ítev, 19. Leto LXIV. V Ljubljani, 8. maja V/T& Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSK110% Glasilo (Jdruienia Jugosl. Učiteljstva - Poverieništvo Lljubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Ali se mora res deliti prosveta v Sloveniji radi zakona o obči upravi in uradniškega zakona in se mora podrediti politični upravi? Na seji širjega sosveta Pov. UJU, ki se ie vršila 17. aprila 1924 v Celju in na kateri so bili zastopani predsedniki vseh okrajnih učiteljskih društev v Sloveniji, so se zastopniki učiteljstva ponovno izrekli: da naj ostane prosveta v Sloveniji nedeljena ter naj bo šolska uprava neodvisna od politične in pod vodstvom strokovnjakov (glej Uč. Tov. št. 17., od 24. aprila 1924.). Za prehodno dobo naj se uprava do šolskega zakona uredi sledeče: Na mesto dosedanjih pokrajinskih prosvetnih oddelkov, ki morajo na osnovi-odredb zakona o obči upravi prestati funkcionirati, a na obremenitev posebnih in materialnih kreditov za te oddelke se ustanove v kulturnih centrih države prosvetne direkcije s potrebnim osobjem. Za ljubljansko in mariborsko oblast se ustanovi prosvetna direkcija v Ljub-Ijani. Prosvetne direkcije vrse vrhovni nadzor in upravo srednjih, učiteljskih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol, podpirajo znanost umetnost in občo narodno prosveto na svojem teritoriju. Šef direkcije je strokovni nastavnik ministrstva prosvete in vrši svoje posle s pomočjo inšpektorjev, referentov in ostalega potrebnega osobia neposredno po naročilih ministrstva prosvete. Na šefa direkcije prenese minister prosvete lahko tudi svojo pravico po čl. 15., 71.. 101. in 110. zakona o civilnih uradnikih in eventuelno še druge pravice, ki pospešujejo brzo administracijo. Kot posvetovalna, 'in v kolikor je to v skladu z uradniškim zakonom, odločujoča korporacija stoji šefu direkcije ob strani prosvetni odbor, kakor ga predvidevajo določila kraljevske uredbe z dne 23. januarja 1921 (Služb. Nov. br. 40, 1921), katera uredba je postala v zmislu čl. 130 ustave za kraljevino S. H. S. zakon« Poročila o službenem poslovanju, zlasti strokovna poročila o nadzorovanjih, pošiljajo sreski prosvetni referenti pristojnemu šefu direkcije. Tudi narodno zdravje je podvrženo zakonu o obči upravi, prav tako in v isti obliki kakor prosveta. In vendar pri upravi sanitetne stroke ni bilo prav nobene ovire, da je vkljub določbam zakona o obči upravi, ostala nedeljena v Sloveniji in da ne pride pod absolutno oblast politične uprave, t. j. velikih županov. S tem je izbito glavno orožje vsem onim. ki so se sklicevali na zakon o obči upravi in uradniški zakon. Merodajni či-nitelji so pod vplivom svojih svetovalcev: a pribiti moramo, da se bo usodno napako cepljenja kulturnih edinic spoznalo šele pozneje — ko bo prepozno. Ne zagovarjamo svojega stališča iz zgodovinskih tradicij, temveč nam je edini temelj resnični, pravi in močni procvit prosvete in kulture. Kot temeljna podlaga, da se narodno zdravje vkljub zakonu o obči upravi ni delilo na oblasti in ni absolutno podredilo velikim županom, so vzete sledeče določbe: Odločba o ustanovitvi sanitetnih inšpektorjev in njih pristojnosti.* Na podstavi členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje, člena 25. zakona o obči upravi, pooblastila ministrskega sveta Z * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 85, izdanih dne 14tega aprila 1924. (Prilog XVIII. — 1924.) Ur. 1. št. 37. z dne 29. apr. 1924. br. 37.661 iz meseca decembra 1923. in členov 109. do 111. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih odrejam: i. t. d. Če je v stanu uredba o ustroju ministrstva za narodno zdravje izpreineniti določbe zakona o obči upravi, potem ne vidimo ovire, da bi take podlage ne mogel tvoriti zakon o višjem šolskem svetu v Ljubljani, z dne 23. januarja 1921 za prehodno dobo in ne vidimo potrebe, da se tako forsira ta delitev pri prosveti ter se hoče na ta način postaviti šolski zakon pred izvršeno dejanje. Menimo, da bi bil čas, ko se bo pretresal šolski zakon v zbornici, edini pravi moment za rešitev tega vprašanja, ker tedaj se bodo jemali pri ureditvi prosvetne uprave interesi prosvete in kulture v obzir, ne pa zgolj politični in administrativni oziri, kakor se je to vzelo pri zakonu o obči upravi, s katerim se je prejudiciralo prosvetno upravo, brez ozira na prosvetne interese. Menimo, da bi se dala s šolskim zakonom ustvariti bolj zakonita podlaga za ustanovitev prosvetnih inšpektoratov, kakor je to gola »uredba«, s katero se ustanavljajo inšpektorati za narodno zdravje v državi, ne oziraje se pri tem na teritorij predviden v zakonu o obči upravi in ne oziraje se pri tem na absolutno oblast velikih županov in sreskih poglavarjev, ki je predvidena v zakonu o obči upravi. Narodno zdravje dobiva z gori citirano uredbo nekako samoupravo v državi: uprava narodnega zdravja se loči od politične uprave in se ne podvrača absolutni oblasti političnih šefov, ono ohranja šefe iz vrst strokovnjakov dotične stroke — to. kar je naš ideal za prosveto! Tudi člen 25. zakona o obči upravi govori v prilog naših zahtev glede ureditve prosvetne uprave. Po poročilih v listih je prejel minister prosvete svoječa-sno pooblastilo ministrskega sveta, da prenese prosvetne posle direktno na ministrstvo^. S tem bi bili dani vsi pravni temelji za ureditev prosvetne uprave v zmislu predstoječega odstavka. Z ustanovitvijo inšpektoratov za narodno zdravje je ostala sanitetna uprava v Sloveniji nedeljena — vkljub zakonu o obči upravi —, kar sledi iz sledečih določb: I. Na mesto oblastnih sanitetnih uprav in zdravstvenih odsekov, ki morajo na podstavi odredb zakona o obči upravi prestati s poslovanjem, in v breme osebnih in materialnih kreditov, določenih s proračunom za te urade, je postaviti inšpektorje pni ministrstvu s sedeži v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Skopliu, Nišu, na Cetinju in v Užici s potrebnim številom osebja. II. Glede teritorialne pristojnosti spadajo pod pristojnost: inšpektorja v Ljubljani vse sanitetne naprave v ljubljanski in mariborski oblasti. Dasi ni pri sanitetni stroki onih tehtnih razlogov za enotnost, kakor jih imamo pri prosveti. kjer prosvetni in kulturni interesi to direktno zahtevajo in pri kateri se podreditev politični upravi izvrši direktno na škodo prosvete in kulture. se je le ohranila enotnost. In vendar je pri prosvetni upravi dano mnogo več pravne podlage za tako ureditev, kajti člen 88. zakona o obči upravi direktno predvideva za prosveto LISTEK. K vprašani» »Miške izobrazbe. Dr. O. Kutznerjev članek v letošnjem »Popotniku« str. 115. bi moral zdramiti vse naše prosvetne in politične delavce. Poražena Nemčija sistematično dela za povzdigo svojega naroda na vseh poljih. Čeravno Nemčija ne sme imeti stalne vojske, pa se vendar mrzlično in premišljeno pripravlja na revanžo. Materijelnih sredstev za vojsko res nimajo, toda duševno se pripravljajo. Nemška znanost in tehnika napreduje in v slučaju potrebe bo sposobna, da v najkrajšem času producirá tudi materijalna sredstva za vojsko. Prepoved stalne vojske indirektno podpira razvoj Nemčije na gospodarskem in prosvetnem polju, ker prištedi Nemčiji one milijone in milijarde. katere v drugih državah požre vsakoletni proračun ministrstva vojske in mornaricc. Tudi v vprašanju učiteljske izobrazbe Nemčija prednjači ostalemu svetu. Principiaba določba ustave o visokošolski izobrazbi učiteljstva se polagoma realizira. Brez dvoma se bo s tem dvignil nivo osnovnih šol in s tem obča izobrazba širokih plasti nemškega naroda. tako upravo, ker pravi, da se za izvrševanje kulturnih poslov