Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (-1/5 0C), soboto (0/5 0C) in nedeljo (-2/7 0C) bo delno oblačno. Četrtek, 26. novembra 2015 številka 47 | leto 62 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € i in ■in So iu-t ir>o :o ii^- TAKO mislim Zima je letos pohitela in v gorah že nasula toliko snega, da nekateri smučarski centri že odpirajo smučišča. Seveda so k temu pripomogle tudi nizke temperature, ki omogočajo izdelavo umetnega snega. Med tistimi, ki že ponujajo smuko, so tudi Golte, ki vas v soboto vabijo na prvo smuko. Obratovali bosta sedežnica Smrekovec in proga Blatnik. Morda jim bo uspelo pripraviti tudi Moravo. Za otroke bo smučanje to soboto brezplačno, odrasli pa bodo morali za smučarko vozovnico odšteti le pet evrov. Tudi v nedeljo bo smučanje za 30 odstotkov cenejše od rednih cen. Sicer pa so se na novo smučarsko sezono na Golteh po besedah direktorja Ernesta Kovača dobro pripravili. To jim je omogočila tudi lepa jesen. a mz Poleg vrtcev, šol tudi policisti in novinarji Šaleška dolina, 20. novembra - Tako kot drugje po Sloveniji je tudi v Šaleški dolini potekal četrti dan slovenske hrane in peti slovenski zajtrk. Gre za aktivnosti, katerih pobudnica je bila Čebelarska zveza Slovenije, z njimi pa želijo pristojni spodbuditi ljudi k zdravemu načinu prehranjevanja in uživanju lokalno pridelane hrane. Tako so otroci v vrtcih, osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki dobili za zajtrk kruh, maslo, med in jabolka. Zagotovili so jih lokalni proizvajalci, ki omenjenim ustanovam hrano že dobavljajo. Po zaslugi članov Čebelarske družine Šmartno ob Paki so imeli slovenski zajtrk prvič tu- di na velenjski policijski postaji, z njim pa so nas čebelarji razveselili tudi v naši časopisni in radijski hiši. Predsednik društva Tomaž Lesnjak KLICNI CENTER: 082 80 9000 PALMINO VESELO SILVESTROVANJE V ČATEŽU z Alenko Gotar in ansamblom Anžeta Šuštarja Hotel Čatež 3*, 4 dni / 3 noči 30.12. - 2.1., 3x polpenzion od 199 € Brezplačen prevoz za rezervacije do 30.11.2015. Vključeno kopanje v bazenskem kompleksu hotela Čatež in enkrat dnevno vstop v zimsko Termalno riviero. Cena na osebo v dvoposteljni sobi. ter člana Peter Polovšak in Marko Drev so povedali, da so se spomnili na ljudi, ki nas varujejo, ter na tiste, ki o njihovem delu in prizadevanjih seznanjamo javnost. Oboji smo bili njihove pozornosti zelo veseli. Lani so slovenski zajtrk izvedli v 667 vzgojno-izobraževalnih zavodih po Sloveniji, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi takih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. Tradicionalni slovenski zajtrk je tako pojedlo 257 tisoč otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je lani za projekt namenilo dobrih 111 tisoč evrov. Približno enak znesek naj bi namenilo zanj tudi letos. a Tp Ko minister krpa javni sektor Mira Zakošek V tako turbulentnih časih, ko so globalni trgi prežeti z embargi in vojnami, ki vse bolj pretresajo svet in kažejo, da se spet želi globalno spreminjati razmerje moči, je velikemu delu gospodarstva še teže poiskati zase dovolj trgov in izdelkov željnih kupcev. Ko se pogovarjam z gospodarstveniki, si zato od vlad predvsem želijo, da jim vsaj doma zagotovijo bolj ugodno poslovno okolje in stabilne ekonomske razmere. A to večinoma ostajajo le pobožne želje in pogosto bi bilo bolje, če bi država kar mirno posedala in gospodarstvu niti ne skušala »pomagati«. Tudi zadnji ukrepi naše vlade kažejo na to. Ta, akademsko usmerjena, kot je, je dokaj zlahka popustila zahtevam sindikatov javnega sektorja, obenem pa s predvideno davčno reformo razjezila gospodarstvo (in celo sindikate), saj mu je očitno izstavila račun za njegovo dobro poslovanje v preteklem letu. Kar lepo bi segla v levi žep in dala v desnega. Pa bi gospodarstvo morda celo ob tem zamižalo, če bi ob tem kaj storila za njegovo razbremenitev. Da ne bo pomote: zagotovo so nekatere plače v javnem sektorju potrebne korekcije (pa v gospodarstvu še bolj), je pa ob tem vsekakor nesprejemljivo in povsem v nasprotju z vsemi dogovori, da je v zasebnem sektorju med julijem 2008 in letošnjim letom izginilo več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih v času krize dodali skoraj 4.000. Tako pravi statistika. In to se je zgodilo kljub zakonu, da so se morali tisti, ki so v javnem sektorju izpolnili upokojitvene pogoje tudi upokojiti! V zasebnem sektorju je skupna masa plač zrasla za manj kot dva odstotka, v javnem sektorju za 6,6 odstotka. In čeprav se tale zgodba vleče kot jara kača in vsi opletajo z različnimi podatki, saj so ti za politike raztegljivi kakor meh, je dejstvo, da se tudi ta vlada do gospodarstva obnaša mačehovsko, pa čeprav je jasno, da je bilo predvsem gospodarstvo tisto, ki je iz blata, v katerega smo zabredli (predvsem s pomočjo javnega sektorja, mar ne?), začelo vleči voz. Pravzaprav je naravnost navdušujoče, da se je v Sloveniji vrednost industrijske proizvodnje v prvih devetih mesecih na letni ravni zvišala za 5,1 odstotka. Samo septembra je bila rast na letni ravni 6,2-odstotna, na mesečni ravni pa 0,5-odstotna, ugotavlja državni statistični urad. Narasla sta tudi prihodek od prodaje in vrednost zalog. In to kljub tolikšnemu padcu števila zaposlenih. Ob tem se še bolj postavlja vprašanje, kako je mogoče, da so v javnem sektorju dodatno zaposlovali in se jim kakšne pametne racionalizacije sploh ni bilo treba lotiti. Ko je ministrstvo za finance 10. novembra objavilo osnutek male davčne reforme, s katero naj bi , kot je vehementno razlagalo, povečali konkurenčnost in produktivnost slovenskega poslovnega okolja in jo za deset dni prepustilo javni razpravi, je bilo gospodarstvu dovolj norčevanja, saj je ugotovilo, da gre le za navadno prelivanje sredstev, ki zanj pomeni predvsem dodatno obremenitev. V torek je ministrstvo svojo zaletavost potegnilo iz procedure. Sedaj seveda finančna luknja ostaja odprta, na čigavih plečih jo bo vlada zakrpala je jasno, ostaja le vprašanje, kako globoko bo spet komu segla v žep. Otroški večer ob dnevu otroka Praznični december 03 89 84 370 • www. Lupifer 1--. KAVARNA j . petek in sobota 27. in 28. november Ob 20h KLAPA NAVA iz Dubrovnika REZfRUACJE- 041 745304 Priloga: Zdravje Narava Ekologija 15 - 20 Konovo, 20. november - Društva prijateljev mladine iz Šaleške doline so zaznamovala svetovni dan otroka. Za vesele urice jih je sedem pripravilo zabavne točke, ki jih je povezoval Boštjan Oder. Praznovanje je odprl prostovoljec Rok Poprijan in tudi sklenil večer z bobnanjem. »Veseli smo, ker vemo, da so naši otroci in sokrajani po društvih prijateljev mladine iskreni ljudje in imajo radi otroke ter zato uspešni pri pripravi dobrih programov za vsakodnevno druženje in ob posebnih priložnostih, kot je bila ta. V naših društvih in v zvezi pa si želimo, da je svetovni dan otroka vsak dan v letu,« je povedala sekretarka Zveze prijateljev mladine Velenje Kristina Kovač in povabila na popoldanska druženja ter 16. novoletni darilni bazar, ki bo to soboto od 8.00 do 13.00 v dvorani Centra Nova: »Pridite nas obiskat. S tem, ko boste z nami in jim namenili kakšen evro, bodo otroci v letu 2016 bolj veseli.« a tf v Velenju Mestna občina Velenje, Festival in Medobčinska zveza prijateljev mladine bodo tudi letos poskrbeli za pestro predpraznično vzdušje. 4. decembra ob 18. uri bodo na Titovem trgu svečano prižgali praznično razsvetljavo. Sledil bo koncert ansambla Spev z gostom Robertom Goterjem. Dedka Mraza bodo v Velenju sprejeli 11. decembra ob 17. uri na promenadi. Za zabavo bo poskrbela Alja. Dedek Mraz bo nato več kot 100 krat obiskal otroke v vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih, kulturnih domovih in obdaril 2050 predšolskih otrok. Veselo bo tudi zadnji dan letošnjega leta, ko bo ob 18. uri najprej silvestrovanje za otroke, veliko silvestrovanje s Čuki pa se bo začelo ob 22. uri. a mz Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 26. novembra 2015 LOKALNE novice V Velenju pozdravili rokometni pokal Velenje, 24. novembra - Poljska bo od 16. do 31. januarja 2016 gostila Evropsko rokometno prvenstvo, na katerega so se uvrstili tudi slovenski rokometaši. Rokometna zveza Slovenije in Veleposlaništvo Republike Poljske s svojimi aktivnostmi že pripravljata slovenske navijače na prihajajoči rokometni praznik. Ena izmed aktivnosti je bila tudi možnost, da se slovenski ljubitelji (navijači) rokometa v živo srečajo s trofejo, ki jo bo dobil zmagovalec evropskega rokometnega prvenstva. V torek je tako tudi v Velenje prišel pokal EP 2016. Skupaj s pokalom je v Velenje prišla tudi delegacija predstavnikov evropskega rokometnega prvenstva, ki se ji je pridružila še poljska delegacija, ki jo je vodil Pawel Czerwinski, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji. Delegacija se je najprej, odpravila na Mestno občino Velenje, kjer jih je prijazno sprejel županov kabinet, s Petrom Dermo-lom in Iztokom Morijem na čelu. Temu je sledil obisk osnovne šole Šalek, kjer so pokal skupaj z ravnateljico šole, Ireno Poljšek Sivka, sprejeli osnovnošolski otroci. Pot po Velenju pa je pokal zaključil med obiskovalci v Mercator centru Velenje. Na Gorici poskusno modre cone Velenje, 23 novembra - V ponedeljek je začela poskusno obratovati nova parkirna modra cona D v naselju Gorica, ki bo obratovala 24 ur na dan vse dni v letu. Od novega leta bodo vsi stanovalci v coni D upravičeni do dveh letnih abonmajev za parkiranje (enako kot stanovalci ostalih modrih con v občini), cena prvega abonmaja bo 8 evrov, drugega pa 30 evrov. Stanovalci morajo imeti abonmaje nameščene tako, da bodo v celoti vidni skozi sprednje vetrobransko steklo. Ostali bodo za parkiranje v modri coni D morali s plačilom na parkomatu odšteti 40 centov. Brezplačno bo možno parkirati za dve uri med tednom, ob vikendih pa za 4 ure. Parkirna mesta za invalide so brezplačna in označena z rumeno barvo. Stanovalci lahko do novega leta brezplačno uporabljajo novo garažno hišo, v kateri je 660 parkirnih mest. 440 parkirnih mest v 2. in 3. etaži je v celoti namenjenih za prebivalce krajevne skupnosti Gorica in njihove obiskovalce. Od novega leta bodo občanke in občani za parkiranje v garažni hiši na Gorici lahko kupili letne ali mesečne karte. Kot novost bodo na voljo tudi zlate parkirne karte, s katero bo lahko imetnik parkiral v vseh modrih conah in garažnih hišah v mestu Velenje. Če bodo stanovalci zainteresirani, bodo v garažni hiši na Gorici omogočili parkiranje tudi za motorna kolesa. Tudi Velenjska podjetja odpirajo vrata Velenje, 26. november - Danes ob 16. uri bo več kot 170 podjetij po vsej Sloveniji predstavilo svoje dejavnosti in karierne možnosti na Dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva. Namenjen je devetošolcem, njihovim staršem ter učiteljem kot pomoč pri odločitvi o poklicni poti ter podjetjem kot pomoč pri iskanju želenega kadra. Iz mestne občine Velenje bo sedem podjetij: PUP Velenje in PUP Saubermacher, Mega M, Esotech, DBSS, Plastika Skaza in Gorenje. Na Koroškem se bo predstavilo 19 podjetij, v savinjski regiji pa 21. • tf To smo mi, vaške skupnosti Šmartno ob Paki, 13. novembra - V počastitev 20-letnice obstoja Občine Šmartno ob Paki se je zvrstilo nekaj prireditev. Med njimi velja izpostaviti razstavo z naslovom To smo mi, vaške skupnosti. Pripravil jo je Javni zavod Mladinski center v tamkajšnji dvorani Marof, na njej pa je deset vaških skupnosti v besedi in sliki predstavilo svoje posebnosti in znamenitosti. Nekatere so bile pri tem zelo domiselne. Obiskovalci v dvorani so bili nad idejo navdušeni in mnogi med njimi so menili, da bi jo lahko še kdaj ponovili. ■ Tp Varovalni zid na napačnem mestu Projekt obvoznice Luče znova umeščen v državni proračun Tatjana Podgoršek Na bregu Savinje v Lučah znova ropotajo gradbeni stroji. Številne občane je to presenetilo, saj je tam podjetje Nivo Eko Celje v okviru kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju reke Savinje - lokalni ukrepi šele konec lanskega oziroma na začetku tega leta izvedlo del protipoplavne zaščite Luč. