Ventil: Katera so znanstvenorazis- kovalna in strokovna podroÏja de- lovanja skupine oziroma odseka? Kratek opis podroÏij! Dr. Jovan: Odsek za sisteme in vo- denje je eden veïjih na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in izhaja iz elektronike, podroïja dela, ki ga je na inštitutu uvedel in utemeljil pokojni prof. dr. France Bremšak. Prvi se je naïrtneje zaïel ukvarjati s teorijo in prakso avtomatskega vodenja, torej s podroïjem, v katero spada današnja dejavnost odseka. Pod njegovim vo- dstvom je nastal in deloval Odsek za analogno tehniko in servomehaniz- me, ki se je kasneje preoblikoval v Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V okviru tega odseka je od leta 1983 naprej delovala skupina za avtomatiko, ki je 1986 prerasla v samostojen Odsek za raïunalniško avtomatizacijo in regulacije. Leta 2003 se je odsek zaradi razširitve svoje dejavnosti preimenoval v Od- sek za sisteme in vodenje. Raziskovalne in razvojne aktivnosti Odseka za sisteme in vodenje, ki jih danes izvajamo, lahko opišemo kot analizo, vodenje in optimizacijo razliïnih sistemov in procesov. V tem okviru: • raziskujemo nove metode in algo- ritme za avtomatsko vodenje, V reviji Ventil nadaljujemo s predstavitvami znanstvenoraziskovalnih skupin s podroïja avtomatizacije, fluidne tehnike in mehatronike. Tokrat bomo predstavili v slovenskem prostoru in tudi širše poznano skupino za sisteme in vodenje, ki deluje na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Stanka Strmïnika. Pogovarjali smo se z dr. Vladimirjem Jovanom, pomoïnikom vodje odseka, sicer dolgoletnim sodelavcem odseka, ki sodeluje predvsem pri pridobivanju in izvedbi projektov za domaïe in tuje partnerje iz gospodarstva. • razvijamo postopke in programska orodja za podporo naïrtovanju in gradnji sistemov za vodenje, • razvijamo specialne merilne in regulacijske module, • gradimo celotne raïunalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav oziroma industrijskih in drugih procesov. Odsek je že vse od svoje ustano- vitve dalje intenzivno usmerjen v prenos oziroma izmenjavo znanja s svojo okolico ter v sodelovanje z gospodarstvom, saj si je ob svoji us- tanovitvi kot poslanstvo zadal prav “premošÏanje prepada med teorijo Inštitut Jožef Stefan – odsek za sisteme in vodenje Vodja Odseka za sisteme in vodenje na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Stanko StrmÏnik 534 Ventil 14 /2008/ 6 PREDSTAVITEV DomaÏa stran Odseka za sisteme in vodenje na spletu (http://dsc.ijs.si) 535 Ventil 14 /2008/ 6 PREDSTAVITEV in prakso” na podroïju tehnologije vodenja. Prav zaradi tega je dejavnost odseka zelo razvejana, saj obsega tako temeljne in aplikativne raziskave kot tudi razvoj in izobraževanje. Ventil: Pomen podroÏja za sodobno industrijsko proizvodnjo. Dr. Jovan: Terminološko lahko dejav- nost našega odseka opredelimo v strokovno podroïje tehnologije vo- denja procesov. Tehnologija vodenja procesov, ki združuje informatiza- cijo, kibernetizacijo in avtomatiza- cijo procesov, je ena od kljuïnih za poveïanje kvalitete in uïinkovitosti proizvodnje, kar seveda bistveno vpliva na konkurenïnost proizvod- nih podjetij. Podjetja se tega dejst- va zavedajo, zato ne ïudi, da smo sodelavci našega odseka v zadnjih dvajsetih letih delali na skoraj 200 razliïnih projektih za slovenska in tuja podjetja. Ventil: Umestitev odseka v IJS, slo- venski in mednarodni prostor. Dr. Jovan: Zaradi svojih ambicij pre- nosa raziskovalnih rezultatov v indu- strijsko prakso, aktualnega podroï- ja dela, ki ga gojimo na odseku, in strokovnih referenc lahko ocenimo, da smo od ustanovitve odseka pred dobrimi dvajsetimi leti pa do danes izvajali razliïne projekte v veïini naj- pomembnejših slovenskih indus- trijskih podjetij. Za nas so najpomem- bnejša podjetja, s katerimi imamo dolgoroïno partnersko sodelovan- je, z nekaterimi tudi že veï kot 15 let (Cinkarna Celje, d. d., Mitol, d. d., Inea, d. o. o., Centralna ïistilna na- prava Domžale-Kamnik). V zadnjih 15 letih smo uspešno vzpostavili