smeta dve ali več oblasti združiti. S tem je dana možnost, da se prosvetna uprava .oči od polit'" ne in se podredi direktna ministrstvu m je popolnoma napačno, če se skuša pred šolskim zakonom in oblastnimi skupščinami postaviti to vprašanje že pred iz; vršeno dejanje. Upravno osobje inšpektorata za narodno zdravje v Ljubljani predvideva uredba sledeče: III. Od pomožnega osebja morajo imeti inšpektorji, in sicer: V Ljubljani: dva zdravnika, enega računo-vodjo, enega lekarnarja, enega uradnika, dva zvaničnika, dva služitelja. Pri prosvetni stroki je neobhodno potrebno upravno osobje že sedaj določeno. Delokrog inšpektorja je razviden iz sledeče določbe: IV. Inšpektor je uradnik ministrstva za narodno zdravje. Opravlja posle po navodilih ministrstva za narodno zdravje, vse administrativne posle kakor tudi strokovno nadzorstvo nad vsemi sanitetnimi napravami v svojem okolišu; kontrolira v strokovnem oziru delovanje oblastnih in sreskih sanitetnih referentov, ob katerih inšpekciji se mora predhodno javiti pristojnemu velikemu županu; podaja predloge za pospeševanje narodnega zdravja; postavlja uradnike, zvaničnike in služitelje pri sanitetnih napravah po danih pooblastilih; izvršuje direktno nadzorstvo naprav s tem, da jih hodi ogledovat najmanj trikrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat; nakazovalec je za kredite, ki se mu otvarjajo; odobruje nabave po danih pooblastilih; predlaga med ietom in koncem leta poročila o svojem delovanju. Po tein členu, po čl. VII. in drugih členih prenaša minister tudi več svojih poslov na inšpektorja. Tudi posle, ki jih minister po uradniškem zakonu prenese lahko na podrejene upravne organe, vsebuje ta uredba za sanitetno stroko, t. n. pr. ima uredba sledečo določbo glede dopustov: VIII. Odmor, odsotstvo in bolovanje do 40 dni (členi 109. do 111. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih) dovoljuje zdravnikom in lekarnarjem, ki službujejo pri sanitetnih napravah, naštetih v prednjem členu, razen šefom dotičnih naprav, teritorialno pristojni inšpektor ministrstva za narodno zdravje. Oblastnim in sreskim sanitetnim referentom kakor tudi osebju, ki službuje pri njih, in uslužbencem sanitetjiih naprav, ki spadajo po prednjem členu v neposredno pristojnost velikih županov ali sreskih poglavarjev, dovoljuje odmor, odsotstvo in bolovanie do 40 dni pristojni veliki župan. Ostalemu osebju pni podrejenih napravah dovoljuje odmor, odsodstvo in bolovanie do 40 dni šef dotične naprave. Inšpektorjem ministrstva, osebju, ki službuje pri ministrstvu, šefom vseh sanitetnih naprav v državi in šefom, zdravnikom, lekarnarjem in kemikom vseh sanitetnih naprav v Beogradu dovoljuje zakonski odmor kakor tudi odsotstvo in bolovanje do 40 dni ministrov pomočnik. Ostalim uslužbencem vseh sanitetnih naprav v Beogradu dovoljujejo zakonski odmor, odsotstvo in bolovanje do 40 dni šefi dotičnih naprav. Samo v nujnih primerih imajo delegirani inšpektorji ministrstva pravico, dovoljevati 6 dni odsotstva brez potovanja šefom sanitetnih naprav v svojem okolišu, o čemer poročajo ministrstvu s prošnjo za naknadno odobritev. Odsotstva in bolovanja nad 40 dni dovoljuje minister s svojo odločbo. V vseh teh primerih odmora, odsotstva in bolovanja je treba paziti na to, da se more služba opravljati. Pooblaščeni inšpektor ministrstva in veliki župan daje vsak dovoljeni odmor, vsako odsotstvo lin bolovanje zdravnikov in lekarnarjev na znanje ministrstvu za narodno zdravje s poročilom. kako se je uredilo nadomeščenje dotičnega uslužbenca za čas, ko je odsoten od službe. Pri prosvetni stroki ie vladala v tem oziru velika ozkosrčnost, dasi vlada pri drugih strokah še večja liberalnost kakor pri sanitetni stroki, za kar naj služi Kljub temu pa se nikakor ne morem ogrevati za to, naj mi sledimo nemškemu vzgledu. Za bodočnost naj teoretični znanstveniki in šolska uprava preštudirajo in rešijo vprašanje, ali je priporočljivo izročiti visoki šoli izobrazbo učiteljstva osnovnih šol, ko vendar neprestano slišimo pritožbe, da visoka šola v metodičnem in pedagoškem oziru nezadostno pripravlja učiteljstvo srednjih šol! Za sedaj je visokošolska izobrazba učiteljstva osnovnih šol v naši državi prazna iluzija. Naj govore suhe številke! Po statistiki, ki jo je iz »Učitelja« posnela »Jugoslavenska njiva«, je v naši državi 17.944 učiteljev in učiteljic osnovnih šol. Češkoslovaška republika, ki ima kot dokaz siedeča ureditev tega vprašanja pri poštni upravi: Dovoljevanje dopustov. Na osnovi čl. 110 in 111 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih je g. minister pošte in telegrafa pooblastil: I. generalnega direktorja odnosno njegovega namestnika: 1.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem ministrstva in oblastnim direktorjem dovoljevati dopuste za privatne posle do največ 15 dni v koledarskem letu; 2.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem ministrstva ter oblastnim direktorjem dovoljevati v koledarskem letu do 3 mesece dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za okrepitev zdravja (rekonvalescenco) po bolezni; 3.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem pri direkcijah in vseh p. t. uradih dovoljevati za privatne posle dopuste, daljše od 10 pa najvišje.do 30 dni v koledarskem letu; 4.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem direkcij in vseh p. t. uradov dovoljevati dopuste, daljše od enega meseca, a najvišje do 3 mesecev za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi rekonvalescenco po bolezni. II. Direktorji pošte in telegrafa odnosno njih namestniki so pooblaščeni: 1.) da smejo uradnikom in ostalim uslužbencem direkcije in vseh p. t. uradov svojega področja dovoljevati za privatne posle največ do 10 dni dopusta v koledarskem letu; 2.) da smejo temu osob.iu dovoljevati v koledarskem letu največ do enega meseca dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni. 11!. Upravniki in starešine pošt so pooblaščeni, da smejo v nujnih slučajih dovoljevati podrejenemu osobju do 3 dni dopusta v koledarskem letu, kakor tudi za slučaj bolezni ali smrti svojcev. O teh dopustili mora upravnik ali starešina takoj obvestiti direkcijo, direkcija pa obvešča ministrstvo z mesečnim poročilom. IV. Minister dovoljuje dopuste za potovanje v inozemstvo, kakor tudi take dopuste, ki presegajo pooblastilo generalnega direktorja. Glede disciplinarnega postopanja velja pri sanitetni stroki sledeča določba: IX. Za uvedbo disciplinskega poslovanja, suspendiranja od službe in kaznovanje za nerednost veljajo predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. V tem oziru je težje urediti to vprašanje pri prosvetni stroki in zahteva učiteljstvo specialnih določb na podlagi člena 170. uradniškega zakona. Tudi kaznovanje privatnikov, ki bi se pregrešili zoper prosvetne, oziroma šolske zakone, je za nas še odprto vprašanje. V sanitetni stroki določa imenovana uredba sledečo pristojnost: X. Privatne državljane in občinske poslo-valce zasleduje in kaznuje zaradi kaznivih dejanj, učinjenih zoper sanitetne zakone in ostale sanitetne predpise, v mejah zakonske pristojnosti pristojni veliki župan ali sreski poglavar. Uredba uprave pri sanitetni stroki je za nas zelo poučna in načelnega značaja. ker pobija vse argumente, ki se navajajo za delitev prosvetne uprave v Sloveniji in podreditev prosvete velikim županom. Da se da izvesti samouprava prosvete tudi pri sreski upravi, nam je pa najboljši dokaz praksa v Srbiji, kjer so okrajni šolski nadzorniki popolnoma samostojni in neodvisni od sreskih poglavarjev, vkljub zakonu o obči upravi. Iz vseh navedenih