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je izvajalec gradbenih del pri končnem geodetskem posnetku izvedenih del odkril, da je med zakoličbo in začetkom izgradnje protipo-plavnega zidu iz neznanih razlogov prišlo do zamika zakoličbe in s tem do izgradnje opornega zidu na napačnem mestu. Sedaj Nivo Eko na svoje stroške izvaja sanacijska dela. Ta naj bi bila končana do konca tega meseca. Pri izgradnji celotnega kohe-zijskega načrta je bilo v Lučah kar nekaj zapletov. Prvo fazo niže od mostu ter na sotočju Luč-nice in Savinje so začeli delati brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kasneje so tega pridobi- li. Za drugo fazo od mostu navzgor je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno pravočasno, so pa načrtovanim ukrepom ugovarjali lastniki sosednjih zemljišč. Nobena od obeh faz pa za zdaj še nima uporabnega dovoljenja. Ciril Rosc, župan Občine Luče, je dogajanje komentiral: »Pri poplavni varnosti ne more biti kompromisov. Dela je potrebno izvajati po projektu, sicer gre vse narobe. Konkretno v našem primeru, če napake ne bi odpravili, bi moral biti višji most in tuneli. Prav tako zadeva ne bi bila usklajena z našo izraženo referendumsko voljo.« Seveda pa še vedno velja, da bodo Luče protipoplavno zaščitene le, če bo zgrajena tudi obvoznica, ki jo državni prostorski načrt predvideva. Ali se v zvezi z njo kaj dogaja? »Se. V sprejetih državnih proračunih za leto 2016 in 2017 je obvoznica umeščena v proračunske postavke. Po meni znanih informacijah je predviden tudi denar za odkup zemljišč. Aktivnosti naj bi se začele prihodnje leto,« je še dejal Ciril Rosc. a Nova stanovanja za trg Mozirje - Na Podrožniku, kjer je občina Mozirje že pred leti predvidela izgradnjo večsta-novanjskih objektov, se končno nekaj dogaja. Mozirski župan Ivan Suhover-šnik je pojasnil, da je družba Graditelj iz Kamnika začela gra- so zemljišče, na katerem poteka izgradnja in za katero je bilo že pred leti pridobljeno gradbeno dovoljenje, najprej prodali investitorju iz Slovenskih Konjic. Ta pa ga je zaradi finančnih težav prodal sedanjemu lastniku. Na zahodnem delu Podrožni- i ji^-p ÄJJ j Jyäc y ju Prvi od treh predvidenih blokov naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta, v njem pa od 25 do 30 stanovanj. diti prvega od treh predvidenih blokov nad trgovino Tuš. Že konec prihodnjega leta naj bi bilo v njem na voljo od 25 do 30 stanovanj za trg. Od tega, kako bo stekla njihova prodaja, bo odvisno, kdaj se bo Graditelj lotil izgradnje drugega in tretjega bloka. »Kolikor vem, je interes kar precejšen.« Suhoveršnik je še povedal, da ka, kjer je predvidena izgradnja še štirih blokov, pa aktivnosti še vedno stojijo. Zemljišče je v lasti PV Investa iz Velenja. »Po informacijah se tudi ta družba pogovarja o prodaji zemljišč Graditelju iz Kamnika,« je še dejal Ivan Suhoveršnik. ■ Tp Vaška skupnost Skorno je predstavila delovanje podružnične šole, kije zaprla vrata v šolskem letu 1974/75. Savinjsko-šaleška naveza Res čudno se ta naš svet vrti Napad z vrha - Ograje nižje - Bogati in plače - Zima že kima - Pravi majster -Kako na potrebo Čeprav pri nas pravih spopadov ni, nekateri menijo, da smo - ker smo v zvezi evropskih držav - tudi mi v vojni. Saj so tudi pri nas močno odmevale eksplozije v Parizu. Zato so policisti, ki imajo že tako veliko dela na vzhodni meji, kamor še vedno pritekajo reke pri-bežnikov, pozorni še na druge dogodke. In ob vsem tem so morali pred dnevi varovati še nogometno tekmo »velikega tveganja«, ko so se v ljubljanskih Stožicah pomerili ljubljanski in mariborski nogometaši oziroma nogometaši iz ljubljanskega in mariborskega kluba. Bolj kot nogometaši so bili »tvegani« njihovi navijači. Med tema največjima slovenskima mestoma je namreč še vedno velika napetost, nogometna še posebej! In kot da vsa ta obremenitev za policiste ne bi bila dovolj, jih je dole-tel še napad z vrha. Tako so razumeli dokaj »povzdignjen glas« premiera Cerarja na njihov začetek stavke. Predsednik vlade je vse policiste zelo poenotil in vsem stavkovnim zahtevam so dodali še eno: da se jim mora za izrečene besede opravičiti. Potihoma pa vlada zdaj preračunava, koliko bi lahko popustila. Sicer pa so tudi zadnji dnevi minili delovno. Pribežniki so še kar prihajali, naši vojaki so še kar postavljali ograjo. Čeprav naj bi ograje postavljali nižje. Ne nižje kot manj visoke, ampak geografsko. Že v Srbiji, Makedoniji, sploh naj bi se težišče »odbiranja« in omejevanja pribežnikov začelo že v Turčiji in Grčiji. Po naši deželici tudi letos, kot običajno ob tem času, odmevajo podatki o najbogatejših Slovencih. Tudi z našega območja jih je nekaj na tej lestvici, čeprav so časi, ko je na njej kraljeval celjski trgovec Mirko Tuš, že zdavnaj minili. Res je na lestvici še zdaj visoko, a ga je letos prehitel drugi regijski trgovec Franc Jager. Sicer pa podatki kažejo, da so nekateri bogataši »kratkega daha«, tako da morda niti ni treba, da smo komu »fovšni«. Vsem tudi ni treba dajati slabega predznaka. Večina sije denar prislužila ne le povsem pošteno, ampak tudi z vestnim, umnim ter trdim delom. Ter z roko v roki z zaposleni- mi. Zato je tudi potrebno pogledati lestvico, na kateri so podatki, kakšna je povprečna plača zaposlenih v podjetjih najpremožnejših. In ko zaradi tega ali pa česa drugega (nejevoljno) odkimavajo, nam zima že kima. Konec tedna je že bil lepo bel, čeprav je za mnoge smučarske centre zapadlo še premalo snega. A kolikor ga je že bilo, je vsaj napovedal prihod zime. Ob hladu so ponekod že pripravili topove, na Rogli pa je vendarle padlo že toliko snežink, da so že pripravili steze za smučarske teke. V Celju pa je bilo v soboto slavnostno. Tu je bila osrednja državna proslava ob ponedeljkovem dnevu Rudolfa Maistra. Spomnili so se za nas pomembnega dogodka, ko je ta general s svojim pešpolkom prevzel Maribor, postavil slovensko oblast in tudi zasedel severno mejo. To njegovo dejanje je bilo še kako pomembno za ohranitev slovenstva, končno tudi za ustanovitev samostojne države. Nekateri pa v Celju vendarle kritično opozarjajo, zakaj je prav ob tem dogodku v Celju zaprta ulica, ki se imenuje po Maistru. Vendar v tem ni nič slabega, ker je zaprta prav zato, da bo boljša, saj jo obnavljajo. Svojevrstno »slavje«, vendar močno drugačno od celjskega, so imeli tudi v Rogaški Slatini. Tu so namreč počastili svetovni dan stranišč in sklenili letošnjo akcijo Naj javno stranišče. Slatinčani so tako priznanje dobili lani, letos pa je zmagovalka po letu »premora« znova Mestna občina Ljubljana. Ob tem v Društvu za kronično črevesno bolezen ocenjujejo še stranišča na bencinskih servisih ob avtocestah ter v zdravstvenih domovih. Opozarjajo še, da ima od 51 občin, kolikor so jih obiskali, javna stranišča le 30; nekatera več, tako da je takih prostorov 66. Poročali smo že, da so v celjskem mestnem gozdu uredili hišo na drevesih. To je največja drevesna hiša v državi, očitno tudi dobro arhitekturno zasnovana, saj se je uvrstila med nominirance za mednarodno arhitekturno nagrado. Zanjo se potegujejo arhitekti tovrstnih objektov iz osmih držav osrednje Evrope. Pa še to: če gre mlin, naj gre še pekarna! In so v Celju po letu, ko so podrli znani Rakuschev mlin, zdaj podrli še staro pekarno ob njem. Rušenje (pogorelega) mlina je močno odmevalo vse do Ljubljane, pekarna pa je padla povsem potihoma. a k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 najpomembnejše naložbe bo 26. novembra 2015 Denarja manj, a za Svetniki občine Šoštanj brez razprave sprejeli osnutek proračuna za prihodnje leto - Po skoraj osmih letih zelena luč za občinski prostorski načrt Tatjana Podgoršek Šoštanj, 18. novembra - Svetniki Občine Šoštanj so na predzadnji letošnji seji namenili pozornost predlogom odlokov o občinskem prostorskem načrtu ter podrobnima občinskima prostorskima načrtoma za območje vile Široko in za mestno jedro Šoštanj, brez razprave pa so sprejeli tudi osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto. Manj blizu 2 milijona evrov »Presenetili so me,« je po glasovanju o osnutku občinskega proračuna za leto 2016 z zadovoljstvom dejal šoštanjski župan Darko Menih, ki očitno ni prič-kval, da bodo najpomembnejši občinski dokument svetniki sprejeli brez razprave. Ti so njegove priprave pohvalili. »Obrestovala se je predhodna obravnava osnutka na sejah občinskih delovnih teles in večjih pripomb ne pričakujemo tudi pri sprejemanju predloga,« nam je med drugim dejal Menih. Osnutek proračuna so pripravili na osnovi rebalansa letošnjega, saj še niso znana vsa izhodišča. Po njem naj bi se v občinsko blagajno nateklo 13 milijonov 600 tisoč evrov, kar je blizu 2 milijona evrov manj v primerjavi s prejšnjim. Za toliko bodo morali - tako Menih - zmanjšati predvidena vlaganja. »Zanje smo »rezervirali« približno 5,5 milijona evrov, kar bo zadoščalo za izvedbo vsaj najpomembnejših naložb.« Med velikimi projekti je Menih omenil izgradnjo prizidka k tamkajšnji glasbeni šoli, za kar bodo najeli 200 tisoč evrov kredita, ter projekt izgradnje avtobusne postaje. Že letos bodo poskušali zanj pridobiti čim več potrebne dokumentacije, proti koncu leta 2016 pa naj bi se izvedbe tudi lotili. Po 8 letih končno občinski prostorski načrt Predzadnja letošnja seja občinskega sveta je bila zelo pomembna tudi zaradi sprejetja občinskega prostorskega načrta. 