SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC PETEK 4. MAJ 1990 Letnik XLV. Štev.31 (2546) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. din. 10 P. b. b. Koordinacijski odbor: ZSO za nov krog razgovorov Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je na svoji seji 2. maja ponovno izrekel za funkcionalen Koordinacijski odbor koroških Slovencev in predlagal, da predstavniki ZSO, NSKS, SPZ, KKZ ter KSOO že v naslednjih dneh nadaljujejo pred veliko nočjo začete razgovore o tej temi. Člani izvršnega odbora so menili, da bi bil Koordinacijski odbor najbolj funkcionalen, če bi se pogovorni partnerji lahko sporazumeli za predlog, da bi bili poleg ZSO in NSKS v tem odboru vključeni še po en predstavnik SPZ, KKZ ter Kluba slovenskih občinskih odbornikov. V primeru večje razširitve KOKS-a s predstavniki strankarskopolitičnih organizacij (KEL, slovenski socialisti, Zeleni itd.) ter nekaterih specializiranih organizacij (športniki, učitelji, žene. kmetje itd.) pa je izvršni odbor menil, da bi moralo veljati načelo, da bi bilo treba upoštevati vse takšne organizacije in društva na nadkra-jevni ravni ali pa nobenega. V Sloveniji 7. maja prva seja večstrankarskega padamenta Predsednik dosedanje skupščine Slovenije Miran Potrč je za prihodnji ponedeljek, 7. maja sklical prvo sejo novega večstrankarskega slovenskega parlamenta. Na konstitutarni seji novega parlamenta, v katerem ima volilno gibanje Demos s 126 od 240 sedežev absolutno večino, bosta izvoljena predsednik ter podpredsednik skupščine, predsednik predsedstva republike Milan Kučan ter člani predsedstva Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in Dušan Plut pa bodo slavnostno zaprisegli. Za novega predsednika parlamenta je po predlogu Demosa predviden dr. France Bučar (Slovenska demokratična zveza). Novi predsednik republike Kučan oz. kolegij predsedstva bo po vsej verjetnosti sprejel predlog Demosa, po katerem naj bi krščanski demokrat Lojze Peterle prejel mandat za sestavo vlade. V aktualnem intervjuju za Slovenski vestnik je Peterle napovedal predstavitev nove vlade na drugi seji novega slovenskega parlamenta. b GŠ prvič v Škofičah Glasbena šola na Koroškem, ki deluje že enajsto leto, je prejšnji teden prvič priredila področni koncert tudi v Škofičah. V društveni dvorani nad posojilnico so se predstavili učenci oddelkov glasbene šole iz širše okolice in številne poslušalce presenetili s kvalitetnim igranjem. Več preberite v poročilu na 9. strani. „Nov manjšinskošotski zakon naj izdelajo strokovnjaki!"__ „Sedanji osnutek za spremembo manjšinskošolskega zakona je dodaten korak v smeri segregacije", ugotavlja delovna skupina „narodne skupnosti", ki jo na celovški univerzi vodi dr. Wo!fgang Holzinger. V svojih pripombah poudarja, da so neodvisni strokovnjaki že med aktualno razpravo o šolstvu pravilno trdili, da „že sprejetega ločevanja ne bo mogoče zaustaviti ter da se bo preneslo tudi na druga področja." Negativno stališče do obeh predlaganih zakonskih osnutkov (novelizacija manjšinskošolskega zakona za Koroško ter manjšinskošolski ustavni zakon) je v obširnem stališču ministrstvu za pouk zavzela tudi Zveza slovenskih organizacij. Kot že delovna skupina „narodne skupnosti" tudi ZSO v obeh osnutkih vidi tendence in pasaže za nadaljno okrnitev manjšinskih pravic ter restriktivno razlago odločitve ustavnega sodišča z dne 15. decembra 1989. ZSO zato pred- laga, naj Avstrijska rektorska konferenca v sodelovanju s prizadetimi manjšinskimi organizacijami ter pravniki in neodvisnimi strokovnjaki izdela avstrijski manjšinskošolski zakon, ki bo sprejemljiv tako za koroške Slovence kot tudi za vse druge manjšine oz. narodnostne skupnosti v Avstriji. K osnutku za novelo manjšinskošolskega zakon pa delovna skupina „narodne skupnosti" tudi ugotavlja: „V primeru uresničitve te novele ne bo več mogoče govoriti o enotnih splošnoveljavnih strukturah dvojezičnega šolskega sistema. Načrtovano zoženje dosedanjega avtohtonega naselitvenega ozemlja oz. veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona ter razdrobitev potencialno zainteresiranih otrok pomenijo močno ogrožanje še delujočih delov dvojezičnega šolskega sistema na Koroškem. S tem pa postajata vprašljiva tudi na-(da//'e na 2. strani) R. Benetik razstavlja v Cetovcu „6 pravokotnikov", „2 krogli", „Hiša ob vodi", ..Dirkališče" se glasijo nekateri naslovi slik in inštalacij, kijih akademski slikar Rudi Benetik razstavlja v mednarodno znani celovški Galeriji 61. Rudi Benetik (slika desno) je tudi tokrat zbudil mnogo zanimanja javnih občil in ljubiteljev njegovih likovnih stvaritev, katere je spet presenetil z dodelanimi kompozicijami in impresivno močjo svojih slik oz. inštalacij. Tako Rudi Benetik dosledno nadaljuje svojo uspešno umetniško pot. Razstava z naslovom „ Danes" bo odprta do 31. maja. Pri jave so možne na vseh celovških šotah To soboto, 5. maja, bo na vseh celovških ljudskih šolah dan vpisovanja otrok. Tudi čas je enoten: od 8. do 12. ure. Po razsodbi ustavnega sodišča imajo otroci zdaj končno tudi v koroškem glavnem mestu pravico do dvojezičnega pouka. V tem smislu je šolski nadzornik za okraj Celovec-mesto Pekoll razposlal vsem vodstvom šol pismo, v katerem jih obvešča, da imajo starši na vseh javnih ljudskih šolah v Celovcu pravico prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku. Hkrati pa jih tudi opozarja, da morajo na šolah upoštevati tudi želje staršev, ki želijo otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku na 2., 3. ali 4. šolski stopnji. Vse podatke o prijavah, razčlenjene po šolskih stopnjah, morajo vodstva šol posredovati šolskemu nadzorniku. Torej obstaja možnost za prijave k dvojezičnemu pouku na vseh štirih stopnjah ljudske šole. Tudi združenje staršev za javno dvojezično ljudsko šolo poziva vse zainteresirane, da prijavijo svoje otroke na šoli v svojem okolišu. Število prijav bo pomembno tudi za razpravo o lokaciji javne dvojezične ljudske šole, ki doslej še ni znana. Poziv k prijavi otrok k dvojezičnemu pouku pa velja tudi vsem staršem na dvojezičnem ozemlju, čas vpisovanja pa je od kraja do kraja različen. Poleg tega pa v Celovcu do 5. maja sprejema prijave tudi privatna konfesionalna ljudska šola Mohorjeve. 4. maj 1990 Politika SLOVENSKI VESTNIK Nova slovenska vlada: Na ,,borzi" veliko število znanih imen! Močno zaostren položaj v Litvi VILNA/MOSKVA. Medtem ko sta predvideni mandatar za sestavo nove slovenske vlade (Lojze Peterle) ter bodoči predsednik nove slovenske skupščine (dr. France Bučar) že znana, so osebe za ministre še velika uganka. Predvidenih je okrog 20 do 22 ministrstev, za najpomembnejše pa na „borzi kandidatov" že trgujejo z velikim številom predlogov,med katerimi je tudi nekaj žensk. Uradnega zatrdila za imena, ki jih objavljamo, pa doslej še ni bilo mogoče dobiti. Precej bo odvisno tudi od tega, ali bodo v novi slovenski vladi poleg zastopnikov Demosovih strank tudi predstavniki ZSMS-liberalne stranke, s katero že tečejo razgovori o morebitni vladni koaliciji. Tako se že nekaj dni v slovenski javnosti šušlja, kdo bi vse lahko sestavljal slovensko vlado. Iz krogov, ki so blizu vrhu Demosove koalicije, so pricurljale govorice, da bo dr. Dimitrij Rupel novi zunanji minister Slovenije, hkrati pa se za to mesto menda poteguje tudi Matjaž Šinkovec. Minister za notranje zadeve bi po teh vesteh lahko bil Igor Bavčar, nekateri pa na tem mestu vidijo celo Janeza Janšo, ki pa mu pripisujejo tudi prevzem vladnega resorja za obrambo. Dr. Rajko Pirnat naj bi bil minister za pravosodje, Spomenka Hribar ministrica za kulturo, dr. Leo Šešerko naj bi v vladi skrbel za okolje in stanovanjsko politiko, Marjan Podobnik pa za kmetijstvo. Minister za gospodarstvo, ki bo imel zagotovo v prihodnje najtežje delo, pa naj bi bil eden izmed naslednje trojice: dr. Jože Mencinger, Marjan Cerar ali Marjan Majcen. Novi šolski minister pa bi, sodeč po mnenju dobro obveščenih krogov, lahko bil Andrej Capuder. 1. maj v znamenju votitnega boja CELOVEC/DUNAJ. -Prvomajske proslave na Koroškem ter v Avstriji so potekale v vzdušju političnega predvolilnega boja med strankami, posebno med socialisti in Haiderjevo FP. Na Koroškem je bila največja proslava v Velikovcu, kjer se je na tako imenovani „zvezdni vožnji" ARBO zbralo nad 3000 udeležencev. Glavni govornik je bil predsednik koroških socialistov dr. Peter Ambro-zy, udeleženci pa so ga s transparenti opozorili, naj bolj posluša bazo. Ambrozy je napovedal številne nove iniciative in bolj odločen boj proti Haiderju, ta pa je na zborovanju v Beljaku nadaljeval s svojimi napovedmi, ko je govoril o „novi svobodi" za Avstrijo. Gstettner dobi! proces proti Kamtner Krone! Kampanja časopisa „Karntner Krone" proti univ. prof. dr. Petru Gstettnerju se je pred dunajskim sodiščem v sredo v prvi instanci zakijučila z začasno obsodbo tega dnevnika ter vodje uredništva Stichau-nerja. Siednjega je sodišče obsodilo zaradi zlonamernega obrekovanja na denarno kazen v višini 8.000 šilingov, časopis pa je bil obsojen s kaznijo 30.000 šilingov zaradi oškodovanja ugleda prof. dr. Petra Gstettnerja. Sodnica dr. Doris Trieb je obsodbo „Karntner Krone" utemeljila s tem, da časopisu niti v zasnovi ni uspelo dokazati Gstett-nerjevih laži v njegovi knjigi „Zwang-Haft Deutsch" kot je to trdil časopis. V zvezi s kaznijo v višini 30.000 šilingov v korist prof. Gstettnerju pa je sodnica izjavila, da je višina zneska upravičena glede na težo očitkov oz. oškodovanje ugleda univerzitetnega profesorja v specifični koroški situaciji. Dele tožbe, v katerih je bil časopis oproščen, pa je dr. Triebova ocenila kot ..neprijazne toda na kaznive". Razsodba še ni pravnomočna, obramba Sti-chaunerja ter „Karntner Krone" je vložila priziv. Položaj v Litvi se iz dneva v dan slabša, pritisk Moskve na „odpadniško" republiko pa se stopnjuje. Šef za tisk predsednika Gorbačova je na tiskovni konferenci v Moskvi dejal, da bi morali predstavniki Litve svoj politični pogum zamenjati z realizmom in se vrniti na pot zakonitosti". Moskva je v Litvo poslala nove vojaške enote in deloma zaprla tudi vodne poti v to republiko, (nada//evnnjes7. struni) daljnji razvoj in obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem." Zato se delovna skupina „narodne skupnosti" izreka proti predlaganemu osnutku, poziva odgovorne politike, da novele ne sprejmejo po 'hitrem postopku, saj „se ne sme zgoditi, da bi sprejeli ustavni šolski zakon za avstrijske narodne skupnosti, ne da bi poprej pritegnili k sodelovanju in razgovorom znanstvenike in predstavnike narodneih skupnosti!" Delovna skupnost zato predlaga, naj oblasti poverijo Avstrijsko rektorsko konferenco z nalogo, da v sodelovanju z mednarodnimi stro- da bi s tem okrepila učinkovitost blokade. Voditelji Litve medtem vztrajajo na sklepih parlamenta, ki je pred nekaj tedni sklenil samostojnost in državnost Litve, kar je privedlo do sedanjega hudega konflikta s Sovjetsko zvezo. Konflikt vpliva že tudi na odnose med SZ in ZDA. Ameriški predsednik Bush je že napovedal, da razmišlja o ukrepih za pomoč Litvi. kovnjaki ter narodnimi skupnostmi izdela novelo k manj-šinskošolskemu zakonu ter za vso Avstrijo veljaven šolski zakon za avstrijske narodne skupnosti: „S takšno nalogo pa je rektorsko konferenco mogoče poveriti šele potem, ko bo komisija, ki spremlja uvedbo manjšinskošolskega zakona, končala s svojim delom. Prav v tem smislu pa sta tudi osnutek za noveliza-cijo ter osnutek za ustavni zakon o manjšinskem šolstvu nesprejemljiv prejudic rezultatov tako imenovane spremljevalne komisije", zaključuje delovna skupina „na-rodne skupnosti" svoje pripombe k osnutku za dvojezično šolstvo, ki jih v celoti objavljamo na 4. strani. Manjšinsko šoistvo A Teodvisno, samostojno 7 V Mo veni/o so si zapisovali na svoje zastave, nekateri bo/j, dragi manj, in tako povzročn/i zmedo in negotovost med svojimi voidci in še posebej v tujini. Na pomoč so jim priskočili taji po/itiki s svojimi meglenimi predstavami o ..srednji Evropi", ki se vese/i KOMENTAR dr. ERANC/dA Z1N/7TRA K VOLF7MAM VStOMEMMF največ/e renesanse pri krščanskih socio/cih in med bivšimi plemiči, ki jim je (vsaj v Avstri/i) še vse os ta/o iz časa monarhije razen priimka „von" in se zdaj sra-mež//ivo-nrognntno označujejo z „Gust- and Eorsttvirt", kot npr. gospod Schtvorzen-berg, med dragim /ustnik najbo/j /aksazne danajske restavracije (v bivšem grada svoje rodbine) ter nojveč/i zasebni /ustnik avstrijskih gozdov, intimni pri/nte/j tako češkega predsednika Nav/a kakor tudi /ustnika danajskih /aksaznih borde-/ov .Schimaaka. Rabsburg na Madžarskem, Schtvarzenberg na Češkos/ovaškem - za ^/ove- nijo preostaneta ediao/e Smoi/e in Busek. To dejstvo naj bi da/o mis/iti vsem, ki pričakujejo sprejem odprtih rok v druščino „nndnacionn/nih" p/e-miških prijnte//ev in razg/a-ševa/cev nove krščanske srednje Evrope. E/emiški kupita/ in z njim povezano p/emiško srce pre-zreta .S7ovenijo, ker jima je premajhna, prema/o donosna. Razen /epih besed si .S/ovenija nima kaj' obetati od bivše in nove simbioze krščanstva in krn//estvn. Ea tudi za nova vojvodstva in gro/i/e po Evropi ni več potrebe. Za svojo iznajdbo „tu /e/ix Austria nube" zadostujejo dos/ejšnji kra-//evski in dragi p/emiški dvo- ri, od ve/ikih, kotsta Anghja in Španija, t/a do miniatur, kot sta Liechtenstein in Monaco. Vse kaj več od tega bi bi/a zgo/j' aezaže/ena konkurenca na poročnem trga evropskih p/emiških hiš - pa tudi če bi Dimitrij Rape/ s pomočjo Nav/i-7'omažičevih zgodovinskih spoznanj dokaza/, da je /egitimni potomec karantanskih knezov, zadnjih ostankov Venetov, ma ta dokaz ne bi odjjr/ vrat do evropskega p/em-stva. Erav tako majhna se zdi perspektiva, da bi Moveni/a posta/a davčni raj za sicer ae/demiške, toda /in a učno potentne osebnosti iz zahoda. ne kazino na B/edu ne kazino v Eortoroža ne bosta pritegni/a Bergerjev, Landov, K/nmmerjev in Lend/nov in kar je še poten-cia/nih davkoskriva/cev v „deže/o na sončni strani A/p ", kakor si to predstav-/jajo razni romantični sanjači in to poskušajo dopovedovati razni turistični mnnngerji. /7/nsfnujc po demarkah in do/arjih je namreč že zdavnaj aniči/o /epoto s/ovenske oba/e od Ankarana do Eortoroža - in to prav gotovo ne zaradi cen-tra/ističnih navodi/ beograjskih ustanov, temveč vs/ed mega/omanskih /jub/janskih turističnih predstav, ki jim je v teku enega deset/et/a sto-/etni krasni Eortorož uspe/o spremeniti v turistično dobro prodajan Eortobeton. /Vič kaj' priv/ačnega za /iaančno zmog/jive sta/ne turiste , če ob vsem tem še upoštevamo, da .S7ovenija tudi ne more ponujati kakih posebno /epih princes, kot to zmore Monako s svojima Caro/ine in .Ste/auie. Ea tudi s/ovenske gore se v ničemer ne rnz/ikujejo od švicarskih a/i avstrtjskih, razen da so ma/o nižje in manj oskrbovane. Kratko. „Voa Soh/e bis zum //aare reine Durchschnittsware" -ta Eucho/skyj'ev izrek doce/a ve/ja tudi za .S7oveni/o, naj' si bo zdaj socia/ističaa a/i samostojna a/i samo repnb/i-ka. Zato prav zares.