tudi mednarodno sodelovanje, bodisi v okviru konkretnih naroïil za naše sto- ritve in izdelke (Electrolux Zanussi, Mitsubishi Electric, PlasmaIt) ali v okviru sodelovanja z uglednimi tujimi univerzami na projektih Evropskega programa in razliïnih bilateralnih raziskovalnih projektih (Imperial Col- lege London, Technical University of Denmark, University of Dortmund, Universidad Politécnica de Catalunya, Delft University, Aristotle University of Thessaloniki, akademijami znanosti v Pragi, Budimpešti, Sofiji in drugimi). Ventil: Sodelovanje s slovenskimi po- djetji, naÏini sodelovanja – projekti, mreže, laboratoriji odliÏnosti. Namen in cilji sodelovanja. Dr. Jovan: Z veïino slovenskih po- djetij sodelujemo preko konkretnih pogodb, paï po naïelu ponudbe in povpraševanja, pa tudi v skupnih razvojnih projektih. Ponudb za sode- lovanje je precej, skušamo sodelova- ti predvsem na zahtevnejših projek- tih, ki so tudi razvojno zanimivi in kot takšni izziv za našo skupino. Ker pa menimo, da je vloga naše skupine tudi promocija podroïja teh- nologije vodenja in uvajanje rezul- tatov tega strokovnega podroïja v industrijsko prakso, igramo pomem- bno vlogo tudi v razliïnih interes- nih grupacijah ponudnikov storitev s podroïja tehnologije vodenja in uporabnikov teh storitev iz industrijs- kih podjetij. Tako naš odsek vodi Center odliïnosti za sodobne tehno- logije vodenja. Je tudi eden od pobu- dnikov za ustanoviteljev tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov Sistem za avtomatsko konÏno kontrolo kvalitete sesalnih enot v Domelu, d. d. Preizkušanje 7-kilowatnega agregata z gorivnimi celicami 536 Ventil 14 /2008/ 6 PREDSTAVITEV in Tehnološkega centra za avtoma- tizacijo, robotizacijo in informatiza- cijo proizvodnje. Ventil: Izbrani projekti oziroma re- zultati sodelovanja s slovensko indu- strijo neposredno, posredno preko državnega in evropskega fi nancira- nja. Dr. Jovan: Lep primer neposrednega sodelovanja s slovensko industrijo je naše delo za Domel, ,d. d., Železniki, danes najveïjega evropskega doba- vitelja sesalnih enot za gospodinj- ske in profesionalne sesalnike. Zanje smo razvili in na veï proizvodnih linij vgradili kot konïno kontrolo diagno- stiïni sistem za avtomatsko kvaliteto elektromotorjev za sesalnike. Postavi- tev in uspešno delovanje teh sistemov sta podjetju Domel omogoïila pri- dobiti nove kupce izdelkov – pred- vsem nizozemski Philips. Ta je svojo poslovno potezo namreï pogojeval z uporabo avtomatskih diagnostiï- nih naprav, zato je bil ta tehnološki dosežek kljuïnega pomena za pro- dor novih Domelovih izdelkov na sve- tovni trg. Nove naprave omogoïajo popoln nadzor nad kvaliteto izdelkov ter popolno sledljivost – vsi motorji so oznaïeni in meritve vsakega izdela- nega motorja (elektriïne, vibracijske in akustiïne) so shranjene v podatko- vni bazi podjetja. Za postavitev prve naprave smo sodelavci v letu 2005 prejeli zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Uspešno sodelovanje z Domelom danes nadgrajujemo s skupnim de- lom na podroïju razvoja namenskih sklopov za sisteme z gorivnimi celi- cami. Domel, d. d., namreï postaja pomemben svetovni dobavitelj puhal zraka in vodika za gorivne celice. Trenutno poteka sodelovanje na veï projektih s podroïja razvoja namen- skih podsklopov in uporabe gorivnih celic: v okviru evropskega projekta NextGenCell skupaj s strokovnjaki Domela razvijamo mehansko obliko, pripadajoïo elektroniko in algoritem vodenja za razdelilnik zraka, ki se bo uporabljal v napravi za pridobi- vanje vodika iz zemeljskega plina. Drugi trije projekti se nanašajo na uporabo gorivnih celic v sistemih kogeneracije in na njihovo uporabo kot dodatni vir elektriïne energije v namenskih vojaških aplikacijah. Trenutno teïe na našem odseku še veï drugih projektov za slovenska podjetja. Za Danfoss Trata, d. o. o., razvijamo koncept delovanja in elek- troniko inteligentnega ventila za energetiko, za isto podjetje se razvi- ja tudi sistem vodenja za namensko testno progo, z