'Mukali', so se izrazili, so ga skoraj 8 let, z njim pa nadomestili doslej veljavnih mnogih prostorsko ureditvenih pogojev še iz časov nekdanje Občine Velenje. »Prostorski načrt, pri katerem je sodelovalo 40 nosilcev urejanja prostora, je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja na celotnem območju lokalne skupnosti, za posamezna območja pa bomo morali še določiti podrobnejše pogoje izgradnje,« nam je pojasnil šoštanjski podžupan Viki Drev. Vila Široko in jedro mesta Šoštanj Za dve območji so podroben občinski prostorski načrt na tokratni seji svetniki že sprejeli, in sicer za vilo Široko ter za jedro mesta Šoštanj. Na dobrih 10 hektarjev velikem spomeniško zaščitenem območju vile Široko je predvidena na območju A izgradnja Velenje, 4. decembra - Prostovoljci Mladinskega centra Velenje so se odločili, da bodo tudi letos pomagali ljudem v stiski. Prvi petek v decembru bodo ob 21. uri v eMCe placu pripravili dobrodelni koncert, izkupiček pa bodo v celoti namenili mlademu Velenjčanu, učencu Centra za vzgojo in izobraževanje Mihi Blažiču s Konovega. Bolezen ga je prikovala na invalidski voziček, po tem, ko je zbolel tudi njegov oče, pa je družina res v stiski. Adnan Buljubašič nam je v imenu prostovoljcev, ki letos pripravljajo že tretji projekt Pomagajmo pomagati, povedal, da so se 34 stanovanjskih objektov z vso potrebno infrastrukturo ter tipsko gradnjo, znotraj parka izgradnja hotela, na območju C naj bi umestili 161 parkirnih mest za osebna vozila, po 4 za avto- Adnan Buljubašič zanj odločili tudi zato, ker sta bila prva dva zelo uspešna. »Čeprav je v pripravo in izvedbo dobrodelnega projekta treba vloži- buse ter za avtodome (vse za potrebe hotela ter bližnji športni kompleks), na območju C1 pa parkirišča in garaže za stanovalce že obstoječih blokov. V načrtu za jedro mesta Šoštanj (območje od bencinskega servisa do servisa Vrčkovnik) pa so prisluhnili izraženim potrebam občanov ter predlaganim rešitvam glede prometa. Tega naj bi znotraj mesta precej omejili, za potrebna parkirna mesta pa poskrbeli z izgradnjo garažne hiše v dveh etažah. V nadaljevanju seje so svetniki namesto osnutka odloka o plakatiranju v občini obravnavali osnutek odloka o Zavodu za turizem Šaleške doline in ga z nekaj popravki tudi potrdili. ti veliko časa in truda, ga bomo, saj res želimo pomagati. Miha je res prijeten, dobrovoljen fant. Spoznali smo ga lani, ko smo zbirali sredstva za CVIU, ki ga obiskuje,« še izvemo. Poleg vstopnine za koncert bodo na njem zbirali tudi prostovoljne prispevke. Na koncertu bodo nastopili večinoma domačini. »Našemu vabilu so se odzvali Mrigo, Ghet, Nemir, MeetJah & 100TKA feat. Kuna in mariborska skupina V.O.T.S. Lani so zbrali okoli 2 tisoč evrov, s katerimi so CVIU pomagali kupiti tahograf. Letos upajo, da bo izkupiček podoben. a bš Pravičnejša delitev stroškov ogrevanja Za večino večjih sprememb naj ne bi bilo - Korekcijski faktorji v »rokah« izvajalcev delitve Tatjana Podgoršek Petega novembra je začel veljati nov pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Z njim naj bi stopili na prste pretiranemu varčevanju in gretju na račun sosedov oziroma zagotovili - pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo - pravičnejšo delitev stroškov toplote med etažnimi lastniki v večstanovanjskih stavbah. Prav tako je s tem pravilnikom etažnim lastnikom odvzeta možnost odločanja o tem, po kakšnem ključu izvajalci delitev določajo korekcijo porabe glede na lego posameznega stanovanja. »Interpretacije novega pravilnika so v javnosti zelo različne. Nekatere zadeve so v njem še malo nejasne in zanje smo ministrstvu za infrastrukturo že posredovali zahteve po dodatnih obrazložitvah. Nekaj sprememb se še nadejamo, ne pa večjih. Naj pa ob tem tudi povem, da glede na navade naših uporabnikov pri večini večjih sprememb ne pričakujemo,« pravi Mateja Knez iz Komunalnega podjetja Velenje. Novosti Ena od novosti je - po besedah Knezove - sprememba razmerja med fiksnim in variabilnim delom stroškov za toplotno energijo. Prej je bilo to razmerje najmanj 60 in največ 40 odstotkov po porabniških deležih, sedaj je najmanj 50 in največ 80 odstotkov po porabniških deležih. Druga se nanaša na stanovalce, katerih položnice za ogrevanje so bile doslej vsaj petkrat višje od povprečja, ki so ga plačevali sosedje. Ti bodo stroške ogrevanja po novem lahko plačevali tudi po kvadraturi vse dotlej, dokler ne bodo ugotovili in odpravili napake pri obračunavanju porabe po delilnikih. Obračunavanje stroškov po kvadraturi bo velja- lo tudi v stavbah, v katerih bodo manjkali podatki za več kot polovico delilnikov v objektu: v blokih s pretežno počitniškimi stanovanji ter v prehodnih jesenskih in spomladanskih mesecih oziroma na začetku in koncu kurilne sezone. Takrat se namreč večina etažnih lastnikov ne ogreva več, uporabniki v spodnjih in zgornjih nadstropjih pa še. Izračun porabe toplote po kvadraturi stanovanja bo po novem veljal še za stanovanja, v katerih bo poraba objekta manjša od 40 odstotkov povprečja v stavbi. Izvajalci bodo v teh primerih upoštevali, kot da ni podatka z delilnika. Spremembe so tudi, kadar ni podatkov z delil-nikov iz objektivnih okoliščin. Za uporabnike, ki nimajo vgrajenih delilnikov ali so pri odčitavanjih nastopile težave po njihovi krivdi, je bila po starem pravilniku upoštevana kvadratura s faktorjem 1,6, po novem pravilniku znaša faktor 3. Korekcijski faktorji v »rokah« izvajalcev delitve Pravičnejšo delitev stroškov toplote naj bi prinesla tudi sprememba o pristojnosti odločanja o korekcijskih faktorjih. Doslej je bila ta odločitev v pristojnosti etažnih lastnikov stanovanj, poslej je »v rokah« izvajalcev delitve. »Korekcijski faktor je neke vrste odpustek, ki ga ima stanovalec glede na lego stanovanja. Izvajalci delitve imajo o tem vse podatke in ti bodo tudi presodili višino korekcijskih faktorjev za posamezno stanovanje v objektu. Po porabi bo lahko ob soglasju z etažnimi lastniki obračunaval ves strošek ogrevanja, po kvadraturi pa nujno manj kot polovico stroška.« Na vprašanje, ali bo novi pravilnik dvignil zneske za ogrevanje in za koliko, je Mateja Knez odgovorila: »Stroški toplote bodo odvisni od porabe posameznih objektov in posledično stanovanj. Večjih stroškov zaradi pravilnika ne pričakujemo.« a Prihodnje leto bo težko V Občini Šmartno ob Paki za prihodnje leto predvideli zadolževanje - Poleg zakonskih obveznosti prednost nadaljevanju izgradnji kanalizacije Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 23. novembra - »Leto 2016 bo težko. Po treh dokaj bogatih naložbenih letih smo »padli« na realna tla. Prihodkov bo manj, odhodki ostajajo približno na ravni preteklih let. Varčevalnim ukrepom se ne bomo mogli izogniti. Pri usklajevanju z deležniki bodo potrebni napori glede tega, kako uravnotežiti proračun in uresničiti skupno dogovorjene naloge.« S temi besedami je na seji sveta Občine Šmartno ob Paki tamkajšnji župan Janko Kopušar sklenil obrazložitev osnutka občinskega proračuna za prihodnje leto. To je bila tudi osrednja točka letošnje predzadnje seje občinskega sveta. Prihodki za blizu 200 tisoč evrov nižji od odhodkov V lokalni skupnosti načrtujejo za prihodnje leto dobrih 2,7 milijona evrov prihodkov in za nekaj manj kot 2,9 milijona evrov odhodkov. Med večjimi prihodki so dohodnina, najemnina za komunalno infrastrukturo, odškodnina po pogodbi s Tešem, načrtujejo pa tudi 125 tisoč evrov, ki naj bi jih pridobili na javnih razpisih. Uspešnosti pri slednjih pičakujejo za projekt energetske sanacije vrtca. Če ne bo tako, se bodo uresničitvi ene od načrtovanih prednostnih nalog za prihodnje leto odpovedali. Proračun je, zagotavlja Kopušar, realen, a je precej nižji v primerjavi s preteklimi leti, v katerih so izvajali večja vlaganja v komunalno infrastrukturo. Manj prihodkov načrtujejo tudi zaradi znižanja povprečnine. Približno 200 tisoč evrov primanjkljaja naj bi pokrili z rezervo iz preteklih let ter s kreditom v višini blizu 100 tisoč evrov. Tega bodo najeli predvsem zaradi načrtovane izgradnje prve faze kanalizacije v Gavcah. Sicer pa ostajajo prednostne naloge v letu 2016 izpolnjevanje zakonskih obveznosti, zagotavljanje denarja za nujno potrebna vlaganja, za tekoče financiranje proračunskih porabnikov, s katerimi se bodo morali dogovoriti o varčevanju, saj si nekaterih nadstandardov ne bodo mogli več privoščiti. Čaka jih tudi odločitev v zvezi z vrtcem. Najema pogodba za kontejner zanj se izteče, vrtec pa bi morali dograditi tudi zaradi preselitve dveh skupin iz tamkajšnje osnovne šole. Svetniki so brez razprave potrdili osnutek odloka o občinskem proračunu za prihodnje leto. Ta bo v javni obravnavi do 9. decembra, na zadnji letošnji seji, ki bo 21. decembra, pa naj bi svetniki proračun tudi potrdili. »Pomagajmo pomagati« Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»^AS 26. novembra 2015 Ženske v moškem svetu V podjetništvu so bolj kot spol pomembni znanje in ideje - Med samozavestjo in ambicioznostjo ter premišljenostjo in vztrajnostjo - Ženskam je težje med ženskami Tina Felicijan Čeprav je tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji na vodilnih položajih v večjih podjetij vse več žensk, te še vedno zasedajo le kako petino direktorskih stolčkov. Dve uspešni velenjski podjetji - Plastika Skaza in Ma-linca - pa sta pretežno ženski. V prvem so na več kot polovici vodstvenih položajev ženske, v drugem pa sama dekleta. Kako pomemben je spol v podjetništvu (če sploh) ter kakšne so prednosti in slabosti moških in žensk, s kakšnimi izzivi se spopadajo ženske in kako se kaže seksizem, smo se pogovarjali z izvršno direktorico Plastike Ska-za Lauro Rednak in direktorico Malince Nastjo Kramer. > rekel ja. Ženska si bo vzela čas za premislek, nekaj se bo naučila, preden bo rekla ja in stopila ambicijam naproti.« Medtem ko moški veliko hitreje obupajo, ko gre kaj narobe, pa ženske vztrajajo in se učijo tako dolgo, da sprememba res pride, in ostanejo pri poslu, še primerja Laura in opaža tudi, »da se ženske znajo po- Da stereotip starejšega moškega na čelu podjetja še kako velja, potrjuje Nastja, ki jo na začetku sodelovanja malokdo jemlje resno. »Najprej zato, ker sem mlada, nato pa zato, ker sem dekle. Marsikdo mi reče: a lahko govorim z nadrejenim, z direktorjem. Saj res ni veliko mladih direktorjev, še posebno ne žensk, »Predvsem je pomembno, da ženska ne meša osebnega življenja s poslovnim. Da si zna zastaviti dolgoročen cilj, da bo ohranjala ravnovesje med tema dvema svetovoma.« Laura Rednak. Pomembno je znanje V podjetništvu je bolj kot karkoli drugega pomemben prispevek posameznika k rezultatom podjetja. Čeprav nekatere raziskave kažejo, da so moški bolj produktivni in proaktivni, je Laura Rednak prepričana, »da tudi ženska zna do zelo dobrih rezultatov, če verjame vase, ima dobrega mentorja in trenerja ter si to res želi.« Poleg znanja in zagnanosti pa so pomembne ideje, meni Nastja Kramer. Razlike med spoloma sicer obstajajo, a te niso ključnega pomena. Po Nastjinih izkušnjah dekleta malo manj resno jemljejo posel, še posebno mlada. »So pa dekleta bolj organizirana, natančna in vestna kot fantje. A jim velikokrat zmanjka ambicioznosti.« Da so moški bolj ambiciozni, meni tudi Laura. »Ko moškega postaviš pred situacijo, za katero morda še nima znanja, da bi se z njo ambiciozno spoprijel, bo Laura Rednak: »Vedno pravim, da se drug od drugega lahko veliko naučimo.« gosteje obnašati bolj empatično - bolj poslušajo ljudi in lažje delajo z njimi.« Izzivi žensk v podjetništvu Prepričanje, da ženska ni za poslovni svet, je v Sloveniji še vedno razširjeno. Zato potrditev ženske v svetu moških, kar poslovni svet še vedno je, traja nekoliko dlje. Moški velikokrat neradi potrjujejo žensko kot glavo avtoritete, zato je dokazovanje še toliko večji izziv, pripove- > »Ko povem, da sem direktorica jaz, kadar kdo želi govoriti z mojim nadrejenim, mu je navadno nerodno.« Nastja Kramer duje Laura. Zato se mora ženska opremiti z iznajdljivostjo in kljub bontonu imeti svoj pristop. »Ne povsem slediti pravilom igre. Imejte svojo karizmo in ambicioznost, svoj čut in čar,« svetuje. ampak se mi zdi, da je ta menta-liteta precej nazadnjaška,« pravi mlada direktorica, ko si takih primerov ne jemlje k srcu, kvečjemu vodo spelje na svoj mlin. Med kariero in materinstvom Ena največjih razlik med spoloma in s tem tudi izziv za ženske je močnejši čut za starševstvo. Najbolj opazen je pri ženskah v poznih dvajsetih, ko čut za materinstvo, dom, gospodinje-nje velikokrat prevlada nad ambicioznostjo. So pa tudi izjeme, kot sta sogovornici, ki sta »šli v drugo skrajnost.« Nastja je za zdaj še stoodstotno pri poslu, ker otrok še nima, »pa tudi materinskega čuta ne, mogoče pa se bo razvil.« Laura pa je mama, žena, gospodinja in uspešna poslovna ženska hkrati. »Moja skrajnost je, da sem kljub družini in obveznostim doma končala vse mogoče študije tudi v tujini.