* po vo/d-nem boju in končanih vo/i-tvah, ki so razam/jivo poteka/e povsem emociona/no, zato včasih tudi prav iracio-na/no in agresivno, je zdaj' čas, da se spet znajdemo na t/eh rea/aosti in razumnosti. .S/ovemja ni izvo/jean deže-/a, .S7ovenci nismo izvo//eni narod,* smo majhen narod v osrč/u Evrope, ki smo že večkrat v zgodovini dokaza/i svojo živ/jenjsko vo/jo in samozavest, ki smo se uspešno upr/i vsem poskusom genocida in denaciona/izaci-je. Ki smo se - to ve//'a za tisti naš de/, ki živi v Moveni/i -končno izkaza/i zre/i tudi za to vrsto demokracije, ki na zahodu ve/ja za edino zve/i-čavno. Brez utopičnih sanjari/, brez arogantnega naciona/i-zma, brez umetno konstruiranega revanšizma. rea/isti-čno, samozavestno in ponosno na svojo zgodovino -tako bo treba nastopiti novo obdobje v s/oveuski zgodovini, in v tem smis/n so vo/i/ci v .S/oveniji tudi od/oča/i. /n mi ..zamejski" S/ovenci upamo, da jim bomo v prihodnje vsaj to/iko pri srcu, kot smo jim bi/i dos/ej. /n po tem bomo tudi ocenjeva/i nove p/itične tabore na Mo-venskem, kiso sad demokratične prenove Zveze s/oven-skih komunistov. *** Ea komentar je bi/ namenoma napisan po 22. apri/u. Uredništvo .SVje o predvo/d-nih dogodkih in vo/itvah v 57oveni/i dos/edno samo poroča/o, ne pa komentira-/o, ker se v nasprot/u do drugih časopisov zavestno ni hote/o vmešavati v notranje zadeve S/ovencev, ki živi/o v .S/oveniji. Aktualni razgovor Prve ve&franAcarsA^e voA/fve v .S/oveni/Lso w/wo, znanayo nova po/Ančna razmerja /aPo v preAeAtva, Pa/erenta preef-set/aje A/i/an Eačan, Ato/ /at/t v sAtapšč/n/, v A:a/er/ /ma vo/f/no g/ban/e Denro^ ab.so/a/no več/no. Demo^ je za manaLarja za vesfavo nove .sVovenv/ce v/a<7e /er njenega bodočega pred^edraAa de.s/gn/ra/ Lojze/a Pe/erAe/a (^AAAra devnoj, predvedn/ba .S/oven^Ar/b br.sčan.sAdb rAentoA:ra/ov, Ar/ ^o /z vo/dev /zib' bo/ najmočnejša .s /ra n A: a Demosovega b/o-Ata. Po A^e/erAe/ovAb razgovor/b v Prs/a, na Ačoro.fbem /er na Danaja se je g/avm' aredn/b 5Aoven.s*Atega ve^/nAAta /van Laban z nj/m pogovarja/ o najab/aaAnejs/b vprasanj/b v 5Ao-ven/p' /er /ad; o odnosa m načrbb pretA^/avnAPov nove v/ade do ^Aoven^Ate narodnos/ne sbapnosb na DorošAtent. ,,Potrebno je zajed vse komponente" Gospod Pe/er/e, najprej naše čes/bbe b /meno vanjo za mandatarja za sestavo nove s/ovensbe v/ade. Med vaš/m Zcra/š/m ob/sbom na tčorošbem ter na Dunaju ste se v /zjavab m mterrjnj/A po em stran/ /žreb// prot/ odcep/tv/ 5/oven/je od Jugos/a-v/je, po drug/ stran/ pa napovedat/ re/erent/Mm o nov/ ustav/, b/ naj b/ 5/oven/jo pr/pe/ja/a do tega, „da b/ zavze/a svoje mesto v Evrop/ bot samozavestna, suverena /n gospodarsbo zdrava država." 5/ /abbo te na prv/ pog/ed nasprotujoč/ /zjav/ raz/agamo v to smer, da /ma za vas bot des/gn/ranega m/-n/strsbega predsedn/ba bon-/ederac/ja vendar/e prednost pred odcep/tv/jo 5/oven/je? Odcepitev - zadnji izhod Naš osnovni cilj je doseči potno suverenost Siovenije, kar pa ne pomeni že vnaprejšnje odločitve za odcepitev. Menimo, da je to polno suverenost mogoče doseči v okviru jugoslovanske konfederacije. Če pa ta ne bi uspela - predstavljamo si jo le na osnovi prostovoljne politične volje suverenih narodov -nam kot zadnja možnost ostane pravica do odcepitve, oz. popoldne neodvisnosti. Rekel pa bi, da je to za nas zadnji izhod, zato se bomo zavzemali, da bi uspela konfederacija. Z novo ustavo namerava Demos ustanov/t/ tud/ posebno m/n/strstvo za 5/o-vence v zamejstvu, torej za s/ovensbe narodnostne sbup-nost/ v Avstr/j/, Zta//jt /n na Madžarsbem ter za osta/e 5/ovence po svetu. Edo bo v prebodn/ /az/, dob/er še ne bo sprejeta nova ustava, odgovoren za to področje /n bdo naj b/ po vašem mnenju po tem vod// to m/n/strstvo. Pred časom ste ce/o nam/gn///, da b/ to m/n/strstvo /abbo vod// tud/ zamejsb/ 5/ovenec. Parlament in viada V prehodni fazi lahko delujemo samo po starih zakonih in po teh ne moremo uvesti takega ministrstva. V preteklosti je bila to stvar SZDL oz. njenega sveta. To bo treba sedaj dvigniti na nadstrankarski nivo. Skrb za Slovence v zamejstvu oz. po svetu bo uveljavljena po dveh linijah: v parlamentu in v vladi. V parlamentu že zdaj deluje komisija za narodnosti in mislim, da bo treba to skrb uveljaviti v njenem okviru. V vladi pa obstaja možnost, da bi imenovali recimo enega pomočnika, ki bi imel predvsem to skrb. Nadalje pa si predstavljam nekako svetovalno skupino pri vladi, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov naših skupnosti za mejo, v zdomstvu in izseljeništvu. Človek z onstran meje To pomen/, da b/ b// v /o sbup/no vb/jučen /ud/ pred-s/armb borošb/b 5/ovenrev? Vsaj eden. Gre za to, da zajamemo nekako vse komponente. /n bajje z m/n/s/rs/vom? Predstavljamo si, da bi bil to lahko človek, ki ne živi v Sloveniji, ki živi zunaj, bodisi za mejo ali drugje. Po vašem ob/sbu v Ce/ovcu je b//o v //sbovm služb/ N5E5 zap/sano, da s/e /z/ar/// - c///ram -, da je seda/ za rse čase bonec z /deo/ošbo cep//-r//o narodnos/ne sbupnos// /er samoro//n/m podp/ran-jem po /deo/ošb/b r/dZ-b/b, bo/ je bZ/o /o za čas „/0-rar/šer". Ms/e morda pr/ /em preb//ro /n brez po-/rebnega prerer/anja prerze// /rd//re, b/, posebe/ bar se //če zadn/Zb dreb dese//e///b, sp/ob ne odgorar/a/o de/-s/rom. Napraviti bilanco Torej, kolikor sem jaz, ne le kot zgodovinar, ampak tudi sicer spremljal ta razvoj, se z dvemi desetletji ne morem strinjati. Drži pa, da je prišlo v zadnjih letih do sprememb, ki jih omenjate, vendar ne do takih, da bi lahko govorili o uravnoteženih razmerjih. Če gledam ves venec od Trsta do Celovca, moram - če potegnem črto - reči, da so bile nekatere linije izrazito bolj podpirane in da ravnotežje ni bilo vzpostavljeno. V tem smislu je bila tudi moja izjava. Poudarjam pa, da zdaj nikakor ne želimo eno ideologijo zamenjati z drugo. Kljub temu pa bo treba tudi na tem - kot na drugih področjih - napraviti bilanco. V Ce/urcu s/e se sreča// s brščausb/m, bo/ bonzerra/Zr-n/m /aborom borošb/b 5/o-rencer. Bo r pr/bot/uus// pr/-š/o /ud/ do razgovora z vsem/ preds/avmb/ borošb/b 5/ovence v oz. /ud/ z /ev/m /aborom? Ne zamerite mi, če bom kritiziral rabo besede konzervativen, ker ima pri nas zelo negativen prizvok. Na primer, ko je bila okrogla miza o Evropi na Dunaju, je pisalo o „zborovanju desničarjev" in s tem smo bili v zavesti Slovencev negativno označeni. Pri nas na Slovenskem je sedaj tisti del, ki vztraja na starem, levica. Kot predsednik SKD Toda nazaj k vašemu vprašanju. Ta moja pot je bila v nekem smislu neformalna, opravil sem jo od Trsta preko Celovca in Dunaja. Srečanja v Novi Gorici se je udeležil tudi predstavnik SKGZ, tako da ta pot le ne predstavlja neke komponente zapostavljanja. Nadalje moram omeniti, da uradno tudi še nisem nominiran za mandatarja in da sem te obiske opravil kot predsednik slovenskih krščanskih demokratov. Iz Trsta sem prejel povabi-loš še preden sem bil predviden za funkcijo mandatarja za sestavo vlade, za tem pa sem opravil še pot v Avstrijo in se ustavil tudi v Celovcu. Na Dunaju pa sem bil gost Ljudske stranke, tako da nisem bil v funkciji mandatarja oz. designiranega predsednika vlade. Ko bodo te zadeve formalizirane, bo vsekakor prišlo do takega razgovora, ki ga pričakujete po vašem vprašanju. Ne želim nikogar pustiti ob strani ali ga postavljati v tak položaj. Gospod Pe/er/e, tfovo///e še vprašanje, bdaj bos/e pred v/doma ja vnos// preds/a-v/// novo s/ovensbo v/ado /n v babšnem časovnem obdob/u že// Demos oz. nova v/ada /zveš// referendum o s/a/usu 5/ovem/e. Govor je b// o šes//b mesec/b. V zvezi z referendumom želimo, da bi bila že ustava sprejeta po tej poti, da bi se na ta način nekako pokazal ta vsenarodni konsenz. Ustava ni stvar, ki se sprejema kar tako na hitro, zanjo je šest mesecev nekak minimum. /n v/ada? 7. maja bo prvo zasedanje skupščine in šele takrat bo tudi ustoličeno predsedstvo republike. Šele potem lahko stečejo te formale zadeve. Računam, da bomo novo vlado lahko predstavili na naslednjem zasedanju skupščine. Dva/a /epa za razgovor /n že//mo vam uspeba pr/ odgovornem po////čnem de/u, b/ čaba vas /n vaše sode/a vce. Lojze Peterle se je rodi! leta 1948 v Čužnji vasi na Dolenjskem v družini malega kmeta. Gimnazijo je končal v Novem mestu, iz zemljepisa in zgodovine je diplomiral na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Zaključil je tudi prvo stopnjo ekonomije na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po študiju je bil zaposlen kot raziskovalec na področju urejevanja prostora ter varstva okolja, na urbanističnem inštitutu v Ljubljani. Zadnja štiri leta je bil strokovni svetovalec za varstvo okolja na republiškem zavodu za družbeno planiranje. Pred nekaj meseci pa je designirani šef nove slovenske vlade nastopil svobodni poklic kot samostojni kulturni delavec. Za predsednika Slovenskih krščanskih demokratov je bil izvoljen na ustanovni konferenci stranke pred dobrim letom. Ein Ministerium fur ,,S!owenen in der WeM" Der designierte Minister-prasident der Republik Slo-wenien, Lojze Peterle, kun-digte in einem Exk!usiv-In-terview mit dem Chefredak-teur des „Slovenski vestnik" Ivan Lukan an, daB mit der neuen Verfassung der Republik Slowenien, die iiber eine Volksabstimmung bis Jahresende in Kraft gesetzt werden soli, auch die Ver-pflichtung der Republik Slowenien gegentiber den in Osterreich, Italien und Un-garn lebenden slowenischen Volksgruppen, sowie ge-gentiber slow. Gastarbei-tern im Ausland und Aus-siedlern verankert werden soli. Peterle, der in der Funk-tion des Obmannes der Slo-wenischen Christdemokra-ten in Karnten und Wien weilte, deutete in dem In-terview auch an, daB das „Ministerium fur Slowenen in der Welt" durchaus auch von einem Vertreter der slo-wenischen Volksgruppen aus einem der genannten Nachbartander, also auch einem Kiirntner Slowenen, gefiihrt werden konnte. Weiters kundigte der 42jah-rige Neo-Politiker an, daB es einem Beirat fur Volks-gruppenfragen geben wer-de, in dem die Karntner Slo-wenen sicherlich mit mehr als einem Vertreter prasent sein werden. Zur Frage einer mogli-chen Abspaltung Slowe-niens von Jugoslawien be-tonte Peterle, daB er wie auch Demos ein „konfo-derales Jugos!awien" an-streben und eine Abspaltung nur den „!etzten Aus-weg" zur Sicherstellung der vollen Souveranitiit Slowe-niensdarstellensvurde. Seine Regierung werde er nicht schon im Rahmen der konstituierenden Sitzung des Parlamentes am kom-menden Montag, dem 7. Mai, sondern erst in der dar-auffolgenden zweiten Sitzung des neuen sloweni-schen Mehrparteien-Parla-ments vorstellen. Dies dtirf-te jedoch noch im Monat Mai sein. Novi slovenski večstrankarski parlament, ki se bo konstituiral prihodnji ponedeljek, 7. maja je, kar zadeva strankarsko porazdelitev oz. sestav, znan. Demos bo v vseh treh zborih zasedel 126 od 240 poslanskih sedežev, ZKS-SDP in ZSMS-liberalna stranka po 38, Socialistična zveza Slovenije-SZDL 16, italijanska in madžarska narodnostna skupnost imata v vsakem zboru po 2 poslanca (skupno 6), 16 poslancev pa je neopredeljenih, oz. jih niso kandidirale stranke. , ,Ein weiterer Sdiritt in Ridhtumg Segregation../' Steiiungnahme der „Arbeitsgruppe Voiksgruppenfragen" an der Universitat Kiagenfurt/ Celovec zum Entwurf eines Bundesgesetzes fur die Novetlierung des Minderheitenschu!-gesetzes fur Karnten und zum Entwurf eines Minderheiten-Schulverfassungsgesetzes Der Arbeitsgruppe Volks-gruppen an der Universi-tat Klagenfurt/Celovec unter dem Vorsitz von Univ.-Dozent Dr. Wotf-gang Hoizinger gehoren rund 25 anerkannte Sprach- und Erziehungs-wissenschafter, Minder-heitenexperten, tnstituts-leiter wie auch Vertreter der Hochschuterschaft an. Mitgtied ist auch der Prorektor der Universitat Ktagenfurt/Cetovec Dr. Gunther Hodt. Bei unserer Begutachtung ge-hen wir von drei Grundsatzen aus, die in der Entscheidung des VtGH vom 15.12.1989 enthalten sind und die fur die vveiteren Minderheitenschulregelungen eine unumgangliche Richtlinie darstellen: 1. Art 7 Z 2 des Staatsvertra-ges von Wien ist ein unmittelbar anvvendbares Verfassungsrecht, das keiner einfachgesetzlichen Konkretisierung bedarf. Mit Art. 7 Z 2 wird ein subjektives offent-liches Recht auf Elementarunter-richt in slovvenischer Sprache gevvahrleistet, fur dessen Rechtsausubung ausfuhrungs-gesetzliche Bestimmungen kei-ne Voraussetzung darstellen. Von daher entsprechen Erlaute-rungen, da8 „ohne Anderung des Minderheiten-Schulgeset-zes ... ein nach Ansicht des Ver-fassungsgerichtshofes verfas-sungsgemaBer Zustand nicht hergestellt werden" kann, nicht der tatsachlichen Auffassung und Entscheidung des VfGH. 2. Der VfGH hebt in seiner Entscheidung besonders hervor, „daB verfassungsgesetzliche Minderheiten - Schutzbestim-mungen, wie sie Art. 7 Z 2 des Staatsvertrages von Wien ent-halt, schon vom Regelungs-zweck her nicht restriktiv ausge-legt werden durfen". Wie spater noch ausgefuhrt wird, vvider-sprechen mehrere Punkte des vorliegenden Novellierungsent-wurfs diesen prinzipiellen Aus-sagen des VfGH. 3. Der VfGH halt ausducklich fest, daB mit seiner Entscheidung „nur ein Mindeststandard an schulischer Versorgung ver-fassungsrechtlich festgelegt" und gevvahrleistet wird. Damit ist die Einrichtung sogenannter ..Mittelpunktschulen" ausge-schlossen. Der Entwurf zur No-vellierung des Minderheiten-schulgesetzes ubergeht diese ausdruckliche Bestimmung und mochte uber die Einrichtung von Berechtigungssprengeln (Art. I, § 10, Abs. 3) zum System von Mittelpunktschulen gelangen. Vorvveg kann festgehalten wer-den, daB der Entvvurf der Novel-lierung implizit und explizit jenen negativen Reaktionen folgt, die nach dem Verkunden des Er-kenntnisses des VfGH vom 15. 