA PRAVICE NI SOŽITJE*. Ihverzija črk «i» in «n» spreminja smisel gesla. Zaradi napake se bralcem opravičujemo.
Urednik revije «Dan»
Koncerti
V nedeljo ob 11. uri v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerip^a. Na sporgdu Vi-Valdijeve, Puccinijeve, Hindemittlo-,ve in MappcIlove skladbe.
Razna obvestila
Odbor Sindikata slovenske šole je uredil za svoje člane vstop v grosistično trgovino Irigros v Trstu, v Ul. Macelli 3. Kogar zanima, naj se zglasi v tajništvu SiriAikata
V PONEDELJEK, POZNO ZVEČER
Samo sredinska večina glasovala za letošnji proračun goriške občine
Niso bile sprejete komunistične resolucije - Ostra polemika županu s socialisti zaradi stališča o jezu pri pevntskem mostu ■ Negativno stališče Slovenske skupnosti
Mali oglasi
KuPiM rabljeno žensko kolo, telefon 213034.
OSMICA — Anton Gombač, Lonjer štev. 291, je odprl osmico; toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno za prigrizek.
ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049.
MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer toči-, ta pristno domačo kapljico.
MLAD zdravnik išče v najem pro store primerne za ambulanto. Rojan - Greta - Barkovlje. Tel, 416615
ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
V	DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868.
KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumijasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem.
V	DOLINI na št. 32G dam v najem dobro vpeljan frizerski salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213.
PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407.
JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaj bar »Canari no* na Opčinah.
SLOVENSKA poklicna šola industrijske smeri nujno išče profe-sorja/ico suplenta/ko za kemijski laboratorij. Informacije na tajništvu šole v Trstu, Ul. Matteotti štev. 12, tel. 765276
AGENCIJA Alpe Adria išče filmskega snemalca. Pogoji:	višja
srednja šola, opravljena vojaška služba, tehnično poznanje filmskega medija. Za informacije tajništvo agencije tel. 794672, int. 52.
ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana.
PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20.. uri.
UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Te!.: 227372.
S 3 glasovi so svetovalci KD, PS Dl in PRI pozno ponoči v ponedeljek odobrili letošnji proračun goriške občine. Proti proračunu je glasovalo 13 svetovalcev KPI, PSI, SSk, PLI in MSI. Do takega glasovanja je prišlo po dolgi razpravi, ki je trajala nekaj tednov. Najprej se je zdelo, da se odbor nekako odpira do levičarske opozicije, na ponedeljkovi seji pa je bilo tega odpiranja konec in v vrstah večine je prišlo do nasprotujočih si izjav, tako da so stališča odbora bila v navzkrižju z onimi načelnika skupine KD Tuz-zija, ki je hotel dialog zlasti s komunisti.
Z odgovori vsak s svojega področja so v razpravo posegli v začetku sinočnje seje vsi odborniki. Najmanj je odgovarjal sam akter proračuna, odbornik za finance Ciuffa-rin, kajti v vsej razpravi so se proračuna razpravljal« le malo dotaknili. Govor je bil namreč o vseh mogočih vprašanjih političnega značaja. Odbornik Luciani je vedel povedati, da je služba za odnašanje smeti pomanjkljiva, ker so samo v prvih treh letošnjih mesecih zabeležili 19-odstotno odsotnost zaradi bolezni med osebjem v tej službi. Fantini, ki odgovarja za kulturna vprašanja, je nanizaj vrsto pp-datkov o lanski dejavnosti v avditoriju (59 prireditev) za kar je občina porabila 25 milijonov lir. Vedel je tudi povedati, da obstajajo težav •» za upravljanje razstavne dvorane v istem poslopju. Zucalli pa je dejal, da je , dežela kriva za vse zakasnitve na področju javnih del, kajti izdaja dekrete s precejšnjo zamudo. Manjka pa tudi precej denarja za izvedbo javnih del.
Župan je imel daljši poseg v katerem je nanizal svoje stališče do najvažnejših vprašanj. Goriški sklad mora postati motor za razvoj Girice, doslej pa niso v njem upoštevali goriških zahtev m ugodili vsem drugim (z naše strani bi dejali, da so vsi drugi predložili primerna načrte, 'goriška občina pa ni tega napravila, op.ur.). Poudaril je nujnost pokrajinske avtonomije in s tem v zvezi hudo gospodarsko vprašanje. Kar se tiče avtonomije rajonskih konzidt jo te dejansko imajo. Važno je vprašanje izvajanja osimskega sporazuma. Strem e* i moramo k uresničevanju cestnih infrastruktur, čeprav ugotavljamo, da imajo na jui goslovanski strani precej težav s finansiranjem. Skoro polovico njegovega posega je zavzelo vprašanje jezu ha Soči. Tu je bil zelo;polemičen s socialisti, ki postavljajo v dvom' opravičenost tega jeza pri pevmskem mostu in ugotavljajo, da bi solkanski jez zadoščal tudi za potrebe namakanja terminsko - gradiščanskega polja. Na vsak način pa bo o tem govor . širšem posvetu, ki so ga socialisti zahtevali (potem je v glasovalni izjavi ing. Guiflo Fornasir izrazil osebno užaljenost zaradi socialistične resolucije). Kar se tiče slovenske manjšine je De Simone dejal, da si občina prizadeva imeti človeške odnose s to skupnostjo, niso pa, po njegovem, upravičeni stalni in nepošteni protesti.
Občina si bo tudi prizadevala zaključiti čimprej vsa začeta javna dela.
Kakšno bo glasovanje je postalo jasno takoj po županovih izjavah. Coceani (KPI) je zahteval takoj glasovanje o komunističnih resolucijah, pa je župan to zahtevo zavrnil. Socialist Del Ben je utemeljil negativni glas s pesimizmom, ki preveva poročila odbora, dejal da nima občina lastnih pobud. Kritiziral jo dejstvo, da je opozicija izločena iz pogovorov z Novo Gorico, zahteval ustanovitev komisij. Kritiziral je tudi občinski odbor, da je preveč konformističen ker so vsi njegovi č’ani poldržavni uradniki, ne živijo konkretno. Prav tako so negativno ocenili proračun liberalec Fornasir in misovec Coana. Prof. Bratuš od Slovenske skupnosti je dejal, da njegova. stranka ne more dati pozitivnega glasa, ker so izbire odbora danes iste, ki jih je Slovenska skupnost že večkrat zavrnila. Zaradi tega je glas o proračunu predvsem političnega značaja. Po Drufuci (PRI) in Bian-
coniju (PSDI) je v razpravo posegel še demokristjan Tuzzi, ki je bil nekako odprt do levih stališč. Komunist Coceani pa je dejal, da kljub nekaterim poskusom dobre volje ni odbor razumel vsebine komunističnega predloga o sodelovanju. Zaradi tega bodo komunisti glasovali proti proračunu. Zanimivo je, da je v razpravi prišlo do nekaterih izjav o rabi slovenskega jezika. Liberalec Fornasir pozitivno gleda na to, čeprav trdi da bi bilo treba dati Italijanom možnost da bi stvar razumeli, nasprotna pa sta bila socialdemokrat Bianconi in misovec Coana.
Po glasovanju o proračunu je še prišlo do razprave o komunistični resoluciji, ki zahteva ustanovitev raznih svetovalskih komisij. Na sestanku načelnikov skupin so republikanci in demokristjani docela spremenili vsebino resolucije, v dvorani je zatem prišlo do ostrega nasprotovanja nakar so komunisti resolucijo umaknili. O njej bo govor na eni izmed prihodnjih sej.
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ
ZAGOTOVITI USPEŠNOST OBČNEGA ZBORA SKGZ
'V - Priznanje Zenskemu iniciativnemu odboru za organizacijo dedna za globalno zaščito
Priprava na nedejlski občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu je bila poglavitna točka dnevnega reda seje teritorialnega odbora SKGZ v Gorici. Predsednik dr. Mirko Primožič je prisotne seznanil z doslej opravljenim delom in s potekom občnega zbora. Ta vprašanja so bile predmet poglobljene in obširne razprave na zadnji seji izvršnega odbora zveze, ki je bila v ponedeljek v Trstu.
Na seji TO so najprej pregledali delo komisije za izbiro kandidatov za glavni odbor, potem pa so se lotili organizacijskih vprašanj kot so navzočnost delegatov in gostov
Dijaki trgovske šole
»IVAN CANKAR* vabijo na
DIJAŠKI PLES
ki bo jutri, v soboto, 7. aprila, od 20.30 dalje v Domu Andrej Budal v Štandrežu.
uiiihiiiiiiniiiiifiiiiitiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiimiiniiiiiinuiimiriiMiiiuiiiiiiiiimimiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiliMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pričetek razprave o osnutku deželnega razvojnega načrta
Kritične pripombe demokristjanovi socialdemokratov in komunistov Razpravo noj bi predvidoma zaključili do srede aprila
na občnem zboru, število delegatov za vsako članico je določeno po statutu. Zaradi politične važnosti občnega zbora pa je potrebno, da so članice SKGZ navzoče na občnem zboru tudi s svojimi predstavniki. Zanje bo poskrbljen avtobusni prevoz.
Teritorialni odbor poziva v naših organizacijah angažirane dejavnike, da s svojo navzočnostjo na občnem zboru SKGZ, ki bo v nedeljo dopoldne, 8. aprila, pokažejo svojo zavzetost za globalno zakonsko varstvo, ki ga Slovenci terjamo od italijanske republike. Naš občni zbor, ki bo hkrati manifestacija naše prisotnosti in naše moči, mora prepričati demokratične stranke, da je skrajni čas, da nam zagotovijo pogoje za normalno rast. Odločno moramo nastopiti tudi proti tistim nazadnjaškim silam, ki skušajo izkrivljati naše zahteve in z lažmi spodbujati k šovinizmu, da bi pritiskale na demokratične kroge ter jih v sedanjem odločilnem trenutku naoravile nepopustljive ali vsaj trde do naših zahtev..
V nadaljevanju seje je tajnik prof. Aldo Rupel poročal o sestankih s članicami, na katerih je beseda'tekla o pomenu sedanjega občnega zbora. Pohvalno so ocenili teden za globalno zakonsko zaščito, ki ga je priredil ženski iniciativni odbor. Zlasti pomemben je bil stik, ki so ga slovenske žene imele s svojimi italijanskimi sovrstnicami, saj je o-mogočil, da so tistim sredinam, kjer so proti- našim pravicam največii odpori, posredovali naša avtentična stališča in zahtevo, da se u-resničijo naša dolgoletna pričakovanja.
SPZ TRST
TFS STU LEDI
STU LEDI NEJ PRIDE NUTER
Večer ljudskih plesov in pesmi
V NOVI TELOVADNICI V SEŽANI, V NEDELJO, 8. APRILA, OB 18. URI
PROSVETNO DRUŠTVO
»SOVODNJE*
vabi jutri, v soboto, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturni dom V Sovodnjah, kjer bo nastopila dramska družina iz Železnikov (občina Škofja Loka) z veseloigro.
NAŠI TRIJE ANGELI
V goriškem pokrajinskem svetu se je sinoči začela, po uvodnem poročilu podpredsednika deželnega odbora in odbornika‘za finance Coloni-ja, razprava o osnutku triletnega deželnega razvojnega in finančnega načrta. Že pred dnevi smo zapisali, da gre za osnutek, k: je bil sestavljen s precejšnjo naglico, predvsem pa se je začela razpravr. o tem dokumentu z zamudo in je torej časa za poglobitev različnih vprašanj razmeroma malo na razpolago. Na sinočnji seji je deželni odbornik Co-loni ponovno poudaril željo deželnega odbora, da bi se razprava v okviru pokrajinskih svetov predvidoma zaključila v prvi polovici meseca aprila, nakar bi stekel postopek za odobritev v deželnem svetu,
Coloni je pojasnil izhodišča programskega razvojnega načrta dežele do leta 1982: gre za koristenje izrednih sredstev namenjenih obnovi po potresu prizadetih krajev in sredstev za uresničitev obvez, izhajajočih iz gospodarskega dela osimskih sporazumov. Tudi cilji triletnega razvojnega načrta so znani: na prvem mestu je popotresna obnova v splošnem smislu, nadalje skrb za ohranjevanje zaDOslitvene ravni, u-resničevanje politike teritorija in vključevanje in povezovanje Furlanije - Julijske krajine s sosednimi deželami in državami. Gre, kakor je pojasnil odbornik Coloni, za o-gromno vsoto, okrog štiri tisoč milijard lir, od katerih pa bo goriška pokrajina v treh letih deležna le nekaj nad sto milijard lir. Preko tri tisoč milijard lir je namenjenih izključno za posege na potresnem območju. Goriška pokrajina bo, v kolikor ne bodo v razvojni načrt vnesli bistvenih popravkov, torej skoraj povsem izključena. Na to sta opozorila v svojih posegih tako Longo (KD), kakor Bressan (PSDI), medtem ko je Poletti (KPI), poudaril nujnost poglobljene razprave na prihodnjih sejah. Osnutek razvojnega načrta je ocenil kot dokument, ki vendarle v osnovi izraža voljo po določenem drugačnem pristopu
pri gospodarskem načrtovanju, Vendar ga je treba izpopolniti s .konkretnimi in predvsem stvarnimi'predlogi.
Kako bo z upravljanjem tovornega postajališča?
Socialistični svetovalec Mario Del Ben je županu poslal interpelacijo v kateri se zavzema za takojšnjo ustanovitev upravnega sveta, ki bo vodil tovorno postajališče in tudi industrijsko cono. Z deli na avlopor-tu bodo namreč pričeli- kmalu, saj je denar že nakazan, načrti so že izdelani, Kot je «*n(mo so načrte za avtoport izglasovali, z večino glasov v občinskem svetu, kljub odporu domačinov in nekaterih političnih strank, t.j. Slovenske skupnosti in socialistične stranke. Ker pa bodo kljub temu avtoport gradili meni Del Ben, da je treba na resen način pristopiti k stvari in ne prepuščati stvari neorganizaciji, kot smo tega vajeni v Gorici. V sosed1 nem Trstu so namreč že odprli ..obmejno tovorno postajališče in imajo izdelane resne programe. Če bo torej do goriškega avtonorta prišlo moramo imeti te programe ,že izdelane. Za to pa je potreben resen upravni odbor.