« Uspelo ji je s podporo družine, brez katere ji kljub močni želji ne bi šlo. »Če bi bilo drugače, pa priznam, da bi dala prednost otroku,« razmišlja. Tako je izziv tudi najti partnerja, ki razume predanost poslu. Diskriminirajo ženske Laura pravi, da ji na osebni ravni moški nikoli niso škodovali. V nasprotju z ženskami so veliko bolj pošteni. »Tekmovalnost, neprivoščljivost, odrekanje pomoči, mentorstva, trenerstva,« našteva. Take so pri poslu ženske do žensk, predvsem mlajših. Zaradi težav s sprejemanjem kritik je ženski kolektiv izzivalno okolje, če pride do slabih odnosov, pa lahko vplivajo na posel, saj se fokus razprši po podjetju, namesto da bi se usmeril na trg in kupce. V Plastiki Skaza to preprečujejo tako, da lastniki, direktorji, živijo »zgodbo transparentnosti, se pravi odprtosti, komunikacije, kar po meni, da ni zahrbtnosti. Mi si vsak trenutek vse povemo in se podpiramo. Pogovarjamo se o službenih zadevah in odnosu v službi,« pripoveduje Laura. Da so dobri odnosi pomembni za posel, poudarja tudi Nastja, ki vodi povsem ženski kolektiv: »Me se sicer super razumemo. Je pa res, da smo nekaj članic menjale. Če vidimo, da ne gre, raje poiščemo nekoga, ki živi z nami našo zgodbo in ima enake cilje kot me,« saj je (pravi) osre-dotočanje vseh v podjetju na dobro poslovanje ključno za uspeh. Nastja Kramer: »Razen tega, da me ljudje ne jemljejo resno, nimam izkušenj z diskriminacijo.« Citycenter še vedno raste Celje - Citycenter Celje, vodilno nakupovalno središče v širši celjski regiji, je v prvih devetih mesecih obiskalo 8,4 % več kupcev, kar jim je omogočilo, da so ustvarili tudi 6,8 % višji promet kot v enakem obdobju lani. Na tiskovni konferenci so se pohvalili z rezultati in napovedali dogajanje v prihodnje. Darja Lesjak, centrova menedžerka, pripisuje ta izjemen rezultat lanski obnovi, nenehnemu dopolnjevanju ponudbe in aktualnemu sledenju trendov, ki temelji na skrbnem izboru vrhunskih domačih in tujih blagovnih znamk. Praznični nakupovalni december bo še polepšala najvišja smrečica v zaprtih prostorih v Sloveniji. Tudi za leto, ki prihaja, imajo veliko novosti, že prva bo prihod prodajalne Mango. Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, je prepričan, da se priljubljenost Citycentra krepi tudi z živahnim dogajanjem z veliko dogodki za vse generacije. Vpetost v lokalno okolje bodo v prazničnih dneh potrdili skupaj z Zavodom Celeia in razdelili otrokom kar 1500 daril. Nena Horvat, vodja marketinga, je napovedala nekatere zanimive decembrske dogodke. Prvi bo 5. decembra, ko bo v Citycenter prišel Miklavž, 17. decembra jih bo obiskal Božiček, s katerim se bodo otroci lahko fotografirali. Letošnja novost za najmlajše bo iskanje pravljičnega junaka v izložbah trgovin 14. in 21. decembra. V nedeljo, 20. decembra, bodo otroci lahko prinesli in oddali pisma Božičku. Tudi letos bodo številni obrtniki popestrili praznično dogajanje na tradicionalnem božično-novoletnem sejmu, ki bo trajal od 27. novembra do konca leta. Sedmo leto zapored pripravljajo edinstveno humanitarno akcijo, v kateri bodo zbirali darila in izpolnili skrite želje 170 otrok iz rejniških družin. (à GOSPODARSKE novice Razmere na Gorenjevih trgih zaostrene Velenje - Na Gorenjevih trgih so razmere še vedno zelo zaostrene, na mnogih vlada makroekonomska in politična nestabilnost, kar še posebej velja za Rusijo, Ukrajino in Azijo, v zadnjih dneh pa kar za celo Evropo. Vse to spremljajo še valutni pretresi. To pa so tudi glavni razlogi, zaradi katerih bo Gorenje leto verjetno sklenilo z izgubo kljub doseženim načrtovanim prihodkom. Po besedah Franja Bobinca, predsednika uprave Gorenja, nov strateški načrt usmerjajo izključno v program DOM. Ekologijo bodo v celoti odprodali. V naslednjih petih letih želijo doseči občutno rast, in to za 35 odstotkov - na 1,56 milijarde evrov prihodkov v letu 2020. Takšno rast naj bi dosegli z večjim deležem prodaje premijskih blagovnih znamk ter s prodajo na trge zunaj Evrope. DDV ostaja enako visok Ljubljana - 18. novembra - Državni svet je potrdil novelo zakona o davku na dodano vrednost, s katero se bo v juliju 2013 sprejeta krizna zvišana stopnja tega davka ohranila kot trajen ukrep. Tako splošna stopnja DDV ostaja na 22 odstotkih, znižano stopnjo pa na 9,5 odstotka. Proti davčni reformi Ljubljana - Vlada je pripravila mini davčno reformo, ki pa ji nasprotujejo celo večni medsebojni nasprotniki - gospodarstvo oziroma delodajalci in sindikati. Gospodarstvo nasprotuje vladnemu predlogu mini davčne reforme, ker ta namesto obljubljene razbremenitve gospodarstva prinaša dodatne obremenitve, so skupaj povedali generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, predsednik OZS Branko Meh in generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. Če ne bo dogovora, napovedujejo proteste. Kako do kakovostnih malih podjetij? Ljubljana - Mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 99,8 odstotka vseh podjetij v Evropi in zaposlujejo dve tretjini vseh ljudi, zato veljajo za hrbtenico evropskega gospodarstva. Tudi pri nas v vladi to ugotovitev gotovo dobro poznamo, saj tam sedi kopica profesorjev, ki pa imajo očitno težave, kako teorijo prenesti v prakso. Velenje gostilo partnerje projekta ICED Velenje, 14. november - Velenje je gostilo več kot 30 partnerjev projekta ICED (industrijska in rudarska mesta Evrope). Namen sodelovanja v okviru tega projekta je izmenjava dobrih praks v podjetništvu, pri varstvu okolja in rekultivaciji rudarskih mest. V Velenju so jim predstavili okoljske sanacije in poslovne usmeritve. Minimalni dohodek 289 evrov Ljubljana - Državni zbor je sprejel predlog novele zakona o social-novarstvenih prejemkih, ki od 1. januarja zvišuje minimalni osebni dohodek na nekaj manj kot 289 evrov, medtem ko znaša zdaj malenkost manj kot 271 evrov. Minimalni osebni dohodek bi sicer za vsaj približno normalno preživetje moral znašati 385 evrov. 17 odstotkov slovenskih študentov pridobiva znanje tudi v tujini Naši študentje vse bolj dopolnjujejo svoje znanje v tujini. Po podatkih raziskave eurostudent.eu je 17 odstotkov slovenskih študentov pridobivalo izkušnje v tujini, kar uvršča Slovenijo na 11. mesto med državami Evropske unije. Prednjačijo Danci, Finci in Norvežani z okoli 30 odstotki. Glede na podatke so najbolj priljubljene destina-cije za slovenske študente Nemčija, Španija in Portugalska. 18 milijonov za stanovanjske obnove Če nameravate obnavljati stanovanjski objekt, potem vas tole gotovo zanima. Eko sklad bo letno za energetske sanacije stanovanjskih stavb namenil 8 milijonov evrov kreditov ter 28 milijonov evrov nepovratnih spodbud. Mojca Letnik, članica uprave Premogovnika Velenje, 18. novembra - Člani nadzornega sveta Premogovnika Velenje so za novo članico uprave za petletno mandatno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja imenovali Mojco Letnik. Petletni mandat ji bo začel teči 1. decembra letos. Letnikova je bila direktorica Saubermacher Slovenija. Premogovnik Velenje sicer vodi Ludvik Golob, njegov pomočnik je Ivan Pohorec, glavni tehnični vodja premogovnika pa je Bogdan Makovšek. a mz a a a a a Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 5 26. novembra 2015 GOSPODARSTVO 5 Energetske agencije stopile na pot sodelovanja Velenje, 19. novembra - V vili Bianci v Velenju je potekalo srečanje 12 slovenskih in hrvaških energetskih agencij. Srečanje je organiziral Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v sodelovanju z Regionalno energetsko agencijo Severozahodne Hrvaške (REGEA) in je bilo namenjeno podpisu Memoranduma o soglasju med lokalnimi in regionalnimi energetskimi agencijami Slovenije in Hrvaške - ta je okrepil sodelovanje agencij na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Memorandum, ki ga je podpisalo 7 slovenskih in 5 hrvaških agencij, je pomemben korak v utrditvi vzajemnih prizadevanj agencij pri doseganju skupnih ciljev, med katerimi so skupno oblikovanje zakonskih predlogov in strategij na področju učinkovite rabe energije ter sodelovanje pri različnih čezmejnih in drugih evropskih projektih in programih. Glede na to, da se ob ustanovitvi energetskim agencijam, večinoma so bile agencije podpisnice ustanovljene v letih od 2006 do 2009, ni napovedovala preveč svetla prihodnost, je bil podpis memoranduma po skoraj desetih letih neštetih uspešnih projektov, ki so jih agencije pripeljale v svoje države in svoje regije, podprt še s toliko večjim zadovoljstvom. 12 energetskih agencij tako s skupnimi močmi še odločneje stopa po poti trajnostne-ga razvoja in oblikovanja zelene družbe prihodnosti. V pričakovanju novega razpisa Skupina šestih prostovoljcev je pred dvema letoma ustanovila Društvo brezposelnih Slovenije. To je socialno podjetje, ki prek razpisov Zavoda za zaposlovanje že dve leti omogoča zaposlitve pri čiščenju gozdov. Pobudo zanj je dala Katarina Hriberšek -mama štirih otrok in diplomantka zootehnike, ki v svoji stroki ni našla zaposlitve in je iskala alternativo. Našla jo je v društvu, delo pa kar v okoliških gozdovih. Društvo je namreč takoj dobilo status socialnega podjetja in se tako lahko prijavilo na državni razpis javnih del za pomoč v primeru elementarnih nesreč, v njihovem primeru za sanacijo posledic žleda v gozdovih. Izzivi socialnega podjetništva Socialno podjetje je pravzaprav status, ki ga lahko dobi pravna oseba. »Socialno podjetništvo je oblika podjetja, v katero se lahko vključijo tako društva kot zavodi, zadruge ali katera druga pravna oblika, od ostalih podjetij pa se razlikuje po tem, da prednosti ne daje dobičku. Ta se ne razdeli med vodilne, ampak se vlaga nazaj v podjetje, v raziskave, da se podjetje lahko razvija,« pojasnjuje Hriberškova, ki za zdaj še prostovoljno skrbi za poslovanje, po prenehanju po- rodniške pa se v socialnem podjetju 'Društvo brezposelnih Slovenije - servis dela' želi zaposliti kot direktorica. Mlado podjetje ima veliko izzivov, pravi. »Težava je, da smo še novi, marsikdo nas še ne po- Katarina Hriberšek zna, na začetku pa imamo tudi malo kapitala, da bi lahko vlagali v razvoj. Zato moramo začeti z malim in se počasi razvijati.