12. 1989 besonders in Karnten vvahrzunehmen waren. Die An-drohungen, die Entscheidung des VfGH brachte nur Nachteile fur die slovvenischer Volksgrup-pe mit sich, vvurden mit der Um-setzung der vorliegenden Novel-lierung VVirklichkeit werden. Um-so unverstandlicher erscheint es uns, daB sich die Autoren des Novellierungsentvvurfs auf einen verfassungsgemaBten Zustand berufen, der der Entscheidung und Ansicht des Verfassungsge-richtshofes angeblich entspra-che. Kritik an den einzetnen Bestimmungen Zu§10, Abs. 1,2,3: In dieser Bestimmung er-blicken wir einen ganz konkreten Versuch, den derzeitigen Geltungsbereich des zvvei-sprachigen Schulwesens aus dem Schuljahre 1958/59 deut-lich einzuschranken. Fur die Autoren des Novellierungsent-wurfs gehoren dem autochtho- nen Siedlungsgebiet nicht mehr jene Schulen an, in denen im Schuljahr 1958/59 zvveisprachig unterrichtet vvurde, und die Ge-meinden, in denen diese Schule liegen. Diese Einschrankungen vvidersprechen selbst den Aus-fuhrungen von Dr. Ralph Unkart, wonach alle Schulen, an denen zvveisprachiger Unterricht erteilt wurde (Stichdatum: Schuljahr 1958/59), zu zweisprachigen Schulen zu zahlen sind (vgl. R. Unkart: Zur Lage der Slovvenen in Karnten, S. 35). Nach dem Volksgruppengesetz und nach der Anvvendung der Ergebnisse der geheimen Erhebung der Muttersprache (14. 11. 1976) droht mit dieser Novelle eine vveitere raumliche Restriktion der Rechte der slovvenischen Volksgruppe in Karnten. Der Ge-setzgeber behalt sich offenbar selbst vor, das ..authochthone Siedlungsgebiet" der Karntner Slovvenen zu definieren. Mit einer solchen Rechtsauslegung kann der tatsachliche Minder-heitenschutz nicht gevvahrleistet vverden. Wir verweisen ausdrucklich darauf, daB jeder Versuch, das historische autochthone Siedlungsgebiet (mindestens der Umfang der zvveisprachigen Schulen von 1958/59) einzuschranken, den oben genann-ten 3 Richtlinien der Urteilspre-chung des VfGH vviderspricht, und damit eine neuerlicher Be-schvverdeanlaB an den Verfas-sungsgerichtshof provoziert wird. Aus den Bestimmungen der Abs. 2 und 3 (Volks- und Hauptschulen mit slovvenischer Unterrichtssprache so-wie Neusortierung der Schulen durch sogenannte Berechti-gungssprengel) ergeben sich besonders bedenkliche Mog-lichkeiten der Diskriminierung der potentiellen Interessenten fur den zvveisprachigen Unterricht. Damit sollen rein slovve-nische Schule geschaffen vverden, fur die sog. Berechti-gungssprengel die Basis darstellen sollen. Langfristig dient diese organisatorische Anord-nung nur der Schaffung von Mittelpunktschulen, vvomit eine alte und langjahrige For-derung des Karntner Heimat-dienstes (namlich: Mittepunkt-schulen fur slovvenische Kinder) in Erfullung gehen vvurde. Die beabsichtigte Einrichtung von Volks- und Hauptschulen mit slovvenischer Unterrichtssprache sovvie die Einfuhrung der „unverbind!i-chen Obung Slovvenisch" (sie-he § 11 Abs. 3) sind eindeutige MaBnahmen gegen das zvvei-sprachige Schulvvesen und sollen die Bevolkerung im zvveisprachigen Gebiet von der Zvveisprachigkeit fernhal-ten. Eine Schulregelung, die eine ethnische Homogenisie-rung von Schulerinnengrup-pen zum Ziel hat, vvurde nur den Ethnozentrismus in den Schulen verstarken und kann nicht im geringsten den Zielen und Anspruchen des Intelektu-ellen Lernens gerecht vverden. Die organisatorische Kombi-nation von eigenen slovvenischen Mittelpunktschulen (mit den dazugehorenden Berechtigungssprengeln) und „un-verbindlicher Obung Slovve- nisch" vvurde bereits in abseh-barer Zeit die Aushohlung des zvveisprachigen Unterrichts in Karnten bedeuten. Weil die im Minderheiten-schulgesetz unter § 12 lit. a ge-gannten Schulen bis heute in Karnten nicht eingerichtet vvurden, fordern vvir, diese Bestimmung ersatzlos zu streichen. Ebenso soli die vorgesehene Bestimmung § 10, Abs. 3 (im vorliegenden Entvvurf), mit der im VVe-ge von Berechtigungssprengeln Mittelpunktschulen geschaffen vverden sollen, ersatzlos gestri-chen vverden. Zu§11,Abs. 1und2 VVahrend nach dem Erkennt-nis des VfGH der Elementarun-terricht in slovvenischer Sprache auBerhalb des autochthonen Siedlungsgebiets uberall dort verpflichtend ist, vvo ein (nach-haltiger) Bedarf besteht, versu-chen die Autoren des Novellierungsentvvurfs die Verpflichtung zur Bereitstellung des Angebots des Elementarunterrichts mit einer „DARF"-Bestimmung zu umgehen. Gerade mit der Einfuhrung von Berechtigungssprengeln, die auch auBerhalb des autochthonen Siedlungsgebiets den slovvenischen Elementarunterricht organisatorisch regeln sollen. wird zugleich auch die Schaffung von Mittelpunktschulen Realitat. Damit bekommt das System von Mittelpunktschulen Modellcharakter fur eine analoge Regelung im derzeitigen zvveisprachigen Geltungsbereich. Es vvare nur eine Frage der Zeit, das „vorbild!iche Funktio-nieren" von Mittelpunktschulen fur das autochthone Siedlungsgebiet „schmackhaft" zu ma-chen und diese politisch durch-zusetzen. Mit der Installierung von groB-raumigen Berechtigungssprengeln auBerhalb des autochthonen Siedlungsgebietes wird das Angebot auf einige vvenige Standorte eingeschrankt. Diese Einschrankung wird selbst in den Erlauterungen des Allgemei-nen Teils bereits angesagt (vgl. zu § 11, Abs. 2, S. 5). Dem Ge-setz vvird damit nur minimals Ge-nuge getan. Eine derartige Losung kann keinesvvegs im Sinne und Geiste des Erkenntnisses des VfGH ge-sehen vverden. Der Gesetzgeber hat aufgrund der Entscheidung des VfGH die einmalige Gele-genheit und Verpflichtung, die zvveisprachige Erziehung hzvv. den slovvenischen Elementarunterricht auBerhalb des autochthonen Siedlungsgebiets durch eine groBzugige Regelung anzu-regen und zu unterstutzen. In Zeiten einer verstarkten uberregionalen Kooperation und zunehmenden Bedeutung von Regionalsprachen finden vvir die vorliegende Bestimmung als nicht aufgeschlossen und nicht im Sinne der Forderung von Zvvei- und Mehrsprachigkeit. Das beabsichtigte System von Berechtigungssprengeln ist eine Behinderung fur ein vielfaltiges Angebot zvveisprachiger Erziehung. Wir sind auch der Ansicht, daB eine solche organisatorische Regelung nicht imstande ist, Vorurteile abzubauen, Ver-standnis fur die eigene Minder- heit im Lande zu vvecken und eine gute Basis fur Volkerver-standigung herzustellen. Hinter einer soleh restriktiven Ausle-gung des Erkenntnisses des VfGH kann nur die politischeAb-sicht stehen, eine groBere Na-chfrage nach zvveisprachiger Ausbildung bzvv. Elementarunterricht in Slovvenisch durch schulorganisatorische Barrieren von vornherein zu unterbinden. Zu§11,Abs.3 Diese Bestimmung, mit der Slo-wenisch als „unverbind!iche Ubung" eingefuhrt vverden soli, bedarf einer ausfuhrlicheren Be-trachtung: * Schon nach der jetzt gel-tenden Gesetzeslage (vgl. § 17 MiSchg) hatte der Gesetzgeber jederzeit die Moglichkeit, an Volks- und Hauptschulen mit deutscher Unterrichtssprache auBerhalb des derzeitigen Gel-tungsbereichs des Minderhei-tenschulvvesens, die slovvenische Sprache als unverbindli-chen Unterrichtsgegenstand an-zubieten. Die Landesschulbe-horde ist vveder von den beiden slovvenischen Zentralorganisa-tionen noch von anderen bil-dungs- und schulpolitisch enga-gierten Institutionen an der Rea-lisierung eines solchen Vorha-bens gehindert vvorden. Im Sinne einer landesvveiten Forderung der zvveiten Landessprache pla-dieren vvir vveiterhin dafur, auBerhalb des derzeit gultigen zvveisprachigen Schulbereichs die Moglichkeit ,,Slowenisch als unverbindliche Ubung" endlich zu realisieren. * Wir vvenden uns aber ent-schieden gegen den Versuch, ,,Slovvenisch als unverbindliche Ubung" innerhalb des Geltungs-bereichs, also im autochthonen Siedlungsgebiet, einzufuhren. Diese MaBnahme hatte eine Auf-splitterung jener Schulerinnen zur Folge, die als potentielle Schulerinnen fur den zvveisprachigen Unterricht zu sehen sind. Die ohnehin kleine Gruppe von Angemeldeten (20 % im Geltungsbereich) vvird in zvvei bzvv. eventuell sogar 3 Typen sortiert: W Angemeldete zum zvveisprachigen Unterricht W Angemeldete fur Slovvenisch als unverbindliche Ubung * Schulerinnen und Schulen mit Slovvenisch als Unterrichtssprache (siehe oben unsere Ab-lehnung zu § 10, Abs. 2). Gegen eine solche Sortierung sprechen sovvohl Grunde des sozialen Lernens als auch Ziele einer Friedenserziehung. Auf die Dauer vvurde das zvveisprachige Schulvvesen eine solche Auf-splitterung nicht verkraften, wei) ihm die potentielle Basis fur den Erhalt fehlen vvurde. Immerhin ist eine ..unverbindliche Ubung" nicht bevvertungsrelevant und bringt keine negativen Beurtei-lungskonsequenzen fur die Schulerinnen mit sich. ..Slovvenisch als unverbindliche Obung" bedeutet letztlich nicht nur die Entvvertung des zvveisprachigen Unterrichts, sondern auch die Entvvertung der slovvenischen Sprache uber-haupt. ..Slovvenisch als unverbindliche Ubung" bedeutet die Marginalisierung der slovvenischen Sprache im zvveisprachigen Gebiet. Das Slovvenische vvird in ein vveitgehend funk- tionsloses Abseits gedrangt. Es verliert in dieser organisatori-schen Anordnung jede identi-tatsstiftende und volkerverstan-digende Rolle. Ein solehes Ab-seitsstellen der slovvenischen Sprache im schulischen Anfor-derungsprofil vviderspricht samtlichen Pramissen des inter-kulturellen Lernens, die von der Gleichvvertigkeit und Gleichran-gigkeit aller Kulturen und Spra-chen ausgehen. Hinter solchen SortierungsmaBnahmen vvird ein kultureller Rassismus zuneh-mend sichtbar. Die Verdrangung des „Slowe-nischen" in den Bereich unver-bindlicher Ubungen zeigt auch, vvelchen Stelienvvert die Autoren des Novellierungsentvvurfs der Sprache der slovvenischen Volksgruppe selbst in ihren an-gestammten Siedlungsgebiet beimessen: Slovvenisch vvird damit schulisch und gesellschaft-lich bedeutungslos. An dieser Stelle ist wohl folgende Frage berechtigt: VVarum vvird nicht Deutsch als unverbindliche Obung im derzeitigen Geltungsbereich des zvveisprachigen Schulvvesens angeboten? Es ist eine falsche Einschat-zung, zu meinen, mit dieser „un-verbindlichen Obung" den Zu-gang zur slovvenischen Sprache zu erleichtern. Man darf nicht nicht vergessen, vvelche Bedeu-tungslosigkeit der slovvenischen Sprache und Kultur mit dieser organisatorischen Anordnung zugefugt vvird. ..Slovvenisch als unverbindliche Obung" vvird schulorganisatorisch zu einer verschiebbaren GroBe, die aus dem Normalunterricht ausge-gliedert vvird und nur bei erfor-derlichen Anmeldungszahlen zustandekommt. Die jahrliche Anmeldungserfordernis ist letztlich ein Unsicherheitsfaktor, ob eine solche unverbindliche Obung abgehalten vverden kann oder nicht. Diese Unsicherheit erlaubt keine langerfristige Pla-nungfureinensinnvollen Sprach-unterricht. Die Bedeutungslo-sigkeit ..Slovvenisch als unverbindliche Obung" kommt u. a. auch darin zum Ausdruck, daB bei einer Gefahrdung des Schul-erfolgs von einer vveiteren Teit-nahme an der unverbindlichen Obung abzuraten ist (vgl. SchUG,§12). Bei der Einfuhrung „Slowe-nisch als unverbindliche Obung" geht es den Autoren des Novellierungsentvvurfs nicht darum, die derzeitigen gesellschaftlich bedingten behindernden Um-stande fur den Ervverb und die Akzeptierung der slovvenischen Sprache abzuschaffen. Im Ge-genteil: Diese organisatorische SortierungsmaBnahme stellt eine neuerliche Barriere zur ge-sellschaftlichen Akzeptanz des zvveisprachigen Unterrichts dar. Geringe oder keine Sprach-kenntnisse in Slovvenisch bei angemeldeten Kindern, die haufig als Begrundung fur die Einrichtung von unverbindlichen Obun-gen angefuhrt vverden, vverden als ein subjektiv anzulastendes Defizit von Schulerinnen behan-delt. Die unzureichenden Slovve-nisehkenntnisse vverden als ein organisatorisches Problem ge-sehen, nicht aber u. a. als ein Er-gebnis des politischen Klimas, vvelches das Slovvenische in (ForfsefzungaufSe/fe 70/ Titu je znotraj Jugos/av/je uspe/o utrditi srez/ med narod/ /n narodnostmi, d/7 je vsepovsod dobrodošel (levo). Z ^od/te//7ma /nd/je /n Egipta, /Vedrujem /n Masse/jem, je Tito v začetku šestdeset//? /et ustanov/ g/danje neuvrščen/'/?, kateremu prav /etos spet predseduje Jugoslav/)a. Ob 10. obletnici Titove smrti Dane^, 4. maja, pred dasef/m/ let; je v //dd/jan.sdem ničnem centra - po večtedensd/ d/'td/ za žtr/jenje - v /etu žtv/jenja nmr/ do^tp Broz-7"do, eden najpomemd-nejštd po/it&ov m drža^n&ov 20. sto/etja. Vod/te/j uspešne partizanove borbe prod nemšVtm in itui/)'an,sA:im okupatorjem med drago svetovno vojno, a.stanovde/j tn dosmrtni predsednik nove dag osla v/je, njen trikratni beroj, maršal, mogočni voditelj (danes razpadajoče) komanlsdčne partije, ter državnik svetovne veljave, kot .yoM,stanovifei/ gibanja neavrščenlb, In borec za svobodo koloniziranih In zatiranih narodov tret/ega sveta, sl je brez dvoma zaslažll visoko mesto v zgodovini. Toda tadl zanj velja, da se nihče ne more Izogniti rešeta zgodovine/ TITO človek, ne nadčlovek! IVAN LUKAN Nekakšno obliko jugoslovanske ocene predsednika Tita deset let po njegovi smrti je v razgovoru s „Slovenskim vestnikom" in novinarji drugih avstrijskih časopisov pred nekaj dnevi podal direktor in glavni urednik beograjske „Borbe" Manojlo Vukotič, človek, ki vodi enega največjih časopisov na Balkanu. Po Vukotičevem mnenju Jugoslovani sedanjo deseto obletnico smrti predsednika Tita ne bodo obujali z velikim sijajem, slavnostnimi akademijami in drugimi pompoznimi prireditvami, saj za taka praznovanja trenutno razpoloženje ni ustrezno. V zadnjih letih in mesecih se je preveč pisalo o Titu, večkrat tudi mnogo slabega, je dejal prvi mož te velike časopisne hiše v Beogradu. 