dejstev je jasno razvidno, da se da izvesti samouprava in neodvisnost prosvetne uprave od politične v državi, samo če je volja za to in da je nujno potrebno, da se ustanove do novega šolskega zakona prosvetne direkcije ter se prepusti definitivno rešitev tega vprašanja šolskemu zakonu, ki ga bo rešil izključno z ozirom na kulturne in prosvetne interese države. —k. -----------------------BB menda 1 milijon prebivalcev več, je imela 1921. leta 37.000 učiteljev osnovnih in skoro 8000 učiteljev meščanskih šol. Od naših učiteljev jih je menda nad 1500 nekvalificiranih, kar so listi rfedavno poročali, da je na novi uradniški zakon prevedenih samo 16.385 učiteljev, od teh v Sloveniji 2976. Ni treba primerjanja z drugimi državami. Če bi hoteli celo našo državo dvigniti vsaj na nivo Slovenije manjka nam 2 0.000 učiteljev. Ako računamo, da nam treba vsako leto približno 1000 učiteljev, da nadomestimo izgube v sedanjem stanju, potem bi morali vsako leto producirati nad 2000 novih učiteljev, da bi v 20 letih država imela razmeroma isto število učiteljev, Vestnik meščanskih šol. Statistični pregled absolventov meščanskih šo! v Sloveniji od 1922/23. Vstopili v zavod s 1923/24 potem, ko i so dovršili: '■Ii. razred I IV.razred meščanski šole noš. žen. moš.j len. moš. žen. 'Ljubljana, mestna žen. 16 16 realna gimnazija . . . — — — — Ljubljana, drž. moško učiteljišče . . ..... 3 — 13 — 16 — Ljubljana, drž. žensko učiteljišče . . — — — 33 — 33 Ljubljana, zaseb. žensko učiteljišče uršulink. . — 23 — 11 — 34 Maribor, drž. moško uči- teljišče .... ..... 16 — 5 — 21 — Maribor, drž. žensko uči teljišče . . . . ..... — 12 — 21 — 33 Maribor, zasebno žensko učiteljišče šol. sester. — 13 — 17 — 30 ŠkofjaLoka, zaseb. žen. učiteljišče uršulink . — — — — — — Učiteljišča skupno . . . 19 48 18 82 37 130 —• 167 Ljubljana, drž. trgovska akademija . . . . . . . 2 — 6 9 8 9 Ljubljana, drž. dvorazr. trgovska šola ..... 1 1 3 52 4 53 Maribor, drž. dvorazr. trgovska šola ..... 11 12 6 16 17 28 Celje, drž. dvorazr. tr- govska šola . . . . . . 6 48 3 17 9 65 Novo mesto, dvorazr. tr- govska šola . ..... 2 18 — 4 2 22 Trgovske šole skupno . 22 79 18 98 40 177 217 »iš. stav- bna Sola 5 1 7 — 12 1 Tehniška srednja »K. stroj - šola Ljubljana na šola 4 — 5 — 9 — ženska o- brtna šola — 7 — 7 — 14 Maribor, drž. vinarska in 21 15 sadjarska ozir. srednja kmetijska šola . ..... 3 — 3 — 6 - Razne druge šole (Kri- štofov in Gorazdov za- vod, Ljubljana; Legatov zav. Maribor; razne ku- harske in gospodinjske šole....... '23 177 1 1 moš. žen. Vstopili so takoj v službo kot poduradniki: Na pošti.......... 3 8 10 1 Pri ostalih državnih uradih . . . 4 1 V privatnih pisarnah...... U 8 Skupaj . . 28 18 Posvetili so se trgovini..... 29 27 Posvetili so se rokodelstvu . . . 41 41 Vseh absolventov 3. ozir. 4. razreda meščanskih šol je bilo..... 253 770 Študije je nadaljevalo od teh . . . 127 515 Vstopilo v službo ali se posvetilo svobodni obrti........ 98 86 Preostane: od katerih se peča večina z drugimi prostimi pridobitnimi in domačimi strokami...... 28 169 —c Na meščanskih šolah ljubljanske oblasti se razpisujejo za šolsko 1. 1924. 25. naslednja stalna učna mesta: (Razpis. Št. 6113. Prosvetni oddelek za Slovenijo. Ljubljana, dne 1. maja 1924.- I. Na 1. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani: ena služba za 2. strokovno skupino. II. Na 1. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani: ena služba za 1. strokovno skupino in za srbski ali hrvatski jezik, oziroma za 1. ali 2. zagrebško skupino. III. Na 2. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani: er.a služba za 1. strokovno skupino. IV. Na deški meščanski šoli v Brežicah: a) ravnateljska služba: b) po ena služba strokovnega učitelja za 1., 2. in 3. skupino. V. Na deški meščanski šoli v Krškem: ena služba strokovnega učitelja za 1. skupino. VI. Na deški meščanski šoli v Ribnici: po ena služba strokovnega učitelja za 1.. 2. in 3. skupino. VII. Na deški in dekliški meščanski šoli v Jesenicah: a) po ena služba strokovnega učitelja za 1., 2. in 3. skupino; b) po ena služba strokovne učiteljice za 1.. 2. in 3. skupino. VIII. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču: a) po ena služba strokovnega učitelja za 1., 2. in 3. skupino; b) po ena služba strokovne učiteljice za 1. in 2. skupino. —c Na meščanskih šolah mariborske oblasti se razpisujejo za šolsko 1. 1924. 25. sledeča stalna učna mesta: (Isti razpis.) IX. Na deški meščanski šoli v Ormožu: po ena služba strokovnega učitelja za 1.. 2. in 3. skupino. X. Na deški meščanski šoli v Slo-venjgradcu: po ena služba strokovnega učitelja za 1.. 2. in 3. skupino. Prošnje, in sicer za vsako službo po-sebe. ki jim je treba priložiti zrelostno izpričevalo, obe usposobljenostni izpričevali. dokazila o dosedanjem službovanju in zdravniško izpričevalo, če prosiš prvič za stalno mesto, je nasloviti na ministrstvo prosvete v Beogradu ter jih vložiti najkesneje do 10. junija 1924 pri svojem ravnateljstvu (vodstvu), ki jih takoj odpošlje pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, ta pa s kompetenč-nc» razpredelnico (s spiskom prosilcev) in z njih službeno oceno prosvetnemu oddelku za Slovenijo, v Ljubljani. Spiošne vesti. TRETJA KRIVICA POROČENIM UČITELJICAM. S tem. da je država odredila poročenim učiteljicam polovične dnevnice napram neporočenim za isto delo, jim je napravila prvo krivico. Druga krivica je bila ta, da je odvzela polovico dnevnic samo onim poročenim učiteljicam, ki so poročene z učitelji in državnimi uradniki, medtem ko je onim. poročenim učiteljicam, ki so poročene s privatnimi uradniki, advokati, trgovci ali posestniki pustila polne dnevnice, dasi so bolje situirane kakor žene državnih uradnikov. Sedaj je hotela tema dvema krivicama država pridejati še tretjo krivico, da bi dobivale z državnimi uradniki poročene učiteljice v mestih polne dnevnice, na deželi pa polovične. To bi značilo k dvema krivicama pridejati še tretjo, oziroma četrto. Ni dovolj, da se loči uradni-štvo na draginjske razrede, dasi je draginja povsod enaka in imajo podeželski državni uradniki s šolanjem otrok neizmerno velike stroške, se je hotelo zabiti še en klin krivice. Imelo bi pa to še drugo slabo stran. Vse že itak raje sili v mesto, kakor na deželo, da je zunaj težje dobiti učitelj-stva. Lahko si predstavljamo pritisk poročenih parov v mesto, če bi bila boniteta polnih dnevnic združena z mestom. Potezo činovniškega Sa-veza in njegovo taktiko moramo smatrati v tem vpraša- kakor jih ima Sloveniji sedaj. Kako naj naše visoke šole — in če bi tudi v Skop-lju in v Subotici. pa eventuelno še v Sarajevu bila pedagoška fakulteta — pro-ducirajo vsako leto toliko število osnovnošolskih učiteljev? In kakšna bi bila njihova izobrazba pri tej produkciji en masse?! Drugačna je stvar v Nemčiji. Dr. Kutzner poroča, da je Saksonska že ukinila učiteljske seminarje in prenesla učiteljsko izobrazbo na obe visoki šoli v Leipzigu in Dresdenu. Tam je to tudi mogoče. Število učiteljstva je sedaj gotovo popolno in novih je treba le toliko, kolikor jih vsako leto odide v pokoj ali umrje. In to bosta zmagali dve dobro urejeni visoki šoli. V naši državi bi se to dalo izvesti edino v Sloveniji, ako bi ljubljanska univerza bila urejena. Žalibog pa univerza nima prostorov niti za do- sedanje dijake. O učilih in zbirkah niti ne govorim. In ako bi se to tudi moglo izvesti v Sloveniji, je zelo verjetno, da bi absolventi te pedagoške fakultete odhajali — ne na osnovne šole, temveč v druge pokrajine na srednje šole. ker imamo tudi pomanjkanje srednješolskih učiteljev. Za najmanj 20 let