Inea, d. o. o., delamo pri razvoju programskega paketa za dinamiïno pripravo receptur in pri nadgradnji raïunalniškega vodenja proizvodnih linij v Color, d. d. Z našimi industrijskimi partnerji so- delujemo tudi pri pridobivanju na- menskega sofinanciranja za razvojne projekte in jih vkljuïujemo v domaïe in tudi evropske razvojne projekte. Ventil: Pomen znanstvenoraziskoval- nega dela za stroko, naÏin predstavi- tve, objave in odmevnost. Dr. Jovan: Poudarek našega razisko- valnega dela je v skladu z misijo odse- ka na reševanju problemov, ki izhajajo iz konkretnih potreb naših partner- jev iz industrije. Zadovoljni smo, da so marsikateri predlogi in rešitve s podroïja raïunalniškega vodenja na- prav in procesov, uporabe sodobnih postopkov regulacije, mikroplaniranja proizvodnje in sprotnega ocenjevan- ja uïinkovitosti proizvodnje zaživeli v industrijski praksi in poveïali kon- kurenïnost naših podjetij. Menimo, da je to eden najbolj transparentnih prikazov pomena našega raziskoval- nega dela. Za svoje delo pri uspešnem prenosu raziskovalnih rezultatov v in- dustrijsko prakso so sodelavci naše skupine dobili tudi vrsto priznanj: veï državnih nagrad za izume in tehniške izboljšave, Zoisovo priznanje, Bedja- niïeve nagrade in druga priznanja. Seveda tudi objavljamo v tujih in domaïih znanstvenih revijah. V za- dnjih petih letih so sodelavci odseka prispevali okrog 50 originalnih znan- stvenih ïlankov v najuglednejših me- dnarodnih revijah in predstavili svoje raziskovalne in razvojne rezultate na veï kot 100 mednarodnih konferen- cah po vsem svetu. Poseben pomen dajemo promociji in razširjanju znanj s podroïja teh- nologije vodenja; vrsta sodelavcev odseka sodeluje kot predavatelji na razliïnih slovenskih univerzah, že veï kot 10 let pa v okviru specialistiï- nega študija na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko podajamo znanja s podroïij avtomatike, vodenja pro- cesov, informatike in raïunalništva slušateljem rednih teïajev iz sloven- skega gospodarstva. Ventil: Projekti, ki jih fi nancira EU – so- delovanje v posameznih programih. Dr. Jovan: Pomena vkljuïevanja naše skupine v širši evropski raziskovalni prostor se seveda zavedamo. Po- leg vrste mednarodnih bilateralnih projektov, s katerimi smo zaïeli že Elektronski sklop za pogon motorja inteligentnega ventila ïasu pa lahko navedemo projekte na podroïju uporabe gorivnih celic – v projektih so vkljuïene poleg na- še skupine iz IJS tudi skupine s Kemij- skega inštituta, Fakultete za kemi-jo in kemijsko tehnologijo, ljubljans- ke Fakultete za elektrotehniko, ma- riborske Fakultete za elektrotehniko, raïunalništvo in informatiko in tudi veï storitvenih podjetij. Izkušnje sodelovanja s tujimi znan- stvenimi institucijami in podjetji v okviru evropskih raziskovalnih pro- gramov in konkretnih naroïil za tuja podjetja kažejo, da smo tako po zna- nju in naših storitvah konkurenïni. Trenutno delamo skupaj s parner- ji na veï tujih naroïilih za visokoteh- nološke projekte: na razvoju podsklo- pa za napravo za pridobivanje vo- dika iz zemeljskega plina za sistem hi- šne kogeneracije z gorivnimicelicami, na razvoju sistema za vodenje novo razvite naprave za obdelavo žice s pomoïjo magnetno zgošïene plazme 537 Ventil 14 /2008/ 6 PREDSTAVITEV pred dvajsetimi leti, smo bili v petem evropskem programu soudeleženi pri petih projektih. V šestem evrops- kem programu skupaj s skupinami z najuglednejših evropskih univerz in razvojniki iz pomembnih evropskih industrijskih podjetij sodelujemo na treh projektih: v okviru projekta PRISM je naš odsek zadolžen za problems- ko podroïje optimizacije proizvodnje v realnem ïasu. Cilj raziskave na tem podroïju je predvsem izdelava kon- cepta optimalnega vodenja razliïnih modelnih procesov z upoštevanjem re- alnih negotovosti/omejitev procesa in razvoj strategij vodenja, ki omogoïajo relativno enostavno uporabo v prak- si. V projektu PEGASE, ki združuje najpomembnejše evropske izdeloval- ce letal in helikopterjev, sodelavci iz naše skupine delajo