71to, /ege/idarn/ vodja partizanske vojne prot/ nemškemu /n Italijanskemu okupatorju. Pri tem je menil, da je po desetih letih skrajni čas, da se Jugoslovani, od Slovenije do Makedonije, od Hrvaške do Srbije ter Bosne in Hercegovine, do Črne gore, končno zavejo, da je bil Tito pomembna oseba za zgodovino Jugoslavije in njenih narodov in narodnosti, da pa je poleg številnih odlik imel tudi svoje slabosti". „Tito je bil človek, ne nadčlovek!" je poudaril Vukotič. Kakšne Titove slabosti bi navedli, če ste jih pri njem že sami ugotovili, smo vprašali radovedni novinarji. Vukotič: „Omenil bi njegovo izrazito nagnenje po razkožju, pretirano stremljenje po ustvarjanju sijaja, kakršnega si siromašna socialistična država ne bi smela privoščiti, njegovo pretirano avtoritarnost ter njegovo ravnanje na meji zlorabe te avtoritarnosti." Številne pomembne politične odločitve so bile namreč sprejete skoraj izključno po njegovi volji, za kar je moralo drago plačati jugoslovansko gospodarstvo, je dejal glavni urednik „Borbe" in obenem visok politični funkcionar in jugoslovanski komunist. Signal za odprto razpravo o delu in osebnosti predsednika Tita pa ni dal šele Vukotič ali kak drug visoki komunistični funkcionar, temveč je to vprašanje že pred leti sprožila slovenska mladina, organizirana v takratni ZSMS, Zvezi socialistične mladine Slovenije. Le-ta je kot prva postavila pod vprašaj sodobnost „glorifikacije Tita" s tako imenovano štafeto mladosti. Najprej je bila njena zahteva po odpravi tega scenarija zavrnjena, celo obsojena, sedaj pa štafete ni več! Drugi taki znaki so v mlajši preteklosti sledili in opozorili opazovalce politične scene, da se slika moža-velikana v ljudstvu spreminja, da je postala bolj kritična, ne da bi se pri tem pozabile Titove zasluge za Jugoslavijo, se ne upoštevala njegova vloga v razmerju sil med obema velikima blokoma ter velik pri- spevek Jugoslavije za nerazviti, tako imenovani tretji svet. Jugoslavija v zadnjem času vse hitreje spreminja svoj obraz, spreminja se politični sistem, ki je več kot 40 let preprečeval uveljavitev političnega, večstrankarskega pluralizma, ki pa je bil tesno povezan z osebo Tita, katerega velika zasluga je bila, da je s prekinitvijo stikov s Stalinovo Sovjetsko zvezo jugoslovanskim narodom in narodnostim štirideset let kasneje prihranil boleč in delno tudi krvav prehod v demokracijo, kot smo ga morali spremljati v zadnjih mesecih leta 1989 na Vzhodu. Novejša zgodovina vzhodnoevropskih držav bo napisana na novo, kar velja tudi za Jugoslavijo, v to pa se vključuje tudi ocena dela in osebnosti Josipa Broza Tita. Ko bo dosežen trenutek njegove resne demitizacije in relativi-ranja, bodo šele dani pogojiza objektivno, pravično in zgodovinsko oceno. V Jugoslaviji se tej stopnji hitro približujejo, čeprav s časovno in regionalno različno hitrostjo. Ugotovitev glavnega urednika „Borbe", da je treba iz Josip Broz T!TO Josip Broz Tito se je (uradno) rodil 25. maja 1892 v Kumrovcu na Hrvaškem. Oče je bil Hrvat, mati Slovenka. Izučil seje za kovinarja, s 23 leti se je udeležil prve svetovne vojne in I. 1915 prišel v rusko ujetništvo. Leta 1920 se je vrnil iz Rusije in kot simpatizer revolucije v Zagrebu vstopil v komunistično partijo, kjer se je začel njegov vzpon v partijskih organih. Žel. 1937 je postal generalni sekretar KPJ. Od leta 1941 je v od nemških nacistov in italijanskih fašistov zasedeni Jugoslaviji organiziral in vodil odpor partizanske vojske. L. 1943 je postal maršal, naslednje leto je bil že dejansko vladar v Jugoslaviji, čeprav je bil formalno izvoljen za predsednika šele 29. novembra 1945. Leta 1948 je Tito kljub najhujšim pritiskom Sovjetske zveze prekinil s Kominformo in se kasneje močneje naslonil na zapadne sile. Znotraj Jugoslavije pa se je leta 1950 začel sistem samoupravljanja. Leta 1960 je bil Tito eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih in ostal vse do svoje smrti eden glavnih oblikovalcev politike tega gibanja v svetu. 4. maja pred desetimi leti je Josip Broz-Tito po večmesečni bolezni v 88. letu starosti umrl v Kliničnem centru v Ljubljani. „nadčloveka Tita" za kakršnega ga ljudje v mnogih, posebno južnih krajih države še smatrajo, končno narediti „Tita človeka", je pomemben korak k oceni, ko bosta osebnost in življenjsko delo Tita položena na rešeto zgodovine. Ko se bodo jugoslovanski narodi in narodnosti danes ob 15.05 spomnili desete obletnice Titove smrti, bodo to naredili z bolj jasno, bolj objektivno in tudi bolj človeško sliko o ustanovitelju povojne SFR Jugoslavije. Nevarnost, da bi pri tem napačno ocenili vsejugoslovansko, evropsko, da, celo svetovno vlogo Tita, ne obstaja. Drugo pa je, kakšno bodočnost hočejo danes različni narodi in narodnosti v Jugoslaviji. Titova Jugoslavija, kakršna je bila od leta 1945 do danes, v današnjem času ne more več obstajati. Federacija je preživeta, konfederacija aktualna. Po zmagi desno-nacionalističnih sil na Hrvaškem ter vztrajanju Srbije na centralistični ureditvi današnje Jugoslavije pa se je odprlo še več drugih, za Jugoslavijo eksistenčnih vprašanj. HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen Am 7. Mai konstituierende Sitzung des s!owenischen Parlaments: Demos stellt auch den Parlamentsprasidenten Am kommenden Montag, dem 7. Mai, tritt das erstmals nach dem Krieg aus mehre-ren politischen Parteien be-stehende slowenische Parlament in Ljubljana zu seiner konstituierenden Sitzung zu-sammen. Im neuen Parlament hat das aus sechs Parteien bestehende Wahlbundnis Demos mit 126 von insgesamt 240 Abgeordneten die abso-lute Mehrheit. Die Reform-Kommunisten (ZKS-SDP) und die Liberalen (ZSMS) sind mit je 38 Mandaten die zwei starksten Einzelpartei-en. Im aus drei Kammern be-stehenden Parlament sitzen ferner 16 Abgeordnete der Sozialistischen Partei, 16 Un-abhangige und je drei Ange-horige der italienischen und der ungarischen Volksgruppe in Slowenien. Im Rahmen der ersten Sitzung wird das gewahlte Re-publiksprasidium mit dem Prasidenten Milan Kučan of-fiziell vereidigt werden, zum neuen Parlamentsprasiden-ten wird mit groBer Sicher-heit Dr. France Bučar von der S!owenischen demokrati-schen Partei (SDZ) gewah!t werden. Was die Regierungsbil-dung anbelangt, gab es zwi-schen dem von Demos desi-gnierten Ministerprasidenten Lojze Peterle und verschiede-nen Kandidaten der einzel-nen Demos-Parteien bereits Gesprache, Koalitions-Kon-takte wurden auch mit der Liberalen Partei hergestellt. Mit neuem Vorstand ins 10. Jahrzehnt Der Slowenische Alpen-verein/Slovensko planinsko društvo begeht heuer sein 90-jahriges Bestandsjubilaum. Bei der kurzlich stattgefunde-nen Vollversammlung wahlte man auch einen neuen Vorstand, den als Obmann J. Lesjak anfiihrt. Der schei-dende Obmann Franc Kropivnik, stellte im Rechen-schaftsbericht fest, daB es dem Slowenischen Alpenver-ein gelunen ist, Mitglied des Verbandes alpiner Verei-ne Osterreichs zu werden, womit der Slowenische Al-penverein national und inter-national anerkannt wurde. Der Verhand will auch heuer die Alpen-Adria-Idee vertie-fen: nach dem Nationalpark Krimmel sol heuer der Tri-glav-Nationalpark (und nach-stes Jahr ein Park in Italien) eine „Glocke der Freund-schaft" ilberreicht bekom-men. Kein KAB-Denkma! auf der HoIIenburg Jetzt ist die Frage der Auf-stellung eines Denkmales fiir die Abwehrkampfer bei der Wegscheide auf der Hollen-burg endgliltig gekliirt. Wie berichtet, wollte die Kott-mannsdorfer Ortsgruppe des KAB gerade an jener Stelle ein Denkmal errichten, an der noch einige Tage nach Kriegsende Partisanen von zuruckfliehenden SS-lern er-mordet wurden. Die endgtil-tige Entscheidung tiber die Denkmalerrichtung des KAB fuhrte nun ein in geheimer Abstimmung des Kottmanns-dorfer Gemeinderates gefaB-ter BeschluB herbei: 13 Ge-meinderate stimmten gegen die Aufstellung, einer ent-hielt sich der Stimme und nur fiinf Gemeinderate stimmten fiir die Erlaubnis zur Errich-tung. Eltemverein am BG fiir Siowenen im Landesvorstand Im Rahmen der Hauptver-sammlung des Landesver-bandes der Elternvereinigun-gen an den hoheren und mitt-leren Schulen Karntens in der Vorwoche in Klagenfurt/Ce-lovec, wurde der Obmann des Elternvereines am BG und BRG fiir Slowenen, Ivan P. Lukan, erneut in den Landesvorstand gewahlt. AlsOh-mann wurde Dr. Willi Rainer bestatigt. „Der Obir-Diaiekt in Karnten" Dieser Tage ist im Verlag der Osterreichischen Akade-mie der Wissenschaften das Buch „Der Obir-Dialekt in Karnten" von Univ.-Ass. Mag. Dr. Ludvik Karničar, einem Karntner Slowenen, der an der Universitiit Graz tatig ist, der Offentlichkeit priisentiert. Das Buch stellt eine der umfassenden Stu-dien nicht nur slowenischer, sondern aller Karntner Dialekte iiberhaupt dar. Es war das Bestreben des Autors, die gesamte Sprachwelt einer dorflichen Gemeinschaft zu erfassen und sie sowohl im Hinblick auf die linguisti-schen Eigenheiten, die Semantik als auch auf einige ethnologische Aspekte zu charakterisieren. Aus diesem Grunde fanden auch die Mi-krotoponymic und die Vulgo-namen der Pfarre Ebriach/ Obirsko sowie ein Kapitel tiber die dorftich-nachbarli-chen Beziehungen, die Auf-schluB tiber die zwischendor-fliche Kommunikation bie-tet, Berucksichtigung. Z novim odborom v deseto desettetje Občni zbor Slovenskega planinskega društva je potekal v znamenju njegove 90. obletnice ustanovitve in izvolitve novega odbora. Prav v smislu jubileja pa je še posebej pomembno, daje dosedanjemu odboru s predsednikom Francijem Kropivnikom društvo uspelo vključiti v članstvo Avstrijske zveze planinskih društev. Tako se je SPD uvrstilo med priznana planinska društva in s tem postalo znano tudi na mednarodni ravni - prav to pa dokazuje številna korespondenca, o kateri je udeležencem občnega zbora poročal Franci Kropivnik. Med najvažnejšimi dosežki zadnje dobe je Franci Kropivnik navedel tudi pravdni uspeh Slovenskega planinskega društva, saj mu je šele pred kratkim uspelo, da je koča nad Arihovo pečjo na BOROVLJE. - Število prenočitev v občini iz leta v leto pada, manjka tudi usklajen načrt za celotni razvoj turizma, prav tako pa tudi še ni jasno bodoča oblika vasi in delov občine. Zato je bil eden najvažnejših sklepov boroveljskega občinskega sveta, da so dunajski inštitut za razvoj turizma poverili s študijo, ki naj bi Borovljam zagotovila boljšo prihodnost. Na iniciativo predstavnikov mesta Tržič pa bo morda prišlo do pomembne novosti: župan Krainer je namreč na seji poročal, da se Tržičani zanimajo za ponovno odprtje stare ljubeljske ceste, ki naj bi služila predvsem kot turistična privlačnost. Zdaj bodo preverili, ali bi finančno ministrstvo na Dunaju sploh pristopilo k taki zamisli, saj bi bilo treba urediti tudi mejne formalnosti, zasesti carinsko hišico,... Občinski odborniki pa so sprejeli tudi sklep o preureditvi in razširitvi otroškega vrtca, sklep pa jim je olajšala obljuba deželne vlade, da bo Srečanje z ORF DOBRLA VAS. -Koroški radio z vsemi svojimi oddelki je minuli vikend izvedel serijo sporeda, ki je dobrolsko občino s njenimi možnostmi in težavami predstavil tudi izven Koroške. Med najbolj uspelimi prireditvami je bil dvojezični kulturni večer, navdušila pa sta tudi slovenska literata Cvetka in Florjan Lipuš. V razpravi o gospodarstvu pa so domačini nakazali težave, s katerimi se srečujejo v tej občini. Bleščeči ostala v njegovi lasti. Za osrednjo prireditev ob 90. obletnici pa je Kropivnik napovedal, da bodo 23. junija popraznovali ob Krških jezerih; tedaj bodo člani SPD namreč v varstvo PD Nova Gorica izročili „zvon prijateljstva", ki bo tako že drugi znak povezovanja med narodi. Kot smo pred časom že poročali, so slovenski planinci tak zvon podarili že koči v narodnem parku Krimmel, sledil bo zvon za Triglavski narodni park, za naslednje leto pa želijo uresničiti svojo zamisel prijateljstva v prostoru Alpe-Jadran s podaritvijo zvona za kočo nekje v Italiji. Pri volitvah novega odbora je bil za novega predsednika izvoljen Hanzi Lesjak, dobro znan tudi kot zavzet kulturnik (na sliki ga vidite kot igralca v uprizoritvi Miklove Zale), prispevala 3 milijone šilingov, tako da bo delež občine relativno majhen. Napovedana pa je tudi dotacija (3,3 milijona šilingov) iz plebiscitnega sklada; ta denar pa naj bi Boroveljčani uporabili za ureditev cest ter za nakup sredstev za kulturo. V zadevi športne dvorane pa ni bilo sklepa - sanacija bo najbrž predraga. Mov/ predsednik SPD; Hanz/ Lesjak podpredsednik je Jožko Igerc, tajnik Rihard Brum-nik, blagajničarka pa Vera Resmann. Dosedanji predsednik Franci Kropivnik pa bo novoizvoljenemu vodstvu v pomoč kot odbornik. Največje želje društva za prihodnost: fotografske natečaje ..Planine v sliki" bo prirejalo tudi nadalje, saj so dobro uspeli, sicer pa ostaja tudi velika želja po postavitvi druge planinske koče -morda nekje v Podjuni. Govorilne ure za naše kmete CELOVEC. -Dipl. inženirja Štefan Domej in Hanzi Miki bosta od prihodnjega torka, 8. maja, imela