je torej v naši državi visokošolska izobrazba učiteljstva osnovnih šol neizvršljiva. Pač pa je nujno potrebno, da ministrstvo prosvete izdela točen prosvetni program, kje in koliko novih osnovnih šol se naj osnuje vsako leto, koliko učiteljev je za to treba, kje in koliko učiteljišč se naj ustanovi, da bo mogoče uvesti splošno šolsko obveznost — recimo v 20 letih! To je v naši državi prva in najnujnejša prosvetna potreba. F. Vajda. nj u kot popolnoma napačno, zgrešeno in krivično in moramo p r i z n a t i kot edino p ra -v U n o stališče ono izvrševal-nega Odbora UJU, ki se je v tem vprašanju postavil na stran poročenih učiteljic na deželi; prepričani smo, da so solidarne z njimi tudi poročene učiteljice v mestih. Boj za polne dnevnice poročenim državnim uradnicam nam je vsem skupen in enoten. Eden za vse. vsi za enega! — Vsem, ki so nepravilno prevedeni, bodisi da jim leta nišo pravilno šteta, bodisi da so uvrščeni v napačno grupo ali stopnjo, bo treba napraviti pritožbo na Državni Svet. V prihodnji številki bomo priobčili vzorec take pritožbe. Do tačas naj si prizadeti preskrbe prepise dokazil-nih listin, s katerimi bodo dokazali upravičenost službene dobe za napredovanje, ki bi se jim morala všteti. V poštev pridejo prepisi sledečih listin: rešenje; zrelostno'spričevalo, še bolje usposobljenost-no izpričevalo iz katerega je itak razviden izpit zrelosti; vsi dekreti, s katerimi se dokaže službena doba; eventu-elni drugi dekreti, s katerimi se je vštela komu službena doba. n. pr. učiteljem-vo-jakom takoj po maturi v vojni ali drugi slučaji. Zelo važen je datum prvega nastopa službe po maturi, ker brez tega sploh ni mogoče ugotoviti službene dobe za napredovjinje^Kdor ni na jasnem, naj se pravočasno obrne za informacije. Priložiti je znamko za odgovor. — Vsi oni, ki so se pismeno obrnili na uredništvo ali strokovno tajništvo, naj pazno slede odgovorom v »Učiteljskem pravniku« in v listnici uredništva, ker je vsem nemogoče radi nedostajanja časa osebno odgovarjati. Le v slučajih, ki se izrazito nanašajo na dotični slučaj in če je zadeva diskretno osebnega značaja, prejmejo pismen odgovor, za kar pa je priložiti znamko. Priporočamo, da si člani spravijo »Tov.« s tabelami in pojasnili, ker se bomo pri ponovnih vprašanjih sklicevali le na zaporedne številke »Učit. pravnika«. — Komur pripade povišica na polo-žajno plačo ali stanarino po 1. septembru 1923 naj počaka s prošnjo za isto dotlej, da prejme odlok, ki ga izda prosvetni oddelek za Slovenijo v najkrajšem času. — Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo je najvažneje delo letošnje pokrajinske skupščine. Da se lahko upošteva mnenje vsega učiteljstva, pozivamo, da se predlogi in zahteve takoj pošljejo na naslov H. Šumer, Šmarje pri Jelšah, ki zbira snov za glavnega referenta. — Kaj se vse pripeti pri izpitih. Pavle Popovič je napisal knjigo Jugosloven-ska književnost, katere druga izdaja je izšla v Cambridge 1919. Tam je na strani 92. pisano to-le: »On (Janez Bleivveis) je često uzimao srpsko-hrvatske reči u svoj književni jezik i hteo da pribiiži slove-načko narečje jeziku Vukova i Oajevu. On je potpuno usvojio Gajev pravopis, i od 1. 1846 stalno ga uveo u svojjlist. On je time mnogo doprineo da se i slovenačkoj posebnoj književnosti da onaj isti nacionalni kara-kter, koji je nešfco ranije bio dat književnosti srpskohrvatskoj.« Na strani 90. pa sledeče: »Biia je (namreč hrvatska književnost pred Gajem) suviše oskudna i uska. i nije irnala ni daha ni poleta. Naročito. nije imala budučnosti sa svojim provincialnim narečjem. Zato se ona pod neposrednim uticajem velike srp-ske reforme, odmah i sama reformisala.« Potem pove Popovič. da je izvršil to reformo Ljudevit Gaj. Tako je našel; pisatelj na povsem precizen način tist# vez. ki spaja Karadžiča in Gaja s Bleiweisom. Te vezi pa še ni zasledil član neke izpraše-valne komisije. Edini učitelj, ki se je javil iz cele Slovenije k zadnjim srbohrvat-skim izpitom, je dobil namreč za nalogo, da v glavnih potezah oriše delovanje Karadžiča. Na koncu je nesrečni kandidat še kratko omenit vpliv delovanja na Gaja in Bleiweisa. Bleiweis in Karadžič — ne. to pa ni mogoče! Predaleč sta narazen! Za to misel je zagrabil član komisije in udaril siromaku kandidatu pečat neznanja. ki mu je jugoslovenska literatura španska vas. — Popovič. Popovič je odmevalo po hodnikih. Debelo so gledali knjigo, ki jo je imel ponižani in razžaljeni v rokah. — Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov. hišni in šolski red. učni na- | črt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izenačenja (uni-ficiranja) vseh kmetijskih šol v državi, spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu 5 Din za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omo-gočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko - gospodarske stroke, za kar se pre-plačila hvaležno sprejemajo. — Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj odločno protestira proti določbi 8 11. uredbe o draginjskih dokladah, s katero se proti načelu: za enako delo enako plačilo, poročenim učiteljicam osebne draginjske doklade zmanjšujejo za polovico. Pričakujemo, da g. finančni minister kot gentleman svojo obljubo, dano celokupnemu odboru glavnega uradniškega Saveza dne 19. marca t. 1. v Beogradu. neokrnjeno izpolni. Poverjeništvo UJU Ljubljana prosimo, da g. ministra na to opozori. — Skupština Učiteljskog društva za grad Srem. Mitrovicu i srez, koja če se održati u nedelju 18. maja t. g. u prosto-rijama nem. osn. škole u Čalmi. Na ovu skupštinu dolazi iz Zagreba g. dr. Jure Turič, profesor više pedagoške škole, kao i drugovi izaslanici Glavnog Odbora iz Beograda. U radu sudeluju i g. dr. Du- ! šan Gajič, kr. žup. fizik. Društvo trezve-nosti, Pevačko društvo srp. ratarske či-taonice iz Srem. Mitrovice i Crk. pev. ratarsko društvo iz Čalme. Rad učiteljske skupštine počeče tačno u 8 sati u jutro i imače ovaj dnevni red: 1. Predsednikova reč. 2. Izbor overača. 3. Izveštaji. 4. Izbor jednoga člana u upravni odbor. 5. Povišica članarine. 6. Izbor delegata za skupštinu povereništva i kongres. 7. Rasprave: a) Jov. Udicki: »Deca u službi narodnog prosvečivanja«. b) Rezo-fucija na temu: »Klerikalizam u škofi«, c) G. dr. Jure Turič: »Metodika škole rada«- — podloga za raspravu. 8. Eventu-alija. — Za vreme skupštine u zgradi srp. osn. škole biče priredena antialkoholna izložba ministarstva narodnog zdravi/a od Društva trezvenosti iz Srem. Mitrovice predavače na njej g. dr. Dušan Gajič. Posle podne u 3 sata biče program za narod u prostorijama izložbe: 1. Pozdravna reč n. učitelja čalmanskog Vlade Vukoviča. 2. Dr. Jure Turič: »Šta da narod očekuje od škole i sta mu ona može da dade«. 3. Jov. Udicki: »Nesretno dete« — dialog — prikazuju daci osnovne škole. 4. Peva Pevačko društvo srp. ratar. čitaonice iz Srem. Mitrovice. — U 5 sati posle podne biče u prostorijama kod Adama Flajta »Narodno Selo«. Raspored toga sela biče ovaj: Govor r. učitelja-čal-manskog Vlade Vukovica. 2. Tri'vttnac: »Venčič«. pevaju u 3 glasa daci osnovne škole čalmanske. 3. Deklamacija — de-klamuje jedno nemačko dete. 4. Peva Pevačko društvo srp. ratar. čitaonice iz Srem. Mitrovice. 5. I. Bajič: »Srpski zvu-cf«, pevaju daci osnovne škole- čalmanske. 6. Trivunae: »Pesme s Morave, peva Crk. pev. ratarsko društvo iz- Čalme. 