Politiski pregled. * Držarni proračnn za 1. 1909. Vo- dja finančnega ministrstva baron JorkasehE o c h je obširno utemeljeval predloženi proračun za 1. 1909. Proračun izkazuje 2.303,596.103 krone izdatkov in 2.303,657.294 E dohodkov, polemtakem prebitka 61.191 K. Miniater je pa tudi povedal, da se bo ta prebitek še znatno skrcil. Ako primerjamo letošnji proračun z lanskim, viditno, da so izdatki narasli za 154,7 milijonov, dohodki pa za 154,6 milijonov E. Miniater baron Jorkasch-Eoch je podal najprej kratek pregled o splošnem gospodarskem položaju in o vplivu tega položaja na Avstrijo. Kmetijstvo je kljub temu, da ni bila žetev povaod ugodna, vendar napredovalo. Induatrija je deloma nazadovala, posebno izdelovauje platna, aukna in usnja. Vse to vpliva na denarni trg, v drugi vrsti pa tudi na državni proračun. Govoreč o proračunu saraem, je povedal miniater, da bi bili višji izdatki le 140 milijonov kron, ako se odšteje izdatek 14,2 milijona za podržavljenje Severne železnice. Za podpore rodovinam rezervi8tov, za izboljšanje piač pri deželni brambi in orožništvu ter za izboljšanje hrane vojakom so v proračunu 3 milijoni. Ža izboljšanje plač duhovnikom (kongrua) so istotako dofočeni 3 milijoni. Jako so se zvišali izdatki naučaega ministratva. V letu 1909 ae namreč namerava ustanoviti 18 novih srednjih šol. Tudi miniatrstvo za javna dela zahteva izredno povišane izdatke, med temi 4 milijone za obrtno šolstvo. Finančno mini8trstvo izkazuje 40 milijonov več izdatkov, od teh je 23 miliJonov določenih za izboljšanje plač nižjim uradnikom in slugam. — Najhujše breme je aeveda državni dolg, ki presega že 10 milijard, tako da treba za aame obresti 348 milijonov, za amortizaeijo pa je treba še nadaljnih 57 milijonov. — Ministrovo utemeljevanje je bilo sprejeto z odobravanjem. * Avstroogrsko - tnrška pogajanja. Liat »Šuraj Umet1* poroča, da je avstroogrski poslanik markiz Pallviccini imel z velikim vezirjem pogovor o aredatvib in potih, kako bi zaradi Boane in Hercegovine prišlo do začasnega aporazuma. Poalanik je izjavil, da 86 Avatro-Ogrska sporazumno s Turčijo želi udeležiti konference in tu konatatirati fait accompli. Porta bi pa morala najti sredstev, da se uatavi bojkot, kolikor je to v nje moči. Sicer ni možno pričakovati kakega uspeha. — Veliki vezir je odgovoril, da ni bojkot z vladnimi posli v nikaki zvezi. Ako bi taka zveza obatajala, bi se že dalo kaj storiti. Vlada pa ne more vplivati na ljudsko voljo. BŠuraj Umet" meni, da mora Avstro-Ogrska, ako hoče, da pride do sporazuma, puatiti ob strani bojkotno vprašanje in predvaem ustvariti podlago za sporazum. Dobra volja, ki bi se pojavila na pogajanjih, bi gotovo tudi vplivala na pogajanja. * ZahteTe Črne gore. »Times" je objavila kratek izvleček iz note in spomenice, ki jo je črna gora dopoalala velevlaatim. čma gora zahteva v spomenici, da ji Avstrija odstopi Spuž, in pravi, da bi bila to najvažnejša, ampak ne edina kompenzacija Orne gore. Zdi se, da se hoče Avatro-Ogrska odpovedati členu 29. berlinske pogodbe; v tem alučaju izgubi Spuž za Avstro - Ogrsko vsako veljavo, dočim bi razveljavljenje člena 29, brez odatopa Spuža ne prineslo črni gori nikake koristi. * Dtc trikolori na DantejeTem spomenikn. Na Dautejevem spomeuiku v Trentu so našli dve trikolori. Prva veča v italijanskih barvah je imela napia: BŽi?eli mučeniki iz Belfiore!", druga manjša v slovanskih narodnih barvah pa napia: »Zivio Praha!" Policija je dala zastavi sneti in jih je odnesla na policijski komisarijat. * Mestnl 8Tet rlmski je soglasno skleuil dati dvema ulicama ime — Trenta in Trsta. * Zaplemba orožja t Bosni. Kakor poroča ^Pesti Harlap", je bosanska vlada izdala ukaz, da mora prebivalatvo brez odloga izrožiti oblaatvenim organom sploh vse orožje, ki ga ima, in sicer pod pretnjo strogih kazni. * BMirna Bosna" Vojno miniBtrstvo je dobilo iz Sarajeva obvestila, da so vse vesti o srbskih vstaših nereanične. V notranjosti, kakor tudi na mejah je popolnoma mirno. Eesnica je, da so blizu meje srbske čete, toda ukaz imajo od svoje vlade, da morajo mirno čakati in ne smejo prekoračiti meje. * Ustava za Bosno in Hercegoftno. V krogih višjega uradništva govore, da je v upravi obeh anektiranih dežel v najkrajšem čaau pričakovati velike izpremembe. V skupnem finančnem ministratvu na Dunaju že izdeluje posebna komiaija načit za ustaro v Bosni. Zaraditega se je tudi v obeh parlamentib zavlekla razprava o aneksiji. * Srbija. Eer potrebuje vlada denar za oboroževanje, so se vse projektovane -zgradbe želežnic aiatirale. Znesek 16 milijonov frankov, ki so bili namenjeni za železnice, se je že porabil zv vojne namene. Nadalje se je vzelo 10 milijonov pri otomanski banki in 5 milijonov pri berlinaki trgovaki družbi. Iz državne blagajnice se je vzelo nad lJ/2 milijona. V Solun je prispela druga velika pošitjatev srb3kega vojnega materiala za Srbijo. Tretji transpotr pride dne 20. t. m. — V moskovskih trgovskih krogih govore, da je srbska vlada naročila pri ruskih tvornicah velike množine orožja. Precejšnje odpošTljatve orožja so že odšle v Srbijo. — BPravda" je zvedela, da 80 bili vsi častniki, nahajajoči se v inozerastvu, pozvani, naj se vrnejo v Srbijo, da vstopijo v v svoje četne zbore. — nVoss. Zeituug1- poroža, da je Srbija naročila v Nemčiji 100.000 šotorov, ki morajo meaeca februarja in marca biti izročeni v Belemgradu. ,Vobs. Zeitung' tolmaži to yest naatopno: Težko je umeti, kaj ho6e Srbija a temi 100.000 šotori. Srbska vojska vštevši prvo in drugo reservo, šteje skupno 350.000 mož, število, ki ga utegnejo pomnožiti ruski dobrovoljci. Ako je morda tudi neko število določeno za Orno goro, se vendar zdi čudno, da je Srbija naročila toliko šotorov. Eončno vpraša ,Voas. Zeiturg, kje jemlje Srbija deuar za tako ogromno naročilo. * Francoske Tojaške Taje 1909. BLa France Militaire" poroča, da je francoski generalni štab določil, da se bodo jesenske vaje 1. 1909 na jugo-vztoku države. Središče bo Aix, torej ob italijanski meji. * Zopet reduclranje eivilne liste na Portngal8keni. Finančni odsek portugalske zbornice je sklenil, da se 8 1. aprilom 1909 zniža kraljeva civilna lista za 20%. Apanaža za kraljic-mater se je popolaoma črtala.