redne govorilne ure Za pogovor bosta na voljo vsak torek od 9. do 12. ure v blagovnem oddelku Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Rosentaler StraBe 85, tel. (0463) 51-23-65-0. Siovo od Barbare Potočnik Profesorski zbor, sošolke in sošolce ter zastopstvo staršev na slovenski gimnaziji v Celovcu, člane slovenskega prosvetnega društva „Drava", prijatelje ter krajane Žvabeka in Suhe je pretekli teden pretresla vest o smrtni nesreči mlade, komaj 15-letne dijakinje Barbare Potočnik. Nesreča se je zgodila 26. aprila popoldne, ko se je Barbara peljala s kolesom po deželni cesti in se je vanjo zaletel avto, ki ga je vozil nemški državljan Goudi Kampe. Pogreba preteklo nedeljo na pokopališču v Žva-beku se je udeležila nepregledna množica žalujočih. Od rajne Barbare so se v cerkvi poslovili domači župnik Simon Wutte, Bar- Barbara Potočnik barin veroučni učitelj mag. Jože Andolšek ter sošolec Samo Hudi, ob odprtem grobu pa so spregovorili ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dv. sv. dr. Reginald Vospernik, zastopnica razreda oz. dijakov Katja Gasser ter predsednik domačega kulturnega društva „Drava" Leonhard Katz. Slednji se je Barbari zahvalil za zavzeto sodelovanje v društvu, predvsem pa v pevsko-instrumen-talni skupini, v kateri je sodelovala osem let. Ravnatelj dr. Vospernik se je poslovil v imenu šole in poudaril, da je bila Barbara izredno kolegialna in integrativna dijakinja in da je tako za razred kot za skupnost dijakov slovenske gimnazije pomenila obogatitev, ki jo bodo odslej pogrešali. Vsi govorniki so posebno staršem, sestri Mariji, bratu Benediktu ter sorodnikom izrekli globoko sožalje. S pesmimi in teksti so se od Barbare Potočnik poslovili še dijaki gimnazije, oktet „Suha", cerkveni zbor ter pevsko-instru-mentalna skupina pod vodstvom Rozine Katz, ki je v slovo zapela pesem, ki jo je Barbari v slovo napisal Herman Germ. Stara Ljubeljska cesta spet odprta? t Odstranitev ,,beie lise": obirščina znanstveno zajeta L Coriach- VVegscheide m H! H M H H /Va razpoku na Htvmperku /e ne bo brambovskega spomenika. Večinski skiep: brambovcem ne bodo dovoiiii spomenika O narečjih Roža, Podjune in Ziije že dalj časa obstajajo znanstvene obravnave. Četrta velika skupina slovenskega koroškega narečja, to je govorica kapelskih grap in selskih planin - skratka obirsko narečje, pa je bila doslej pravcata bela lisa na jezikovnem zemljevidu. Univerzitetni asistent in rojak z Obirskega mag. dr. Ludvik Karničar s slavističnega inštituta graške univerze je to vrzel zapolnil in hkrati postavil lingvističen spomenik svojemu domačemu kraju. Pri založbi avstrijske akademije znanosti je namreč te dni izšla njegova knjiga z naslovom „Der Obir-Dialekt in Karnten" (Obirsko narečje na Koroškem). Obširna monografija je sad petnajstletnega raziskovalnega dela in vsebuje okoli 10.000 narečnih besed. Ob predstavitvi knjige v Mohorjevi založbi je avtor dejal, da za brezhibno komunikacijo med ljudmi zadostuje že 900 besed. Bogat besedni zaklad obirskega narečja (in drugih slovenskih narečij) spet dokazuje, da narečje nikakor ni „grdo" ali „samo za hlev", temveč da se diferenciranost vaškega življenja zrcali v visoko razviti sinonimiki in v oblikah natančnega izražanja. Velikokrat že sama sprememba naglasa daje isti besedi drugačen pomen. Dr. Karničar najprej opisuje glasoslovni sistem obirskega narečja, nato sledijo ledinska imena in besedni zaklad, ki ga je sestavil s pomočjo intervjujev z infor-manti (domačini). Večina teh je v času trajanja raziskave že odšla od nas, tako da so v knjigi ohranjeni številni edinstveni izrazi iz kmečkega in gorskega življenja, ki jih dandanes ne slišimo več. Tretji del knjige sestavljajo trans-kripti raznih starih molitev, legend in pripovedk, šaljivih in resnih. Narečja so neprecenljiva podlaga za raziskovanje jezika, njegovega sistema in zgodovinskega razvoja. Tako se tudi na območju obirskega narečja (Lepena, Korte, Obirsko, Lobnik, Bela, Rem- šenik, Sele) najdejo deloma še praslovanski naglasi. Koroška narečja pa so zaradi obrobne lege nasploh bolj občutljiva za lingvistične pojave, vse to pa seveda obogati tudi standardni jezik. Udeleženci ob predstavitvi knjige^ med njimi znanstveniki s slavističnega instituta celovške univerze, so to pomembno inventarizacijo obirskega narečja sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj je s tem poleg dela vaške kulture ohranjen tudi del naše slovenske koroške identitete. Knjiga stane 420 šil. in jo lahko kupite v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. F. Rulitz dr. Lt/dv/k Kam/čar L Vprašanje brambovskega spomenika na Humperku je končno urejeno: občinski svet Kotmare vasi je z večino sklenil, da spomenika ne bo! To je najpomembnejši sklep zadnje občinske seje v Kot-mari vasi, na kateri so obravnavali tudi zahtevo kotmirške organizacije Karntner Ab-wehrkampferbunda za postavitev takega spomenika brambovcem, ki naj bi stal na razpotju na vrhu Humperka. Septembra lani so kotmir-ški brambovci občino zaprosili, da bi jim dovolila postavitev spomenika na Humperku. Prvi pogovor s predstavniki občine je bil 28. decembra (takrat je bil župan še Josef Struger). Tedaj so brambovci po daljši razpravi ponudili, da bi bil na spomeniku lahko dvojezičen napis. KOTMARA VAS. -Zadnja leta se je v občino Kotmara vas priselilo mnogo ljudi, zato je postalo vedno bolj pereče tudi vprašanje odstranjevanja odplak. Od Celovca proti Ilovju že kopljejo jarek za kanalizacijo; to delo bo opravljeno do letošnje jeseni. Najprej bodo na kanal priključili občino Žihpolje. Na svoji zadnji seji pa je tudi kotmirški občinski svet soglasno sklenil, da se bo na to kanalizacijsko omrežje priključila tudi Kotmara vas. Kotmirški občinski odborniki pa so obravnavali tudi obračunski zaključek za leto 1989, ki je potrdil, da občina vestno gospodari, čeprav zadolženost na občana znaša 800 šilingov. Ob tem pa so najhujši problem občinske ceste, ki še vedno niso urejene. Odbornik EL Jože Wa-kounig pa je tudi opozoril na Drugi pogovor z njimi je bil 14. februarja letos. Zastopnik EL Jože Wakounig je takrat prebral pismeno izjavo, v kateri odklanja spomenik, posvečen samo dogodkom 1. 1920. V premislek pa je predlagal spomenik z dvojezičnim napisom, posvečen dogodkom v letih 1920 (plebiscit), 1945 (konec vojne in osvoboditev) in 1955 (podpis državne pogodbe). Tak spomenik pa so brambovci odklonili. 13. marca je bil na kotmirški občini pogovor z zastopniki Zveze koroških partizanov. Tudi ZKP je namreč zaprosila za dovoljenje, da bi postavila spomenik na Humperku (na mestu, kjer bi moral stati brambovski spomenik, je namreč 11. maja 1945, po koncu vojne, padel tri ekološke „bombe": Burg-stallerjevo jamo ob cesti proti Čahorčam, nekdanjo občinsko jamo za odlaganje smeti in na odlagališče na Humperku. Poleg tega pa je tudi dejal, da bi bila za kmete potrebna hladilnica in krožek !van Lukan spet v deželnem vodstvu združenj staršev CELOVEC. - Predsednik Združenja staršev na ZG in ZRG za Slovence v Celovcu, Ivan P. Lukan je bil pretekli teden ponovno izvoljen v deželno vodstvo združenj staršev na višjih in srednjih šolah na Koroškem. Na volitvah so potrdili tudi dosedanjega predsednika dr. Willija Rainerja ter njegova namestnika inž. Baldurja Prascha ter Haralda Sobeja. partizan Jožef Koren iz Kaj-zaj pri Bilčovsu). Predsednik EL Jože Wakounig je v tej razpravi izjavil, da je proti obema spomenikoma, ker „s kamnitimi ploščami ne moremo rešiti problemov", dodal pa je: „Če pa bi dovolili brambovski spomenik, je jasno, da mora občina dovoliti tudi partizanskega!" 29. marca je bil nato še zadnji razgovor med občinskimi predstavniki in brambovci. Zupan Gotzhaber (SPO) je že takrat napovedal, da se bo o spomeniku glasovalo tajno, in to na seji občinskega sveta dne 6. aprila. Na tej seji pa je 13 odbornikov glasovalo proti spomeniku, eden se je vzdržal, pet pa jih je glasovalo zanj. S tem je torej odločeno: večina je postavitev spomenika brambovcem odklonila! za prodajo lastnih pridelkov. Na prihodnjih sejah pa bodo obravnavali še nekaj zahtev EL: omejitev hitrosti na 80 oz. 70 km/h na cesti Kotmara vas-Ilovje in predlog, naj občina čimprej zaposli svetovalca za okolje. Glavna tema občnega zbora Deželne zveze Združenj staršev na višjih in srednjih šolah Koroške je bila reforma višje stopnje na splošnoizobraževalnih šolah ter nova oblika mature. Reformo je v strnjeni obliki zastopnikom staršev predstavil deželni šolski nadzornik dv. sv. Scher-bantin. V okviru zborovanja je bilo ugotovljeno, da številna Združenja staršev nakupujejo šolsko opremo, kot na primer kopirne aparate, projektorje in druge pripomočke, ki bi jih morala nabavljati ravnateljstva šol. KFt^tTBANK' Posojilnica-Bank Borovlje išče in sprejme V3JCHC3 za prihodnje šolsko leto. Pogoji so zaključena šolska obveznost in znanje obeh deželnih jezikov. Interesenti naj pošljejo pismene prošnje s priloženim življenjepisom in spričevalom prvega semestra. V primeru, da bo več prijav, ho sprejemni izpit. Učna doba se prične 16. julija. Posojilnica-Bank Borovlje nadalje sprejme absolventa trgovske akademije ali slovenske gimnazije oz. osebo, ki ima izkušnje v bančništvu. Interesenti naj pošljejo pismeno prošnjo s priloženim življenjepisom in spričevalom. Plača in uvrstitev po dogovoru oz. po kolektivni pogodbi. Za bolj čisto občino: sogiasno za kanaiizacijo CANKARJEV# F iKOLEDAR DOMMw PRIREDITEV Sezona 89/90 Št. 8 Petek. 4. mata ob 10. un m H 30 SIMFONIČNI MATINEJI ZA CMS Simfonični orekster Siovenske filharmo-mje. dirigent Marko Letonja, solist Vladimir Mlinarič. program: L. v. Beethoven - Klavirski koncert v Es-duru it 5 (I stavek); C. Franck - Simfonija v d-molu (2. in 3. stavek) vehka dvorana. zaki)učeno za CMS Nedelja. 6. maja ob 20. un Peter Handke VAROVANEC BI RAD POSTAL SKRBNIK (Da Mundel wiil Vor-mund sem) gostuje Minoriten Theater iz Gradca režija Herald Seuter, scenografija Stefan Ostender. glasba Marcus Heider; igrata: Rupert Lehofer in Berti PloII Slovenski Avstrijec oziroma avstrijski Slovenec Handke je napisal več gledaliških tekstov Ta je vsekakor eden bolj nenavadnih, saj m igralcem namenil nobene besede. Kljub temu pa je zgodba o tem. kako poskuša vsak, ki ima nekoga nad seboj, poštah vsaj tako močan, kot je ta nad njim. provokativna in napeta. Napetost za dva nema bojevnika: Handke je to 'nemo igro* napisal še v šestdesetih letih (praizvedba leta 1969 v Frankfurtu). Herald Seuter je režiral dramo o varovancu, ki hoče postati tak, kot je njegov skrbnik z dvema igralcema, živo glasbo Marcusa Heiderja in z živahno, a precizno teatraliko. Na eni strani čutimo naivno m opičjo željo posnemanja, na drugi arogantno hladnost m samozadostnost, deli pa ju ostra meja med absolutno nadvlado m naivno nedolžnostjo. *To m gledališče igralca niti gledališče režiserja. Ustvarjamo avtorsko gledališče, gledališče, ki daje možnost vsakršnemu avtorstvu - kar je v navezavi s Handkejem še toliko laže* (Herald Seuter) mala dvorana. 40 din Od 7. do 11. maja_________________ PODOBE TRENUTKOV Teden kulture ljubljanskih srednješolcev mala m okrogla dvorana. 30 dm_____ vsako sredo ob 17. un_____________ PROMENADNI KONCERT GODBE MILICE Kidričev park. pred CD, vstopnine m Četrtek, 10. maja ob 19.30 in petek H maja ob 19.30_____________ KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE modri abonma I m H dirigent Uroš Lajovic sodelujejo: Ana Pusar-Jerič, Dragica Kovačič, Branko Robmšak, Ivan Sancin. Zbor opere SNG Maribor m Consortium musicum program: L. v. Beethoven - Simfonija št. 9 v d-motu op. 125 velika dvorana, 140, 120, 100 din Petek. 11. maja ob 18. un_________ FRANZ ROSENZVVEIC predava Mladen A Švare v sodelovanju z Društvom 2000 sejna V4, vstop prost za nedeljo, 13. maja ob 20. un napovedano gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozonšta, Beograd /KLICANJE PTIC (Dozivanje ptica) /bo predvidoma 16. junija Gledališče Helios: BRIGADE LEPOTE gledališka himna______________________ ponovitev - v maju ponedeljek, 14., torek. 15., sreda, 16., četrtek. 17., nedelja, 20., sreda 23., četrtek, 24., četrtek, 31. - vselej ob 21. uri. v juniju 1., 2., 3. ob 21. uri. ovalna dvorana, 90 dm, popustov ml Torek 15 maja ob H. uri_________ SLAVNOSTNI KONCERT OB 20-LETN1-CI GLASBENE MLADINE SLOVENIJE KVARTET POZAVN Srednje glasbene m baletne šole, Maribor Marjan Petrej, Matej Krajter, Fredi Simonič, Mihael Švagan SIMFONIČNI ORKESTER Srednje glasbene ln baletne šole, Ljubljana dirigent Franci Rizmal Program (Grieg, Gervatse, Petersen. Žitnik, Christensen. Haddad, Beethoven) bo povezovala Mojca Menart srednja dvorana, zaključeno za GMS Sreda. 