V nedeljo občni zbor zadružne zveze
V dvorani goriške trgovinske zbornice bo v nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri, kongres pokrajinske zadružne zveze (Unione provinciale cooperati-ve), t.j. zadružna zveze v kateri prevladujejo katoliško usmerjeni zadružniki. Ob priliki tega občnega zbora bodo tudi proslavili 30-letnico svoje organizacije, izvolili svoje delegate za deželni kongres. Deželni odbornik za zadružništvo Alfeo Miz-zau bo imel govor o posoškem in deželnem zadružnem gibanju.
Omenjeno zadružno zvezo so u-stanovili leta 1949, 9. julija, nekateri zadružniki iz raznih krajev pokrajine. Želeli so obnoviti bogato zadružno organizacijo, ki jo je v i-talijanskem delu goriško - gradiščanske grofije ustanovil pred prvo svetovno vojno prošt Luigi Faidutti. V tej so bili organizirane posojilnice, kmetijske zadruge, prodajalne in kmetijski konzorcij ter društva za zavarovanje goveje živine v vseh krajih s furlanskim prebivalstvom, v Gorici pa so imeli takrat centralno Banco Friulano. Fašizem pa je tudi to zadružno organizacijo kot slovenske ukinil.
IZ GORIŠKE SODNE KRONIKE
Obsojena občinska uslužbenca ker nista dokončala pokopa
Denarna kazen in prepoved opravljanja javnih služb za eno leto
Včeraj se je pred goriškim okrajnim sodiščem zaključil kazenski postopek proti Jožefu Floreninu in Rudiju Vižintinu iz Sovodenj, zaradi dogodkov, ki so se pripetili 18. avgusta lani, ob pokopu Jožefa Lavrenčiča. Sodnik, dr. Laudisio, je oba obtoženca spoznal za kriva ter ju obsodil na plačilo globe v višini 40 tisoč lir, na plačilo sodnih stroškov ter na prepoved opravljanja javnih služb za dobo enega leta. Priznal jima je olajševalne okoliščine, kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Kakor smo že poročali, sta oba obtoženca uslužbenca savodenjske občine in sta zadolžena za najrazličnejša dela, v katera sodijo tudi pokopi. Prav v zvezi s to dejavnostjo pa je tudi kazenski postopek, ki se je zaključil včeraj z obsodbo, ki je kolikor jo bo drugostopenjsko sodišče potrdilo, precej huda, saj ne bosta mogla opravljati za dobo enega leta službe prj občinski upravi. Dogodki, ki so ju privedli na zatožno klop pa so itak že znani: 18. I avgusta lani, pozno popoldne so na sovodenjskem pokopališču izkopavali 69-letnega Jožefa Lavrenčiča. Sprevod naj Di prispel na pokopališče s precejšnjo zamudo glede na
dogovorjeno uro. Pogrebci so se razšli, kmalu zatem pa sta se odstranila tudi grobarja, ne da bi pri tem poskrbela za zakritje groba, kar naj bi opravila šele naslednji delavnik, to je v ponedeljek, 21. avgusta, kajti za soboto, 18. avgusta sta si uslužbenca izgovorila prost dan.
Kakor že na prejšnji obravnavi, je bilo tudi včeraj največ govora o delovnem urniku, o nalogah, ki bi jih morala obtoženca opravljati ter o pravilniku pogrebne službe.
Sodnik dr. Laudisio je včeraj zaslišal še nekatere priče, med njimi občinskega tajnika dr. Tinto. Naj omenimo, da je tožilka predlagala za oba obtoženca oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je zagovornik, odvetnik Battello, skušal dokazati, kako sta oba obtoženca le navadna delavca, grobarja, nikakor pa ne odgovorna za pogrebno službo in vzdrževanje pokopališč nasploh. Drugačnega mnenja je bil sodnik, kj je izrekel zgoraj omenjeno kazen.
Včeraj se je pred istim sodiščem zaključil tudi proces proti 67-letne-mu Francu Petejanu s Peči, ki je bil obtožen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo, v kateri se je resno poškodovala 16-letna dijakinja
Adrijana Maraž. Nesreča se je zgodila 21. oktobra lani, v večernih urah na Malnišču, med Rubijami in Pečjo.
Sodnik je včeraj zaslišal Adrija-no Maraž, ki je na obravnavi 22. marca letos ni bilo. Potrdila je 'izjave, ki jih je dala že agentom prometne policije na zaslišanju v videmski bolnišnici, kjer se je zdravila dali časa zaradi posledic nesreče. Naj omenimo, da je proti Maraževi v teku postopek pred o-krožnim sodiščem za mladoletne v Trstu, zaradi poškodb, ki naj bi jih povzročila Francu Petejanu v omenjeni nesreči.
Sodnik je Petejana obsodil, na 5 dni aresta, plačilo globe ter na plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes v: s dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Car duccijevt ulica 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna San Nicolo, Ulica 1. maja, tel. 73-328.
V Sovodnjah zaključek zdravstvenega tečaja
Sekcija prostovoljnih krvodajalcev in ženski odsek prosvetnega društva Sovodnje priredita danes zvečer ob 20. uri v gostilni «Pri Miru* v Sovodnjah zaključni večer zdravstvenega tečaja, ki sta ga omenjeni organizatorji priredili v zadnjih treh rrtssecih v domačem kulturnem domu. Vsem udeležencem tečaja bodo razdelili diplome. Prisotni bodo vsi zdravniki, ki so predavali na tem tečaju.
Jutri v Gorici
občni zbor Kmečke banke
Jutri, ob 17. uri, bo v Palače hotelu redni občni zbor Kmečke banke v Gorici. V poročilu bodo za stopniki upravnega odbora podali obračun o delu banke v prejšnjem letu, zatem bo sledila izvolitev novih članov- odbora. Kot je znano praznuje ta slovenski bančni zavod v Gorici letos 70-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Prav v tem času preurejajo stavbo na Verdijevem korzu, kjer bo Kmečka banka dobila svoje nove prostore že pred koncem letošnjega leta.
Razpoložljiva delovna mesta pri zavodu INAM
Pokrajinsko ravnateljstvo bolniške blagajne INAM sporoča, da je bil v Uradnem listu št. 75 z dne 16. marca letos, objavljen razpis natečaja za zaposlitev 173 zdravnikov, 263 poklicnih bolničarjev in 71 radioloških tehnikov. Omenjena delovna mesta so razpoložljiva na področju Piemonta, Lombardije, Mark, Bazi-likate, Kalabrije, Sardinije in Veneta, Za podrobnejša pojasnila lahko Interesenti zaprosijo v tajništvu pokrajinskega zavoda INAM Gorici.
Čelno trčenje
v Zdravščinah
Najbrž je mokro cestišče botro valo hudi nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog 17.30 v Zdravščinah, v bližini tovarne SNIA. Čelno sta trčila simca goriške registracije, ki jo je upravljal 32 letni Krminčan Gino Marcon, Ul. Filanda 1 ter dostavno vozilo videmske registracije, ki ga je vozil Giorgio Brunzin, s stalnim bivališčem v Concordia Sagittaria, Ul. Libertš. Hude telesne poškodbe je zadobil Marcon, saj so ga le s težavo in s posegom goriških gasilcev izvlekli iz razbitega avta. Zdravil se bo 30 dni, medtem, ko bo Brunzin ozdravel v 20 dneh. Lažje poškodbe sta utrpela tudi Mario Battiston in Bruno Zanon, ki se bosta zdravila po pet dni. Pravi vzroki nesreče še niso znani.
Prhponijle ta
DIJAŠKO MATKO
Danes začetek posveta o vzgoji in varstvu mladine
Na pobudo goriškega zavoda «Le-nassi* ter v organizaciji goričke pokrajinske uprave ter občinske u-prave, bo danes in jutri strokovni posvet o organizaciji vzgojno - varstvene dejavnosti za otroke na področju goriške pokrajine.
Posvet, ki je namenjen predvsem socialnim delavcem, pa tudi predstavnikom političnih strank, se bo začel danes popoldne v pokrajinski sejni dvorani, jutri pa se bo nadaljeval v zavodu Lenassi. Na današnjem zasedanju bosta poročala pokrajinski odbornik Mario Gallas ter občinski odbornik Franeesco Moise, glavno poročilo pa bo podal vsedržavni tajnik italijanskega ! psihološkega društva S. Pietnonti. Medtem ko bo današnje zasedanje posvečeno v glavnem ugotavljanju obstoječega stanja v pokrajinskem merilu, se bodo jutri lotili obravnave nekaterih specifičnih vprašanj, ki zadevajo mlade do 18. leta starosti. Delo bo potekalo v treh delovnih skupinah, od katerih bo prva obravnavala vprašanja otrok do 6. leta starosti, druga od 6. do 14. leta starosti, tretja pa vprašanja, ki pobliže zadevajo kategorijo »mladostnikov* nad 14. letom. Bistvo strokovnega posveta je v tem, da bi na osnovi ugotovitev obstoječega stanja in smernic, ki bodo izšle, izdelali načrt organskih posegov na področju vzgojno - varstvene dejavnosti za mladino.
Avgust Lavrenčič razstavlja v Novi Gorici
V salonu Meblo v Novi Gorici tx do danes ob 18. uri odprli razstav akademskega slikarja Avgusta La vrenčiča iz Celja. Razstavlja oljna te slike. Lavrenčič razstavlja prvi na Primorskem, je znan kot scene graf, delal je v gledališčih v Ljul Ijani, Trstu, Celju in Mariboru, Ras stava bo odprta ob delavnikih od f do 19. ure do 21. aprila.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na družinski jso-hod, ki bo 8. aprila. Marš ruta: gostilna v «buži», vzpon do lovska koče na Planini pri Vrhovljah. Zbirališče ob 9. uri pri gostilni v «bu-ži», oziroma četrt ure prej na Travniku v Gorici. Pohod ni preteža-ven in je primeren tudi za tiste, ki niso najbolj navdušeni ljubitelji hoje in jih radi žulijo čevlji. Udeleženci naj prinesejo s sabo prepustnico.
Razna obvestila
Goriška sekcija VZPI-ANPI va predsednike in tajnike slovensk sekcij na sestanek, !u bo danes, t.m., ob 19.30 v prostorih v L Malta 2.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Nosferatu principe della notte*. K. Kins in J. Adjani. Prepovedan mladi pod 14. letom.
VERDI 17.00-22.00 «11 giocattolc N. Manfredi.
VITTORIA 17.00-22.00 »Sup.r se: movie*. Bie Warburg in O. S< tost. Prepovedan mladini pod 1 letom.
TrziH
EXCELSIOR 17.09-22.00 »Un me coledi da leoni.*
PRINCIPE 17.00-22.00 «11 cinic Tinfame e il violento*.
LETOŠNJE LETO JE LETO OTROKA
Slepe oči otrok nas motrijo in tudi obsojajo
Letos je mednarodno leto otroka. Mednarodno leto veselega, zdravega, trpečega, lačnega, srečnega, slepega . . . otroka. Treba je samo pogledati okoli sebe in videli bomo, da ne živijo samo v Afriki, Indiji in v nerazvitih državah nasploh otroci, ki trpijo in ki so obsojeni tt peti do konca svojih dni. V Barko vijah, v bližini cerkve, stoji velika stara vila s prostornim parkom, v katerem so pred 30 leti z-radili če eno manjšo stavbo. Visok zid leči park od glavne ceste. To je d!>m slepih otrok.
šola nosi ime po družini Rittma-yer, ki je dala pobudo in denarna siedstva za njeno ustanovitev. To je edina šola za slepe v naši deželi. Trenutno je tu vpisanih približno štirideset otrok. V prejšnjih letih je bilo število znatno višje, včasih je bilo cel0 osemdeset vpisanih, sedaj pa starši pošiljajo svoje otroke rajši v javne šole, ker majo, da se otroci na ta način prej in lažje vključilo v družbo.
Toda to ni lahka stvar. V javnih šolah po navadi ni specializiranega osebja, ki bi slepega otroka odgajalo na primeren način. V tem pogledu so šolske strukture danes pomanjkljive. V domu za slepe pa je učno osebje kos svoji nalogi. Poleg normalnega pouka imajo otroci tu tudi vaje za orientacijo in počasi postanejo avtonomni.
Otroci so stari od štirih do štirinajstih let, to pomeni, da tam lahko obiskujejo vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. po opravljeni mali maturi se lahko odločijo za nadaljevanje študija.
V Padovi in Firencah sta odprti dve šoli za slere, ki bi se radi specializirali za fizioterapevte ali telefoniste. Nekateri pa se vpišejo še na univerzo in postanejo profesorji, odvetniki in še marsikaj.
Na tržaški fakulteti za prevajalce in tolmače sta vpisana dva slepa študenta, Mariangela je prijazno dekle, polno življenja in u-panja, čeprav ji je usoda naprtila težko breme: že od rojstva je dekle popolnoma slepo. Ko pa nekaj čaša mirnp kramljaš z njo o tem in onem. skoraj pozabiš, da ni taka kot ti. Z navdušenjem pripoveduje, kako se je v nedeljo zabavala na snegu, kako se je smučala, kako prijetno je bilo zvečer na plesu in še cel kup takih stvari, da se nčnadoma zaveš, kako neumno buljiš in zijaš v to čudežno bitje in ne verjameš svojim ušesom.