« Prav zdaj pričakujejo nov razpis Zavoda za zaposlovanje, saj se bodo trenutno zaposlenim ravno konec meseca iztekle pogodbe, pripravljeni pa so tudi na opravljanje katere druge dejavnosti razen odpravljanja posledic žleda. a Tina Felicijan Malinca spletni trgovec leta 24. novembra - Na današnji konferenci Spletni trgovec leta, ki je potekala v organizaciji portala Ceneje.si, so podelili nagrade najboljšim slovenskim spletnim trgovcem. Naziv spletni trgovec leta 2015 je prejela trgovina Malinca. Ključnega pomena pri prodaji preko spleta je poznavanje psihologije ljudi ter pristop, ki ga uberemo pri tem. Pomembna pa je tudi dobra ekipa, privlačni izdelki, velika ponudba in hitra dostava, je ob prejemu naziva povedala direktorica podjetja Malinca Nastja Kramer. Zmaga je po njenih besedah dobra motivacija za širitev v tujino, ki jo načrtujejo v prihodnjem letu. Malinca je slavila tudi v kategoriji hrana in pijača. Novi ukrepi za izboljšanje varstva okolja Pri ravnanju z odpadki še več dokumentacije - Zmanjševanje neindustrijskih izpustov Tina Felicijan Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem bo prihodnje leto dopolnilo 18 let, od svoje ustanovitve pa se ukvarja z zakonodajo v varstvu in kakovosti okolja ter zdravega dela. Na eni strani spoznava zakonodajo in spodbuja implementacijo, po drugi strani pa zakonodajalcem pomaga pri izdelavi bolj življenjske zakonodaje, pravi predsednik Emil Šterbenk. Svojo štirinajsto konferenco je društvo namenilo uredbi po direktivi IED oz. evropski direktivi o industrijskih izpustih - izzivom in obveznostim za industrijo, ki je podvržena tej zakonodaji, govorili pa so tudi o novi uredbi o odpadkih. Potrebno bo izhodiščno poročilo Uredba poudarja varstvo podzemnih vod in tal in ima nove zahteve za obstoječe in nove naprave v energetiki, kemijski industriji, proizvodnji nekovin in kovinskih izdelkov, določeni živilski industriji. Opredeljuje tudi nove dejavnosti, ki morajo dobiti okoljevarstveno dovoljenje. V primerjavi z dosedanjo uredi- tvijo nova uredba zahteva ovrednotenje stanja tal in podzemnih voda pred začetkom delovanja industrijskega obrata ter oceno možnosti vpliva nanje. »Namen tega poročila je, da se po prenehanju obrata ponovno ovrednoti stanje tal in podzemnih voda, primerja z izhodiščnim poročilom ter izvede ukrepe za povra-tek v stanje izhodiščnega poročila, če je prišlo do dodatnega onesnaževanja,« povzema Janja Leban z Gospodarske zbornice Slovenije. Bolj sistematično ravnanje z odpadki Uredba opredeljuje, kako se odvzame okoljevarstveno dovoljenje, odgovornost posameznih izvajalcev in kazensko politiko. Uvaja nove zahteve za povzročitelje, zbiralce in predelovalce odpadkov. Predvsem gre za organizacijske spremembe, spremembe v dokumentaciji in investicije. Treba bo dopolniti dokumentacijo - načrt gospodarjenja z odpadki, vloge za ravnanje z odpadki in obdelavo, izdana bodo nova okoljevarstvena dovoljenja, v katerih bodo jasno zapisani vsi ukrepi za zaščito okolja in človeka, del skladiščnih prostorov za nenevarne odpadke bo treba pokriti, povzema Vilma Fe-ce iz podjetja Gorenje, ki meni, da novih zahtev ljudje in narava niti ne bomo občutili. »Namreč sistem zbiranja tako komunalnih kot industrijskih odpadkov je bil že sedaj dokaj dobro urejen.« Industrija ni glavni onesnaževalec Slovenija bi morala to direktivo prenesti v svoj pravni red že pred petimi leti. Industrija zdaj za prilagoditev tem uredbam lovi roke, ki so v Evropi že potekli. Kljub temu so naprave ves čas pod inšpekcijskim nadzorom in morajo od leta 2007 pridobivati okoljevarstveno dovoljenje. Da se industrija ves čas prilagaja novim smernicam in zahtevam, meni generalna direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. »Po podatkih Agencije za okolje o kakovosti zraka so emisije iz industrije med manj problematičnimi. V porastu so predvsem emisije z malih kurišč in iz prometa. Se pravi, da mora država ukrepati predvsem pri tem, ne le pri industriji. Prepričani smo, da se je industrija že dovolj prilagodila.« Da »večji problem predstavljajo razpršeni viri onesnaževanja,« pa se strinja tudi Lebanova, ki je prepričana, »da IED zavezanci izjemno veliko delajo na področju okolja, kar potrjujejo tudi poročila, ki izkazujejo zmanjševanje vplivov na okolje.« Tako večjih sprememb pri ravnanju z okoljem zaradi uredbe po direktivi IED ne pričakujeta. a Šili testenine poznajo že po vsej Sloveniji Velenjsko družinsko podjetje skrbno čuva recepte - Njihova proizvodnja, dejavnosti in prepoznavnost rastejo Bojana Špegel Velenje, 9. oktobra - Gregor Šilc je velenjski podjetnik, ki skupaj z družino izdeluje domače testenine kot znamko »Šili testenine«. Danes jih ponujajo že v več kot 20 trgovinah z zdravo hrano po Sloveniji, do konca leta jih bo verjetno že več kot 40. Še vedno pa jih lahko vsako soboto obiščete na stojnici na velenjski kmečki tržnici, kjer se je tudi začela njihova pot do kupcev. Zagotovo so kupcem Šili testenine zanimive tudi zaradi lepega bu-tičnega pakiranja, ki ga je zasnovala mlada velenjska oblikovalka Anja Povh. Pred kratkim so ustanovili še Društvo ljubiteljev testenin Velenje, saj želijo, da jih ljudje znajo prav pripraviti in da so pogosteje na njihovih jedilnikih. V prihodnjem letu načrtujejo kar nekaj dogodkov, na katere bodo povabili znane kuharje. Na začetku pogovora Gregor prizna, da je bil celo življenje ljubitelj testenin. Skoraj štiri leta je minilo od ideje, da bi jih izdeloval tudi sam, do prvih izdelkov. »Hodili smo po Italiji, lovili ideje in se pripravljali na začetek proizvodnje. Končno smo kupili manjši stroj in začeli izdelovati testenine. Prvo leto smo večino razdelili znancem in prijateljem, da so nam povedali, ali smo na pravi poti. Začenjali smo iz nič, pridobiti smo morali vse znanje. Uspel nam je šele šestnajsti recept,« pripoveduje. Informacij o izdelovanju testenin je menda zelo malo, zato je nabavil knjige, brskal po svetovnem spletu in raziskoval. V Italiji je spoznal nekaj ljudi, ki so mu bili pripravljeni svetovati. »Želeli smo, da so naše testenine domače, zdrave in primerne slovenskemu trgu. Zato smo se usmerili v domačnost, z rahlim pridihom italijanskih idej, kar velja sploh za zdrob, ki je osnova za testenine po vsem svetu, pa uvažajo iz Italije, kjer ga pridelajo največ na svetu. Vse ostale moke dobivajo v slovenskih mlinih. Prostori postajajo premajhni Seveda so kmalu kupili večje »postrojenje« za izdelovanje testenin. Delavnico so uredili v Gregor Šilc je prodajo testenin začel na velenjski kmečki tržnici. Čeprav je prisoten že v številnih slovenskih trgovinah z zdravo hrano, ji ostaja zvest vsako soboto. pakiranje.« Vse sestavine, ki jih uporabljajo za izdelavo testenin, so slovenske, domače. Kar nekaj dodatkov, kot je špinača, česen, čili, paradižnik, peteršilj ... zraste na njihovem vrtu. Sestavina, ki jo uvažajo, je dodatek kurkuma, ki ga dobivajo iz Indije. Durum domači hiši v Kavčah, a postaja premajhna, saj se proizvodnja veča. »Prihodnje leto želimo kupiti še večje in močnejše stroje, ki bodo že del linije. Danes lahko na uro naredimo 15 kilogramov testenin, želimo jih še več. Lani smo proizvedli eno tono in 600 kilogramov butičnih testenin, kar je za majhno obratovalnico veliko. Letos bomo presegli 2 toni in pol, prostore za proizvodnjo pa bomo prihodnje leto razširili,« še izvemo. Podatek je fascinanten tudi zato, ker v podjetju delajo le štirje družinski člani, ki so ponosni, da so pridobili tudi potrdilo o standardu Hasap, ki je nujen za proizvodnjo hrane. Še bolj ponosni so na certifikat »Art&craft Slovenia«, ki dokazuje, da gre za pravi slovenski proizvod, ki izhaja iz stare obrti. »Oba otroka študirata, a ko prideta domov, pomagata. Morate razumeti, da težko zaposlimo zunanjo pomoč, saj čuvamo recepte, do katerih ni bilo lahko priti. Včasih nam pomagajo še drugi člani širše družine.« Danes izdelujejo 7 vrst različnih testenin, 3 vrste peresnikov, 6 vrst fusi-lov, na novo tudi 2 vrsti špagetov . Poleg tega pečejo tudi Šili pecivo in pripravljajo kulinarične dogodke za zaključene družbe, ki so prav tako prežeti z domačnostjo. Na njih predstavijo tudi postopke pravilne priprave testenin. V decembru pripravijo posebne pakete s testeninami, ki jih mnogi uporabijo za poslovna in praznična darila. »Ugotovili smo, da je to tržna niša, ki jo s pridom izkoriščamo,« še izvemo. Skratka, Šili testenine širijo ponudbo in proizvodnjo, zato lahko rečemo, da gre za uspešno družinsko poslovno zgodbo. ■ Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP 26. novembra 2015 OD SREDE do torka Sreda, 18. november: Državni zbor je s tajnim glasovanjem za tri kandidate za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice izvolil Nino Betetto, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Poslanci so sprejeli tudi državni proračun za prihodnji dve leti: zaradi gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Policisti so stavkali, premier Cerar pa je njihovo stavko označil za neodgovorno in nedostojno. In policijski stavkovni odbor je zahteval opravičilo. Policisti so stavkali. In premier je dejal, da je to neodgovorno in nedostojno. Kosovska policija je aretirala opozicijsko poslanko, obkolila dom drugega poslanca, pred ustavnim sodiščem pa našla ročno bombo, zaradi česar so v Prištini izbruhnili nasilni opozicijski protesti. IS je objavil fotografijo bombe, s katero naj bi 31. oktobra zrušili rusko potniško letalo nad Sinajem. Policija je v predmestju Pariza razbila še eno teroristično celico, pri čemer so aretirali sedem ljudi, dva človeka pa sta umrla. Četrtek, 19. november: Slovenska vojska je sporočila, da bo za potrebe varovanja državne meje in drugih nalog pri nadzorovanju prebežnikov vpoklicala 200 od skupno 914 pogodbenih rezervistov. Iz Evropske komisije je prišla vest, da bodo proti Sloveniji sprožili postopek pred Sodiščem Evropske unije, saj naša država v zakonodajo ni pravilno prenesla evropskih pravil o vozniških dovoljenjih. V Tel Avivu je Palestinec z nožem ubil dva moška, palestinski napadalec pa je v izraelski naselbini na Zahodnem bregu ubil tri ljudi. Mojca Štruc O prebežnikih je razmišljal tudi državni sekretar Boštjan Šefic. Kot je dejal, se lahko prebežniški tok nadaljuje še pet let. »Če se uresniči napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, bi to lahko kazalo tudi na vojno za naravne dobrine,« je poudaril. V Državnem zboru so razpravljali o zadnjih kadrovanjih v SDH in DUTB. Bilo je očitno, da sta vlada in opozicija na precej ločenih bregovih. Pariški tožilec je sporočil, da so dvema od samomorilskih napadalcev, ki so se razstrelili ob stadionu Stade de France, odvzeli prstni odtis 3. oktobra v Grčiji, od koder naj bi prišla v Francijo. Po devetih urah policijske akcije v hotelu Radisson Blu v prestolnici Malija, v katerem so islamski skrajneži zajeli 170 ljudi, je policistom uspelo rešiti večino talcev - umrlo pa jih je 27 in še trije napadalci. Članice EU-ja so prižgale zeleno luč za takojšnjo krepitev nadzora na zunanji meji tudi za državljane Evropske unije, ki pa za zdaj še ne bo sistematičen. Sobota, 21. november: Nova Slovenije je pripravila kongres. Na njem se je predsednica stranke Ljudmila Novak zavzela za zavarovanje slovenskih meja in dejala, da mora vlada - če Slovenija izpade iz schengena - razmisliti o svoji usodi. Tri največja združenja muslimanske skupnosti v Italiji so v Rimu in Milanu organi- Žabja perspektiva Francoski predsednik je ukazal ukrepitev zračnih napadov na IS. Francoski predsednik Francois Hollande je ukazal okrepitev zračnih napadov na skupino Islamska država v Iraku in Siriji. Petek, 20. november: Oglasil se je predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da se čas za dosledno izvajanje schen-genskih pravil izteka, na balkanski poti pa je treba doseči zmanjšanje števila prebežnikov. ni. V drugem krogu predsedniških volitev je očitno zmagal opozicijski kandidat Mauricio Macri - vsaj tako so pokazali rezultati vzporednih volitev. Volili so tudi v Egiptu. Tam se je začela druga in hkrati zadnja faza parlamentarnih volitev, na katerih so volivci izbirali predstavnike v preostalih 13 od skupno 27 volilnih okrajev. Turške oblasti so ob meji s Sirijo zaplenile okoli 10,9 milijona tablet sintetičnega mamila kaptagon, ki naj bi pomembno vplivalo na pet let trajajočo vojno v Siriji. Na severu mjanmarske zvezne države Ka-čin so izpod plazu, ki se je sprožil nedaleč od rudnika žada, izvlekli posmrtne ostanke najmanj 100 ljudi, okoli 100 je ostalo pogrešanih. Ponedeljek, 23. november: Zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so uradno začeli kampanjo Čas je ZA. Državni zbor je obravnaval spremembo zakona o minimalni plači, ki ga nameravajo podpreti tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci. Ji pa nasprotujejo delodajalska združenja. Muslimani so opozarjali, da nasprotujejo terorizmu. zirala protiteroristične proteste, ki se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi. Na severu Kameruna so se razstrelile štiri napadalke in ubile najmanj 10 civilistov, med katerimi je bil tudi lokalni voditelj. V Bruslju so vladale izredne razmere. Potem