7. Jov. Udicki: »Ne može se živeti« — po-zorišni komad u 1 činu — prikazuju čla^-novi Pev. društva srp. ratar. čitaonice ijz Srem. Mitrovice. — Svaki član je dužan da poseti ovu skupštinu. — Predsednik: Jovan Udicki. — Tajnica Bositjka Radosavîj'evic. — Okrajna učiteljska konferenca logaškega okraja, ki se bo vršila dne 14. junija 1924 točno ob 9. uri v Cerknici. Dnevni red: 1. Otvoritev konference po okrajnem šolskem nadzorniku in imenovanje njegovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Naznanilo važnejših odredb in ukazov šolskih oblasti. 4. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju osnovnih šol logaškega okraja. 5. Vprašanje telesne vzgoje šolske mladine. Poročevalec gosp. Josip Kristan. To vprašanje se bode obravnavalo tudi nazorno, t. j. da se pokaže vzorna telovadna ura dečkov in deklic. 6. Kako pospešuj osnovna šola med narodom idejo narodnega in državnega edinstva. Na obdelavi te teme naj sodeluje vse učiteljstvo v okraju, in sicer na ta način, da se o temi posvetuje učiteljstvo vsake šole na domačih konferencah, ki naj določijo svojega poročevalca. Ta izdela referat za dotično šolo. uvažujoč mišljenje svojih tovarišev. Na enorazrednicah stori to dotična učna oseba sama. Vsak referat naj zaključijo teze. ki naj bodo vsemu učiteljstvu v okraju kažipot in smernice njegovega vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. Referate je predložiti okrajnemu šolskemu svetu do 30. aprila t. 1. Poročevalca za te točke določi na dan konference okrajni šolski nadzornik. 7. Vpostavitev zneska v letni proračun za učiteljsko in šolarsko knjižnico in njega uporaba. (Odlok ministrstva prosvete kralj. SHS z dne 16. oktobra 1923, štev. 33.619). Poroča g. Dragotin Česnik. 8. Poročilo knjižničnega odbora o stanju okrajne učiteljske knjižnice in odobritev računa za leto 1923. 9. Volitev knjižničnega odbora (6 članov). 10. Določitev učnih knjig za šolsko leto 1924./25. 11. Samostojni nasveti, katere je najkasneje tri dni pred konferenco javiti okrajnemu šolskemu svetu. — Šolsko vodstvo v Grlžah pri Celju ima v zalogi še precej Rapetovih in Fle-retovih šolskih listov. Oddalo bi jih po primerno nizki ceni. Kdo bi se zanimal za nje? — Učenci petrazredne osnovne šole v Grižah pri Celju so nabrali za veliko-nočnico koroških in primorskih bratov onkraj meje vsoto 358 Din 50 p. Vrla mladina, ki je tako rada odprla srca in roke, zasluži vse priznanje in v zahvalo naj ji bo zavest, da je olajšala sirotam gorje, da je pomagala otreti marsikatero bratovsko solzo. — Učiteljišča v Srbiji in Vojvodini: 1. Beogr. žen. učit. škola; 2. Negotinska učit. škola; 3. Kragujevačka žen. učit. škola; 4. Užičko pedag. oddelenje; 5. Ja-godinska učit. škola; 6. Aleksinačka učit. škola: 7. Šabačko pedag. oddelenje; 8. Učit. škola v Danilovem Gradu; 9. Pedag. oddelenje v Beranima: 10. Skopska učit. škola; 11. Bitoljska gimnazija (se polaga učit. izpit samo še letos): 12. Moška učit. škola v Somboru; 13. Ženska učit. škola v Somboru; 14. Subotička učiteljska škola; 15. Ženska učit. škola v Novem Sadu; 16. Vršačka učit. škola; 17. Učit. škola v Prilepu. — 201etnica. Tovariši, maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1904.. na noge! Desetletnico nam je preprečila leta 1914. svetovna vojna, dvajsetletnice nam ne prepreči nihče! Primeren čas bi bila pokrajinska skupščina., ki se bo vršila v začetku julija, najbrže v Krškem. Sicer pa naj odloči večina. Oglasite se. kolikor vas je še med živimi! — Janko Golob, Raka. — Narodna šola v Ljutomeru uprizori 25. t. m. v telovadnici pravljično igro v 3. dejanjih »V kraljestvu palčkov«. Spisal Ribičič. Ker dobi telovadnica električno razsvetljavo, bode igra bajnejša. Čisti dohodek pripada Podpornemu društvu. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo zlasti tovariše in tovarišice. Naročnikom »Zvončka«. Pri odpravljanju 5. številke »Zvončka« se je dogodila neljuba tehnična pogreška. da se je v nekatere izvode vložilo po dve enaki poli. Dotični naročniki naj nam to pomoto, ki je uprava ni zagrešila, oprostijo ter vrnejo dotične pole. nakar jim bomo prave dostavili. Uprava »Zvončka«. Učiteljski pravnik. ODGOVORI NA VPRAŠANJA UREDNIŠTVU »UČIT. TOV.« IN STROKOVNEMU TAJNIŠTVU. (Odgovarjamo le organiziranim članom.) 24. Draginjska doklada za člane družine, izven otrok in ž e n e (t. j. če kdo vzdržuje pri sebi očeta, mater, sestro itd.) je po zadnji uredbi o draginjskih dokladah (ki velja za prevedene aktivne državne uradnike in prevedene upokojence s polnimi službenimi leti) popolnoma ukinjena. (Pov. UJU se je obrnilo na glavni odbor, da se te do-klade zopet uvedejo in naj se Dri prvi korekturi uredbe to zopet vstavi v uredbo). 25. A k o ste bili vojak preden ste postali dobrovoljec. se Vam po čl. 282. fin. zakona 1922./23. štejejo v pokojnino dvojno samo dobro-voljska leta. ne pa tudi druga. 26. Kam lahko vstopi absolvent meščanske šole razvidite iz današnje statistike v »Vestniku meščanskih šol«. 27. Z učiteljicami poročenim učiteljem pristoji po čl. 11. draginjske uredbe izjemoma doklada 150 Din za ženo mesečno in v tem slučaju ne velja za nje določba čl. 9. uredbe o draginjskih dokladah. ki pravi, da ne pristoji doklada za ženo »1. če je žena aktivna državna uslužbenka ali upokojenka«. 28. V o j n a leta. ki jih je prebil učiteljski abiturijent po maturi v v o j n i se štejejo v sluzoe-no dobo v zmislu čl. 282. finančnega zakona za leto 1922./23. z dne 31. julija 1922, štev 324 Ur. 1. in kraljevske uredbe z dne 30. julija 1922, štev 349 Ur. 1. Prizadeti • morajo prositi za vštetje vojnih let. Prošnjo je opremiti z uradnimi dokazili o vojaškem službovanju in jo je nasloviti na ministrstvo prosvete. (V tem slučaju se odbije tudi pri vštetju kadrski rok). 29. Za povišico osnovne plače, položajne plače ali stanarine je treba vselej posebej prositi. Prošnja je po čl. 128. uradniškega zakona in čl. 6.. toč. 9. zakona o taksah in pristojbinah takse prosta in jo je nasloviti na ministrstvo prosvete v Beogradu. Prošnji je priložiti uradno overovljen prepis rešenja o prevodu in uradno overovljen prepis zadnje službene ocene, da ni po čl. 48. in 59. urad. zak. nobenih zaprek za napredovanje. V prošnji (ali prilogi) je napraviti izpisek iz »Osebne popisnice« o službeni dobi od prvega nameščenja do dneva, ko zapade povišica in je te podatke treba uradno overoviti, da ni treba prilagati dekretov. Uradno overovljenje prepisov in točnosti podatkov (kar izvrši lahko šolsko vodstvo), je po tar. post. čl. 6., toč. 9. zakona o taksah in pristojbinah takse prosto. — Povišice se izplačujejo po čl. 262. fanančnega zakona za leto 1924./25., 1. julija in 1. januarja vsakega leta za nazaj. 30. P o m o ž n a učiteljica ženskih ročnih del na nesistemizira-nem učnem mestu dobi osem desetin si-stemizirane najnižje plače stalnih učiteljic ženskih ročnih del. 31. U p o k o j e n c i med 2 6. a v gustom 1919 do 3 0. novembra 1919 imajo biti prevedeni na dinarske plače po čl. 33. zakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919, tako je odločilo ministrstvo financ kr. SHS generalna direkcija" državnega računovodstva D. R. br. 7883, z dne 7. februarja 1924. Za nakazilo je potrebna še posebna osebna vloga na podlagi navodil, ki jih izda v ta namen oddelek za prosveto v Ljubljani. — Ker je bil omenjeni zakon objavljen 26. avgusta 1919, je stopil s tem dnem v veljavo in zatorej upokojenci, ki so bili prej upokojeni, ne bodo prevedeni po tej odločbi. 32. Čas, ki ga je kdo prebil kot začasni upokojenec, se ne šteje v službeno dobo in ni vštet v re-šenjih. 33. Kdaj komu zapade povišica ni razvidno iz rešenja. kakor je bilo to razvidno na dosedanjih vzorcih o prevedbi, ki jih je leta 1919. izdal višji šolski svet. Vsakdo pa lahko razvidi to iz tabele, ki je bila objavljena v 15. številki »Učit. Tov.