Kako je mogoče? «Vse je mogoče, če ima človek pogum in potrpljenje«, mi odgovori smeje. Občudujem jo. Na vsak način hoče dokončati fakulteto, pa čeprav je študij težak, posebno zanjo, ki ne razpolaga s knjigami in ki noče prositi nikogar za pomoč. Njen nasmejani obraz se zbesni samo tedaj, ko se spomni neslanih šal, ki jih včasih sliši na svoj račun »Ljudje so včdsih hudobni,« pravi. Res si- ne morem niti zamisliti, kako je mogoče se norčevati iz tako prizadetega in nežnega bitja.
BERITE REVIJO
Italijansko združenje slepih (U IC) skrbi, da ljudje spoštujejo pravice slepih. V vsaki pokrajini ima svojo podružnico (glavni sedež je v Rimu) in se tako lahko neposredno zavzema za tiste, ki potrebujejo pomoč. Vsem slepim mora zagotoviti primerno izobrazbo in obenem poskrbeti za vse. kar potrebujejo pri učenju. Tistim, ki so šolo dokončali, mora pomagati pri iskanju delovnega mesta. Javne ustanove so dolžne, da zaposlijo določeno število diplomiranih slepcev, Združenje skrbi tudi. da slepci dobijo državno pokojnino. Tržaška podružnica združenja je organizirala tudi odsek za preventivno zdravljenje.
Ker združenje ni več javnopravna ustanova, ima hude težave zaradi pomanjkanja denarja in je njena dejavnost zaradi tega okrnjena. Kdo ve, ali bo mednarodno leto otroka pripomoglo k izboljšanju položaja . ..
(lap)
Prizadevanja mladih
Na večeru «Naša pomlad« v Slovenskem klubu so bili prisotni tudi nekateri profesorji slavistike iz ljubljanske fakultete, kar dokazuje zanimanje za naše mlade ustvarjalce. Nastopajoči pa so pokazali nekaj več kot sam talent. V njihovih delih smo lahko zasledili že zanimive nastavke in zavzetost, slišali smo tudi nekaj res solidnih
izdelkov
UiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiTiiiiiiuniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
NA POTI PO BLIŽNJI ISTRI
MALA ISTRSKA PROVANSA POČASI, A NUJNO IZUMIRA
Sodobni mladi človek ne vidi v obdelovanju zemlje nič drugega kot sam ra-Mali značilni oljčni gaji izumirajo - Ni več sončnic ob robovih njiv...
cun
Neredki tujec — najčešče slikar ali pisatelj — je za gornje področje Bujščine ugotavljal, da je zelo podobno francoski Provansi, to se pravi enemu najlepših predelov južne Francije. In ni se motil, kajti kamorkoli se je človek tod obrnil, se mu je, pred desetletji, zazdelo, da je med Van Goghovimi olji, pred motivi iz Provanse. Predvsem so bile tu oljke, ki. šo se ob vetru srebrile po momjanskih gričih. Bile so tu sončnice ob robovih koruznih polj. Bile so tu perunike (iris), ki tako lepo cvetejo po kamnitih zidovih okoli istrskih kmečkih hiš. In, končno, so bili tu obrazi starih kmetovalcev tega področja, obrazi. ki so jih nagubala leta in sta jih potemnela sonce in veter, pa tudi močno domače vino.
Čeprav griči okoli Momjana do-sezajo skoraj 400 metrov nadmorske višine, prihajajo po .dolinah, med griči, posebno po dolini Mo-mjanskega potoka, topli morski tokovi globoko v notranjost, tako da je po teh dolinah podnebje veliko bolj ugodno, kot bi človek pričakoval glede na oddaljenost od morja in na višino.
Zato so kmetje tega področja sadili in gojili trto, oljko in sadno drevje, predvsem sadje, ki v hladnejših krajih ne uspeva, kot na primer mandlje, smokve, breskve, marelice, da ne govorimo o drugem sadju. In te kulture, trta, oljka in sadno drevje, so dajale tej pokrajini povsem mediteranski pečat. Posebno še, če upoštevamo, da so bile tod skoraj obdelane površine na pobočjih gričev, to se pravi na ozkih terasah, ki so se kot stopnice vzpenjale iz dolin proti vrhovom gričev.
Ob robovih teh teras so kmetovalci nekoč sadili oljčna drevesa,
MllfllllllllllllllllllllllllllltlllltlllllltllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIItlllllilHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIUlllllllfllll
Še danes in jutri v KD Cankarjev Kralj na Betajnovi
ki so postala nekakšen okvir velikemu delu obdelanih površin, hkrati pa so, ko so se razrasla, s svojimi močnimi koreninami preprečevala, da bi voda neurij in močnega dežja odnašala zemljo v nižje lege in v dolino.
Poleg oljk so ob robovih terasastih njiv sadili še mandjeva drevesa, češnje, hruške in slive. In ko se je v zgodnji pomladi to drevje razcvetelo, so bili griči vsi beli in rožnati, a ko je sadje na tem drevju dozorelo, so tudi prozaična polja koruze ali krompirja bila obdana z bogatim in lepim drevjem. Tedaj smo zares lahko govorili o majhni istrski Provansi.
Žal pa ta mali «kotiček Francije« na gornjem delu Bujščine postaja iz leta v leto manj provansalski’ in čedalje bolj enoličen, včasih že dolgočasen. Kot je znano, je tod ostalo bolj malo ljudi, 'ker so se mnogi izselili v svet ali se premaknili k morju. Hkrati pa je tudi na podeželju vedno manj ljudi, ki bi se intenzivneje ukvarjali s kmetijstvom. Zato so pomanjkanje pridnih rok najprej občutile nekatere kulture, predvsem sadno drevje, ki ga nihče več ne neguje, celo ne gnoji in je marsikje drevo podivjalo, njegovih plodov pa nihče ne pobira. Mnogotero sadno drevo je zaradi tega končalo v ognju.
Pa tudi okoli domov je vedno manj cvetja, ker je manj mladih gospodinj in deklet, ki bi krasile domove s cvetjem, saj je nemogoče pričakovati od ljudi, da bi hkrati stregli strojem v tovarnah, domovom pri gospodinjskem delu, polju, pa še čemu drugemu. Tudi med kmetovalci je bolj malo tistih, ki bi ob robovih koruznih polj vrgli tudi peščico sončničnega semena, kot je bilo v navadi nekoč, ko sončnica ni bila izrazito in izključno industrijska rastlina
še huje pa je to, da so ljudje zanemarili oljko in da je zato da-U, nes le malo tistih, ki še kolikor toliko negujejo to plemenito drevje, ki drevesa obrezujejo in gno jijo zemljo okoli njih. Zaradi tega so mnoga oljčna drevesa opešala, obnemogla, ali v gošči lastnega vejevja podivjala in niso niti od daleč tako lepa kot so bila nekoč, saj jim streže po žiyljenju tudi številen mrčes.
Ljudje nimajo časa niti za to, da bi negovali pašnike oziroma travnike, v katere so se spremenile nekdanje lehe, nekdanje obdelane terase. In kjer kmetje trave na teh travnikih ne pokosijo, se ta čez zimo posuši in da bi o-mogočili spomladi rast nove mlade trave, mnogi kmetje teraso »očistijo« kar z ognjem. S tem včasih le osmodijo, pogosto pa tu-
Nocoj in jutri zvečer bo Mestno gledališče ljubljansko ponovilo v tržaškem Kulturnem domu Cankarjevo dramo v treh dejanjih «Kralj na Betajnovi«. Na sliki prizor iz drame z igralcema Jožico Avbelj iu Markom Simčičem
di povsem uničijo staro oljko, ki raste na robu travnika, terase. Z leti pa ne umre le posamično oljčno drevo, pač pa celi oljčni nasadi. In tam, kjer so se pred nekaj desetletji in celo pred nekaj leti srebrila lepa oljčna drevesa, štrlijo sedaj proti nebu le njihova črna, ogorela okostja.
Ta naša nič kaj prijetna slika ima seveda tudi drugo razlago. V zadnjih časih, ko se ljudje vedno bolj intenzivno ukvarjajo z drugimi dejavnostmi in ko obdelovanje majhnih posestev ne zadošča za ekonomijo le malo zahtevnejše družine, saj tudi dobro obdelane «flike» zemlje ne morejo tekmovati z agrotehnično dobro obdelanimi velikimi kompleksi, je razumljivo, da je tudi na področju Momjana gojenje malih oljč-, nih nasadov precej izgubilo na svojem gospodarskem pomenu, saiJ£ Wi donos vedno manjši, že davno nerentabilen.
Toda ekološki in estetski pomen teh čeprav majhnih nasadov oljčnih dreves je bil velik, saj so oljke s svojimi koreninami »držale« terasasto urejena polja pred erozijo, čez zimo pa, ko je vse drugo drevje brez listja in daje s svojo rjavo barvo bolj monoton videz, so oljčna drevesa s svojo sivo zeleno barvo dajala tem krajem poseben čar.
Res je, v sodobnem svetu se marsikaj naglo spreminja. Tudi priroda se spreminja in nekatere njene spremembe so nujne. In čiovek jih ne more pieprečiti. Za to pa, da »mala Provansa« iz Mo-mjanščine izginja, je kriv v glavnem človek, ki upošteva skoraj izključno ekonomske zakone in to celo v preveč kratkoročnem programu. ki bi se mu mogel kdaj tudi maščevati..,
T. F.
Petek, 6. aprila 1979
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
15.00,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 ženska stran neba; 9.05 Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice I-rene Žerjal; 9.40 Disco mušic;
10.05	Simfonični koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Uspešnice leta 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba v razvedrilo;
13.15	Letošnja revija »Primorska poje«; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino;
15.00	Jugotonov express; 15.35 Postni govor; 15.50 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dbrielanda; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah;
18.20	Klasična glasba v lahki izvedbi.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester Pier-giorgio Farina; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10. Edig Gallelti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.45 Zabavajmo se z Avseniki; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik: 16.05 La vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glasba in zvoki; 20.32 Živela nedelja; 21.17 Orkester Norman Whitfield; 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Jazz
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 21.0 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranji program; 7.45 La diligenza; 9.00 - 10.35 Radio an-ch’io; 10.00 Posebna oddaja radia 1; 11.30 Najvidnejši predstavniki lahke glasbe; Gino Paoli; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz ’79;
14.30	Lepo obnašanje; 15.05 Rally;
15.35	Popoldanska srečanja; 16.45 Mladi in klasična glasba; 17.05 Miniaturna drama; 17.30 Glasbena oddaja z Mino; 18.35 Ali veš?;
19.35	Jazz; 21.15 Simfonični
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
12.30,	13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 do 7.56 Nekega drugega dne; 9.32 Dogodivščine živečega moža; 10.12 Sala F: pogovori s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 My S\veet Lord;
12.45	Hit Parade; 13.40 Romanca; 15.00 do 17.15 Tukaj radio 2;
17.55	Kdo je umoril Baby
LJUBLJANA
7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 Kdaj, kani, kako in po čem?; 11.03 Znano in priljubljeno: 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje;
14.05	Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem;
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00;
18.05	Moment musical; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča ;■ 20.00 Stop pops 20; 2i.l5 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 7. aprila 1979
trst A
7.00,	9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijski trim; 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 čas in družba; 11.35 Na goriškem valu;
12.00	Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi;
14.10	Dva kraja v šestih slikah;
14.30	Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Leitmotivi: 17.05 Mi in glasba;
18.05	Radijski oder; «Igra naše fare«; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.05	do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.15 LP «Aldebaran» skupine New Trolls; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.35	Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tedenski LP; 14.33 Orkester Robert Stig-\vood; 14.45 Kim parade!; 15.00 Koncert; 15.45 Orkester Borghesi;
16.00	Pismo; 16.05 Poslušam, po-
slušaš; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne:	17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov; 19.33 Glasbeni vikend: 22.00 Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila,
6.00	do 7.30 Za dobro jutro; 10.00 Posebna oddaja — Radio 1; 10.35 Spomini iz starega gledališkega življenja; 11.30 Glasbeni program z Milvo: 12.30 Evropa, Evropa;
14.05	Kriv ali nedolžen? — radijski oder; 14.35 Glasba za mladino; 15.05 Miti in stvarnosti meščanskega stoletja; 15.55 Jaz protagonist; 16.35 Nove ameriške popevke; 17.05 Jazz: 17.35 Možne zgodbe; 18.30 Oder v kleti: 19.35 Popevke z zdravnikom; 21.45 Rock koncert.
RADIO 2
8.30,	9.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.30, 15.45, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 8.00 Nekega drugega dne; 9.32 Dogodivščine živečega moža; 10.12 La corrida, preizkušajo se začetniki; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Romanca; 13,50 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Gran Varieta; 17.55 Večerja v dveh, radijska priredba; 18.33 Sodobni italijanski glasbeniki; 21.00 Koncerti; 22.45 Lahka glasba.
LJUBLJANA*.
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 18.00, 19.007 Poročila;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Collegium musieum; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13,00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevcem Kemalom Montenom; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak«; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Od arije do arije; 18.30 Zgodovinsko desetletje; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, or troci!; 19.45 Minuta z ansamblom blom Mojmir Sepe; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence.
Petek, 6. aprila 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Francijh: 1925 - 1931
13.00	Risanke
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik —
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Alberto Lionello pripoveduje
17.10	Leteči zmaj, risanke
17.30	Skrivališče
18.00	Argumenti
18.10	Kronike
Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	Prostor 1999 — Pspcon, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Tam tam — Aktualna tema
21.35	Bob igralec, film Filmske novosti
Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Knjige
Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13.00 uri
13.30	Raziskave na področju e-kološkega ravnotežja, 1. del
15.00	Avtomobilizem in Jadralna regata
17.00	Barbapapa, risanke
17.30	Spazio dispari
18.00	Kmetijstvo in mladina
18.30	Iz parlamenta — Dnevnik Šport
18.05	Dober večer z... Jet kviz
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Stari in mladi
21.40	Idee per VEuropa, 2. del
22.40	«Teatromusica»
23.20	Programi pristopanja Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.20	La Fontainove basni
17.35	Dnevi z gumbom, serijska oddaja
18.10	Domači ansambli: štirje Kovači
18.40	Obzornik
18.50	Zaščita industrijskega objekta: Družbena samozaščita
19.10	Spekter
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Hvala za pozornost, zabavno - glasbena oddaja
21.00	šerif v Neiv Yorku,
k&S&sSt 'tt
22.50	625
23.10	Jazz na ekranu:
• U . . . < C r .v—../-.