16. maja ob 20. un A HEART FULL OF SWINC New Swing Ouartet nam bo predstavil OB 10-LETNIC1 DELOVANJA CD Torek, 8. maja ob 19. uri TRADICIONALNI LITERARNI VEČER OB OBLETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev (mala dvorana, vstop prost) Sreda, 9. maja ob 18.30 BELA KRIZANTEMA okrogla miza. na kateri bodo sodelovali člani Društva slovenskih pisateljev (okrogla dvorana) Sreda, 9. maja ob 19.30 SVEČANI KONCERT OB 10-LETN1-CI DELOVANJA CANKARJEVEGA DOMA KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent Uroš Lajovic, solisti: Ana Pusar-Jerič, Dragica Kovačič, Branko Robinšak, Ivan Sancin sodelujeta zbora opere SNG Maribor (zborovodja Maksimilijan Feguš) m Consortium musicum (zborovodja Muko Cuderman) program: L. v. Beethoven - Simfonija št. 9 v d-molu op. 125 velika dvorana (zaključeno) DAN ODPRTIH VRAT Četrtek, 10. maja ob 9.30: MEDVEDKI NA SEMNJU. otroška matineja z Janezom Bitencem, Metko Duimin in Borutom Lesjakom (srednja dvorana); ob 11. uri: KLOŠAR ALI KAJ SI JE ŽELELO SLAMNATO STRAŠILO, gledališko-lutkovna predstava z Aljo Tkačev m Nino Skrbinšek (mala dvorana); ob 11.30: KOMORNI KONCERT, učencev glasbene šole Vič Rudnik (Galerija CD); ob 12. uri: OTVORITEV NOVEGA SREDIŠČA ZA INFORMACIJE IN PRODAJO VSTOPNIC v Emonskem prehodu (pasaža Maksimarketa) ob 12. in 18. uri: ZAKLADI FRANČIŠKANSKIH SAMOSTANOV BOSNE IN HERCEGOVINE (Galerija CD); ob 12. uri: VETER V MREŽI, slovenski film, režija Filip Robar Dorin (srednja dvorana); ob 16. uri: PROMENADNI KONCERT GODBE MILICE (Kidričev park); ob 17. uri: PREDSTAVITEV ORGEL s kratkim koncertom (velika dvorana); ob 19. uri: MAURICE, angleški Mm, režija James Ivory (srednja dvorana); ob 21. uri: PRIČETEK POSKUSNEGA PROGRAMA V KLUBU CD VSTOP NA PRIREDITVE JE PROST. brezplačne vstopnice za prireditve, ki bodo 10. maja, dvignite pri blagajni CD svojo novo ploščo. Pričakujemo tudi goste! velika dvorana, 110, 90 dm Sreda, 16. maja ob 13. un______ UPORABNA GEOLOGIJA, MINERALOGIJA IN MIKROPALEONTOLOGIJA predava prof. dr. Herbert Hagn, Miinchen v sodelovanju s Slovenskim arehološkim društvom sejna El, vstop prost . ob sredah, 16., 23. in 30. maja ob 18. un DELAVNICA MARKA POGAČNIKA UMETNOST SPREMEMB predava Marko Pogačnik (ponovitev) Letošnja delavnica - osma po vrsti - uvaja udeležence v meditacijo. Delavnica predstavlja meditacijo kot ključno orodje za spoznanje samega sebe, samospremmjanje m uravnoteženje osebnih energetsfah m duševnih svetov, okrogla dvorana, 60 dm (prodaja vstopnic v kompletih) Sreda, 16. maja ob 20.30 RITUAL NOVA Ansambel Ritual Nova tz Novega Sada, z Borisom Kovačem, Nenadom Vrba-škim, Bordem Delibašičem, Veljkom Ni-koIičem-Nikom in Ivano Indin, bo predstavil glasbo z nove plošče, ki so jo posneli na Nizozemskem, v sodelovanju s CIDM mala dvorana, 50 dm Četrtek, 17. m petek, 18. maja ob 19.30 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE oranžni abonma 1 m 11 dirigent Tadeusz Wojciechowski solisti Rudi Pok, Aleš Kacjan, Darko Linarič, Maks Strmčnik program; J. S. Bach - Brandenburški koncert št 4 v G-duru; M. Strmčnik - Koncert za orgle, pojočo žago in okre-ster; J. Brahms -Simfonija št. 2 v D-duru op. 73 velika dvorana, 100, 80, 60 dm Petek, 18. maja ob 20 30 APERGHIS Francoski kulturni center CHARLES NODIER m CD predstavljata francoski glasbeni eksperimentalni teater - APERGHIS, ki nosi ime po svojem najvidnejšem članu. Razširjanje obzorij m nenavadnost navadnosti. Prisluhnite glasbi okoli nas! Zanimivo bo! mala dvorana, 50 dm B. Stade OB LETU OSOREJ ponovitve komedije - uspešnice iz produkcije CD sobota, 19., nedelja, 20., ponedeljek, 28 m torek. 29, maja ob 20. uri okrogla dvorana, 80 dm, popustov m 15. 5. - gostovanje Ravne na Koroškem Ponedeljek, 21 maja ob 1930__________ MILOŠ MLEJNIK, violončelo RE1NER CEPP, klavir srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus program: B. Britten - Sonata v C-duru op. 65; F Chopin - Sonata v g-molu op. 65; M. Lipovšek - Balada; A. Schnittke - Sonata (1978) dvorana Slovenske filharmonije, 60, 50. 40 dm Ponedeljek. 21, torek, 22. m sreda, 23. maja ob 9 m 11 uri____________________ Andrej Rozman: ZLATO JABOLKO avtor m režiser Andrej Rozman-Roza, dramaturgija: Mojca Kumerdej, Ksenija Hribar; koreografija: Srnja Ožbolt. Tanja Zgonc, scenografija Gledališče Ane Monro: kostumografija: Mojca M Pungerčar m Lidija Bernik Plesni teater Ljubljana, Gledališče Ane Monro in Cankarjev dom vam še enkrat ponujajo na ogl&f otroško detektivsko uspešnico lanskega leta, ZLATO JABOLKO Jurko se še vedno podi naokoli, pobija zmaje m se na vse mogoče načine bon za Alenčico, predvsem pa bi seveda rad našel čepico sreče za svojega očeta-kralja. PAZITE, DA VAS NE PODERE BUL-BAGER!!! srednja dvorana, 30 dm Torek, 22. m sreda, 23. maja ob 19. un FILMI ŠTUDENTOV AGRFT avtorji: Jan Zakonjšek, Sašo Podgoršek, Zdravko Pečenko, Igor Šterk, Tomo Aleksov, Andrej Košak, Amir Murato-vič, Veronika Prosenc, Aiken, Igor Zupe, Miha Hočevar in Aleš Verbič mala dvorana, 20 dm Torek, 22. maja ob 19. un______________ VEČER HRVAŠKE LITERATURE organizatorja: Društvi slovenskih m hrvaških pisateljev v sodelovanju s Cankarjevim domom vstop prost Sreda. 23. maja ob 19.30_______________ ORGELSKI VEČER Miloš Laloševič, orgle program: G. Frescobaldi - Toccata pn-ma; ). Pachelbel - Dorski preludij m fuga; j S. Bach - Pastorale v F-duru: L. Sorkočevič - Leziom contrapunto iz 1754, št. 1 v g-molu, št. 2 v e-molu, št. 3 v g-molu m št. 4 v C-duru (orgelska redakcija Miloš Laloševič); F. Liszt - In-troitus, Madžarski list, San Francesco; S. Bimčki - Pater Noster (orgelska trans-knpetja Miloš Laloševič), M. Laloševič - Per aspera ad astra velika dvorana, 60,40 dm Četrtek, 24. maja ob 20. uri KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ACADEMY ST. MARTIN IN THE FIELDS, Velika Bntamja dirigentka Iona Brown program: G. F. Handel - Conceno grosso op. 6 št. 11; M. Tippett - Litt-le Musič; J. S. Bach - Brandenburški koncert št. 3; A. Vivaldi - Štirje letni časi Komorni orkester Akademije St. Martin m The Fields je eden najzna-memtejših komornih orkestrov na svetu. velika dvorana, 150, 100, 80 dm (za abonente koncertov RTV Lj m Slovenske filharmonije poseben popust) Akademijo St Martin m The Fields je leta 1959 osnoval Sir Neville Marrtner. Skupino najboljših londonskih simfoničnih glasbenikov je povezala želja po muziciranju v manjšem mštrumentalnem orkestru brez dirigenta. V petdesetih letih so se glasbeni trendi po Evropi zopet obračati k baroku m tudi glasbeniki Akademije St. Martin m The Fields so se pridružili tem usmeritvam. Prvi koncerti orkestra so bili v cerkvi St. Martin m The Fields na londonskem Trafalgar Squaru. Orkester je posnel na gramofonske plošče preko 400 glasbenih del, ki obsegajo glasbeno ustvarjanje od 17. do 20. stoletja. Za svoje izjemno delo je orkester prejel veliko priznanj m nagrad, med drugimi tudi osem nagrad 'Edison*, kanadski Grand Pnx m številne zlate plošče Četrtek, 24. maja od 9. do 18. ure. ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST 3. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV IN MENTORJEV LJUBLJANSKE REGIJE v sodelovanju z Mestnim komitejem za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo m telesno kulturo sejne V1-V4, vstop prost Petek, 25. maja ob 20. uri KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA zelem abonma dirigent Mariin Fischer-Dieskau, ZRN solista Monika Skalar, violina m Franc Avsenek, viola program: P Mihelčič - Smfometa za pihala, trobila m tolkala; W A Mozart - Koncertantna simfonija za violino, violo m orkester v Es-duru, K 364; A. Zemlm-sky - Morska deklica, simfonična fantazija velika dvorana, 100, 80, 60 dm Nedelja, 27. maja ob 10. uri PILOV .NAJ* VESELOŠOLSKI DI-RENDAJ v sodelovanju s Pionirskim listom velika dvorana, sejne V1-V4, vstop prost Torek, 29. maja ob 19.30 LETNI KONCERT APZ TONE TOMŠIČ dirigent Jože Fiirst program: J. Gallus, J. Jež, H. Wolf, P. Šivic, M. Ravel, C. Samt-Seans, F Martin, O. Messiaen, V. Globokar velika dvorana, 60, 50, 20% popust za skupine Torek, 29. in sreda, 30. maja ob 19.30 PRODUKCIJA SREDNJE GLASBENE IN BALETNE SOLE, Ljubljana srednja dvorana, 50 dm Sreda, 30. maja ob H. uri PODELITEV LEVSTIKOVIH NAGRAD organizator Mladinska knjiga mala dvorana, vstop prost Četrtek, 31. maja m petek, 1. junija ob 19.30 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE modn abonma 1 m 11 dirigent Wolf-Dieter Hauschild solistka Dubravka Tomšič program: L. v. Beethoven - Koncert za klavir m orkester št. 2 v B-duru op. 19; G. Mahler - Simfonija št. 5 velika dvorana. 100. 80. 60 dm RAZSTAVE___________________________ Do 8. maja: ENRICO PASOUALI (Italija), fotografije, (mala fotogalerija) Do 30. maja: ZAKLADI FRANČIŠKANSKIH SAMOSTANOV BiH. Razstava zajema slike, plastike, relikvije, kamnite spomenike, knjige, tekstil m arhivsko gradivo. Material je zbran iz zbirk'dva-mdvajsetih samostanov, šestih rezidenc m treh župnij v BiH. Razstavo nam je posredoval Zavod za varstvo naravne m kulturne dediščine Bosne in Hercegovine iz Sarajeva. (Galerija CD, 20, 10 dm) Od 15. maja (otvoritev ob 19. uri) do 16. junija: AKT V VZHODNOEVROPSKI FOTOGRAFIJI DANES. 'Angleški jezik uporablja za označitev golega dva izraza: NUDE m NAKED. NUDE je izraz za akt m se povezuje z nekakšno božansko goloto, medtem ko NAKED označuje le stanje golote brez privzdignjenosti. Mnogi izdelki vzhodnih avtorjev nam z izjemno čistostjo približajo sliko telesa, ki je bliže izrazu NAKED kot pa NUDE.* (Giovanna Calvenzi) (sprejemna dvorana) Od 15. maja (otvoritev ob 19.30) do 25. junija: GORAN MALIČ, fotografije Fotografije Gorana Maliča so izraz osebnega doživetja železniške postaje. So podobe zapuščenih vagonov na tinh, po katerih se nikamor več ne pride. Izžarevajo razpoloženje, ki je mračno m na meji tragičnega, zloveščega, (mala fotogalerija) MTORMACUE CANKARJEV DOM kulturni in kongresni center 61000 Ljubljana, Kidričev park 1 YU - Jugoslavija tlx:32-lll YUCKKKC thf: 061 217-431 V programu lahko pride do sprememb, zato prosimo, da spremljate naše objave v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Obiskovalce prosimo, da ne zamujajo pričetka predstav! BLAGAJNA IN INFORMACIJSKI CENTER v Emonskem prehodu (pasaža Maximar-keta) sta odprta vsak delavnik od 13. do 20 ure, ob sobotah od 9 do 12 ure m uro pred začetkom prireditev, tel 222-815; centrala CD 221-121 (rezervacije samo za skupine) Rock skupma Brup navdušila mladino Na povabilo SPD „Rož" in SPZ je v Šentjakobu v Rožu preteklo soboto gostovala hrvaška rock skupina „Bruji" z Gradiščanskega. Večina mlade slovenske koroške publike skupino pozna z raznih solidarnostnih prireditev. SDP „Rož" je že lani zelo uspešno organiziralo prireditev „Majjazz", ki jo je obiskala pretežno mladina. Tudi letošnji koncert je privabil največ mladih, tudi takih, ki sicer ne obiskujejo slovenskih prireditev. Morda bo ta predprvomajski termin v Šentjakobu postal stalnica za mladino, ki si želi več kvalitetnih glasbenih prireditev. Kljub številnim priredit- vam je bila dvorana v Šentjakobu prepolna obiskovalcev, ki so se zbrali z vseh koncev južne Koroške. Bruji so publiki predstavili nov program, ki ga nameravajo še letos posneti na ploščo. Vsebinsko se ukvarjajo predvsem s problemi narodnostnih manjšin in drugih obrobnih skupin v naši družbi. Prav tako pomembna tema v tem sklopu je pustošenje domovine, ki poteka v obliki nasilne asimilacije in uničevanja okolja. Publika je Bruje nagradila z bučnim aplavzom, nekateri obiskovalci in društveniki pa so z njimi prepevali še do ranih jutranjih ur. V.O. KKZ vabi na Linhartov „vese!i dan" Konec tega tedna si bomo imeli priložnost ogledati čudovito gledališko predstavo. V organizaciji Krščanske kulturne zveze in krajevnih prosvetnih društev bo v soboto in nedeljo na Koroškem gostoval ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega z Linhartovim „Ta veseli dan ali Matiček se ženi". Za Slomškov spomenik Do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetitelja, pesnika in pisatelja. Septembra lani je minilo 130 let kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Šentandraža na Koroškem v Maribor. Ta 130-letnica pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek tam ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes. Ena od počastitev je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1991, ki jo načrtujeta mesto Maribor in mariborski škofijski ordinariat. Druga velika prireditev bo prihodnje leto, ko bodo v mariborskem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v slovenski zgodovini .ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato so obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike in skupnosti, s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih možnostih denarno podprli. Prispevke pošljite na naslov: Spomenik Antonu Martinu Slomšku, št. računa: 51800-743-29819. Nasvidenje v Mariboru jeseni 1991 ob otvoritvi Slomškovega spomenika. Odbor za kulturo Maribor Škofijski ordinariat Maribor Učene/ G/asbene šo/e na Koroškem so nasfop/7/ fud/ y skup/na/i Koncert glasbene šote v ŠkoEčah Podpornik!