«; treba je paziti, da se pravilno vštejejo službena leta. kolikor je vsakomur vštetih na podlagi rešenja do 1. septembra 1923 in kar jih je odslužil po 1. septembru 1923. Ponovno opozarjamo, da so v rešenjih všteta le polna leta do 1. septembra 1923, niso pa vpisani tudi meseci in dnevi do tega dne, ki se tudi štejejo v napredovanje. Za povišice ne velja rok 30 dni, predpisan za pritožbo na Državni Svet. Pritožba se nanaša le na nepravilno vštetje službenih let in nepravilno uvrstitev. 34. Med prvim nastopom službe po maturi in usposobljen o s t n i m izpitom se šteje v napredovanje in penzijo največ 5 let službe po čl. 29. zakona o narodnih šolah z dne 9. aprila 1904 in dopolnil z dne 23. julija 1919, štev. 643 Ur. 1. Če je imel kdo več službenih let med prvim nastopom po maturi in usposobljenostnim izpitom, se mu ta čas ne šteje v službeno dobo in tudi ni vračunan v službeni dobi na rešenjih. 35. Vsi upokojenci pred 1. s e p t e m b r o m 1 9 2 3 bodo dobivali pokojnino po starem, le če se bodo zvišale draginjske doklade, kar bo razvidno iz posebne draginjske uredbe za upokojence. ki jo ministrski svet obljublja v najkrajšem času. 36. Draginjska doklada za otroka ne pripada po čl. 10.. toč. 5.. če vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje kot učenec ali vajenec, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade. — Po čl. 42. uradniškega zakona odpade v tem slučaju tudi doklada po čl. 41. uradniškega zakona, če prestane pred polnoletnostjo potreba, da otroka roditelji vzdržujejo. 37. Č e živi poročena učiteljica v drugem kraju kakor m o ž - u č i t e 1 j. ji pripadajo polne draginjske doklade: v tem slučaju ne pripade (po čl. 9.. točka 1.) možu doklada za ženo. 38. Funkcijske doklade šolskim voditeljem se bodo izplačale — kakor smo se informirali na merodaj-nem mestu — prav v kratkem, računa se do treh razredov ali vzporednic 75 Din in za vsak nadaljni razred ali vzporednico po 25 Din. 39. Šolsko veselico je t r e -b a samo naznaniti in izposlovati znižane pristojbine pri okrajnem glavarstvu. 40. Nakazilo novih plač se izvrši pri knjigovodstvu tako kakor so plače označene v rešenju in ne, kakor nekaterim sedaj faktično pripadajo, ker je treba za povišice šele prositi in za na pačno uvrstitev šele odločbe ministrstva ali Državnega Sveta. ZA »OBRAMBNI SKLAD«. je daroval tov. Edo H o f b e k . učitelj v Pišecah pri Brežicah 10 Din. Živeli po-snemalci! Prispevki »Obrambnega sklada« se bodo porabljali za principialne pritožbe na Državni Svet, če bomo hoteli izvoje-vati v kakem vprašanju principialno odločbo, ki bo potem v korist vsem. Polož niče za ta sklad zahtevajte od blagajni-štva Pov. UJU v Ljubljani, Učiteljska ti skarna. Obrambni vestnik. —ob Preludij za volitve v narodno skupščino je že začel dobroznani »prijatelj« šole in učiteljstva »Slovenski Gospodar« s svojo njega samega vredno sestrico »Stražo« s tem, da udriha po šoli in učiteljstvu. Povod mu je dal tovariš Kranjc od Sv. Barbare v Slov. goricah, kateri se je hotel udeležiti demokratskega shoda. Shod je pa »dobro slovensko ljudstvo« onemogočilo, seveda docela iz »lastne« inicijative. Takrat je bila pijana in podivjana mladina dobro vzgojena in so bili gospodje zadovoljni z uspehom šolske vzgoje. Ko pa je ista mladina ravno tam v svoji pijanosti zaklala 14 dni pozneje domačega gostilničarja, je temu seveda krivo učiteljstvo in — šola. »Slov. Gospodarju« in »Straži« bi v njunem lastnem interesu svetovali, da naj že enkrat neha blatiti zaradi posameznih slučajev celega stanu. Ravno v Slovenskih goricah je med mnogimi posvečenimi predstavniki SLS toliko in tako grdega gnoja, kakor morda na nobenem koščku slovenske zemlje. Zato naj rajši čisti pred svojim pragom. Oba lista tiska Cirilova tiskarna v Mariboru. Kdor hoče, da bosta »Gospodar« in »Straža« še lažje udrihala po učiteljstvu in šoli, ta naj še nadalje naroča in kupuje v Cirilovi tiskarni in knjigarni šolske potrebščine. O nalogah šole in vzgoje pa se ne bomo prepirali z dopisnikom »Gospodarja«, ker imamo drugega posla dovolj. —ob Dobra »zafrkacija«. Mariborska »Straža« je bila pred kratkim napadla naše tovarišice v Slov. Bistrici radi nekih besed o Orlu in o spovednicah ter je ob koncu zabavljala: »Morda prinese novi šolski zakon nadzorstvo o delovanju duhovnikov v spovednicah. a doslej ga še nima!« »Tabor« z dne 20. aprila 1924 pa našteva duhovnikom zlorabo spovednic in dokazuje, da bi bil takšen zakon za katoliške duhovnike potreben ter pravi konečno: »Poznamo dobro naše občutljive duhovnike, radi bi, da bi se jim učiteljice klanjale, dobrikale, jim dvorile, se jim nastavljale itd., ker v svoji dostojnosti tega ne store, segajo prezirani duhovi» niki v svoji rimski maščevalnosti v »Straži« po njih. Tam se čutijo varni, kajti obrekovalec vseh obrekovalcev y mariborski škofiji duhovnik Goleč se skriva za imunostjo poslanca Pušenjaka.« — Temu dodajemo: »Straža« in »Slov. Gospodar« nam odkrivata moralno gnilobo ri-mo-katoliškega klera ter nas opozarjata na složno delovanje duhovništva in učiteljstva v pravoslavju. Nemara delata nalašč tako. da bi nas pregnala v pravo-slavje. —ob Obrekovanje učiteljstva nadaljuje marljivo klerikalni »Slov. Gospodar« v Mariboru. Ni dolgo temu. kar je dejal na »pranger« tovariša Krambergerja pri Sv. Jakobu in Zeleznika pri Sv. Jurju v Slov. goricah. Glavni urednik duhovnik Goleč boluje na maniji obrekovanja učiteljstva. Ako bi bilo »Slov. Gospodarju« kaj do dobrega razmerja med duhovni-štvom in učiteljstvom, bi svoje maziljene dopisune opozoril, naj zadevo razčistijo pri šolskih oblastih, ne pa. da blatijo učiteljski stan pred narodom. Seveda, lažje je. se skrivati za odgovornim urednikom, državnim poslancem Pušenjakom, kojega čuva imunost državnega poslanstva, kakor pa se izpostavljati nevarnosti, biti pri. sodišču radi častikraje obsojen. — Gledati moramo, da bomo od Cirilove tiskarne daleč proč! Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjiga v nabavo učiteljstvu in Šolam, posebno pa Solarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter uiiteljskim-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naro« čajo tudi lahko potom Utiteljske knjigarne v Ljubljani, FranCiSkanska ulica, Stev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Domači vrt. Praktičen navod kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Hu-mek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Pojasnjeno z 69 podobami in z 2 barvanima slikama. Založba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 60 Din. —kpl Otroške pesmi. Uredil: Srečko Kumar. Naslovno stran narisal: Fran Kralj. Izdala in založila Zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji. Trst. Cena 20 Din. Ocene. —k Domači vrt. Praktičen navod kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. H u m e k, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. S to knjigo je izpolnjena velika vrzel. Vsi prijatelji vrtnarstva, učeča se mladina, naš učiteljski naraščaj, kakor tudi m,i učitelji vrtnarji bomo uporabljali novo knjigo z velikim pridom pri uredbi in oskrbovanju šolskega vrta, kakor tudi pri pouku v kmetijsko-nadaljevalnih šolah. — Pisatelj nas v uvodu seznani s temeljnimi pojmi o življenju rastlin, z zunanjimi organi in z notranjim ustrojem. — V prvem delu obravnava splošno vrtnarstvo in nas seznani z najnovejšimi načeli o uredbi vrta, pripravi zemlje in z glavnimi vrtnarskima opravilu 1— V drugem delu knjige obravnava posebno vrtnarsko v šestih poglavjih: a) zelenjadarstvo, b) sadno drevje na domačem vrtu, c) kako vrt krasimo, d) navodilo o gojitvi sobnih rastlin in kot zaključek nam dodaja e) vrtnarski koledar. — Pri vsaki kulturi