ko je policija aretirala štiri osebe v sumljivem vozilu, so se podali na lov za še dvema moškima - eden naj bi bil oborožen z razstrelivom, kot so ga uporabili v napadu na Pariz. Nedelja, 22. november: V Bruslju so vladale izredne razmere. Makedonija se je odločila, da za ekonomske migrante zapre mejo z Grčijo. Migranti so si v protest zašili usta in s tem sporočili, da ne nameravajo odstopiti od nadaljevanja poti v Evropsko unijo. Na zborovanju v parku Bunny Friend v New Orleansu v ameriški zvezni državi Louisiana je izbruhnilo streljanje. Ranjenih je bilo 16 ljudi. V Bruslju so bile nekatere ulice in šole zaprte - teroristična ogroženost je ostala na najvišji, četrti stopnji. Torek, 24. november: Na domačem političnem prizorišču je bilo pestro: poslanec SMC Dragan Matic je vnel razpravo, ko je izrazil mnenje, da nošenje burk pri nas ni problem. Združena levica je ob tem pozvala k doslednemu upoštevanju ločitve države in religij in poudarila, da ne zagovarja nošenja burke ali nikaba v javnih institucijah. Poslanci so sprejeli resolucijo o nacional- Bo prišlo res 20 milijonovprebežnikov? Peter Prevc je sezono začel z odličnim drugim mestom. Srečala sta se predsednik republike Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolin-do Grabar-Kitarovic. Med drugim sta se pogovarjala tudi o željah Slovenije, da na svoji schengenski meji čim prej vzpostavi normalen red. Volili so v Argenti- Turčija je na meji s Sirijo sestrelila rusko letalo. nem stanovanjskem programu 2015-2020, ki opredeljuje državno stanovanjsko politiko v naslednjem obdobju. Soglasno so izglasovali tudi spremembo definicije minimalne plače, s katero se iz nje izločajo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. V glavnem mestu Tunizije je eksplodiral vojaški avtobus, ki je peljal varnostnike tunizij-skega predsednika. Umrlo je najmanj 11 ljudi. Na sirsko-turški meji je prišlo do incidenta: turške sile so sestrelile rusko vojaško letalo. Z vseh strani sveta so se vrstili pozivi, naj sprti strani ohranita mirno kri in se dogovorita o rešitvi spora. A nič ni kazalo na mir - turkmenski uporniki v Siriji so sporočili, da so ubili pilota z ruskega vojaškega letala, turške oblasti pa so zatrdile, da sta še živa in v rokah sirskih upornikov. Špela Kožar Za koga gre? Živimo v trenutku - kdo bo koga. Zahodnjaki vzhodnjake, kristjani muslimane, nebegun-ci begunce. Vsa nespoštljivost do sočloveka, ves gnev do drugih kultur, vsa adolescenca človeškega uma je kot na pladnju. Vsakdo lahko reče vse, praktično brez posledic. Smo v vojni, prepovejmo burke in nikabe, postavimo bodečo žico. Kakšna je naša prihodnost? Strah. Najmočnejši spodbujevalec človeške civilizacije. V negativnem smislu, seveda. Vojna temelji na strahu - strahu pred novim, še neraziskanim, drugačnim. In vojskujemo se, odkar obstajamo. No, na drugi strani tehtnice je pohlep. Strah in pohlep z roko v roki - gonilo naše zgodovine. Torej tudi sedanjosti in prihodnosti. A kot da smo zaman sedeli v šolskih klopeh. Nekateri prijatelji, ki sem jih še včeraj dojemala kot ljubeče, potrpežljive, predvsem pa razmišljujoče, so ZA bodečo žico. In za povrh so mladi starši. Tudi ko sem jih na to opomnila, torej, kako bi se počutili, če bi se s svojim otrokom, potem ko so zbežali pred bombami in streli, znašli pred oviro, ki spominja na ograditev živali ali Judov, je bil odgovor enoznačen: Sploh niso begunci, zato si vsi želijo v Nemčijo. Povedano z drugimi besedami - sploh niso slišali mojega vprašanja, ker imajo odgovor že pripravljen. Seveda ne na moje vprašanje, temveč na lastno ksenofobijo. Prejšnji teden je v Ljubljani potekal novinarski festival Naprej. Spoznala sem novinarko iz iraškega Kurdistana in novinarja iz Sirije. Slednji mi je dejal, da je njegovo rodno mesto Alep, iz katerega je odšel skupaj z begunci. Nanj so že na turški meji streljali ostrostrelci, ubili so nekaj njegovih prijateljev. Kje so zdaj moji prijatelji, da slišijo zgodbo? Ali pa zgodbo novinarke, ki se ukvarja z rehabilitacijo žrtev Islamske države; gre za dekleta, ki so jih rešili, a ne pred travmami ali celo rojstvi - kar nekaj jih je namreč med posilstvi zanosilo. Zdaj se jih otepa celo iraška družba. Jap, mi pa v naših toplih in varnih naslanjačih razpredamo o tem, kdo sploh so. Seveda gre za trenutek, ki ga izkoriščajo nekateri politiki - tako je nekdanji premier in zapornik, zdaj poslanec, dejal, da prepo-vejmo nošenje burke ali nikaba kot znak spoštovanja slovenske kulturne tradicije. No, dodal je še en razlog - varnostni, kije menda, tako On, razumljiv. Dobro, desnica nas ni, ko gre za ksenofobijo, nikoli razočarala; veliko bolj strašljivo je dejstvo, da smo se še pred meseci na glas čudili madžarskemu premieru Orbanu, zdaj pa mu na tiho prikimavamo - ne le desni, tudi levi politični pol. In v tem je grožnja - tema navadno zasenči svetlobo ... In s tem zasenči ves dosedanji napredek. Po drugi svetovni vojni smo si izborili Deklaracijo o človekovih pravicah, a po sedemdesetih letih se je ne spomnimo več. Ne razumemo njenega nastanka, zato tudi ne moremo razumeti njenega pomena za celotno človeštvo. Pred nami je tako novi holokavst, mi pa živimo, kot da je vse v najlepšem redu. Kot da se nas ne tičejo usode četrt milijona beguncev, ki so že vstopili v našo državo. Pa kaj se čudim, saj nekateri ne dojemajo niti soseda kot sočloveka, če je ta istospolno usmerjen. Resnično upam, da teh nekaterih ne bo več kot 340 tisoč. Tudi zato, ker bomo imeli referendum tik pred Jezusovim rojstvom. Bog, Alah, Jahve - trije obrazi ene vere. Da, ene! Ki se je pozneje razcepila. Kar ni nič hudega, če bi seveda poznali lastno zgodovino. In se je zavedali. Tako pa še vedno bijemo boj superiornega. ■ POVEČAJTE % SI UGLEI z oglaševalcem v nagih i medljlhl časopis/irideostrani/radio 03 8981750 Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 7 26. novembra 2015 naSCAS V SREDIŠČU 7 Država opustošila občinske malhe Vlada je uzakonila povprečnine v višini 522 evrov, občine pa jih za nemoteno delo zahtevajo v višini 536 evrov - Računajo na veto Državnega sveta Mira Zakošek Tatjana Podgoršek Župani slovenskih občin so že nekaj časa na nogah, saj se s predlogi vlade o zmanjšanju dela dohodnine, ki jih država namenja občinam, nikakor niso strinjali. A s svojimi prepričevanji in izračuni niso uspeli, saj je državni zbor prejšnji teden podprl vladni predlog, ki predvideva, da bodo občine dobile na prebival- ca kar po 132 evrov manj, kot so pričakovali, in to kljub temu, da jim je vlada z zadnjim socialnim sporazumom, ko so prisluhnili sindikatom javnega sektorja, naložila dodatne finančne obveznosti. Manj je namreč tudi investicijskih sredstev. Velenjski župan Bojan Kontič, ki je tudi predsednik združenja mestnih občin, že nekaj časa poudarja, da se zaveda nujnosti varčevanja na vseh področjih, Občinam manj tudi razvojnega denarja Za novo programsko obdobje občine iz regije Saša evidentirale 10 projektov, od tega 6 prednostnih - Denarja za lokalne projekte ne bo Tatjana Podgoršek Programsko obdobje 20142020 za lokalne skupnosti in njihove razvojne projekte ni najbolj spodbudno, obstaja pa tudi kar nekaj neznank. »Na razvojni agenciji, kjer nudimo podporo pri pripravi projektov predvsem občinam, ustanoviteljicam agencije, ugotavljamo, da imajo slednje na razpisih vse manj možnosti za prido- Jasna Klepec: »Prednost bodo imeli projekti, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta, nove produkte, raziskovalna dejavnost, zelo malo denarja pa bo za infrastrukturo.« bitev razvojnega denarja. Precej več ga imajo podjetja, razvojne ustanove in nevladne organizacije. Nevladne organizacije naj bi »prevzele« breme države in lokalnih skupnosti predvsem v soci-ali. Razvojnega denarja za infrastrukturo, v kateri so potrebe v regiji Saša največje, bo na voljo zelo malo, pravi direktorica Sa-vinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec. V primerjavi s prejšnjim v no- vem programskem obdobju ni določenih nobenih kvot za regije, ampak ima sedaj vsaka regija možnost za pripravo treh osrednjih razvojnih projektov, ki jih bodo izvajale v letih 2016 in 2017. To pomeni, da denarja - pojasnjuje Klepčeva - za lokalne projekte ne bo, ampak le za tiste, ki bodo prepoznavni kot prednosti v regiji. Torej za 10 občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline to pomeni, da morajo biti projekti prepoznavni kot osrednji v celotni Savinjski regiji, ki jo tvori 31 občin. 10 projektov, od tega 5 prednostnih Občine subregije Saša so - po besedah Jasne Klepec - evidentirale 10 projektov, od tega so jih šest opredelile kot prednostne. Ti pa so: projekt v okoljski infrastrukturi (zagotavljanje poplavne varnosti, vodooskrba in čiščenje odpadnih voda), učinkoviti rabi energije (sanacija javnih stavb, pilotni projekt samooskrbnih sosesk), projekt zelena infrastruktura jezer (projekt Razvoj obje-zerskih območij), izboljšanje urbanega okolja (urbana prenova Mestne občine Velenje), projekt v podjetniško podpornem okolju za pametni razvoj (poslovne cone, mreža podjetniških inkubatorjev, razvojni center lesarstva) ter trajnostna mobilnost (kolesarsko omrežje). »Sedaj imamo mesec dni časa za pripravo treh osrednjih razvojnih projektov Savinjske regije, kar pomeni, da je pred nami težko usklajevalno obdobje. Upamo, da bodo prednostni projekti subregije Saša čim bolj 'kompatibilni' s prednostnimi projekti celotne Savinjske regije, sicer se na razpise oziroma pozive ne bomo mogli prijavljati,« je še dejala Jasna Klepec. tudi v lokalni samoupravi, a vladni predlog je povsem nesprejemljiv, ker gre za siromašenje lokalnih skupnosti, saj se bodo občine za preživetje svojih javnih zavodov prisiljene dodatno zadolževati. Pri vsem tem je presenetljivo, da ob takšnih ukrepih ohranjamo tako veliko število občin. In to kljub temu, da je kar 110 občin takšnih, ki imajo manj kot 5.000 »Vlada reže vejo, na kateri sedi« Župan Metne občine Velenje Bojan Kontič je ogorčen, saj ne more verjeti, da njihovi argumenti niso bili slišani. »Vlada je verjetno zelo zadovoljna, ker je to spravila 'skozi' državni zbor, a bo vsekakor kmalu opazila, da s tem reže vejo, na kateri sedi. Občanke in občani bodo vsekakor občutili to, kar se je zgodilo,« dnje leto, ki ga je občinski svet v osnutku že potrdil. Ugotavljamo, da bomo imeli težave. Težko bomo tako natančno, kot nam je uspelo letos - ko smo bili ena redkih občin, ki ji ni bilo treba sprejeti rebalansa proračuna -zastavili prihodke in odhodke. Seveda bomo porabo prilagajali, saj se zavedamo dejstva, da se lahko pokrijemo le toliko, kolikor imamo veliko odejo,« pravi Kontič, ki ob tem zagotavlja, da bodo storili vse, da ohranijo dosežen standard, ki so ga ljudje navajeni, in da bodo tudi načrtovane naložbe pripeljali do kon- hodnje. »Za leto 2016 pa večjih odstopanj za našo občino pov-prečnina 522 evrov ne prinaša. Pri posameznih proračunskih postavkah bodo razlike, a minimalne.