/;'/// Ramser Glasbena šola na Koroškem že vse od svoje ustanovitve prireja koncerte svojih učencev, ob koncu šolskega leta pa se najboljši predstavijo še na centralnem koncertu v Celovcu. Prejšnjo sredo je izvedla področni koncert v Škofičah, kjer je bil to prvi koncert te vrste, zato so bili prireditelji nekoliko v skrbeh, če bo uspel... Toda skrb je bila odveč. Društvena dvorana nad škofiško posojilnico je bila skoraj premajhna, toliko ljudi se je zbralo, da prisluhnejo mladim glasbenikom. Nasto- Po/eg f/avfe /n drug/d /nšfrtvmenfovse nekateri uči/o tudi igranja na zahtevnem saksofonu Spet gtedatiška premiera v Šentjanžu - tokrat otroci z igro „Muca copatarica" Lansko leto so v Šentjanžu aštudirali „Dobrnika in ožigalce", letos pa z najmlaj-mi pripravljajo otroško igro Muca copatarica". Pri delu m pomaga režiser Rado lužan z Jesenic. Poleg njega a z otroci vadita še Marica inter in Trudi Wicscr. To bo zagotovo lep kul-trni dogodek, ki ho privabil evilne gledalce, posebno tatere, saj bo premiera prav a materinski dan, 13. maja pajoči seveda niso bili samo iz Škofič, kjer deluje oddelek šele prvo leto, nastopili so tudi učenci iz drugih krajev Roža in Gur. Predsednik glasbene šole Jožko Hudi je v pozdravu izrazil svoje zadovoljstvo nad dobrim obiskom. Med udeleženci je bil tudi dobrotnik Vitli Ramser iz Švice, ki je za Glasbeno šolo na Koroškem kupil kar tri klavirje, njemu je izrekel poseben pozdrav in zahvalo. V sporedu, ki so ga učenci pripravili z učitelji Julija-nom Burdzijem, Matevžem Fabjanom, Majdo Golob, Slavkom Goričarjem, Andrejem Grafenauerjem, Ivanom Jankom, Gito Ma!!y, Rajko Puškaš, Jasmino Pogačnik, Marijo Pravst-Bezljaj, Lovrom Sodjem, Melito Stropnik, Andrejem Varlom in Romanom Verdelom, je nastopilo kar 20 posameznikov in skupin, ki so pokazali presenetljivo visoko raven igranja na različnih inštrumentih od klavirja, harmonike, saksofona, flavte, kitare in drugih. Za konec pa je nastopil zbor tečajnikov zbo-rovodske šole. Ob tej priložnosti so se prvič predstavili mladi zborovodje Tatjana Tolmajer, Janja Kert in Janez Karner. ob 19. uri pri Tišlerju v Šentjanžu. Prireditelj je domače slovensko prosvetno društvo, ki se odrske prireditve zelo veseli, saj so prav otroci obet za nadaljevanje igralske tradicije v domačem kraju. Nastopili bodo Eva Moschitz, Eva Malte, Benjamin Malte, Rozi Krasnik, Angela Wie-ser, Lucija Hafner, Natalija in Tamara Pinter. Kot že rečeno, je režiser Rado Mužan, za glasbeno opremo pa skrbi Peter Moschitz. Mladi koroški pesnik Fabjan Hafner, ki je pred nedavnim prejel literarno nagrado mesta Gradec, uspešno nadaljuje svojo umetniško pot. Po izidu prve pesniške zbirke Indigo je napisal že vrsto novih pesmi. Z njimi se bo danes zvečer ob 19.10 predstavil v Koroškem radiu - 02, ko bo na sporedu literarna oddaja, ki traja do 20. ure. Hafner bo v napovedani oddaji bral iz cikla pesmi, kateremu je dal naslov „Lehr die Hiinde liigen". Ljubiteljem poezije priporočamo, da prisluhnejo Hafnerjevi umetniški besedi. M/ad/ igra/c/, k/ se bodo predstavi// z igro „Muca copatarica' Datum Kra) PRIREDITVE Prireditelj Petek Kulturna taberna LITERARNO BRANJE -Andrea Kulturno društvo 4.5. Pri Joklnu Konrad in Fabjan Hafner bereta „Pri Joklnu" 20.30 v Celovcu iz svojih del Sobota kulturni dom TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI KKZ 5.5. vŠentprimožu gostuje: Mestno gledališče ljubljansko 20.00 V nedeljo, 6. maja, ob 14. uri pri Cingelcu na Trati in ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu Sobota pri Adamu 80 LET KOČNE SPD „Kočna" 5.5. v Svečah sodelujejo: MoPZ Kočna, cerkveni pevski zbor, 19.30 Fantje izpod grmade (Trst) in Tamburaši Šentjanž Sobota pri Florjanu GLEDALIŠKA PREDSTAVA „DOMOV" (Felix SPD „Edinost" 5.5. vVogrčah Mitterer) gostuje: gledališka skupina SPD 20.00 „Radiše" Sobota pri Mežnarju „45 LET OD KONCA SVETOVNE VOJNE, SPD ..Gorjanci" 5.5. v Kotmari vasi 35 LET OD PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE 19.30 POGODBE" predava: dr. Avguštin Malte Nedelja farna dvorana KONCERT - nastopajo: MePZ ..Gorotan", družina Lipuš, otroški zbor 6.5. 20.00 v Šmihelu Šmihel in tercet saksofonistk Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku organizira LETOVANJE OTROK NA MORJU v času od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku Krk. Cena znaša 1.700 šil. Prijave so možne do 25. maja 1990 na posojilnici v Pliberku. Četrtek konferenčna POD1JSKA DISKUSIJA KAJ IN KAKO PRAZNUJEM010. OKTOBRA? 10.5. dvorana Delavske 19.30 zbornice v Celovcu Sobota pri Kovaču MATERINSKA PROSLAVA IN PREDSTAVITEV SPD ,.V. Poianšek" 12.5. na Obirskem DOKUMENTACIJSKEGA DELA O OBIRSKEM 20.00 NAREČJU - delo je napisal naš rojak, univ. asistent mag. dr. Ludvik Karničar. Spored bodo sooblikovati domačini s petjem in recitalom v narečju; uvodne besede dv. sv. dr. Pavel Apovnik Sobota ljudska šola SPOMLADANSKI KONCERT SPD ..Trta " 12.5. 20.00 vžitari vasi Sobota kulturni dom MATERINSKA PROSLAVA-spored oblikujejo: SPD ..Danica" 12.5. v šentprimoiu otroci iz vrtca, učenci ljudske šole, učenci 19.30 glasbene šole in mlajši mladinski zbor Nedelja v gostilni pri MATERINSKA PROSLAVA SPD„Bilka" 13.5. Miklavžu, 19.30 Bilčovs Nedelja gostilna Folta MATERINSKA PROSLAVA SPD ..Vrtača" 13.5. v Sl. Plajberku nastopajo: Kvartet bratov Smrtnik 14.30 in domači zbor MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 2.5.1990 dobite (šit.) ptačate (šit.) za 1 ameriški dolar $ 11,60 12,20 za 1 angteški funt č 18,95 19,95 za 100 franc, frankov f 205,00 215,00 za 100 ital. lir Lit 0,935 0,985 za 100 dinarjev DiN 90,00 110,00 za 100 švic. frankov sfr 798,00 822,00 za 100 hoiand. guldnov Hfl 617,00 635,00 za 100 nemških mark DM 693,90 711,90 Posredujeta: Posojiinica-Bank Zveza-Bank, Ceiovec 10 t9 M 26 37 42 (43) X12 XXI m 212 Joker:526846 b.j. Stava:0:0,2:0,0:l,H b.j. Nadstrankarski časopis koroških Stovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Kiagenfurt, telefon 0463/514300, te!eks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071. StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenifurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ). SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschatlee 4, 9020 Cetovec, telefon: (0 463) 32 385 Vrtnarstvo BAJEC Viktor Vrtnarjenje pod folijo in steklom: napotki za uspešno vrtnarjenje. - Lj.: Kmečki glas. - 419 str. : ilustr. BECKETT Kenneth A. Vrt v lončkih : razkošje rastlin na balkonu, terasi in dvorišču. -Lj.: CZNG. -167 str.: barvne ilustr. BERNATZKY Aloys Vrtni koledar : svetovalec za vse leto. - Lj. : Mladinska knjiga. -147 str.: ilustr. BiGGS Tony Pridelovanje vrtnin : solatnice, kapusnice, stročnice, korenovke, plo-dovke, dišavnice. - Lj.: ČZP Kmečki glas. - 228 str.: barvne ilustr. GOLOB izidor Vrt in letni časi: priročnik o vrtnih rastlinah. - V Lj. : Prešernova družba. - 198 str. : barvne ilustr. LARKCOM Joy Solatni vrt : pridelovanje zelenjadnic na organski način. - Lj.: CZNG. -166 str.: barvne ilustr. UREDITEV VRTA : vse o načrtovanju in pripravah za zares uspešno vrtnarsko leto. - [Lj.]: Mladinska knjiga. -144 str.: barvne ilustr. (Več veselja z vrtom) ,,Ein weiterer Schntt in Richtung Segregation..." (fdrfsefzung von Se/fe 4) Karnten nicht fordert. Mit dieser organisatorischen MaBnahme wird jedoch nur eine Regelung ge-troffen, die von jenen gefordert wird, die auch am starksten an der Gestaltung des intoferanten politi-schert Klimas verantvvortlich sind. Mit „Slowenisch als unvebindli-che Uburtg" wird unter dem Deckmantel der Forderung die sprachliche und kulturelle Sub-mersion von dafur gemeldeten Kindern betrieben: Kein Erwerb des S!owenischen, sondern for-cierter Erwerb der deutschen Sprache und die zunehmende Ausgrenzung des Slowenischen aus dem Schulalltag sind das ei-gentliche Ziel. Solche Annahmen bestatigen unzahlige soziolingui-stische und padagogische Unte-suchungen uber die Effizienz vom sprachlichenh Erganzungs- und fakultativen Unterricht (vgl. BOOS-NUNNING 1983; CUMMINS 1982, 1983; RADTKE 1985; SWA!N 1984). Um ein sichtbares Zeichen der Forderung des S!owenischen und des interkulturellen Lernens zu setzen, fordern wir den Gesetzge-ber auf, Voraussetzungen zu schaffen, daB alle offentlichen Kindergarten im gesamten Gel-tungsbereich des Minderheiten-schu!wesens zweisprachig ge-fuhrt vverden. Zu Artikel IL insbes. Abs. 1 und 5 Grundsatzlich wird die Einrich-tung einer zweisprachigen Han-delsakademie begruBt. Die Zu-gangsregelungensich jedoch nicht akzeptabel. Eine AusschlieBung osterreichischer Staatsburger, die sich zum deutschsprachigen Mehrheitsvolk bekennen, vvider-spricht dem Art. 14, Abs. 6 BVG. Die zvveisprachige Handelsaka-demie ist eine offentliche Schule, die jedem zuganglich sein muB, sofern er die dafur erforderlichen Leistungsvoraussetzungen mit-bringt. Ebenso unannehmbar ist die Bestimmung, wonach in die zvveisprachige Handelsakademie nur Schuler osterreichischer Staats-burgerschaft aufzunehmen sind, vvas ausdrucklich den Zugangs-bestimmungen an sonstigen AHS und BHS vviderspricht. Eine solche Zugangsregelung gibt nur An-laB zu diversen Vermutungen und Spekulationen, gegen vvelche -zwar nicht genannt, aber gedacht - Schulerinnengruppen sich diese Formulierung richtet. Sollten da-mit potentielle Schulerinnen aus dem benachbarten Slovvenien oder Julisch-Venetien gemeint sein, so ist eine derartige Aus-schlieBungsregelung vveder im Sinne der Offnung von Grenzen noch im Sinne der Forderung von Mehrsprachigkeit und der Volker-verstandigung allgemein. Wir pladieren dafur, daB beide genannten Zugangsregelungen restlos gestrichen vverden und die zvveisprachige Handelsakademie eine fur alle zugangliche Ausbil-dungsinstitution vvird. Zu Artikel HI Der Versuch, die fur den Slowe-nischunterricht interessierten Schulerinnen durch verschiedene SortierungsmaBnahmen aufzu-splittern, um so eine potentielle BasisfurdenAusbaudeszvveispra-chigen Schulvvesens zu verhin-dern, zieht sich durch den gesamten Novellierungsentvvurf. Auch bei der Zeugnisregelung ver-sucht man diese unpadagogi- sche Schulerinnensor- tierungsmaBnahme zu verankern. Es muBte eine Selbstverstandlich-keit sein, daB alle zum zvveispra-chigen Unterricht angemeldeten Kinder ein zvveisprachiges Jahres-zeugnis bzvv. eine zvveisprachige Schulnachricht erhalten. Nach-dem die Anmeldung zum zvvei-sprachigen Unterricht ohnehin eine nicht immer leicht zu bevvalti-gende Hurde darstellt, sollten die Erziehungsberechtigten nicht ein-mal mehr aufgefordert vverden, die sprachliche Ausgestaltungsform der Zeugnisse zu verlangen. Die Bestimmung, vvonach Zeugnisse je nach Antrag entvve-der in Deutsch und Slovvenisch oder nur in Deutsch auszustellen sind, zielt letztlich darauf ab, bei angemeldeten Schulerinnen zwei verschiedene Gruppen einzurich-ten. Setbst das Zeugnis vvird zu einem Sortierungs- und Teilungs-instrument. Es geht nicht an, daB der Erhalt des zvveisprachigen Schulvvesens und die Dokumentation der Zvvei-sprachigkeit vollig vom Wohlwol-len und der Freivvilligkeit der Erziehungsberechtigten abhangig ge-macht vverden. Wir sind der Auf-fassung, daB der Ausbau des zvveisprachigen Schulsystems, die Sichtbarmachung der Zwei-sprachigkeit sovvie deren offentliche Akzeptierung in die Verant-vvortung des Gesetzgebers geho-ren. Von daher sind alle MaBnah-men zu unterbinden, die die Zvvei-sprachigkeit nur von Zivilcourage, Mut, Wohlwo!!en und Engage-ment der Erziehungsberechtigten abhangig machen. Das Ausstellen von zvveisprachigen Zeugnissen fur alle zum zvveispr-chigen Unterricht angemeldeten Kinder gehort zu den Aufgaben der zustandigen Schulbehor- den, furdessen Vervvirklichung sie Verantvvortung tragen. Am Beispiel des Bundesgymna-siums fur Slovvenen fallt die Zeug-nisbestimmung im vorliegenden Entvvurf sogar hinter die derzeitige Praxis. VVahrend bislang an der genannten Anstalt ohne Antrag-stellung der Erziehungsberechtigten alle Schulerinnen ein zvveisprachiges Zeugnis erhalten, muBten in Zukunft zvveisprachige Dokumente exp!izit angefordert vverden. Zusammenfassung Der derzeitige Entvvurf fur eine Novellierung des Minderheiten-schulgesetzes ist ein vveiterer Schritt in Richtung Segregation. Insgesamt vverden jene Befurch-tungen und Prognosen Realitat, die unabhangige Experten und Expertinnen mehrmals vvahrend der aktuellen Schuldiskussion ge-auBert haben, namlich: Die einmal akzeptierte Trennung vvird sich nicht aufhalten lassen und vvird auch auf andere Bereiche uber-greifen. Mit der Umsetzung dieser Novelic kann man nicht mehr von ein-heitlichen und allgemein verbindli-chen Strukturen des zvveisprachigen Schu!systems sprechen. Die beabsichtigte Einschrankung des derzeitigen autochthonen Sied-lungsgebietes bzvv. Geltungsbe-reichs des Minderheitenschulge-setzes (mindestens der Umfang der zvveisprchigen Schulen von 1958/59) und die Aufsplitterung der potentiell interessierten Schulerinnen bedeuten eine massive Bedrohung noch funktionierender Bereiche des zvveisprachigen Schulsystems in Karnten. Damit ist aber die vveitere Entvvicklung und Existenz der slovvenischen Volksgruppe insgesamt infrage-gestellt. Aus diesem Grunde sprachen vvir uns gegen den derzeitigen No-vellierungsentvvurf aus und appel-lieren an die politisch Verantvv-ortlichen in Osterreich, diese No-velle nicht anzunehmen. Daruber hinaus sehen vvir keinen Grund, ein Minderheitenschulverfas-sungsgesetz nur fur die slovveni-sche und kroatische Volksgruppe zu verabschieden. Der Art. 7 Z 2 StV ist unmittelbar anvvendbar und es besteht kein Bedarf, in einem Husch-Husch-Verfahren vveitreichende verfassungsrechtli-che Bestimmungen zu erlassen. Es geht nicht an, daB eine so sen-sible Materie wie ein Schulverfas-sungsgesetz fur osterreichische Volksgruppen ohne Einbeziehung von Experten (Padagogen, Polito-logen, Psychologen, Sprachvvis-senschaftler, Historiker und Juri-sten) und ohne Einbeziehung von betroffenen Volksgruppen durch-gesetzt vvird. Deshalb schlagen vvir vor, die Osterreichische Rektorenkonfe-renz unter Einbindung internatio-naler Experten und Expertinnen sovvie der betroffenen Volksgruppen mit der Ausarbeitung einer Novelle zum Minderheitenschul- esetz und eines osterreichvveiten chulgesetzes fur osterreichische Volksgruppen zu beauftragen. Ein solcher Auftrag kann erst nach dem AbschluB der Tatigkeit der sog. Begleitkommission des Karntner Minderheitenschuivve-sens erteilt vverden. Von daher sind auch der vorliegende Novel-iierungsentvvurf und der Entvvurf fur ein Minderheitenschulverfas-sungsgesetz eine nicht annehm-bare Prajudizierung von Ergebnis-sen der sog. Begleitkommission. TV AVSTR! JA 1 TV AVSTR!JA 2 TVSLOVENUA TEDM!MATELEV!Z!J! PE 4.5. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Rop ztata v Londonu; 14.00 Primer za playboja; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY nerešeni; 21.20 Pravnik Kreuzberg; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Zaklad Sierre Madre; 0.45 Akti XY-nerešeni; 0.55 Poročila. 16.25 Leksikon umetnikov; 16.45 Dream West - veliki sen; 17.30 Družina človek; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Diagnoza; 21.00 Knjiga meseca; 21.20 Kranjska klobasa s sokom; 22.00 Čas v sliki; Šport; 22.50 Dekalog, ena; 23.50 Apitting image; 1.30 Poročila. 9.00 Spored za otroke: Skadarsko jezero; Bill Oddie v raju; Ptice na Kosovu; Bluebell; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Tednik; 17.50 Spored za otroke: Ku-ku: Škrat zahaja; Poltrona expres; Noro, norejše, norišnica; 19.00 Risanka; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Bajke na Slovenskem; 20.55 Smi!eyjevi ljudje; Dnevnik; 23.05 Mesto v oblasti. SO 5.5. 