Helen Humes
Koper
19.30	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Pravir, film
Režija: King Vidor, igrajo: Patricia Neal in Gary Cooper
22.30	Likovni nokturno: slikar Jože Pohler
■J ■
Zagreb
17.45	Mali svet
20.00	Hvala za pozornost,
. zabavnoglasbena oddaja
22.35	Latinska Amerika, dok.
ŠVICA
19.35	Heidi: Sprava, TV film
21.45	Moskovski državni cirkus
Sobota, 7. aprila 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Oddaja o zdravstvu
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
17.00	Sobotni program
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Iz parlamenta
19.20	Prostor 1999 Psycon, 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Luna park, program s Pip-pom Baudom, 3. del
21.50	Dnevnik nekega učitelja,
2. in zadnji del
ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Blaskpjeva dekleta, 1. del
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	O potrošniških problemih
14.00	Odprta šola:
O šolskih problemih
14.30	Dnevi Evrope
17.00	Barbapapa, risanke
17.05	«Citta controluce«, film
18.00	Sobotni spored
18.25	Glasbena pravljica
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dribbling - športna sobota
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Luigi Pirandello —
Henrik IV.
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05	Zgodbe o prismukih
8.15	Vrtec na obisku:
Budnica za miške
8.25	Čarobno sedlo
8.55	Pisani svet
9.30	Camilla. nad. in konec
10.25	Po sledeh napredka
11.00	Mednarodna obzorja:
Alijeva revolucija
11.50	Televizija brez trebuha
12.25	625
15.20	Poročila
15.25	Nogomet;
Željezničar - Crvena zvezda
17.05	Oliver Twist, mladinski film
19.05	Naš kraj
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	H. Claus, Rubenc, nadalj. in konec
21.00	Vrnitev od mrtvili
22.40	TV dnevnik
Koper
J n.-..... '
15.25 Nogomet; Sarajevo — prvenstvo Jugoslavije
19.30	Otroški kotiček: glasbena pravljica Grad gradič
19.50	Stičišče
20.00	Risanke-
20.15	TV dnettnik
20.30	Chicago 1929, film
21.50	Kakšen jutri? živeti na deželi
22.50	Pregled sporeda za naslednji teden
Zagreb
17.45	Naše leto, Naš studio, mlad. oddaja
18.45	Humoristična oddaja
20.00	železničar, film
ŠVICA
17.55	La poliziotta, TV film
20.4! La colpa del marinaio, film
................................................................iiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii/iiiini..."■'•■■‘•■■iiiiiiiiiiiimiiii,i„iu„„i„t„|11,I11„„mlIllllll|111-
ENO IZMED PROTISLOVIJ BOGATE ŠVEDSKE: ALKOHOLIZEM
Država alkoholizem pobija, hkrati ga pospešuje
STOCKHOLM — Bogata Švedska poživlja veliko protislovij, med temi tudi protislovje, da država na eni strani pobija alkoholizem, na drugi pa ga pospešuje. Na švedskem je prodaja alkoholnih pijač v režiji državnega monopola, na drugi strani pa ima Švedska zakonodajo, ki teži za tem, da bi se poraba alkohola čimbolj zmanjšala. Potemtakem je Švedska v nekakšnem začaranem krogu, ki vzbuja negodovanje med prebivalstvom in povzroča veliko škodo e-konomiji, pa tudi zdravju švedskega prebivalstva. Švedski parla-
ment šteje 349 članov. Od teh jih je kakili 150, ki se potegujejo za to, da bi se poraba alkohola v deželi skrčila. Toda brez haska, kajti država ima od prodaje alkohola velik dobiček, podobno kot imajo velik dobiček državne blagajne drugod po svetu, koder je v državni režiji razpečevanje tobaka, ki je prav tako zdravju škodljiv.
Švedska šteje skoraj devet milijonov prebivalcev. Obilnih devet odstotkov teh ljudi spada med pijance. Res je. da še ne gre za alkoholike, pač pa bolj za pivce,
MiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiMiimniitiiiiiiiiimiiiimiiiimiiMimiiiuiitiiiiiiiiiiitiiiiiiu
PRED LETI NAPISANO DELO JE ŠE VEDNO AKTUALNO
«Krizno žarišče Panama»
V svoji zanimivi in aktualni knjižni zbirki Neuvrščeni je Državna založba Slovenije pred kratkim izdala delo avstrijskega publicista Fritza Sitteja pod nenavadnim naslovom cKrizno žarišče Panama».
Ko je to delo izšlo pred tremi leti, je bilo še kako aktualno in nekako na vrhu dogajanj v Srednji Ameriki, danes pa je v nekem smislu že zgodovina, saj je usoda Panamskega prekopa, nad katerim so imeli Američani popolno suverenost, zdaj že drugačna. Spomnimo se namreč samo podpisa sporazuma med ZDA in Panamo 19. septembra 1977 v V/ashingtonu. Vendar tudi ta sporazum, ki vsekakor predstavlja velik korak dalje v emancipaciji ameriških, zlasti manjših držav, še vedno določa, da dobiva Panama ob podpisu tega sporazuma nadzorstvo nad 65 odstotki ozemlja ob prekopu in bo motalo minili še 22 let, preden bo
nad celotnim prekopom in ozemljen zavihrala panamska zastava.
Ne glede na te pozitivne premike, je knjiga Fritza Sitteja še zanimiva in aktualna, ker ni samo zgodba o Panami, to je tudi zgodba o Kubi in celotni Latinski A-meriki. Ta dokaj zaostali kontinent se namreč prav v sedanjem času prebuja in čedalje močneje upira gospodstvu velikega severnega soseda. pa čeprav padajo pri teh u-porih številne žrtve kot se je to primerilo v Čilu.
Z radovednostjo novinarja in skrbjo publicista je skušal avtor v svojem delu prikažati podobo Latinske Amerike take, da je vzel v podrobno preučevanje in pregled Panamo in Kubo. Hkrati z njunimi problemi, iskanji in hotenji nam je odkril Latinsko Ameriko z dokaj neznane plati. To je namreč Latinska Amerika, ki vre, se upira in išče pravičnejšo družbeno u-
reditev. Do tega spoznanja pa ne prihajajo le izkoriščane južnoameriške množice in njene napredne sile, temveč celo nekateri latinskoameriški vojaški režimi, ki so plod ameriških šol v coni Panamskega prekopa. Tako So nekateri latinskoameriški generali, ki so jih v bistvu postavili Američani, da bi vladali v teh deželah s trdo roko v imenu severnoameriških koncernov in multinacionalnih družb, prisluhnili svojim množicam in takšen primer imamo prav z voditeljem Paname generalom Omarjem Torrijosom Herrero.
In zodba Paname in Kube v sodobnem dogajanju sta tipičen, primer prebujanja Latinske Amerike izpod ekonomskega in političnega jarma velikega severnega soseda.
O tem in še globljih spoznanjih D. Ž.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
toda med takim pivcem in alkoholikom je lahko razlika majhna. Leta 1922 so na vsedržavnem referendumu odklonili zakonski predlog, ki je predvideval prepoved točenja alkoholnih pijač. Razlika med zagovorniki »suhega režima« in pristaši svobodne prodaje alkohola je bila neznatna — komaj en odstotek. Že pet let prej pa je zakonodajni forum odobril zakon, ki prepušča promet z alkoholnimi pijačami — državi. Ker leta 1922 zagovorniki «suhega režima« niso u-speli, so izsilili vsaj tako imenovano racionirano točenje alkoholnih pijač, ki je ostalo v veljavi vse do leta 1955, ko se je začelo — »svedsko zlo«, kajti. . . državni monopol za razpečavanje alkoholnih pijač je najbolj aktivno podjetje na Švedskem. Naraščanje porabe alkohola je imelo in ima vedno hujše posledice, tako da imajo danes na švedskem že okoli 300.000 alkoholiziranih ljudi, kot je rekel socialni delavec Jacob Lindberg, ki je zaposlen v stockholmski u-stanovi za boj proti alkoholizmu.
Jocob Lindberg se sicer tolaži, da »naraščajoči problem alkoholiz ma na Švedskem ni hujši kot drugod po Evropi, vendar prihaja tu bolj do izraza, ker je novejšega datuma in govorijo zato o njem že vsi in na vsakem koraku. Morda pa ta problem zaskrblja švedsko javnost predvsem zato, ker se širi vedno bolj navzdol, saj alkoholizem zajema vedno mlajše in mlajše ljudi«.
Kot zatrjujejo švedski strokovnjaki ki, švedski človek v poprečju ne pije veliko. Mednarodna analiza nam pove, da so glede uživanja alkoholnih in še posebej žganih pijač na prvem mestu Francozi, medtem ko pridejo Švedi na 26. ali celo na 27. mesto, toda Švedi se držijo tako imenovanih nordij
skih kriterijev, da v vsaki zadevi na švedskem precejšen del prebivalstva, ki povsem abstinira, drugi del pa si ga krepko privošči. Vrhu tega tudi «pijanci« znajo dolgo časa vzdržati brez kozarčka žgane pijače, nato pa se ga »nalijejo do smrti«.
Že omenjeni socialni delavec Lindberg pravi; »Cena tovrstnega alkoholizma je astronomska in je skoraj ne moremo izračunati. In ta strošek, ki ga povzroči posamezni pijanec, bremeni njega in družbo«. Gre torej za strošek al koholikov in sicer za potrošnjo pijače, pa tudi za strošek zdravljenja alkoholikov. Srtio torej že pri alkoholizmu kot bolezni. Alkoholizem poznamo malone v vseh deželah. Kot vidimo, ga na švedskem poznajo. Toda na Švedskem jemljejo zadevo bolj zares, kajti z alkoholikom začno drugače ravnati že v samem začetku, kajti človek, ki ima v krvi žc komaj 0,5 kub. milimetra alkohola na liter, žc ne sme sesti za volan. Na Angleškem, kjer so prav tako velikodušni, so da odstotek zvišali na 0,8. ’
Pa tudi cene alkoholnim pijačam so na Švedskem dokaj visoke. En liter whiskyjn stane 120 kron, to se pravi 23.000 lir. Približno 90 odstotkov te cene odpade na državno takso.
Iz gornjega lahko sklepamo, da ima švedska državna blagajna, da ima torej Švedska veliko korist od razpečavanja .lkoholnih pijač. Leta 1976 so Švedi popili za 9,2 milijarde kron alkoholnih pijač, to se pravi za približno 2.000 milijard lir v naši valuti. Ker je Švedov le 9 milijonov, je to veliko, zelo veliko, saj predstavlja nič manj kot 5,5 odstotka vseh državnih stroškov. Od tega je država «ka-sirala« skoraj 6 milijard kron.
Ko pride tujec na Švedsko, se
cesto vpraša, zakaj je Šved ta pogosto v repu, ko čaka pred tri vino z alkoholnimi pijačami, ko bi lahko stopil v bar ali v gostil in si tem naročil kozarec žgane; Toda treba je upoštevati predvs« ceno. V restavraciji stane ko; rec piva tudi 18 kron, to se pri 3.600 lir. kozarec «baby» pa c« 23, torej 4.600 lir. Stroge meje, so jih postavile vlada in kraje ne oblasti restavracijam in gos ščem v zadnjih 50 letih, so prisj vale k stalnemu krčenju štev sedežev, kamor sede lahko prepi sti Šved na kozarček žganega na kozarec piva. In tako so v 1e skem letu natočili klientom v jt nih lokalih le 2,5 odstotka vs alkoholnih pijač, kolikor so jili Švedskem prodali, 97,5 odstot alkoholnih pijač pa so Švedi t pili v trgovinah z alkoholnimi | jačami in jih odnesli domov ali svoje klube. Že omenjeni stockholi ski socialni delavec pravi da Stockholmu pošten pivec, ki pa i ma globokega žepa, nima kara s sti, ker je povsod zanj predra; Lahko pa kupi pijačo v trgovini se je napije doma ali na cesti, najpogosteje v podzemski železnic Alkoholizirani ljudje se kaj km hi znajdejo v »sistemu, ki ga ustvarila švedka družba«. Blizu \ likih državnih trgovin alkoholn pijač in likerjev so klinike ali ] tudi uradi za socialno skrbstvo, ni redko zaslediti primer, da pij; alkoholik kupi novo alkoholno | jačo z denarjem, ki ga je dobil bližnjem uradu za socialno skr stvo kot pomoč v boju proti i koholizmu. In tako «pivec stopi urada za socialno skrbstvo, ki državni urad, v državni podjetj ki mu postreže z alkoholom«, to pravi, da se med tema d ven državnima ustanovama ustvar nekakšen začarani krog, ki sn ga omenili že v samem začetku.
KOŠARKA
PO VČERAJŠNJEM FINALU V GRENOBLU
Sarajevska Bosna evropski prvak
Jugoslovanski košarkarji so zasluženo premagali Emerson iz Vareseja - Italijani požrtvovalno igrali - Varajič najboljši strelec (45 točk) - Bosna priborila Jugoslaviji prvo zmago v tem pokalu
BOSNA - EMERSON 96:93 (45:43)
BOSNA SARAJEVO: Varajič 45 (17:21), Radovanovič 10 (2:5), Bo-siočič 2, Delibašič 30 (2:2), Djogič 3 (3:4), Benaček 6 (4:4), Vučevič, lzič, Hadžič, Pešič.
EMERSON VARESE: Gualco 16 (4:6), Yelverton 27 (11:12), Carra-ria 1 (1:2), Morse 30 (2:2), Gergati 7 (1:1), Colombo 2, Meneghir. 10, Dellaca, Ossola in Caneva.
SODNIKA: David Turner (Anglija) in Van der Willige (Nizozemska).