« Kot je še dejal, so pri pripravi osnutka proračuna za prihodnje leto, ki so ga svetniki sprejeli brez pripomb, takšno povprečnino že upoštevali. Občina Šmartno ob Paki - Rezerv nam zmanjkuje »V občini Šmartno ob Paki smo že izračunali, kaj prinaša predlagana povprečnina za lokalno skupnost. Približno 50 ti- prebivalcev, v vsaki osmi slovenski občini živi manj kot 2.000 prebivalcev, najmanjši dve občini -Hodoš in Osilnica - pa imata po podatkih statističnega urada celo po manj kot 400 prebivalcev. Župani proti vladnemu predlogu Več kot 120 županj in županov je prejšnji teden sodelovalo na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v prostorih državnega sveta, kjer so ocenili, da je država odvzela občinam sredstva samovoljno. »Danes smo se zbrali v imenu dveh milijonov prebivalcev, ki jih zastopamo, da bi opozorili na resne posledice pomanjkljivega financiranja javnih storitev, ki prebivalcem pripadajo,« so poudarili. pravi Kontič, ki sicer še vedno upa, da bo državni svet sprejel na ta zakon veto in da bodo poslanci o njem še enkrat razmislili (čeprav dobro ve, da je za to malo možnosti). Ob tem še zlasti ne more razumeti, kako lahko vlada sprejme sistemski zakon, s katerim naloži občinam dodatne finančne obveznosti, na drugi strani pa jim odvzame sredstva, čeprav dobro ve, da več kot polovica slovenskih občin ne bo sposobna pokriti niti najosnovnejših obveznosti in se bodo prisiljene dodatno zadolževati. In kaj takšna odločitev pomeni za Mestno občino Velenje? »Po teh podatkih pripravljamo predlog proračuna za priho- ca. Zdi se mu nesprejemljivo, da vlada s tem spodbuja občine k zadolževanju, čeprav jih večina, mednje sodi tudi Velenje, še ni prezadolženih. Toda pretirano zadolževanje na daljši rok zagotovo ni spodbudno. »Takšen način dela lokalne samouprave zagotovo ne vodi nikamor, saj če bo šlo tako naprej, občine pri financiranju sploh ne bomo imele nobene vloge, saj bo država zakonsko razporedila večino sredstev,« še dodaja Kontič. Občina Šoštanj - Razlike ne bodo velike V občini Šoštanj so, pravi župan Darko Menih, razočarani, ker pogajanja med vlado RS in lokalnimi skupnostmi niso uspela, ker je to slabo za občine v pri- soč evrov manj prihodkov, poleg tega pa še nadaljnjih 20 do 30 tisoč evrov manj pri naložbah, financiranih na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin,« je povedal šmarški župan Janko Kopušar. Že letos so zaradi sprememb pri povprečnini beležili izpad prihodkov, ki so jih pokrivali iz privarčevanih sredstev iz preteklih let. Občine, dodaja Kopušar, že dalj časa izgubljajo prepo-treben denar za izvajanje lastnih nalog in zmanjkuje jim rezerv. Zagotovo bodo morali prihodnje leto krčiti programe, ki sedaj veljajo za nadstandardne. Zaradi tega bodo posledice manjših prihodkov občutili tudi občani. COVER LOVER, FEŠTA BAND, SAN DI EGO BAND TOREK, 29. DECEMBER |IKANTI IRCI H ■ ■ Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 8 8 OBJAVE 26. novembra 2015 ♦JGR^ STOP. " SMEŠNO LAHKO DO 00 Ittt * RESNIH NAGRAD! OPRAVITE SVOJE PRAZNIČNE NAKUPE PRI NAS SMEŠNO HITRO IN RESNO PREPROSTO. ŠE VEČ, S PROMOCIJSKO KODO, KI JO PREJMETE V ENI OD TRGOVIN NAŠEGA NAKUPOVALNEGA PARKA, OSVOJITE TUDI BOGATE NAGRADE. 2x □ 1x . \ 1x JUL iPad mini skiro # prenosnik ENOSTAVNO HITREJE, VEDNO CENEJE. 3 TQKKO PIKAPOLONICA1 HIŠA^DARIL STOP.SHOP. Slovenija K) kiosk PARTIZANSKA CESTA 10a, VELENJE Pogledi svetniške skupine SDS SDS Danes ugotavljamo, daje naša občina Velenje, zaradi procesov globa-lizacije in dolgoletne neustrezne občinske politike, na velikem razpotju. Pri tem imamo v mislili predvsem preveliko in nepregledno zadolževanje Mestne občine (v nadaljevanju MO) Velenje, kar je posledica odsotnosti premišljenega in poglobljenega načrtovanja financiranja z rednimi lastnimi sredstvi ter nepreglednega vodenja investicij, zlasti pri poslovno stanovanjskem objektu Gorica in podjetniškem centru Standard. Velik del naših občanov, še posebno mladih, zelo občuti strm padec gospodarstva, podjetništva in obrti v našem okolju. Posledično se povečujejo revščina ter dnevne migracije povezane z zaposlitvijo. Birokratske ovire, davki in prispevki, ki so najvišji v Evropi, poleg plačilne nediscipline, zavirajo razvoj podjetništva. MO Velenje bi tako morala prisluhniti podjetnikom in jim omogočiti bolj prijazno delovno okolje. Pri tem imamo v mislih predvsem zmanjšanje cen komunalnih storitev, zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter zmanjšanje komunalnega prispevka za priključitev na občinske komunalne in-frastrukturne objekte. Uspeh podjetnika ni najbolj odvisen od poslovnih prostorov. Ocenjujemo, da bi dosegli večji učinek če bi MO, namesto da investira v poslovne prostore, poskrbela za spodbudnejše podjetniško okolje. Veliko uspešnih podjetnikov je namreč začelo s svojim delom v garažnih prostorih. Število obrtnikov in podjetnikov se bo še naprej zmanjševalo, saj so napovedi glede naložb in evropskih sredstev skromne. Iz osnutka Odloka o proračunu MO Velenje za leto 2016 je razvidno, da je največja planirana investicija za leto 2016 dodaten nakup garaž v poslovno stanovanjskem objektu Gorica v znesku 2.000.000 evr in dodaten nakup stanovanj, v istem objektu, v znesku 462.080 evr. To skupaj znaša kar 2.462.080 evr! Ravno za toliko, pa se bo MO Velenje v prihajajočem letu predvidoma zadolžila za izvrševanje proračuna. Občani sami presodite upravičenost teh naložb. Nadalje nas skrbi izpostavljanje občanov in gospodarstva v MO Velenje negotovim razmeram pri zagotavljanju nepogrešljivih dobrin, kot je daljinsko ogrevanje. Težava je nastala predvsem zaradi neurejenih pogodbenih razmerij med dobaviteljem - Termoelektrarno Šoštanj in Komunalnim podjetjem Velenje. V reševanje je vključeno sodišče. Zaostruje in stopnjuje se tudi begunsko, migrantska kriza. Zato ji v naši svetniški skupini posvečamo veliko pozornost. Od župana in njegove ekipe pričakujemo scenarije v primeru razporeditve morebitne mi-grantsko, begunske kvote. V odboru SDS Velenje se zavedamo pomena vključevanja širšega kroga ljudi in uravnoteženega reševanja njihovih problemov, zato smo pričeli z ustanavljanjem krajevnih odborov (v nadaljevanju KO). Uspešno tako deluje že KO SDS Šentilj, v prihajajočih dneh pa bodo nastali še krajevni odbori v Pesju, na Gorici, v Starem Velenju in v Cirkovcah. Na nas se tako lahko obrnete prav vsi. Veseli smo vsakega predloga, komentarja in tudi kritike, ki nam usmerja pot našega nadaljnjega dela. Vsi občani nas tako lahko kontaktirate preko elektronske pošte velenje@sds.si, preko telefona 040/371-202 ali pa se osebno zglasite v naših prostorih (Stari trg 33) vsak delavnik med 9.30 in 11.00 uro. Vabljeni torej k sodelovanju! Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 13 19. novembra 2015 «»SÜAS SREČANJA 9 Gore so še vedno visoke, zame vedno višje Z Ivčem Kotnikom o jubilejni odpravi na Makalu - Če bo priložnost, bo še šel Tatjana Podgoršek »Lepo je, da smo doma. Polni smo nepozabnih vtisov, tudi spominov, ki so privreli na dan. Na poti smo bili mesec dni in kar ne morem verjeti, da smo pred leti skupaj zdržali praktično štiri mesece, gledali drug drugega, si šli ... Himalaja je še vedno tam, gore so še vedno visoke, a zame, razmišljam, vedno višje. Pred nami so nove zgodbe, nove poti. Taki pač smo: ko se vrneš, se že oziraš, kam bi znova šel.« Tako je na kratko strnil vtise z jubilejne odprave ob 40. obletnici vzpona po prvenstveni smeri južne stene 8463 metrov visokega Makaluja Velenj-čan, direktor Šolskega centra Velenje Ivč Kotnik. Bil je eden od sedmih, ki so pred 40 leti osvojili peti najvišji vrh na svetu. Jubi- lejna odprava v Himalajo je bila zanj že enajsta. Na stranskih vrhovih so bili, na glavnem ne Pred odhodom na obeležitev enega največjih dosežkov svetovnega himalajskega plezanja je Kotnik dejal, da ne ve, kaj lahko pričakuje. Očitno je razmišljal o tem, da morda groba Nejca Za-plotnika, ki je skupaj s takratno odpravo pisal veliko zgodbo z Makalujem, ne bodo našli. Ni se uštel. »Groba nismo našli, ker se je v tem času ledenik, ob katerem je bil pokopan, toliko ponižal. Nejc je sedaj na ledeniku, ki počasi potuje v jezero.« Načrtovali so vzpon na 6.000 metrov visoki vrh, za dovoljenje plačali, a na glavni vrh niso mogli. »Na eni strani je bilo snega premalo, na drugi strani pa nas je tako zasnežilo, da smo zaradi globokega snega in pomanjkanja opreme odstopili od tega načrta. Na stranskih vrhovih smo bili, na glavnem ne.« Sicer pa se v Nepalu, pravi sogovornik, za velik del ljudi ni veliko spremenilo. Nepal je še vedno ena najbolj revnih držav na svetu, mnoge vasi prvin-ske, 'eko', na drugi strani pa v nekaterih razvitih vaseh živijo prebivalci, ki so iz dobrin naše civilizacije potegnili predvsem slabe stvari. Storitve so na ravni izpred 40 let, cene zanje pa so evropske ali še višje. »Nisem sicer še potegnil črte pod vse stroške, a ocenjujem, da bomo »zvozili« z blizu 4.000 evri na udele- ženca. Seveda brez opreme, ker smo imeli to večinoma s sabo.« Spominjal se je bo po ... Jubilejne odprave se bo poleg že omenjenega spominjal po težavah z gorivom, za kar »skrbi« sosednja Indija. Turško letalo, s katerim so potovali v Istanbul, je moralo najprej po gorivo v Indijo. »Agencije, ki organizirajo prevoze v notranjosti, ti povedo, da goriva ni, če ga hočeš, ga lahko uredijo po 10-kratni ceni, sicer lahko potuješ kako drugače.« Med spomine je »zapisal« sprejem v Katmanduju pri predstavnikih tamkajšnje vlade, ki so o njihovi veliki zgodbi vedeli v bistvu več kot oni sami. Zanemarljiva pa tudi ni dobrodelna nota odprave. Za odpravljanje posledic potresa, ki je konec aprila prizadel številne vasi v Nepalu, so zbrali nekaj denarja in ga podarili domačinom. Z njimi je bila ekipa Planet TV, ki zbira denar za izgradnjo nove osnovne šole. »Poskrbeli smo, da bo njena izgradnja res stekla. Naslednjo jesen naj bi bila šola že postavljena.« Med lepimi bodo ostali v spominu tudi manj prijetni. Ko je bil na eni od odprav, mu je umrl oče, med jubilejno mama. Nikoli ne reci nikoli Še načrtuje kakšno odpravo v Himalajo? Čeprav je že doslej kar nekajkrat dejal, da je bila ta zanj zadnja, se ga drži star pregovor: nikoli ne reci nikoli. Priznava, da so še drugi izzivi, a to, da bo izkoristil ponujeno priložnost, potrjujejo njegove besede: v Himalaji je ogromno vrhov, o katerih velja razmisliti. Prav tako Šaleški alpinistični odsek razmišlja o samostojni odpravi. Če bo do nje res prišlo, računa, da jim bo pomagal vsaj pri organizaciji. Močno tudi upa, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podprlo idejo Šolskega centra Velenje po oskrbi nove osnovne šole v Nepalu z alternativnimi viri energije ter s kakšno računalniško opremo. »Še vedno ostaja želja po osvojitvi najvišjega vrha na svetu -Everesta. Praktično sem se ga že dotikal z roko, a mi ni bilo dano stopiti na njegov vrh. Najstarejši, ki mu je to uspelo, je bil star 80 let. Kakšno »rezervo« torej še imam,« je sklenil pogovor Ivč Kotnik. a Pogled v njihove oči razkriva strah in boj za življenje Pri reševanju begunske krize v zbirnem centru v Celju doslej sodelovalo 32 prostovoljcev Območnega združenja RK Velenje - Prostovoljci lahko naredijo veliko, vsega ne Tatjana Podgoršek Čeprav begunske krize v Šaleški dolini ni čutiti, je dolina v njeno reševanje vpeta ne le z različno pomočjo, ampak tudi s prostovoljci. Ti delujejo v nastanitvenem centru v Celju. Dva-intrideset se jih je doslej na lastne oči prepričalo o njenih razsežnostih (med njimi tudi velenjski župan Bojan Kon-tič in direktor mestne občinske uprave Iztok Mori), o ljudeh, ki bežijo, da bi si rešili življenje, si ustvarili prijaznejšo prihodnost. 24-urno dežurstvo Po mnenju Darje Lipnikar, sekretarke območnega združenja, občani večinoma ne vedo za celjski begunski center, kjer begunce popisujejo, jih oskrbijo, nekatere tudi namestijo. Skupaj z ostalimi območnimi združenji celjske regije zagotavljajo pri tem 24-urno dežurstvo. »Na začetku je za naše združenje to pomenilo zagotovitev dveh prostovoljcev (od tega enega tako imenovanega medicinskega delavca) en dan v tednu. Z vključitvijo javnih delavcev sedaj pridemo na vrsto približno vsake tri tedne.