9.05 Sinha Moča; 11.00 Dediščina Guidenburgovih; 14.05 Gradovi na področju Bodenskega jezera; 14.30 Naš Pauker je najboljši; 16.00 Spored za otroke; 18.00 Panoptikum; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; Šport; 20.15 Najboljše iz oddaj ..Harald in Eddi"; 21.00 Grand prix Evrovizije 1990 iz Zagreba; 0.05 Gola mrlička. 14.45 Leksikon umetnikov; 15.05 Glasba v času ruskih carjev; 16.00 Moja najljubša viža; 17.00 Evromusi-ca; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Streets of Gold; 21.50 Športna reportaža; 22.20 Benny Hill; 22.45 Maska za smrt; 0.10 Poročila. 9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; P. Voranc: Solzice; Ciciban, dober dan; 11.45 Koroška poje '89; 14.30 Pesem upora; 16.30 Dnevnik; 16.45 Spored za otroke; 16.55 Ciklus filmov W. Disneya; Davy Crocket; 19.00 Risanka; Dnevnik; 21.00 Pesem Evrovizije '90; 0.05 J. Gould: Grehi; 0.55 Jutranji napovedovalec. ME 6.5. 9.05 Avstrija II; 10.35 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.05 Blišč hiše Amberson; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Dom za živali; 19.15 Loto: žreb; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Jaz o sebi; 21.10 Macbeth, opera; 23.35 Aktualno; 23.40 Sinfonični koncert; 1.00 Poročila. 9.00 Kulturni obzornik; 10.15 The secert of Macbeth; 13.00 Dober dan, Koroška; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Uhelj diktatorja; 22.10 Gabriela; 23.45 Serpico; 0.30 Šport; Poročila. 8.45 Otroška matineja: Živ žav; Poltrona expres; Noro, norejše, norišnica; 10.15 J. Gould: Grehi; 11.00 Alo, alo, zabavno humoristična serija; 11.30 Kvartet bratov Smrtnik in Obirski ženski oktet; 14.10 Formula 1; 14.55 Kolo sreče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Visoka Sierra; Risanka; Dnevnik; 20.05 Balkan ekspres; 20.55 Zdravo; Dnevnik. PO 7.5. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Pravnik Kreuzberg; 14.50 Batman; 14.40 j Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Dom za ' živali; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 O filmih; 22.40 Trenutki nežnosti; 0.10 Aktualno; 0.15 Ser-pico; 1.00 Poročila. 16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Eva je živela v Afriki; 17.30 Linden-straBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Para-dies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Otto Neurath; 23.15 Nočni studio; 0.10 Aktualno. 9.00 Spored za otroke: Baš Čelik; Da ne bi bolelo: Kajenje; 9.45 Mladinski pevski festival Čelje '89; 15.35 Sova - Skupaj na sledi; 16.30 Dnevnik; 16.45 Zdravo; 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček; Aliče v deželi Risb; 19.00 Risanka; Dnevnik; 20.05 Človek, ki je vedel, kje je sever in kje jug; 21.10 Osmi dan; Dnevnik; 23.20 Sova - Skupaj na sledi. RA] MO KOROŠKA Do&er dan, Aoroš&a c i-tkt io nrt *r\/ Ai - OiM!. 1 Ffi fi' in * ' 18.10-19.00 Petek, 4.5. 6.30-7.00: Dobro Hugo Wolf - jutro na Koroškem razstava v Duhovna misel Slovenj Gradcu (žpk. F. Zergoi) 18.10-18.30: Sobota, 5.5. Dogodki in odmevi Od pesmi do pesmi - od srca do srca Ponedeljek, 7.5. Sveži zvoki - delo Nedelja, 6.5. v glasbeni šoli Z3 U- 1 OD 1! V predvidoma z naslednjimi prispevki: # Nakupovalna mrzlica sosedov iz Slovenije # Peršmanov muzej # Milan Blažej: mladi umetnik iz Podjune # Dr. Ludvik Karničarje predstavil knjigo o obirskem narečju # Otroci pripovedujejo # Nogomet: Sele # Video: shopping Fi)m o usodi boksarskega šampiona Sobota, 5. 5. 1990, TV A2, 20.15 - Streets of Go)d je naslov ameriškega filma v soboto zvečer. Fiim prikazuje usodo ruskega boksarskega prvaka, ki živi v New Yorku in deta v kuhinji neke restavracije, iz razočaranja se vdaja pijači. Ko spozna dva nrtiada taientirana boksarja, se njegovo živijenje spremeni. V giavni viogi nastopa Kaius Maria Brandauer. Song kontest 1990 iz Zagreba Sobota, 5. 5. 1990, TV Al, 21.00 - To je gotovo največji trenutek za popevkarje, ki se bodo potegovati za prvo mesto tetošnjega Song kontesta, ki ga bodo tokrat prenašati iz Zagreba. Računajo, da bo oddajo gtedato nekaj sto mitijonov tjudi. Avstrijo bo tokrat zastopata simpatična Simone. ljubezenski fiim s hudim koncem Nedetja, 6. 5. 1990, TV A2, 22.10 - V giavni vtogi nastopa znani Marcetto Mastroianni, njegova partnerica pa je Sonia Braga. Nenavadna tjubezen-ska zgodba se konča z zakonom, v katerem žena postane nezvesta. Bratska pomoč" sahisti Stovenske športne vin osvojitev naslova ter zveze/Drava-Posojitnica Celovec I! bodo tudi v prihodnji sezoni igrali v 1. razredu! Kljub porazu 2,5:5,5 proti Gospe sveti so obdržali predzadnje mesto na lestvici, iz razreda pa so izpadli železničarji iz Šentvida, ki so ekipi SŠK „Obir" iz Železne Kaple podlegli kar s 1:7. Perspektivno moštvo Obirja" je kljub visoki zmagi v zadnjem kolu postalo le viceprvak, toda za prihodnjo sezono so si Kapelčani zasta- osvojitev vzpon v spodnjo ligo. Pogodbo z „legionarjem" Dušanom Jokovičem so že spravili „pod streho", zaželen igralec, ki bi okrepil moštvo v prihodnji sezoni pa je „zgub!jeni sin" Justin Polanšek, sedaj še prijavljen pri SŠZ. Sekcijski vodja SŠZ Ivan Lukan k morebitnemu prestopu: „Justin sicer več kot eno sezono ni igral v našem moštvu, je pa dragocen igralec. To je s svojimi nastopi za SŠZ že dokazal. S strani - Obir rešH SŠZ našega kluba ga ne bomo ovirali, osebno pa sem mnenja, naj se sam odloči. V zadnji tekmi šahovskega prvenstva 1989/90 so za SSK „Obir" zmagali: Dušan Joko-vič, Johann in Harald Wolte, ravnatelj Hanzi Stossier, Mirko Pasterk in Josef Han-schou, remizirala pa sta Hans-Christian Wolte in Peter Jammer. Druga ekipa Slovenske športne zveze/Drava je v zadnjem kolu gostovala v Gospe sveti in izgubila proti tamkaj- šnjemu drugemu moštvu SK Percher z 2,5:5,5. Za točke v moštvu SŠZ/Drava so se borili Rupert Reichmann, mag. Mirko Laussegger, mag. Peter Waldhauser, dr. Hanzi Gasser, Antonija Einspieler, Robert Hedenik ter mladinska igralca Boris in Marko Gallob. Zmagala sta Marko Gallob in dr. Hanzi Gasser, Robert Hedenik, eden najbolj konstantnih igralcev v moštvu, pa je dosegel remi. Osvojene točke pa so zadostovale za obstoj. V BHčovsu Boris GaMob najboijši Naraščaj med šahisti Slovenske športne zveze se je uveljavil tudi na velikonočnem šahovskem turnirju v Velinji vasi, ki sta ga priredila SPD „Bilka" iz Bilčovsa in Slovenska športna zveza iz Celovca. V skupini pod 16 let je zmagal Boris Gallob s 4 točkami iz 5 partij. Sledijo: Borut Živkovič in Hanzi Einspieler (oba 3,5), Marko Gallob (3), Mihi Seher (1) in Tevži Seher (0.5). Tekmovanje je brezhibno vodil Rupert Reichmann. Finale pokata v BHčovsu Slovenska športna zveza je prireditelj letošnjega deželnega finala za koroški šahovski pokal med moštvi ASK/ KSV Celovec in Bekšta-njem. Dvoboj na štirih deskah se bo začel v soboto, 5. maja, ob 15. uri pri Miklavžu v Biičovsu. Vsi prijatelji vrhunskega šaha prisrčno vabljeni! Vikend zapravijenih možnosti: Setani dvakrat podiegii, ie remi Biičovsa SLOVENSKE VESTNIK NOGOMETNO OGLEDALO TERMtN! Kdo drugi kot Ani Muller-Kiemenjak? Koroška prvakinja v teku na 10.000 metrov je postala - kako bi sicer mogio biti drugače - rojakinja Ani MiiHer Kleme-njak, ki tekmuje za DSG Podgorje. Naslov je osvojila s časom 35:26,07, s tem pa je zapustila za seboj drugouvrščeno klubsko kolegico Barbl Pogei-scheckkarza 13 minut. Zdaj Kle-menjakova upa, da bo izpolnila normo za evropsko prvenstvo (33:10), saj bi ji to uspelo s ponovitvijo svojega osebnega rekorda (32:57). Peter WroIich zmaguje Slovenski kolesar Peter Wro!ich (na sliki levo), ki nastopa za ARBO RLM Shimano Beljak, se uveljavlja tudi v mladinskem razredu. Svoja najnovejša uspeha je namreč dosegel na kolesarskih dnevih z mednarodno udeležbo v Labotski dolini: V nedeljo je bil na 54 km dolgi progi drugi za Simonom Sosom iz Pomurja, v ponedeljek pa je premagal vse tekmece, med njimi tudi močno ekipo Save Kranj na čelu z Urošem Kosmačem, seveda pa tudi svoje avstrijske tekmece. Tako so prireditelji zdaj vedno zadovoljni, če na njihovih tekmah vozi tudi Peter Wrolich, saj dejansko sodi v avstrijski mladinski vrh. SM/.Mofiar * Spet te ena točka za SAK j. WAC 20 118 1 37:13 30 1. Treibach 20 1! 6 3 35:15 28 l.Matrei 20))5 4 52:22 27 1. Velikovec 19 t7i 1 66:9 35 2. Trg MU 4 4 27:13 28 2. ASK Celovec MU 5 4 44:24 27 2. Brnca 20 10 5 5 42:30 25 2.Grebinj 19 ]4 3 2 35:)] 3) 3. Pliberk 20114 5 33:19 26 3.Liebenfels MM 7 3 33:20 27 20 10 5 5 33:25 25 !'< )) 4 4 43:22 26 4. SAK 20 7 11 2 21:12 25 4.Žrelec 20 11 3 6 39:18 25 4.Trebinje 20 10 4 6 25:23 24 20 7 8 5 26:25 22 20 10 4 6 34:17 24 20 6 10 4 26:30 22 20 7 7 6 33:29 21 5.Pokrče 20 9 2 9 3):26 20 6. FC Šentvid 20 6 10 417:12 22 20 6 8 6 20:17 20 20 9 3 8 28:34 2! 6. Železna Kapla 20 6 8 6 31:33 20 20 8 4 8 34:30 20 7.Mostič 20 7 6 7 25:28 20 7. Rožek 20 7 6 7 36:33 20 20 7 4 9 27:36 )8 8-Klopinj 20 7 5 8 26:35 19 S.St.Leonhart 20 6 8 6 20:23 20 20 8 3 9 32:46 19 8.Labot 20 8 2 )0 )8:32 18 9.VSV/Be!jak M 66 7 24:21 18 9.ASVCelovec M 6 7 7 27:24 19 20 7 3 10 33:32 17 9.Globasnica )'< 5 7 7 33:39 )7 10. Breže 20 6 6 8 32:35 18 lO.Bilčovs 20 4 1! 5 25:25 19 20 6 5 9 22:23 17 10. Galicija 19 7 3 9 31:42 17 20 5 6 9 24:30 16 11.Ruda 20 7 5 8 20:26 19 20 7 3 10 35:39 17 11. Reichenfels 20 6 4 10 28:38 )6 12! Molita! 20 5 3 1215:3113 12. Žitara vas 20 5 7 816:2717 12.Magdalen 20 5 6 9 26:36 16 12. Šmihel 19 6 2 )1 16:24 )4 13.Wolfsberg 20 5 3 12)8:36)3 13. Dobrla vas 20 2 5 1314:389 20 6 4 10 30:45 16 20 5 3 )2,26:46 13 19 2 2 1512:506 14. Frantschach 20 3 2 1518:478 !4.Vernberk 20 5 5 10 26:36 15 14. Sele 20 1 5 )4 19:47 7 Slovenski atletski klub je očitno pozabil, kako je mogoče zmagati. Igralci se namreč tudi minulo nedeljo niso izkazali proti Brežam: vse preveč nerodni so bili pred nasprotnikovimi vrati, vse premalo natančni so bili pri podajah, gledalci pa so imeli v nekaterih trenutkih občutek, da n^aterim posameznikom manjka prave volje za moštveno igro, solo vložki pa proti dosledni obrambi Brežanov že od vsega začetka niso bili kaj obetavni. Tako je mogoče o tekmi SAK - Breže poročati le to, da je trener Jagodič po izpadu Franca Sadjaka (četrti rumeni karton) tokrat tvegal poskus: Marjan Velik je v prvem polčasu igral kot ofenzivni branilec in treba je reči, da je svojo nalogo dobro opravil. Sicer pa je v obrambi SAK zelo dobro igral Peter Štern, ki pa si zapravlja precej simpatij s tem, ker neprestano kriči tudi nad svojimi soigralci. Prav tega tako izkušenemu igralcu ne bi bilo treba. Treba pa je tudi reči, da je Lojze Sadjak kljub poškodbi že na začetku tekme stisnil zobe in odigral odlično tekmo. Morda bi še dodali, da se je ozdraveli Erwin Galo sicer prizadeval, da pa mu tega dne ni kaj dosti uspevalo. Peter Štern (/evo), eden na)do//š/7i pr/ SAK. Selanom ne gre Selani so sicer v nedeljo in torek dosegli kar pet zadetkov, to je četrtino vseh doslej doseženih, kljub temu pa so iz obeh dvobojev odšli poraženi. Predvsem v Pokrčah se je vsakdo čudil, da so Selani kar trikrat zadeli, toda obramba je v isti sapi dopustila kar pet proti-zadetkov. Sploh je bila ta tekma v znamenju grobih napak obrambe, saj se Pokrčanom niti ni bilo treba posebej potruditi - pri vseh zadetkih jim je namreč tako rekoč pomagala obrambna vrsta Selanov. Kljub temu pa bi se sko- raj zgodil čudež - beri: zmaga Selanov -, če njihovi napadalci ne bi že v prvem polčasu zapravili vsaj štiri stoodstotne možnosti. Nič kaj dosti drugačna pa ni bila tudi druga tekma Selanov, ko so na stadionu pod Košuto gostili Reichen-fels: dva zadetka sta bila tokrat premalo, gostje so Silva Užnika premagali trikrat. V podjunskem derbiju pa je bila v Globasnici napeta tekma, v kateri bi bili gostje iz Železne Kaple lahko celo zmagali. Toda remi je bil pravzaprav pravičen. SAK - Breže 0:0 (0:0) Trnja vas, 300 gledalcev, sodnik Kandolf (slab); postava SAK: Oraže; Čertov, Štern, L. Sadjak, Velik; Urank, Kreutz, M. Sadjak (61. Hanser), Gato; Florijančič, Blajs. Ostati rezuttati: Wietersdorf - Pliberk 0:0, Molltal - Trg 0:1, Irschen -ATSV Wolfsberg 1:0, FC Šentvid - Klopinj 0:1, WAC - Rapid Lienz 2:0, ATUS Borovlje - VSV/Beljak 2:2. Ruda - BHčovs 2:2 (1:1) Ruda, 300 gledalcev, sodnik Hitzenham-mer (odličen); postava Bitčovsa: H. Schau-nig; Partl, Schtemitz, F. Ouantschnig, J. Kuess; G. Schaunig, S. Ouantschnig, Ogris, A. Ouantschnig; W Kuess, Hobel. Gota za Bitčovs: Hobel (4 ), W. Kuess (62.). Žitara vas - Mostič 0:2 (0:1) Žitara vas, 250 gledalcev, sodnik Radi (povprečen); postava Žitare vasi: Pre-schern; Komposch, Bošnjak, G. Tazoll, R. Tazoll; PlaBnig (15. Drobesch), Jann, Hosl, Kapus; Markovvitz, Hribar. Ostati rezuttati: Treibach - Dobrla vas 6:0 (3:0), ASK Celovec - ASV Celovec 2:2, Žrelec -Mostič 2:0, Liebenfels - Bad St. Leonhard 3:1, Frantschach - Vetrinj 0:0, Frantschach - Liebenfels 0:2. Pokrče - Sete 5:3 (2:2) Pokrče, 200 gledalcev, sodnik Stauber (slab); postava Setanov: Silvo Užnik; Siegfried Užnik, Fi. Oraže, Ando Oraže, Štern; Pristovnik (75. Božič), Hribernik, P. Čertov; Troppcr, Ahirn Oraže, Mario Oraže (55. Mario Mak). Goti za Setane: Ahim Oraže (11), Siegf. Užnik (42.), Pavel Čertov (88., enajstmetrovka). Ostati rezuttati: Rcichenfels - Grebinj 0:2, Šcnt-pavel - Podkrnos 1:1, Globasnica - Žel. Kapla 1:1, Sinča vas - Labot 2:0, Sele -Reichenfels 2:3, Grebinj - Labot 1:0, Šmihel - Velikovec odpovedano, Galicija -Metlova preloženo. NOGOMET Sobota, 5. 5. 1990: Rapid Lienz - SAK (17),VSV/Be]jak-K)o-pinj(t6.30),Dobrtavas - Liebenfels (17), Že- k lezna Kapla - Reichen-fels(17). Nedelja, 6.5.: Pliberk -WAC (17), Šentjakob -Šmohor (17), Ruda -Žitara vas(17),Bilčovs - Žrelec (17), Sele -Šmihel (16.30). K/;ub furbantAtB&er.- Lo/ze Sad/ak Koroška !iga H Spodnja liga-vzhod Spodnja liga-zahod 1.razred D