PM: Bosna 28:36, Emerson 19:23.
POM: Carraria (25), Benaček (29), Gualco (35), Gergati (40) in Ossola (40).
ON: Emerson 26, Bosna 24.
GLEDALCEV: 12.000.
GRENOBLE: Sarajevski Bosni je Uspel veliki podvig. Včeraj je jugoslovanski prvak v finalu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov zasluženo premagal Emersona iz Vareseja in je tako prvič v zgodovini priboril Jugoslaviji ta najbolj prestižni evropski klubski naslov.
Včerajšnja tekma v Grenoblu je bila dokaj izenačena in se je odločba le v poslednjih minutah, ko so si Sarajevčani zaradi boljše telesne priprave in večjega števila enakovrednih menjavah priigral zanesljivo prednost, ki so jo nato, pa če-Prav s težavo, tudi ohranili do konca tekme.
Sarajevčani so v tem srečanju odlično začeli in so kaj kmalu povedli s šestimi-osmimi točkami razlike. Italijanski košarkarji pa so takoj odgovorili in stanje izenačili ter celo povedli. Odtlej pa skoraj do 17. minute sta bili ekipi povsem enakovredni, menjavali sta se v vodstvu, zagrizeno sta se borili za vsako točko. Pri tem pa sta seveda tudi zagrešili veliko število napak, ki so sicer za taka finalna srečanja tudi »razumljive*. Emersonovi košarkarji so v tej tekmi pokazali zvrhano mero izkušenosti in so tako spretno izkoriščali vsako nasprotnikovo napako. Še zlasti spretna sta bila, kot je bilo sicer pričakovati, °ba Američana Morse in Yelverton, Pa tudi ostali (med temi še zlasti Gualco) niso popustili. Košarkarji jz Vareseja so bili torej nasprotniku povsem enakovredni, predvsem zaradi velike požrtvovalnosti in za-radi velike želje po zmagi. Pohvala seveda gre tudi Meneghinu, ki je stopil na igrišče pri stanju 53:53 in se je hrabro boril pod košema, pa čeprav dlje časa ni igral zaradi poškodbe na roki. Igralci italijanskega moštva so torej dali vse od sebe in so zopet dokazali, da sodijo tued najboljše evropske klube.
Zmaga Sarajevčanov je bila za-
Dosedanji zmagovalci pokala prvakov
1958	ASK Riga (SZ)
1959	ASK Riga (SZ)
1960	ASK Riga (SZ)
1961	CSKA Moskva (SZ)
1962	Dinamo Tbilisi (SZ)
1963	CSKA Moskva (SZ)
1964	Real Madrid (Španija)
1965	Real Madrid (Španija)
1966	Simmenthal Milan (Italija)
1967	Real Madrid (Španija)
1968	Real Madrid (Španija)
1969	CSKA Moskva (SZ)
1970	Ignis Varese (Italija)
1971	CSKA Moskva (SZ)
1972	Ignis Varese (Italija)
1973	Ignis Varese (Italija)
1974	Real Madrid (Španija)
1975	Ignis Varese (Italija)
1976	Mobiigirgi Varese (Italija)
1977	Makabi Tel Aviv (Izrael)
1978	Real Madrid (Španija)
1979	Bosna Sarajevo (Jug.)
dobili drugi opomin in s tem izključitev za eno kolo. Med drugimi bosta morala za eno kolo počivati tudi člana beograjske Crvene zvezde Muslin in Blagojevič.
TRIER (Luksemburg) — V kvalifikacijski tekmi evropskega mladinskega nogometnega turnirja za pokal UEFA je ZRN premagala Luksemburg s 4:1.
LONDON — Angleška policija je aretirala 54 oseb zaradi izgredov po polfinalni tekmi angleškega nogometnega pokala med Manchester Unitedom in Liverpoolom.
Tekma se je končala z 1:0 v korist Manchester Uniteda, ki se bo tako 12. maja spoprijel v finalnem srečanju z Arsenalom.
® užena, in to v večji meri, kot ka-?e končni izid. Jugoslovanski košar-?arJ* bi lahko zanesljiveje zmagali, 110 bi jih med tekmo ne zajel »strah Pred veliko odgovornostjo*. No, na ®rečo sta v tistih, izredno kočljivih trenutkih prejela pobudo v roke naj-jzkušenejša Bosnina košarkarja Žarko Varajič in Mirza Delibašič. Kar *'jajen je bil tokrat kapetan Vara-1‘c. ki je zadeval nasprotnikov koš k°t za stavo in je bil tako najboljši .relec tekme s 45 točkami. Odličen le bil tudi Mirza Delibašič, ki je on »duša* Bosnine igre.
Po osvojitvi prvega mesta na SP v Manili, po prvem mestu Partiza-Pa ,*z Beograda v Koračevem poka-u m po velikem slavju Crvene zvez-~e v pokalu prvakinj je Jugoslavija ‘ocej osvojila še najbolj prestižen evropski klubski pokal — naslov ev-copskega prvaka.
Nadaljuje se torej velik triumf Jugoslovanske košarke.
nogomet
JUGOSLOVANSKI POKAL
Partizan v finalu
BEOGRAD — V drugi polfinalni tekmi jugoslovanskega nogometnega Pokala je včeraj Partizan iz Beo-grada premagal Proleterja iz Zre-nJanina z 1:0 (0:0). Edini zadetek lekme je v 81. minuti dosegel sred-nJ* napadalec Jovič. jeko^Zan b° v ^*na^u '£ra^ z (G'
V EVROPSKIH POKALIH
Muslin in Blagojevič izključena za eno kolo
BERN — Disciplinska komisija ropske nogometne zveze je diskva-'cirala 7 igralcev, ki so v zad-Jem kolu raznih evropskih pokalov
NOCERA INFERIORE — Vodstvo nogometne ekipe Paganese, ki nastopa v prvenstvu C lige, je sklenilo, da bo odslej nastopalo v prvenstvu z mladinsko ekipo iz protesta proti sodnikom, ki naj bi o-škodovali prvo ekipo. Paganese je trenutno na zadnjem mestu lestvice.
TENIS
NICA — Italijan Corrado Baraz-zutti se je z zmago nad Francozom
Proisyjem 2:6, 7:6, 6:1 uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega tekmovanja v Nici. Barazzutti se bo v polfinalu pomeril z Avstralcem Alexandrom, ki je včeraj s 6:1, 6:3 odslovil Čehoslovaka Šmida.
NAMIZNI TENIS
V	soboto in nedeljo bo na sporedu 2. kolo promocijskega prvenstva v namiznem tenisu. Slovenske barve v tem prvenstvu zastopata Bor, ki igra v 1. skupini, in pa kriška Mladina, ki nastopa kar z dvema ekipama v 4. skupini.
V	prvem kolu je Bor klonil proti Don Boscu B s 5:1, medtem ko je Mladina A v domačem derbiju premagala Mladino B s 5:0.
V	soboto popoldne bosta obe ekipi iz Križa igrali proti Don Boscu A v Trstu, medtem ko bo Bor nastopil v nedeljo zjutraj proti močni ekipi CMM na stadionu «1. maj».
ODBOJKA
3. zenska divizija Sloga A — Bor A	1:3
(7:15, 15:9, 7:15, 10:15)
SLOGA A: Zoch, Gulič, Milič, Gre-gori, Sossi, Čok, Križmančič, Vida-li, Guštin, Kalc, Repnic.
BOR A: Gerdol, Zergol, Cepen,
Maver, Birsa, Bajec, Dougan, Scoc-chi, Vigini, Vecchiet, Sessel.
Slovenski derbi med Borom in Slogo se je končal v korist borovk. Te so končno pokazale boljšo igro in v štirih setih premagale domačinke. Skozi vso tekmo so vodile, razen v drugem setu, ko so nekoliko popustile, a so se hitro opomogle in lepo organizirale svojo igro. Sloga-šice pa so zagrešile več tehničnih napak, saj je bila zaradi tega naloga v obrambi lažja in so lahko pokazale nekaj lepih akcij.
db
KOŠARKA
Spet zmaga «Prešerna»
V nadaljevanju medšolskega košarkarskega prvenstva je včeraj peterka «Prešernaj> odpravila tudi šolsko reprezentanco Volte in sicer s 102:81 (53:37).
Naši fantje so tokrat igrali mnogo bolje, kot v prvih dveh nastopih in so si z včerajšnjo zmago že zagotovili vstop v polfinale.
TENIS
RiM — Na bližnjem italijanskem teniškem prvenstvu od 17. do 27. marca na »Foru Italico» v Rimu bosta nastopila tudi Gerulaitis in Vilas.
MINIBASKET
PRVENSTVO «SAN SEBASTIAN0»
Marka Ban v borbi za žogo v tekmi promocijskega prvenstva s Sco-gliettom. Ban bo verjetno tudi danes eden glavnih junakov v zaostali tekmi z ekipo CUS
Naši požrtvovalni
Mladi košarkarji naših peterk so (kljub porazom) s prikazano igro povsem zadovoljili
SGT - Bor	58:31
BOR: Lokar 14, Pertot M. 2, Per-tot B. (0:4), Civardi 11 (3:4), Kovačič 2, Žetko 2, Trampuš, Ferfoglia M., Ferfoglia F., Gombač, Možina, Panjek A., Panjek P.
V drugem kolu prvenstva »S. Se-bastiano* so borovci doživeli drugi poraz. Po porazni tekmi z Don Bo-scom so tokrat igrali s peterko SGT. Tekma je bila dokaj izenačena, čeprav so Franceschinijevi varovanci bili vedno v vodstvu za pet, sedem točk.
Med posamezniki sta dokaj dobro igrala Lokar in Civardi, sicer pa so tudi ostali zadovoljili.	Max
Kontovel — Libertas	24:46
(9:24)
KONTOVEL: Sterni 14, Cingerla 2, Ivan Pertot, Andrej Pertot 6, Pic-ciulin, Verginella, Ban 2, Baracci, Zorn, Sosič.
Za Kontovelce rojene po letu 1968 se je začelo prvenstvo «San Seba-stiano*. Ti najmlajši košarkarji so se srečali z Libertasom. Nasprotnik je bil boljši od domače peterke in tekmo tudi zasluženo osvojil. Kljub temu pa zaslužijo naši mladi košarkarji pohvalo, ker so igrali požrtvovalno.
H. L.
Breg — CAMB	11:45
BREG: Kozlovič, Marega, Ota 3 (1:2), Piras, Prašelj 8 (0:2), Tav-
Miiiiiitiiiiii>iaiaiia^iiiiiiiii«iiiiaitii>iiaaaiiiiiit>«viii«iai>«ti«iiiaiiia«iiiiiitiaiitaiii8i«iit*>iiaiaiiai«iiaiiiata>ia»atiiiii*ihititiiKHiiii«iii«iiifMi«iii«iitiiia»i«iaMaiii>Bi«iBiHiisiiitiiBra«i«a>v«viiviiifiii»iv»iiiiiii«iiiaitiitiiiiiiiiiiiiitii«iii«iiiiiiiiBii«aaaiiiiiiiitiB«Aitriiaai>iiiiiiaiiittifiiiiiiiiii«M«ii»iiiiiiit>aitifiii«mAi>iiMhMiaMai>ti»«MiMiii«ii>a>Ma>>*M8>8*|88»i8*m
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Bregovi kadeti v višjem kolu
V drugem delu prvenstva se bodo potegovali za deželni pokal
V prvenstvu kadetov je bilo v soboto na sporedu zadnje kolo. Naslednji teden se Lo že pričel drugi del prvenstva, v katerem bodo i-grale ekipe, ki so se v tem delu prvenstva v posameznih skupinah uvrstile na prvih pet mest. Primorec in Primorje, ki nastopata v E skupini, sta torej izločena iz zadnjega dela prvenstva. Breg je v F skupini (po zmagi nad Libertasom) zaključil prvenstvo na petem mestu in ima pravico do napredovanja. Zmagovalec drugega dela prvenstva bo igral za deželni pokal z najboljšo ekipo iz furlanskega prvenstva v isti kategoriji.
Med naraščajniki je (edini slovenski predstavnik) bazoviška Zarja visoko premagala tržaško ekipo S. Andrea. Najvažnejša tekma v prvenstvu najmlajših v A skupini med kriško Vesno in Campanellami se je končala v korist Tržačanov, ki so sedaj vedno bolj osamljeni na lestvici. V C skupini istega prvenstva sta bodisi Primorec, kot Primorje bila poražena, Breg pa je zasluženo remiziral z Libertasom. Začetniki Primorja so ponovno visoko izgubili, tokrat s prvouvrščeno ekipo Chiar-bole, Breg pa ni dosegel več kot remi s šibkimi Zaulami. Med cicibani smo zabeležili lepo zmago Primorja. Brežani pa so doživeli hud poraz z enajsterico Fulgor.
KADETI
SKUPINA E IZIDI 16. KOLA Portuale - S. Marco	1:2
Stock - Chiarbola	1:2
Primorje - Supercaffč	0:3
T TT^TVir A
Supercaffč 24; Stock 20: Chiarbola 18: Portuale 12; S. Marco in Cave H: Primorje in Primorec 8; Čampi Elisi odst.
SKUPINA F IZIDI 16. KOLA Edera - Domio	2:0 b.b.
Rosandra - Zaule	0:0
Libertas - Breg	0:1
Fortitudo - S. Giovanni 0:2 b.b.
LESTVICA
S. Giovanni 24; Zaule in Edile A-driatica 21; Libertas 19; Breg 16; Rosandra 14; Edera 12; Fortitudo 9; Domio 8.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B IZIDI 15. KOLA Zarja - S. Andrea	5:0
Giarizzole - Inter SS	0:1
CGS - Blue Star	0:0
Montebello - Costalunga 1:4 S Vito - Rosandra	3:2
LESTVICA
Inter SS 28; Giarizzole 25; CGS in Rosandra 20; Costaluga 16; Blue Star 14; Zarja 12; S. Vito 10; S. An drea 2; Montebello 1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A IZIDI 15. KOLA Esperia. Sv. I. - Costalunga 0:2 Don Bosco - Inter SS 3:1 Chiarbola - Blue Star 4:1 Vesna - Campanelle	0:1
LESTVICA
Campanelle 24; Vesna 20; Chiarbola in Costalunga 19; Don Bosco 15; Inter SS in Esperia Sv. Ivan 13; Olimpia 11; Blue Star 8.