nam podaja sestavitelj natančen opis, čas setve oziroma sadilne primerne razdalje in oskrbovanje, kar je za vsakega, zlasti za začetnike velike važnosti. Knjiga je v tem oziru pisana tako jasno in določno, da mora zadeti vsak pravo. Naštel je pni vsaki kulturi tudi najvažnejše sorte, ki so pri nas že več ali manj preizkušene in ki tudi dobro uspevajo, kar bo vsem prav posebno dobro služilo pri naročevanju semen. — Posebno važno se mi zdi poglavje o sadnem drevju. Da bi se vsak ravnal po tem navodilu imeli bi lične vrtove, ki bi bili nam v pravo korist in okras. — Vrt brez cvetja je mrtev, zato je preskrbe! pisatelj bogato izbero poletnih in dvoletnih cvetlic. Posebno pozornost je posvetil trajnicam ali pe-renam. ki so nadvse hvaležne in danes najmodernejše cvetlice. Razdelil jih je po dobah cvetja. Tudi ljubitelji rož (vrtnic) dobe v knjigi potrebna navodila. Prav umestno je poglavje o gojenju sobnih cvetic. Kdor bo to proučil in se po tem ravnal bo imel sigurno lepe uspehe in obilo veselja. Tovarišice, ljubiteljice sobnih cvetlic ne prezrite tega pouka! — Pa zaše! sem predaleč, knjigo treba čitati in zopet Citati — ne samo to, živeti je treba z njo. Tega krasnega dela, ki ga pojasnjuje veliko lepih slik in načrtov, večinoma delo našega znanega tovariša D. Hume-ka. ne bi smel pogrešati noben ljubitelj vrtnarstva, nnben učitelj vrtnar. Najti mora prostor v vsaki učiteljski in šolarski knjižnici. Vsem jo prav toplo priporočamo, kot prvo. in naiboliše delo te vrste v naši literaturi. — Šk. —k Otroške pesmi. Uredil: Srečko Kumar. Vsebina: Enoglasne pesmi: E. Adamič: Otroai kličejo pomlad; M. Kogoj: Lastavica, Ko smo spali; E. Adamič: Angel z neba poslan je, pomlad v Galiciji, Kolesa; M. Kogoj: V gozdu. Na saneh; E. Adamič: Romar roma na goro. Dvoglasne pesmi: V. Vodopivec: Pojdimo spat; I. Grbec: Kralj kraljico vpraša; M. Kogoj: Rajanje; E. Adamič: Jur je vanje: M. Kogoj: Kaj ne bila bi vesela, Deček in sinička; E. Adamič: Ciganska, Pomlad na Goriškem: M. Kogoj: Holadrijo; K. Pahor: Pojdimo spat; E. Adamič: Pri polžu; A. Dobronič: Oj Jelena, Kolika je bašča zelena, Car Sulejman pod Beograd sade, Kiša pada trava raste, Raz-boljela se grivna mamina. U Omera više Sarajeva. Troglasne pesmi: V. Vodopivec: Starček roma na goro: E. Adamič: Na Jurjevo; M. Kogoj: Zvončki, Trobentice; E. Adamič: V maju; M. Kogoj: Breza; E. Adamič: Uspavanka, Sestrica; M. Kogoj: Mladinska; E. Adamič: Saj ni čuda. St. Premrl: Rože za Marijo (s spremljevanjem klavirja ali harmonija); A. Lajovic: Pesem naga-iivka (s spremljevanjem klavirja). — Dodatek: V. Vodopivec: Bog; Al. Šonc: Zlati solnček, Pi-kelj pakelj, Koline, Cigan, Na vaškem trgu, Turek. Kralj Matjaž: Fr. Venturini: Cimbalo din; A!. Šonc: Jezdec; V. Vodopivec: Stari Medo. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI KONVIKT V LJUBLJANI. XXIX. redni občni zbor društva za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani je bil dne 16. aprila 1924 ob 10. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta z običajnim dnevnim redom. Predsednik E. Gangl pozdravi vse navzoče, konstatuje sklepčnost ter preide na dnevni red. Tajnikovo poročilo. Društveni odbor se je na svoji seji dne 28. marca 1923 konstituiral tako-le: predsednik E. Gangl; I. podpredsednik L. Jelene, II. podpredsednik A. Gnus; tajnik F. Juvanec; blagajnik J. Dimnik: člani: J. Ambrožič, M. Repovž. V. Sadar, M. Sodnikova. Društvena pravila nam nalagajo iskati novih virov, da čimprej spravimo skupaj potreben kapital, ki naj z njim začnemo graditi Učiteljski konvikt. Brezobrestna posojila po 250 Din (1000 K) so domalega prenehala. Nabiranje 7% obveznic investicijskega državnega posojila sem še nadalje oskrboval od zadnjega občnega zbora pa do onih lepih, nam vsem nepozabnih dni, ko smo obhajali življen-sko 50-letnico svojega voditelja, prosvetnega nadzornika Gangla ter nabral poleg 91 že lani izkazanih še 17 obveznic a 100 Din, skupaj tedaj 108 obveznic v skupni vrednosti 10.800 Din, ki jih hrani Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta in pridno skrbi za realizacijo odrezanih kuponov. Naš marljivi blagajnik Jakob Dimnik je začel z Ganglovo 50-letnico klesati Ganglove kamne za Učiteljski konvikt, zato sem par pozneje dospelih obveznic odstopil njemu za Ganglov kamen. Baš to klesanje kaj dobro napreduje. V zadnjem »Učit. Tovarišu« od 10. t. m. čitam razveseljivo vest, da je tovariš Dimnik v primerno kratki dobi po! leta naklesal Ganglovih kamnov v vrednosti nad 14.000 Din! Vsa čast njemu in hvala darovalcem! Četudi pridno zbiramo kapital, vendar sedaj le ni misliti na zgradbo konvikta iz lastnih sredstev. Iz prijav, ki sem jih v letu 1923. prejel od tovarišev iz vse Slovenije, imajo učiteljske rodovine 51 sinov in 47 hčera, skupaj 111 otrok v raznih šolah izven doma. Iz ljubljanske oblasti je od teh: 46 sinov in 29 hčera, skupaj 75 otrok. Da mislimo koi v začetku na dovolj prostorno zgradbo, bo treba zidati konvikt za približno 140 otrok. Na temelju teh podatkov naj občni zbor naroči prihodnjemu društvenemu odboru, da preskrbi sedanjim časom in razmeram najbolj primerne praktične načrte za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Občni zbor vzame tajnikovo poročilo na znanje brez debate. Blagajnikovo poročilo. Blagajnik Jakob Dimnik je poročal, da je imelo društvo do 31. decembra 1. 1. Din 15.760.07 prejemkov na članarini, darilih in Ganglovem kamnu (od 18. novembra do 31. decembra); obresti so nanesle Din 31.763.34; vseh dohodkov (običajni malenkostni izdatki so že odšteti), je bilo v XXIX. društvenem letu Din 47.523.41. Poleg tega imamo pa še 7000 m2 stavbišča poleg tvornice učil. To stavbišče nam je davčna oblast cenila po 10 Din kvadratni meter. Skupno društveno premoženje je znašalo dne 31. decembra Din 230.153.32, in sicer brez omenjenega stavbišča. Po novem letu smo pa .že toliko nabrali, da znaša sredi aprila naše skupno premoženje brez stavbišča, ki ga nam je podarila Učiteljska tiskarna, okroglo Din 250.000. — »Giblje se, giblje!« — Račune sta našla pregledovalca računov v redu in občni zbor je podelil blagajniku absolutorij. Pri vršečih se volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor, ki si je Svoje funkcije porazdelil takole: E. Gangl. predsednik: Luka Jelene 1. podpredsednik; Anton Gnus II. podpredsednik; Ferdo Juvanec tajnik in Jakob Dimnik blagajnik; J. Ambrožič, M. Re-povž, V. Sadar in M. Sodnikova, odborniki. Pregledovalca računov sta postala tovariša Avgust Korbar in Mirko .Fegic. Poročilo predsednikovo, da namerava odbor prirediti na korist konviktu bržkone o Božiču knjižno tombolo, je vzel občni zbor odobruje na znaje. Tov. Ambrožič izrazi željo, naj se po raznih denarnih zavodih naloženi denar centralizira, vložne knjižice naj se realizirajo, ves denar pa naloži na skupno knjižico. Tej želji je možno le deloma ugoditi, zakaj denarni zavodi, ki naklonijo Učiteljskemu konviktu ob računskih zaključkih denarna darila, navadno nalo-že ta darila v svojih zavodih. Književna tombola. Predsednik Gangl omenja, da smo načeli vprašanje o prireditvi književne tombole v korist do polovice Učiteljskemu konviktu v Ljubljani in do polovice Učiteljskemu domu v Mariboru. Načrt napravimo tekom poletja, tombolo pa priredimo jeseni. Samostojnih predlogov ni bilo. zato zaključi predsednik XXIX. občni zbor. —c. —g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Kamniško okrajno učiteljsko društvo Din 100. — Do zdaj so se iz ljubljanske oblasti odzvala ta-le okrajna učiteljska društva: 1. Novomeško. 2. Ljubljanska okolica, 3. Belokranjsko. 