na vodenju letal v fazah približevanja pristajalni pisti, pristajanja in vzletanja s pomoïjo dveh na krilih instaliranih kamer. Pre- dnost tega koncepta je v avtonomnosti vodenja letala, ki na ta naïin ni veï odvisno od zunanjih sistemov vodenja na letališïih, torej t. i. ILS-sistema. V tretjem projektu CONNECT skupaj s partnerji razvijamo napredne algoritme vodenja in orodja za njihovo aplikacijo na množici industrijskih procesov, pri katerih se kažejo posebni problemi in omejitve (npr. problemi, ki zahtevajo hitro vodenje ob upoštevanju omejitev, varnostno kritiïne aplikacije, procesi z visokimi zahtevami kvalitete produktov itd.). Pripravljamo se tudi na prijave za sedmi evropski program. Ventil: NaÏin in pomen sodelovanja z drugimi znanstvenimi institucijami doma in v tujini. Dr. Jovan: Znanja za realizacijo zah- tevnih razvojnih projektov zmeraj primanjkuje, zato se zavedamo pome- na sodelovanja z drugimi znanstveni- mi institucijami. Tradicionalno zelo uspešno sodelujemo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Kot pri- mer dobrega sodelovanja v zadnjem Koncept vodenja letala iz projekta šestega evropskega programa PEGASE 538 Ventil 14 /2008/ 6 PREDSTAVITEV in na razvoju koprocesorskega modula za vodenje zahtevnih industrijskih procesov s standardnimi industrijski- mi krmilniki. Ventil: Organiziranost odseka in po- men mladih raziskovalcev ter prenos znanja preko podiplomskih študentov. Kadri za industrijo, znanje in usposo- bljenost. Dr. Jovan: Naš odsek ima trenutno 25 sodelavcev, zbranih okrog jedra desetih izkušenih raziskovalcev in raz- vijalcev. Imamo 12 doktorjev elektro- tehniških znanosti, predvsem s po- droïja avtomatike, ki delno pokriva na- še širše strokovno podroïje tehnologi- je vodenja. Trenutno usposabljamo pet mladih raziskovalcev, ki jim poleg dela na teoretiïnih raziskavah nudimo tudi možnosti za spoznavanje izzivov in ïeri pri delu na razliïnih izvedbenih projektih. Na ta naïin po zakljuïku us- posabljanja mladi raziskovalec ne pri- dobi le teoretiïnega znanja in ima v žepu potrdilo o opravljenem doktoratu, temveï tudi nekaj izkušenj z dela na projektih, ki mu v bodoïi karieri pri- dejo še kako prav. Bivši mladi razisko- valci, ki jih je nad 25, so našli svojo po- klicno kariero na razliïnih podroïjih: kot uspešni razvijalci v najboljših slo- venskih storitvenih podjetjih s podroï- ja uporabe informacijskih tehnolo- gij, kot direktorji in vodstveni kader v slovenski industriji, eden se je po zago- voru doktorata na bostonskem MIT uveljavil v ZDA, nekaj jih je v državni upravi, med njimi imamo tudi enega župana in gospodarskega ministra v vladi, ki ji je letos potekel mandat. Ventil: Prihodnji razvoj odseka in stro- ke. Dr. Jovan: Tehnologija vodenja je infrastrukturno podroïje raziskav in razvoja, katerega izsledki in izdel- ki so vgrajeni v tako rekoï vsako so- dobnejšo napravo, od kavnega mlin- ïka do kompleksnih tehnoloških linij. V zadnjem desetletju se naše podro- ïje dela, ki je bilo v izhodišïu pretež- no raïunalniško vodenje industrijs- kih procesov in razvoj zahtevnih elek- tronskih naprav, poïasi, a vztrajno seli na druga strokovna polja uporabe; tako danes delamo tudi na medna- rodnem medicinskem projektu, kate- rega cilj je ocenjevanje stopnje glo- bine anestezije, na podroïju uporabe gorivnih celic kot alternativnega vira elektriïne energije, na strojniškem pro- jektu diagnostike obratovanja rota- cijskih strojev, pripravljamo projekte za proizvodnjo alternativnih vrst bio- goriv itd. Izzivov je torej precej, ven- dar je tudi precej ïeri. Predvsem nas skrbi danes v Sloveniji uveljavljen na- ïin vrednotenja uspešnosti razisko- valnih skupin, ki temelji predvsem na bibliografskih rezultatih in obenem zanemarja zahtevnost razvojnega de- la, potrebnost prenosa znanja v in- dustrijsko prakso in sodelovanje z in- dustrijskimi razvojnimi skupinami pri izvedbi najzahtevnejših projektov. Hvala za vaše odgovore in uspešno delo še naprej. Dr. Dragica Noe, Uredništvo revije Ventil