SKUPINA C IZIDI 15. KOLA Libertas - Breg Kras - Fortitudo Giarizzole - Triestina Primorec - Zaule Ponziana - Primorje •
LESTVICA Libertas 26; Triestina 25; Giariz zole 24; Breg 19; Ponziana 16; Fortitudo 13; Primorje 10; Zaule 9; Pri moreč 5; Kras 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 12. KOLA S. Andrea - Ponziana	0:0
Fortitudo - Op. Supercaffč 0:0
1:1
2:9
3:1
1:4
7:0
CGS • Giarizzole	2:0
Chiarbola - Primorje	8:0
Soncini - Campanelle	0:1
Esperia Sv. Ivan prosta. LESTVICA
Chiarbola 21; Soncini in Campanelle 17; CGS 13; Ponziana 12; Op. Supercaffč, Fortitudo in Giarizzole 11; S. Andrea 8; Primorje 3; Esperia Sv. Ivan 2.
SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Esperia SA - Portuale	prek.
Inter SS - Don Bosco	2:0
Zaule - Br&i'1-	0:0
Chiarbola - Domio	1:1
Soncini -IS. Giovanni	6:0
Esperia S. B prosta LESTVICA
Soncini 22, Esperia S. 21, Domio
15, Portuale 14, Inter SS 13, Don Bosco 12, Chiarbola 11, Esperia SL 10, Breg, S. Giovanni 4, Zaule 2.
CICIBANI
IZIDI 15. KOLA
Domio - CGS	2:2
Fulgor - Breg	5:0
Primorje - Ponziana	1:0
Campanelle - Chiarbola	1:4
S. Andrea - Inter SS	0:0
Soncini - Giarizzole	3:0
Zaule - Fortitudo	0:8
LESTVICA
Soncini 25/ Giarizzole 22, S. Andrea, Chiarbola 20, Muggesana, Fortitudo 19, Domio .15, CGS, Fulgor 13, Primorje, Campanelle 11, Ponziana 9, Inter SS 8, Breg 3, Zaule 0.
H. V.
SMUČANJE
I
ODBOJKA
V OKVIRU SEJMA A-A
Po zmagi v slalomu pri Sondriu
«En plein» Popangelova
CHIESA VALMALENCO (Sondrio) — Bolgar Peter Popangelov si je zagotovil slalom na mednarodnem smučarskem tekmovanju 4. medna-rodnega smučarskega tedna v Val-malencu.
Lestvica je taka:
1.	Popangelov (Bol.)
2.	Kodama (Jap.)
3.	Girardelli (Luks.)
4.	Pancet (It.)
5.	Tonazzi (It.)
6.	Giorgi (It.)
Ker je Popangelov osvojil tudi veleslalom, si je seveda zagotovil tudi kombinacijo, katere zgornji del lestvice je tak:
1.	Popangelov (Bol.)	7,15
2.	Giorgi (It.)	16,85
?	3.	Kaliva (Jap.)	26,68
92”43 93’'31 94”37 91”48 94”56
Bor gostoval v Ljubljani
Izredno prijateljski sprejem • «Plavi» osvojili obe srečanji
ODBOJKA
V 3. ženski odbojkarski diviziji je Bor A premagal Kontovel A s 3:0.
V soboto in nedeljo je bil v Nabrežini mednarodni namiznoteniški turnir za «6. pokal Julijskih Alp». Na sliki: finalno srečanje članic med Miličevo in Avstrijko Traunigovo
tiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHHunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiii
KOŠARKA
DREVI V ZAOSTALI TEKMI
Jadranovci jurišajo na zmago
Drevi bodo ob 20. uri (telovadnica v Ulici Montecengio) igrali proti ekipi CUS - Naši favoriti za osvojitev novega para točk
Drevi ob 20. uri bo Jadran v telovadnici Montecengio odigral zaostalo srečanje promocijske bge z ekipo vseučiliščnikov. To tekmo so predložili ob priložnosti tretjega o-dločilnega srečanja prvenstva mladincev med Jadranom in Hurlingha-mom. Današnja tekma je za jadra-novce dokaj važna. CUS je na spodnjem delu lestvice, temu pa je botroval zelo slab začetek tržaškega moštva. Nato so Tržačani zamenjali trenerja in so začeli nizati tudi nekaj zmag. V zadnjem spopadu prvenstva pa je CUS vsekakor zelo visoko izgubil z Borom s 100:73, sicer pa so borovci odigrali eno svojih boljših tekem. Vsekakor pa Jadranu ne bi smela zmaga uiti, kajti s tem bi si naša peterka zapravila še zadnjo priložnost, da ostane v borbi za prvo mesto, ki si ga trenutno deli s Ferroviariom in Jeans Cornerjem. V primeru zmage bi Jadran premostil še zadnjo resnejšo oviro prvenstva, saj ga nato še čakata »pepelki* Cartaria in Stel-la Azzurra in bi tako gotovo ostal
na prvem mestu. Verjetno bo treba nato odigrati dodatne tekme za določitev zmagovalca tržaške skupine promocijskega prvenstva, saj bodo neposredni tekmeci le težko izgubili korak z našim moštvom. Priznati pa je treba, da ima Jadran trenutno najboljši spored, saj je na papirju nevaren samo CUS. Prav zato pa je drevišnja tekma toliko bolj zanimiva in odločilna. Jeans Cor-ner pa čaka jutri še zelo delikaten spopad z Barcolano, ki hoče nepremagana končati povratni del prvenstva. Ferroviario pa mora igrati še s Scogliettom, ki je prav po zmagi nad Jadranom sicer stoodstotno popustil, zadnje kolo pa mu lahko še prekriža račune Bor, čeprav bo to zelo težavno, kajti Ferroviario je na svojem igrišču skoraj nepremagljiv. Na koncu bi še dali kratko o-ceno dosedanjega prvenstva jadra-novcev. Kar pade v oči, je dejstvo, da je slovenska peterka v vseh štirih tekmah z neposrednimi nasprotniki za prvo mesto zmagala. Nerodno pa je izgubila prav lažje tekme,
še sedaj peče neverjeten poraz z zelo skromno Stello Azzurro, to pa sicer tudi zaradi društvene politike, ki je določila, da se ohrani prvo mesto tudi v mladinskem prvenstvu. Sedaj si lahko že upamo trditi, da se je vse dobro izteklo, čeprav se bo treba za prvo mesto še dosti potruditi. Gotovo pa je, da so naši fantje dospeli do tega odločilnega trenutka še v polnih močeh, predvsem pa z zvrhano mero prepotrebne zbranosti. Sploh pa ne smemo misliti, da bodo danes z vse-učiliščniki izgubili, kar bi bilo vsekakor že preveč. IVO STARC
ŠPORT NA TV
RIM — Zaradi stavke novinarjev italijanske radio-televizije, ki bo v soboto, je italijanska košarkarska zvez; določila, da bo tekma prvenstva A-2 Eldorado - Jollycolombani (ki bi morala biti v soboto po televiziji), v nedeljo ob 18.15.
V	sredo zvečer sta obe Borovi odbojkarski članski šesterki gostovali v Ljubljani, kjer sta se v o-kviru prireditev mednarodnega sejma Alpe-Adria pomerili z žensko in moško odbojkarsko selekcijo Ljubljane.
oi••oi i Naši odbojkarji so bili v Ljubljani "4 93; sprejeti izredno prisrčno in je sre-',r~ Čanje samo preseglo pomen zgolj športne manifestacije. Skupne večerje po obeh tekmah so se udeležili tudi predstavniki Mestne te-lesnokulturne skupnosti Ljubljana, Odbojkarske zveze Slovenije in sejma Alpe-Adria. Med prijateljskim pogovorom s predstavniki Bora je prišla do izr^a_ sfciiptta želja, po še tesnejšem vzpostavljanju stikov med ljubljanskimi in tržaškimi slovenskimi športniki.
V	obeh tekmah, ki šta bili v prvih večernih urah, sta bili naši šesterki za domačine premočni.
MOŠKI
Bor — Ljubljana	3:1
(15:8, 5:15, 15:11, 15:6)
BOR; Neubauer, Kralj, Kodrič, Zadnik, Plesničar, Ugrin, Pečenko, Krebel in Koren.
LJUBLJANA: Slatinšek, Velkavrh, Plešej, Lampe, Erbežnik, Keršmac, Kumar L in H., Rotar, Gruden, Knavs, Skodlar.
V	veliki dvorani študentskega naselja v Ljubljani so borovci premagali mestno selekcijo, ki so jo sestavljali igralci ŠD Jama in ki nastopajo v slovenski ligi. Ljubljančani so zelo izkušei.a in požrtvovalna ekipa, njihova moč pa je igra v polju, saj so kombinacije v napadu zelo enostavne in se v glavnem zaključujejo na prvem tolkaškem mestu, v coni 4. čeprav «plavi» niso igrali preveč dobro, so zlahka razpolagah z gostitelji, z dobro postavljenim blokom. Ker je bil sprejem slabši kot ponavadi je bila tudi igra v napadu slabša kot sicer, saj so bile podaje preveč ob mreži, kar je olajšalo delo nasprotniku. Sicer pa se je poznala odsotnost Klavdija Veljaka, ki se zaradi vojaških obveznosti ni mogel udeležiti tekme. Dobro igro so tako »plavi* pokazali le v zadnjem setu, kn so se končno ogreli in prepustili nasprotniku samo 6 točk.
ŽENSKE
Bor — Ljubljana	3:1
(15:5, 15:9, 5:15, 15:8)
BOR: Bolčina, Debeljak, Fičur, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Župančič.
LJUBLJANA: Hudoklin, Rauber, Pavletič, Kokalj, Velkavrh, Sardoč, Mesec, Lipušček, Rožman, Čosič, Žepnik, Slana.
Tudi borovke so nastopile proti selekciji teh igralk, ki nastopajo v Ljubljani. Ogrodje ljubljanske ekipe so sestavljale igralke Radne, to je ekipe, ki jo je Bor že večkrat srečal. Poudariti pa moramo, da so bile v zadnjih sezonah v medsebojnih obračunih vedno boljše Ljubljančanke. Tokrat pa so naše igralke prijetno presenetile. Dobro so zaigrale predvsem v prvih dveh setih, ko so s svojo preudarno in zelo u-mirjeno odbojko povsem onemogočile igranje svojim nasprotnicam. Skratka, predvajale so igro, ki bi jo radi gledali tudi na prvenstvenih tekmah. V nadaljevanju so sicer povsem popustile.vendar so se ponovno zbrale v zadnjem nizu. Igra sicer ni bila tako lepa kot v prvih dveh, je pa kljub temu borovkam omogočila zasluženo zmago.
MOŠKA C LIGA
Olympia iztrgala set Benečanom
Dlvmpia — CUS Benetke 1:3 (16:14, 5:15, 7:15. 6:15)
OLYMPIA: Antonič, Malič, Cotič š., Cotič M., Kuštrin, Soban, Tom-masi in Bagon.
01ympia je v zadnji tekmi na domačem igrišču sprejela v goste beneški univerzitetni krožek, ki se je še pred kratkim potegoval za prestop v višjo ligo. Po drugi strani pa je goriška šesterka že zdavnaj obsojena na izpad, saj zaseda zadnje mesto lestvice. Morebitna zmaga ene ali druge ekipe bi pa ne povzročila večjih sprememb na lestvici, saj izgleda, da si je tržaški Bor že zagotovil napredovanje.
V takih okoliščinah bi lahko 01ym-pia z nekoliko več odločnosti dosegla svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Bil bi to seveda pravi športni podvig, saj je CUS že nastopal celo v drugi italijanski ligi in razpolaga z izrednim igralskim kadrom.
01ympia je v prvem nizu vodila do štirinajstice, ko je nekoliko popustila in dovolila, da je nasprotnik izenačil. Po ogorčenem boju pa je domača ekipa vseeno zmagala v prvem setu in zelo samozavestno začela tudi drugi niz. Ko pa so domačini že upali v zmago se je na igrišču dogodil prvi preobrat. Gostje so uredili svoje vrste, izboljšali obrambo, pokazali nekaj izvrstnih kombinacij, ki so se vsakokrat u-spešno zaključile. Hiba goriške ekipe pa je prav v tem, da v takih trenutkih popolnoma popusti in preda pobudo nasprotniku. Tudi sobotna tekma je to pokazala. Benečani so najprej izenačili stanje v setih, nato pa zaključih spopad v svojo korist.
Do konca prvenstva manjkata še dve koli, v katerih bo 01ympia igrala na tujem. Prihodnjo soboto bo igrala v Vidmu z ekipo Scatolificio.
F. B.
KOLESARSTVO
BERMEO — Španec Martinez He-redia je osvojil četrto etapo krožne kolesarske dirke po baskovskih deželah, Fuenterrabia - Bermeo (175 km). Po 18” je privozil na cilj njegov drugouvrščeni rojak Lasa.
Italijan Battaglin, ki je včeraj bil peti, še vedno vodi na skupni lestvici.
čar, Slavec, Zobec, Tedesco.
V	drugem kolu tega prvenstva je Breg igral proti močni ekipi CAMB in poraz je bil neizbežen.
Naši kršarkarji so se vseeno požrtvovalno borili in zato tudi zaslužijo pohvalo. Med posamezniki je zlasti zadovoljil Marko Ota. Naj o-menimo, da je svoj krstni nastop v tej ekipi opravil A. Tedesco.