4. Laško, 5. Litijsko, 6. Ljubljansko, 7. Radovljiško, 8. Kamniško. Pričakujem, da slede tem društvom še ostala okrajna učiteljska društva iz ljubljanske oblasti. Društva iz mariborske oblasti naj pa priskočijo na pomoč »Učiteljskemu domu« v Mariboru. — Tov. Jurčec Ivan. učitelj v Kostanjevici, Din 25. — Tov. Albin Lajo-vic, ravnatelj na meščanski šoli v Tržiču, obveznico 7% državnega posojila za Din 100. Zivio, Bine redivivus! Poklon milo-stivi! — Tov. Julka Povšnar-Zalokarje-va, šolska voditeljica v Kokri, Din 100. Bravo, gospa Julka! Vi ste pa res zavber dekle od fare. Na prihodnji pokrajinski skupščini se Vam še osebno zahvalim. Takile z neučitelji omožene koleginje, kakršni sta n. pr. gospa Julka in pa gospa Pistotnik - Bergantova, posebno spoštujem. Tega mojega spoštovanja so pa deležne lahko vse z neučitelji omožene koleginje! — Da bo »Ganglov kamen« tem lepši, veličastneji in tem preje oklesan, zato prosim vse koleginje in kolege: Stopite med narod! Med narodom je dovelj bogastva tudi za naš »Ganglov kamen«. Torej, le na delo med narod! Posebno naše koleginje lahko med Ganglovimi prijatelji — in teh je vse polno križem domovine — prav veliko dosežejo. Katera bo poslala prvi dar iz rok učiteljskih prijateljev za Ganglov kamen? — »Vesoljni svet je poln bogastva, krasote poln in veličastva«. (E. Gangl »Pisanice«.) Današnji izkaz: Din 325; zadnjič izkazanih Din 16.342; skupaj z današnjmi izkazom Din 16.667. — Jakob Dimnik, blagajnik. —g Društvo »Narodna Šola« v Ljubljani se je po sklepu 51. občnega zbora z dne 16. aprila 1924 prostovoljno razšlo. Razid društva je objavljen v »Uradnem listu« z dne 30. aprila 1924. štev. 38. Premoženje, ki znaša okroglo Din 2000, pripada Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. —g Občni zbor Učiteljske tiskarne se je dne 27. aprila izvršil do določenem vzporedu. V nadzorstvo so bili z vzklikom izvoljeni dosedanji odborniki, ki so se konstituirali tako-le: Jakob Dimnik, načelnik; Fran Črnagoj, načelnikov namestnik: Mirko Fegic. tajnik; Rado Grum in Ivan Šmajdek. Predlog tovariša Luznarja. da bi zadružniki imeli na vsakih 10 deležev pri volitvah po en glas. se odstopi upravnemu odboru v proučevanje. Kdor ima 11 deležev, bi imel 2 glasova, 21 deležev 3 glasove itd. Pri mariborski tiskarni daje tudi vsakih 10 delnic pravico do enega glasu. Tiskarna zida na dvorišču novo stavbo za knjigoveznico. Od tov. Črnagoja je kupila tiskarna travnik na Barju, ki meri dva orala. Tiskarna izda v tekočem letu lepo število novih knjig. —g Članarina za učiteljski konvikt za leto 1924.: Julka Povšnar-Zalokarjeva, šolska voditeljica v Kokri. Din 25. — Albin Lajovic. šolski ravnatelj v Tržiču, Din 10. — Josip Zupančič, učitelj v Poljanah nad Škof jo Loko, Din 10. — Vinko Gregorič, učitelj v Ljubljani. Din 10. — Hvala! — Jakob Dimnik, blagajnik. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ zboruje dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v Kranjski gori. Dnevni red običajen. = ODBOROVA SEJA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo v nedeljo 18. maja t. 1. ob 10. uri v »Učiteljski tiskarni«. — Zelo važno. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARŠKI OKRAJ je zborovalo dne 2. aprila 1924 ob pičli udeležbi v Sv. Trojici. Vzrok temu so slaba pota vsled neprestanega dežja. Tov. predsednik otvori zborovanje s pozdravom, nakar preide k dopisom. Mnogo je še šol v okraju, ki nimajo naročnikov »Zvončka«. Tov. predsednik posebno tem priporoča, da tudi začno zbirati naročnike za »Zvončka«. Kot zastopnica učit. društva, tajnica na kratko poroča o poteku občnega zbora »Učiteljskega doma«. Glede delitve prosvetne uprave na oblasti, zavzema naše društvo stališče, da se šolska uprava loči od politične, višji šolski svet pa ostane do novega zakona. Predavanje. Tov. Jakopec je podal zanimivo svoj referat: Razvojna teorija in š o 1 a , za kar je žel splošno priznanje. Svoja izvajanja hoče pri prihodnjem zborovanju nadaljevati. Predavanje tov. Razingerja: »K r i t i č e n pogled na metodo elementarnega r a z r e d a«, je bilo zelo nazorno in globoko zamišljeno. Živahna debata po končanem referatu je pokazala, da so sledili vsi izvajanju, nakar se mu predsednik zahvali. Tov. Jakopec predlaga, da bi društvo nabavilo električne strojilne škatlje za 240 poizkusov. Tov. Razingerju se izreka za izdelovanje častne diplome najtoplejša zahvala. Prihodnje zborovanje se določi v začetku maja, in sicer na naši severni meji Mariji Snežni. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRAJ je zborovalo dne 8. marca 1924 v Marnbergu. Zaradi skrajno slabega vremena je bilo prisotnih samo 19 članov — izmed 36. Večina navzočih se izreče za uporabo »Matičnih listov« in »Izkazov« z nekoliko izpre-membo razrednice. Predavanje. Tov. J. Golob je podal lepo izdelan referat: »O Podmladku Rdečega križa« — v treh delih. Razložil je pomen P. R. k. ter nas seznanil z njim podrobneje — o organizaciji in o lastnih doživljajih na tem polju... Za dobro izdelan referat se mu tov. predsednik naj-srčneje zahvali. S. U. S. Izreče se soelasno, da se naj udejstvi načrt tov. Skulja »Socijalne ustanove«. Naproša se UJU, da pospešuje to akcijo in podpira delo tozadevnega odseka ter naj pride do končne rešitve pri letošnji pokrajinski skupščini. Reši se več internih društvenih zadev ter se priporoča razširjanje »Zvončka«. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Gruž: Hvala lepa za Vašo lju-beznjivost in doposlane liste. —lu A. H. — Št-: Tudi Tebi hvala za poslani list, z zadevo bo treba resno ob- računati in ji postaviti sistematično protiutež. Ker listov dosedaj ne prejemam, mi dobro služijo v informacijo. —lu Kmet. sve. V. R.: Hvala za Vaš dopis, ki ga priobčimo v prihodnji »Pro-sveti«. —lu Ravii. J. B. v C.: Hvala za aktualen dopis, ki ga priobčimo v listku prihodnje številke. Glede 10% je medtem bilo pojasnilo v zadnji številki »Učit. Tovariša«. Ce stanarina ne bo priznana v pokojnino, bo Pov. UJU privzelo prvi princip, slučaj za pritožbo na Državni Svet, da dobimo s tem principialno odločbo. —lu I. R. — F. v K.: Tako bo po čl. 11. uredbe o draginjskih dokladah tudi urejeno. Manjša doklada se zniža za polovico. mož pa dobi še 150 Din mesečne doklade za ženo. —lu Glede objave društvenih poročil prosimo malo potrpljenja, ker moramo sedaj dajati prednost zadevam, ki se tičejo prevedbe in uvrstitve. Vsa društvena poročila pridejo na vrsto — samo malo več potrpljenja. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. kaučuk pete i kaučuk podplate nose djeca i odrasli, jer su isti trajni» jeftini i ugodni za nositi. Naš denarni zavod. Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. apr. 1924 Din 184.117-74. Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/„, proti polletni odpovedi pa po 7 °/0. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do "86. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 4 Din se ne odgovarja. IIIIIIIIIIIHIIII —----- 11 nniiiniiiimniiiiiBi Izšle so nove slike galerija naših mož ki šteje sedaj 15 slik: l 1. Primož Trubar. 2. Valentin Vodnik. 3. A. M. Slomšek, 4. France Prešeren. 5. Fran Levstik. 6. Josip Stritar, 7. Josip Jurčič. 8. Simon Gregorčič. 9. Anton Aškerc. 10. Ivan Tavčar. 11. Fran Leveč. 12. Fran Erjavec. 13. Simon Jenko. 14. Ivan Cankar. 15. Engelbert Gangl. Slike so lepo izdelane, v velikosti 61"5 cm x 47'5 cm. Zel® primerne so kot učilo in kot okras za pisarne in hodnike po šolah. Priporočajte jih tudi narodnim čitalnicam in knjižnicam, naj okrase svoje sobe z njimi. Cena d 10 Din. Naročajo se v UČITELJSKI KNJIGARNI v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.