F. Korošec
* * *
PRVENSTVO «COCA - COLA*
Ferroviario — Bor 35:39
BOR: Kovačič 4, Krapež^ (1:2), Cej, Brandolin 4, Jogan 8 (0:2), Smotlak 4, Sedevčič D., Sedevčič M., Žerjul, Gruden.
V	prvi prvenstveni tekmi prvenstva «Coca-Cola» so naši fantje dosegli prvo zmago. Igrali so proti solidnemu Ferroviariu in zasluženo osvojili prvi par točk. Tekma je bila lepa in borbena, ekipi pa sta bili enakovredni.
Krapež je bil nedvomno najboljši na igrišču, tudi Brandolin in Kovačič sta igrala zelo dobro.
Max
Breg — Servolana 28:63
BREG: Korošec 12, Vodopivec 5 (1:4), Žerjal 2, Slavec 4, Kocjan, Prašelj 2, Kofol, Kozlovič, Bandi, Furlan, Ota 3 (1:2).
V	nadaljevanju prvenstva v mini-basketu je Breg igral proti močni Servolani, ki je v Dolini zasluženo premagala naše košarkarje.
Korošec in Vodopivec sta bila v Bregovih vrstah najboljša, toda tudi ostali so igrali dokaj požrtvovalno.	M. Maver
NOGOMET
KADETI
Primorje - Op. Supercaffč 0:3
(0:2)
PRIMORJE: Kapun, Adamič, Albi, Timeus, Sugan, Verša, Dolce, Zupin, Brizzi, Radesich, Lanza.
V zadnji tekmi prvenstva kadetov je prolseško Primorje na domačih tleh moralo poraženo z igrišča proti solidni ekipi Op. Supercaffč, ki je zasluženo osvojila prvo mesto na končni lestvici.
Vsekakor Prosečani niso zaslužili tako visokega poraza, saj so bili vso tekmo kos nasprotniku. Gostje so prišli do zadetkov s precejšnjo srečo, »rdeče-rumeni* pa ugodnih priložnosti niso znali izkoristiti.
H. V.
JADRANJE
NA TEKMOVANJU SKI-YACHTING
Vodi G. Vesel (Čupa)
Jadralni klub Pietas Julia prireja letos tekmovanje «Ski-yachting» v smučanju in jadranju.
Regata bo v Sesljanskem zalivu in sicer 6. maja, medtem ko je bilo tekmovanje v smučanju v nedeljo, 1. aprila, na Nevejskem sedlu.
Slovenski pomorski klub čupa se bo udeležil regate s štirimi jadrnicami, katerih posadke so se že u-deležile tekmovanja v veleslalomu.
Zelo dobro se je v veleslalomu odrezal član Čupe Gorazd Vesel, ki je v zelo ostri konkurenci osvojil prvo mesto; dobro se je uvrstil tudi Stojan Kuret, ki si je priboril 8. mesto. Tudi drugi člani Čupe niso razočarali. Uvrstib so se tako: Igor Kuret 2Q., Giorgio Zucchiati 27., Da-rio Bensi 29., Niko Kosmina 29., Edi Guštin 37., Alma Zandomeni 38., Rudi Cantelli 42., Tanja Kuret 39., Ivan Zavadlav 46., Alberto Zandomeni 49. in Bruno Volpi 55.
Za lestvico posameznih posadk je bil izbran čas dveh najboljših tekmovalcev.
Na tekmovanje so se člani Čupe vpisali z izkaznicami jadralnega kluba Jadro iz Kopra, kolikor še ni prispelo odobremje za vpis v FTV. Dokumentacijo je Čupa odposlala v' Rim že pred tremi leti, toda z raznimi izgovori se vpis zavlačuje in to v glavnem po »zaslugi* nekaterih.' »elitnih* tržaških jadrabiih klubov, ki menijo; da Slovenci nismo še dorasli temu športu.
V slovenskem odbojkarskem derbiju naraščajmo sta se spoprijela Kontovel in Breg
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica
Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
6. aprila 1979
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS • 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/II nad . telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi v Italiji pri SPI.
l7daiaL JZTT Č'an i,anian!k'I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska trst
Iz vseh drugih dežel
zveze časopisnih založnikov FIEG
Nevarnost iarienja se je v Harrisburgu zmanjšala
Človekova napaka vzrok okvare v jedrski centrali
Vznemirjenost in strah pred jedrskimi nesrečami tudi v Braziliji, kjer nemška družba gradi osem jedrskih elektrarn
HARRISBURG - Mehur plina, ki je onemogočil ohlajevanje reaktor -jevega jedra v centrali «Otok treh milj» pri Harrisburgu, se je že znatno zmanjšal, s tem pa tudi nevarnost eksplozije. Kljub temu, da se je radioaktivnost v elektrarni zmanjšala, so varnostni organi Penn-sylvanie še vedno pripravljeni, da ob potrebi takoj evakuirajo prebivalstvo.
V elektrarni sami, na otoku sredi reke Susquehanna, pa si znanstveniki in strokovnjaki še dalje prizadevajo, da bi tako, kot jim je uspelo zmanjšati mehur vodika in znižati temperaturo v jedru, odplaknili še preostale pline iz sistema za hlajenje in dosegli tako popolno varnost.
Medtem je tudi preiskava o vzrokih nesreče v jedrski centrali stekla in včeraj obrodila prve rezultate. Preiskovalci komisije za predpise na področju jedrske energije v ZDA so namreč ugotovili glavni vzrok nesreče v nekaterih človeških napakah. Harold Denton, ki vodi preiskavo po nalogu ameriškega predsednika Carterja, je tako včeraj izjavil, da so tehniki «pozabili odpreti* ventile pomožnega ohlajeval-nega sistema, kar bi prav gotovo preprečilo tragedijo. Dalje naj bi se v jedrski elektrarni tudi pokvarile nekatere naprave kot manometer, ki je dajal zgrešene podatke o pritisku v centrali, katerih pa so se tehniki strogo držali.
Ameriška komisija za predpise na področju jedrske energije je včeraj tudi odredila, naj se takoj preveri delovanje vseh ostalih sedmih jedrskih reaktorjev družbe «Babcock and Wilcock» v ZDA, posebna komisija pa naj v desetih dneh predloži ameriški vladi poročilo o delovanju teh reaktorjev.
Atomska panika, ki jo je povzročila nezgoda v ameriški jedrski e-lektrarni, je te dni zajela tudi Brazilijo, kjer neka nemška družba gradi kar osem jedrskih elektrarn, ki so po zasnovi enake tisti pri Harrisburgu. Brazilski ekologi so seveda bojno razpoloženi proti tem novim objektom in opozarja'j*6, da so se dosedanje etatistično podprte ugotovitve o varnosti jedrskih elektrarn izkazale napačne in da se potemtakem lahko tudi v Braziliji pripeti nekaj podobnega kot v Penn-sylvanii. V Zah. Nemčiji pa se je včeraj oglasil sam kancler Helmut Schmidt, ki je med tiskovno konferenco izjavil, da je nemški sistem jedrskih elektrarn varnejši od sistema, ki ga uporabljajo v ZDA, saj se «nemška varnostna politika* ne zanaša samo na tehnično najvarnejši hladilni sistem temveč računa tudi s stalno možnostjo človeške napake, ki je nikoli ni mogoče povsem izključiti.
Duhovi so še kar razburjeni tudi v Italiji in še predvsem v deželi
Emilii - Romagni, kjer deluje jedrska centrala pri Caorsu. Na izrednem sestanku je deželni svet včeraj obravnaval nekatere nujne ukrepe, ki bi jih morala sprejeti vlada v zvezi z jedrsko elektrarno in še predvsem kar se tiče zaščite okolja in zdravja, (op)
Smrtna nesreča v tovarni Italsider pri Livornu
PIOMBINO (Livorno) — 31-Jetni delavec P. Soldaini iz Livorna se je včeraj ubil med montiranjem pločevinaste strehe hale obrata Italsi-. der v Piombiru. Soldaini je bil zaposlen pri zakupnem podjetju in je delal 28 metrov visoko brez varnostnega pasu, kljub temu da je pihal močan jugozahodnik. Iz nepojasnjenih vzrokov je delavec izgubil ravnotežje in treščil na tla. Tovarniški svet je takoj proglasil stavko, saj dolži za smrtno nesrečo uprgvo Italsider, ki daje razna dela v zakup drugim podjetjem in s tem povzroča nevarno tekmo za dosego predvidenih delovnih rokov.
Spominska svečanost za ustreljenimi partizani v videmskem zaporu
VIDEM — V teh dneh porajajočega nasilja, ko skuša terorizem zrušiti omikano sožitje in demokratično ureditev, se vsedržavno združenje partizanov (VZPI - ANPI) spominja mučeniške smrti 29 antifašistov, ki so 9. aprila 1945 padli pod streli nacifašistične soldateske.
Že mesece je čakalo v videmskem zaporu na svojo usodo približno sto partizanov najrazličnejših grupacij. Med njimi so številni imeli por ^mb-ne funkcije, sedemintrideset jih je bilo že obsojenih na smrt,
Obsojenci so imeli do zadnjega trenutka tesne vezi z odporniškim gibanjem. Tako jim je Ostelio Mo-desti «Franco» poslal v imenu zveznega komiteja KPI sledeče pismo: «Ni znana smrt tovariša, ki umre junaške smrti, kdor pa klone pred smrtjo, umre dvakrat. Težko je sporočiti te besede tovarišem, ki že dvajset dni čakajo na eksekucijski vod. Trde so te besede, a potrebne, da boste močni. Povejte tovarišem, naj ne prosijo milosti. Vi ste rodoljubi, vojak:, n kot taki morate zah tevati tako ravnanje kot pripada u-jetim vojakom, ne smete pa prositi milosti. Tako morate govoriti tovarišem. Mi še ne obupamo, da bi vas ne mogli rešili. Za nemško vojsko je položaj iz dneva v dan slabši; vsaka ura stopnjuje razkroj v fašističnih vrstah.*
V nedeljo, 8. aprila 1979, ob 11. uri 1» pred spominsko ploščo na zunanjem zidu videmskega zapora v Ul. Žara spominska svečanost, na kateri bo v imenu borčevskih organizacij spregovoril deželni svetova lec Silvano Taronto.
iiiiiiiJiiiiiiHiiinitiitiimuliiiiimiiuiiHiluodiuiiiitiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiionin«
• Krizno žarišče Panama
TRŽAŠKI DNEVNIK

I VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Kljub zastoju tudi lani uspešno poslovanje Tržaške hranilnice
Masa zaupanih sredstev se je povešala za 33 odst. in dosegla 831 milijard Denarna sredstva, ki jih prinašajo v Trst jugoslovanski turisti, preusmerja tržišče drugam - Nova filiala hranilnice pri Sv. Jakobu
Zanimivo predavanje v tržaškem inštitutu ISBEE
Sovjetska zveza in tuje naložbe
Prof. Crespi Reghizzi: «Vprašanj e ni toliko gospodarske, kolikor politične narave»
Bo Sovjetska zveza v doglednem I mentacijo asu le nrinrla litihosumno zakle-1 želah (ISD
(Nadaljevanje s 4. strani)
je zato v svoji uvodni besedi h knjigi upravičeno zapisal:
«Kot novinar sem dolžan registrirati dejstva, razvoj, nevidne in vidne povezave, jih prikazati in o njih objektivno poročati, bralec pa naj si ustvari svoje mnenje in sodbo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da lahko en problem vsebuje ne samo eno resnico, temveč tudi več.
Položaj in razvoj v Latinski A-meriki gresta očitno katastrofi nasproti, ker skušajo tam z vso silo obdržati že davno zastarele nehumane izkoriščevalske sisteme in jih tudi podpirajo. Reveži postajajo tako še bolj revni, bogataši še bogatejši. In pri tem stoji v Latinski Ameriki na milijone revežev nasproti le nekaj bogatim. Dokaz zastrašujoče politične kratkovidnosti je, če katera svetovnih sil spregleda škandalozne koruptne razmere in če multinacionalni koncerni velikani ne delajo samo dobičkonosnih monopolnih poslov, temveč tudi koruptno kolonialno politiko in revolucije.
Če zapiramo oči pred temi dejstvi, se nam bo to pozneje maščevalo, ker nam bodo nekoč posledice predstavili kot račum.
«Odločno zavračam vsakršen pesimizem: namreč, da bi pričakoval rešitev problemov Latinske Amerike ali samo z radikalne komunistične ali samo s severnoameriške
strani. Med črnim in belim je še veliko vmesnih tonov. Posamezne države lažje postanejo žrtve ene ali druge strani, toda gospodarski ali politični bloki teh držav pogosto dosežejo več kot posameznik. Tudi velesila z njimi ne more delati kot bi hotela. Srednja in Latinska A-merika ne moreta izbirati: ali Wci-shington ali Moskva. Veliko bolj se bosta morali oprijeti lastne 'moči, da bosta našli pot iz klešč enega ali drugega cvelikana*, tudi če bo to dolgotrajno, in boleče Zdi se, da za «svetovnega policista* in tpo-litiko palice*- tudi v Latinski Ameriki ni prav nobene potrebe in politične upravičenosti in Monroejeva doktrina spada ravno tako kot Hall-steinova doktrina v politični muzej in kabinet voščenih figur*.
Mi bi k temu dodali, da preostaja tem deželam, konkretno Panami in Kubi pa tudi drugim srednjeameriškim in južnoameriškim deželam politika neuvrščenosti in zato ni nič čudnega, če se te dežele ozirajo k neuvrščenim in se vključujejo v to veliko, tretjo silo sveta.
Potrditev tega je tako Panama kot navsezadnja Kuba, ki bo sploh gostiteljica novega sestanka neuvrščenih na vrhu.
€Krizno žarišče Panama» je prevedla Bojana Rasberger, uvodno je napisal Edo Rasber-pa je opremila Nadja
besedilo ger, knjigo Furlan.
Predsednik odv. A. Terpin in generalni ravnatelj dr. G. Delise sta včeraj na tradicionalni tiskovni konferenci predstavila časnikarjem o-bračun lanskega poslovanja Tržaške hranilnice. Vrednost sredstev, ki jih je klientela zaupala zavodu, je lani narastla za 33 odst. ter dosegla 831 milijard lir. Pri tem so se denarne vloge povečale za 22 odst., kar je nekaj mani kot v predlanskem letu, to pa zaradi tega, ker so varčevalci lani začeli vlagati svoja sredstva tudi v zakladne zadolžnice.
Naložbe hranilnice pa so se lani povečale le za 12 odst. v primeri z letom 1977 ter dosegle skupno 256 milijard lir. Razlog za to je iskati v novih zakonskih določilih, ki so omejila kreditno poslovanje bančnih zavodov, in to prav v trenutku, ko .ie povpraševanj po novih posojilih začelo naraščati. Močno pa se je lani povečalo poslovanje banke v zvezi s posojili, ki jih zavod dovoljuje delavcem, uradnikom in upokojencem. Kakor smo že zabe'ežili v našem listu, je hranilnica prav pred kratkim sklenila, da poveča maksimum takih posojil s 3 na 6 milijonov lir.
Predsednik Terpin je med drugim omenil, da je hranilnica lani še razširila uporabo računalnikov, odprla novo fihalo v okviru tovornega postajališča pri Fernetičih ter se sedaj pripravlja, da odpre drugo filialo pri Sv. Jakobu.
Nato je generalni direktor dr. De- j lise prikazal razvoj gospodarskih de- j javnosti v Italiji. Pri tem je nagla- j sil. da so proizvodne dejavnosti za- • beležile nov zagon šele proti kon-cu lanskega leta. Povpraševanje po j kreditih je ponovno začelo narašča-! ti, pristojne oblasti pa so izdale j vrsto določb, ki omejujejo razmah | splošnega zadolževanja, da bi tako podprte'vrednost lire v okviru E-vronskega denarnega sistema. V tržaškem gospodarstvu je recesija trajala vse do konca lanskega leta, saj so bili (in so še) v krizi nekateri večli železarski, tekstilni in la-djedelski obrati, poleg tega pa še oomembno področje gradbeništva. Tudi varčevanje pri posameznikih je v zadnjem času nekoliko popustilo, kar se ie seveda odrazilo tudi v poslovanju hranilnice. Mnogo denarja prinašajo v Trst jugoslovanski kupci, toda ta sredstva se ne nalagajo na Tržaškem in jih tržišče preusmerja drugam.
Malokatera pokrajina v Italiji šteje toliko bančnih zavodov kakor prav tržaška. Zaradi tega je konkurenca med bankami na našem ob-' močju zelo razvita, vendar le kar, zadeva zbiranje denarnih sredstev: na področju kreditiranja oziroma na-
o vzhodnoevropskih de-času	le priprla ljubosumno zakle-1	želah	(ISDEE) strokovnjak za vpra-
njene	duri svoje velikanske gospo-1	sanja	civilnega prava v socialistič-
darske zgradbe inozenskim nalož- nem svetu prof. Gabriele Crespi bam, tako na primer ustanavljanju Reghizzi, ko je na vabilo predsed-mešanih podjetij po nekakšnem nika tega zaveda prof. Calzolarija ložb je ta konkurenca mnogo manj j	F-Jk	Comellijem	ter	odborniki	Co-	vzoru	sistema cjoint venture» ali pa	in ravnatelja dr. Favaretta preda-
razvita	I	lonijem,	Rinaldijem,	Bombenom	in	bo še	naprej vztrajala pri zdajšnji	val o	obstoječem gospodarskem *
Kar zadeva Doslovanie Tržaške Cociannijem. Popoldne ob 16,15 se praksi, po kateri imajo monopol1 parata - 07 ;--------------------*—“*• ;—
hranilnice je generalni direktor na bodo gostje sestali s predstavniki nad sleherno zunanjetrgovinsko e. n.
koncu naglasil, da je bilo to lani tiska v hotelu Excelsior. kljub vsem težavam pozitivno in da izkazuje obračun 1 milijardo 293 milijonov lir čistega dobička.
Pred tiskovno konferenco je bila plenarna seja posvetovalne komisije, ki jo sestavlja 130 izvedencev z vseh operativnih področij na območju, k!er deluje Tržaška hranilnica, ki ima kakor znano svoja okenpa tudi v nekaterih središčih goriške pokrajine.
Delegacija Koroške v gosteh na deželi
Našo deželo bo danes obiskal predsednik avstrijske Koroške Leopold Wagner. Koroška delegacija, v kateri bodo še podpredsednik Ervin Friihbauer ter odbornika Stefan Knafel in Mario Ferrari Brunnen-feld, se bo v dopoldanskih urah sestala s predsednikom deželne vlade
Nova zasedba na univerzi
peracijo v ta namen delujoče državne ustanove?
pretresajo svet, postaja to vprašanje od dneva do dneva bolj aktualno. Tudi zato, ker se Z razliko od
ma'zasedR0 sedelfmedlctoske <fakuL moskovskih oblasti pekinška vlada
S^č^fzfnetS' čSa°s Si
tudi avle znanstvenih zavodov. V
ustreznem komunikeju protestirajo repUblika Kitajska, na katero proti težnjam fakultetnega sveta k ^ Ruse mešana čustva ijube omejevanju pravice do študija znj jn SOvraštva, kakor radi na-zahtevajo možnost polaganja zipitov ]ašajo v vhodnih političnih krevsale mesec. Zahtevajo tudi se, da ^ R< £ tekSninl ravnanjem, kot se um omogoči zasnova lastnega znan0, trdo načela ogrodje svetov-
študi.jskega plana in da se pučne metode korenito spremenijo.
Zbor docentov s svoje strani u-gotavlja, da je na sestanku z dne 19. marca že sprejel študentske zah-1
nega strateškega in političnega ravnovesja, česar sovjetski vodilni kadri pač ne morejo ravnodušno gledati.
_______________ .	_______________ . Vprašanje odprtja sovjetskega
teve omenjene, s čimer daje razu-1 trga tuiim investicijam si je zameti. da je zasedba univerzitetnih j stavil sinoči na sedežu tržaškega prostorov neupravičena.	inštituta za proučevanje in doku-
v SZ in možnostih inozemskih naložb v sovjetskih republikah luči tamkajšnje zakonodaje. Govornikova izvajanja so bila iz-
V silovitih, neprestanih družbeno-1 redn°. za“miva “ -’fsna- Je*iia*o gospodarskih in političnih spremem-! J? orlsa gospodarsko ureditev v bah, ki zadnja leta čedalje bolj! S,ov-i.e.tsklT, zvezi . kot tudi v Jugo-
' slaviji, Romuniji in Madžarski ter v drugih vzhodnoevropskih državah in prikazal ustrezne razlike. Daleč največ primerov tujega nalaganja finančnih sredstev v gospodarske pobude znotrai socialističnega sistema beležimo seveda v Jugoslaviji,
Glede Sovjetske zveze velja, da so tuje: investicije tam s pravnega vidika možne, saj zadevni odlok iz leta 1922 še vedno ni. bil odpravljen. Vprašanje je le, če obstoji v SZ za to politična volja. Predavatelj ie namreč poudaril, da bi se ponovni povratek Rusov k praksi iz obdobja 1922-29, obdobja «nove gospodarske politike*,; videl kot ideološki odklon. Ni pa izključeno, da se bodo v Moskvi za kaj takega vseeno odločili, čeprav bi to Izvedli nekako podtalno, (dg)
Zelo uspešno gostovanje SSG v Ljubljani
V štirinajstih dneh so tržaški gledališčniki odigrali 13 predstav - Občinstvo zelo toplo sprejelo Fojevo komedijo «Sedma zapoved: kradi malo manj» J
LJUBLJANA — Sinoči je s svojo zadnjo predstavo, komedijo italijanskega avtorja Daria Foja «Sed-ma zapoved: kradi malo manj» končalo svoje štirinajstdnevno gostovanje na deskah ljubljanske Drame Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
Od 21. marca do 5. aprila je Stalno slovensko gledališče iz Trsta na deskah ljubljanske Drame odigralo trinajst predstav, dvakrat je nastopilo na levem odru z delom Kole Čašule «Vrtinec», dvakrat na deskah mladinskega gledališča v Ljubljani s «Plešočim osličkom». Vse predstave gledališčnikov iz Trsta si je v Ljubljani ogledalo več kot 5000 gledalcev, kar je vsekakor zelo razveseljivo dejstvo, pri tem pa je treba še omeniti, da je prav Fo-jeva komedija, ki so jo Tržačani igrali za ljubljanske abonente, še posebej pritegnila pozornost in navdušenje ljubljanskega gledališkega občinstva.
Pred zadnjo predstavo v Ljubljani smo naprosili za kratke izjave nekatere predstavnike ljubljanske Drame (pri tem je treba omeniti, da so tržaški igralci napolnili ljubljanski oder v času, ko so bili njihovi poklicni kolegi iz ljubljanske Drame na uspešnem gostovanju v Sovjetski zvezi, kjer so gostovali v Moskvi in Tbilisiju). Dramaturginja
ljubljanske Drame Nina Kovičeva nam je povedala:
«Gostovanje slovenskih gledališčnikov iz Trsta smo uvrstili tudi v naš redni abonma in povedati moram. da sta predstavo zlasti dobro sprejela oba študentska abonmaja. Sploh moram reči, da je bil obisk vseh predstav izreden, da smo imeli vse večere dvorano razprodano in to kljub temu, da je bila le polovica dvorane vsakokrat rezervirana za naše abonente. Res je, da je bilo prvega dne gostovanja malo manj obiskovalcev, to pa tudi zato, ker naši gledalci še niso bili seznanjeni s komedijo Daria Foja. In kot smo slišali iz komentarjev publike lahko rečem, da so bili Ljubljančani nad tržaškim gledališčem z njegovo predstavo zelo navdušeni še posebej zato, ker je šlo za komedijo. Hicrati pa moram še pristaviti, da se tudi tržaški igralci pri nas zelo dobro počutijo in so veseli izrednega zanimanja in navdušenja našega občinstva.»
Miranda Caharija. članica Stalne-nega slovenskega gledališča iz Trsta in nosilka vodilne vloge v Fo-jevi komediji, pa nam je zaupala:
«Na prvem mestu moram poudariti izredno topel sprejem, ki smo ga bili ves čas deležni pri ljubljanskem občinstvu. Vse naše predstave
zlasti pa še Fojevo komedijo so v Ljubljani sprejeli z zanimanjem in navdušenjem. Tu moram še zlasti dati priznanje predvsem mladi publiki, ki je izredno dobro sprejela Foja in nam tako neposredno nudila podporo na deskah. Občutek i-mam, da je tudi naša komedija našla svoje mesto na ljubljanskem odru, ki je nekako že tradicionalno namenjen resnejšemu repertoarju. Ljubljansko občinstvo je na našo predstavo reagiralo različno, vendar vseskozi pozitivno, zlasti pa so nas izredno toplo in razumevajoče sprejeli mladi ljudje.
Pri tem moram omeniti še naši dve predstavi na odru Mladinskega gledališča, kjer so najmlajši prav tako z navdušenjem sledili našemu ’Plešočemu osličku’.»
Član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Silvij Kobal pa nam je za konec povedal o gostovanju v Ljubljani:
€Že tradicionalno sprejema ljubljanska publika naše gledališče kot svoje gledališče in to se je ponovna pokazalo ves čas med našim štirinajstdnevnem gostovanju v Ljubljani. Res je, da smo imeli pred seboj zelo različno občinstvo, saj smo igrali abonmajske predstave, vendar pa lahko rečem, da so tudi v Ljubljani kot v Jugoslaviji dobro
in z zanimanjem sprejeli Daria Foja, tega znanega italijanskega komedijskega pisca. Pri tem moram poudariti zlasti dejstvo, da je bila na naših predstavah najodzivnejša prav mlada publika, kar je bilo nam igralcem zelo všeč in v podporo. To odzivnost mladine sem še zlasti čutil sam, ker moram stopiti v dvorano med gledalce po režiserski zamisli in tako neposredno čutim odzivnost, o kateri sem pravkar govoril.
V teh štirinajstih dneh smo tako izpolnili svoj dolg dd Drame, ki je na gostovanju v Sovjetski zvezi. Sicer pa lahko rečem v imenu vseh nas gostujočih igralcev iz Trsta, da smo tod na ljubljanskih deskah tudi doma in ne čutimo nobene razlike med tržaško in ljubljansko publiko.*
Iz zapisanega je torej razvidno, da je bilo gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta v Ljubljani zelo uspešno, hkrati pa za konec zapišimo še to, da so igralci iz Trsta ves čas tudi pridno vadili zadnjo premiero v letošnjem letu. vsak večer pa so še nastopali ter je tako njihovo štirinajstdnevno gostovanje v Ljubljani zares minilo delavno in hkrati ustvarjalno.
DUŠAN ŽELJEZNOV
Več desettisoč ljudi dela, tudi ponoči, za zagotovi vzdrževanje in delovanje telefonskega sistema.
Ker je telefon neobhodno potreben za razvoj nasšga gospodarstva, deluje 85 milijonov kilometrov linij, 12 umetnih satelitov in 300.000 ljudi vse leto.
Vsaki dan je treba investirati 5 milijard lir, da se zagotovi vedno učinkovito službo in da se stalno sledi razvoju z nenehnim uvajanjem novih tehnologij.
18. MEDNARODNI SEJEM ALPE - ADRIA
SMS
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBUANI ČLOVEK IN NJEGOV PROSTI ČAS TURIZEM - KULINARIKA - FOLKLORA...
V	Ljubljani v času sejma Alpe - Adria vam je na razpolago domača in tuja kulinarika, srbska, italijanska ter posebna slovenska kuhinja, lovske, ribje in mednarodne specialitete...
V	naši vinoteki vam je na razpolago več kot 300 jugoslovanskih vin
Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure — 6. In 7. aprila do 21. ure, 8. aprila pa do 17. ure.