« Od doslej 32 vključenih jih je polovica že sodelovala pri razdeljevanju hrane, namestitvi beguncev, pospravljanju begunskega centra, nudenju medicinske pomoči, preostala polovica je bila v 24-urni pripravljenosti. »Razmere se spreminjajo iz ure v uro, na sporočila iz Celja o potrebah pa se lahko odzivamo samo tako. Ob tem moram pohvaliti prostovoljce. Dobili smo nekaj novih, predvsem mlajših, še vedno pa nam primanjkuje oseb z medicinsko izobrazbo.« Lipnikarjeva pravi, da so se nekateri prostovoljci priglasili sami, druge je povabilo k sodelovanju območno združenje. Med njimi dijake srednje zdravstvene šole iz Slovenj Gradca, in vse to pride za tabo, se te dotakne.« Ali meni, da je država s prostovoljci dobro poskrbela za reševanje begunske krize? »Osebno menim, da ne. Če se bo to nadaljevalo še dalj časa in se stvari ne bodo spremenile, se bojim, da bodo naši prostovoljci preveč obremenjeni. Čeprav naj bi človek pri delu z njimi odmislil čustveno plat, se to ne da,« je še dejala Darja Lipnikar. Ljudje so tukaj in jim je treba pomagati Upokojenka in nekdanja sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman se je za delo v manj jih je iz velenjskega zdravstvenega doma, saj se je tudi ta vključil v reševanje begunske krize, njihovi pa dežurajo v Šentilju. Med prostovoljci so zaposleni območnega združenja. »Moji občutki pri delu z begunci so zelo mešani. Takrat, ko opravljaš svoje delo, zaradi množice nimaš časa razmišljati o ničemer. Pogled v njihove oči pa razkriva strah in boj za življenje Milenko Krajnc in Darinka Herman begunskem centru ponudila sama. »Še vedno sem po duši humanitarka. Ob pogledih na prizore v sredstvih javnega obveščanja nisem mogla ostati ravnodušna. Kot medicinska sestra po izobrazbi sem doslej trikrat opravljala naloge v medicinski ambulanti pred zbirnim centrom.« Po osem ur je trajalo njeno dežurstvo, največkrat pa so v ambulanto prihajali odrasli in otroci zaradi prehladov, vnetih grl, kašlja. Kar nekaj otrok je bilo dehi-driranih, pri dojenčkih so obravnavali tudi driske in bruhanje. So ji begunci pripovedovali svoje zgodbe? Herma-nova je povedala, da je bilo tega zelo malo predvsem zaradi jezika. Kar velikokrat so potrebovali prevajalce za prevod v angleščino. A tudi brez tolmačev so bile njihove otožne oči zgovorne. Človek vidi, kako trpijo, in ti ne more biti zanje vseeno. Hermanova še meni, da je zdravstvena pomoč v danih okoliščinah najboljša. »Po moji oceni se država ni odzvala najbolje. A ljudje so tukaj in treba jim je pomagati,« še dodaja. Slika na samem mestu je prava Velenjčan Milenko Krajnc je postal prostovoljec na povabilo združenj a. »Odzval sem se z velikim veseljem, saj sem bolj socialen človek, želel pa sem se na lastne oči prepričati, kaj od tistega, kar slišimo in beremo, res drži. Psihično sem se pripravil na srečanje z begunci in ob prihodu v begunski center sem bil pravzaprav presenečen. Resnična slika begunske krize je daleč od tistega, kar večinoma beremo in slišimo. Ljudje so res v stiski, potrebni so pomoči in ne obsojanja.« V enem od dežurstev jim je delil hrano, jih razporejal in čistil center za njimi. Drugič je bil prostovoljec v ambulanti. Zgodbe beguncev so se ga dotaknile bolj, kot je pričakoval. To je spoznal ob sestavljanju mozaika po tem, ko se je umiril. »Tragično,« pravi in dodaja, »brez prostovoljcev begunske krize v državi zagotovo ne bi reševali tako uspešno, kot jo. Me pa zanima, od kod grozni stroški. Konzerva in dva kosa kruha, pa za otroke mleko res ne morejo toliko stati.« Državo pozivamo k izvajanju Konvencije proti nasilju nad ženskami. Brezplačna pomoč za žrtve nasilja po vsej Sloveniji. Programi za storilce nasilja po vsej Sloveniji. Podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja. Spremstvo žrtev na institucije. Kaznivo dejanje zalezovanja. Zaščitni ukrepi na sodišču. Sankcije za kršitev ukrepov. rJT. ICMI ! Konvencija proti nasilju nad ženskami [[ ]] Sekcija za varne hiše, materinske domove in — druge sorodne organizacije v Sloveniji pri Socialni SOCIALNA ZBORNICA zbornici Slovenije SLOVENIJE Kampanjo podpirajo: Evropska unija HFI'.iE- (A^DWfhlllA nihr&THlUa It ÜÍL J. Oüuímt KJCULAE LAt'EVE IN EIUKE i^ÍWJTI I Mestna občina u»»> Ljubljana AB^ Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 10 10 VI PIŠETE 26. novembra 2015 Že enajstič pod šolskimi koši Na novembrsko soboto v prazničnem mesecu občine Šmartno ob Paki, ki jo je na veliko veselje otrok zaznamoval prvi letošnji sneg, so se pod koši v telovadnici OŠ bratov Letonja tradicionalno zbrale ekipe vaških skupnosti, da se pomerijo v košarki. Turnir, ki ga je pred 11 leti z veliko entuziazma zasnoval rav- zimskem času je za krajane pomembna šolska telovadnica, ki je tudi popoldne in predvsem zvečer polno zasedena. In da se Šmarčani ukvarjajo tudi s košarko, je dokaz tradicionalni turnir Pod šolskimi koši, ki je letos v organizaciji osnovne šole potekal 21. novembra in se ga je udeležilo 6 ekip. V prijateljskem, a ka Kopušarja prejeli predstavniki ekipe Šmartno, ki so tako že tretjič zapored dokazali, da so najboljši pod šmarškimi koši. Drugo mesto so si v odličnem finalnem obračunu priborili Pod-gorčani, tretje mesto pa so po zmagi nad ekipo Skornega zasedli člani ekipe osnovne šole. V zanimivem obračunu v metu z natelj šole in vrtca Bojan Juras, je vsakoletna prireditev v času občinskega praznika in ima za Šmarčane posebno težo, saj je v kraju s tako bogato nogometno tradicijo dokaz, da se občani ukvarjajo tudi z drugimi športi, kar pa omogoča tudi dobra infrastruktura. Šmartno ima veliko urejenih površin, namenjenih športu, dobršen del le--teh je pri sami osnovni šoli. V športno borbenem duhu so se v tekmah pomerile ekipe Malega Vrha, Podgore, Skorna, Slatin, Šmartnega ob Paki in šolska ekipa. Čeprav bi si ravnatelj želel, da bi se prijavile vse vaške skupnosti, je kljub vsemu zadovoljen, saj je dan minil v znamenju košarke in dobre volje. Največji pokal so ob koncu košarkarskega dneva v Šmartnem iz rok tamkajšnjega župana Jan- razdalje je z najbolj mirno roko in ostrim očesom zmagal Rok Trap, nekdanji učenec šmarške šole in član kadetske ekipe KK Elektra. Ker pa glavni namen ni tekmovanje, temveč druženje, se je dan šmarške košarke zaključil ob prijateljskem klepetu in druženju v šolski jedilnici. a Mojca A. Juras Mnenja in odmevi Ni sprenevedanja in ne zatiskanja oči V prejšnji številki časopisa Naš čas je v prispevku z naslovom »Si vodstvo šole zatiska oči ali zanj to ni problem?« novinarka izpostavila problematiko prilagajanja posameznih šol in vrtcev na potrebe staršev in gospodarstva. Izhajala je iz težav, ki jih je v pismu, naslovljenem na Radio Velenje v oddaji Težava je vaša, rešitev je naša, naslovil eden od staršev, katerih otroci obiskujejo Osnovno šolo Livada. Ker v prispevku niso predstavljeni vsi podatki in dejstva objektivno, posledično je s tem rušen tudi ugled naše šole, je prav, da se na to odzovemo. Na Osnovni šoli Livada znamo prisluhniti potrebam staršev, z njimi sodelujemo, ves čas pa so v ospredju učenci. Problematika, ki jo navaja starš v pismu, ni bila pri starših nikoli izpostavljena ali obravnavana na roditeljskih sestankih ali na svetu staršev, zato smo bili še toliko bolj presenečeni, da se je ta izpostavila na ta način. Za vse individualne potrebe staršev smo skupaj z njimi vedno našli rešitev. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. V odgovoru, ki smo ga posredovali na Radio Velenje, smo zapisali, kako imamo organizirano delo v jutranjem času, in s tem, kako je poskrbljeno za naše učence. Šolska vrata se pri nas odpro ob 6.00 in ne ob 8.10, kot je bilo v prispevku zapisano. 10-15 minut pred pričetkom po- uka, ki se prične ob 8.20, v šolo vstopajo le učenci, ki se lahko v šolo odpravijo peš iz bližnjih naselij in v preduri nimajo šolskih obveznosti. Delovni čas V skladu z Zakonom o osnovni šoli izvajamo obvezni in razširjeni program. Z izvajanjem celotnega predpisanega programa se prilagaja tudi delovni čas šol. V jutranje varstvo, ki se pri nas prične ob 6.00, prihajajo učenci 1. razreda. Zaradi potreb staršev po jutranjem varstvu imamo tudi skupino otrok 2. in 3. razreda. Varstvo vozačev je pred poukom in po njem organizirano za učence, ki se v šolo pripeljejo z organiziranim šolskim prevozom, ter za učence, ki jih v šolo iz drugih okolišev pripeljejo starši. Pouk v skladu s Pravilnikom o šolskem koledarju in po dogovoru z ostalimi velenjskimi šolami pričenjamo ob 8.20. V preduri (od 7.30 do 8.15) izvajamo dopolnilni in dodatni pouk, individualno in skupinsko pomoč, obvezne in neobvezne izbirne predmete, dejavnosti po dogovoru s posameznimi učitelji in medvrstniško učno pomoč. Večina dejavnosti poteka v učilnicah, urejene pa imamo tudi učne kotičke, ki so tako pred poukom in po njem dobro obiskani. Na te dejavnosti prihajajo učenci glede na urnik in ostale razporede. Po rednem delu pouka je za učence od 1. do 5. razreda organizirano podaljšano bivanje, ki traja do 16. ure. Iz navedenega je razvidno, da ni občutnih razlik v odpiranju in zapiranju šolskih vrat posameznih zavodov, kot je predstavljeno v prispevku. Glede na način izpostavljanja problematike odpiranja šolskih vrat na naši šoli in na drugi strani opisovanje dejavnosti, ki potekajo pred 8. uro na drugih šolah oz. vrtcih - nič drugače kot pri nas - se lahko upravičeno sprašujemo o objektivnosti in nepristranskosti zapisanega, o verodostojnih podatkih, iz katerih so nastali določeni zaključki in ugotovitve. Z omenjeno problematiko ter pojasnili je bil seznanjen tudi Urad za družbene dejavnosti, v katerem so ravno tako kot mi nad zapisanim v članku presenečeni. Zaradi razjasnitve dilem glede objektivnosti zapisanega, nadaljnjega sodelovanja med šolo in starši se bo sestal tudi Svet staršev OŠ Livada, ki bo podal svoje mnenje. Tudi o tej tematiki bo tekel odprt dialog, upoštevajoč potrebe otrok in staršev v okviru zakonskih norm. Prilagajanje šol in vrtcev delovnemu času v gospodarstvu je prisotno že nekaj let, pri čemer velenjske šole usklajeno delujemo. Hkrati pa sodelujemo z vsemi, ki omogočajo otrokom kvalitetno preživljanje izvenšolskega življenja in jim je v ospredju dobrobit otrok. Celostna predstavitev teh možnosti v medijih bi bila za starše gotovo dobrodošla. Dvoma, da je bil v objavljenem članku vodilo dober namen, pa nikakor ni mogoče odmisliti. a Ravnateljica OŠ Livada Tatjana Zafošnik Kanduti Šestdeset let Ribiške družine Mozirje V soboto, 14. novembra, so se člani ribiške družine Mozirje (RDM) zbrali na praznovanju 60-letnice. Ob glasbenem programu, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Mozirje, so se spomnili ustanoviteljev ter dobrih gospodarjev, ki so v tem dolgem obdobju vlagali v Savinjo in pritoke ter odgovorno ravnali z vodnim življem, predvsem pa skrbeli za okolje in poleg športnega ribolova še za ribji zarod. Kot je bilo povedano, so bili in so še trdno povezani s sosednjimi ribiškimi družinami iz Šaleške in Savinjske doline ter Ribiško zvezo Slovenije. Najprej so izvedli volilno skupščino, sprejeli poročila za delo v preteklem letu ter razrešili prejšnje organe in vodstvo društva. Mozirske ribiče bo še naprej vodil predsednik Milan Kojc, za tajnika so izvolili Mirana Matjaža, gospodar družine pa je postal Jernej Bastl. V slavnostnem delu so se spomnili vrlih mož, ki so družino ustanovili (konec leta 1955 je štela 72 članov). Prvi predsednik je postal Boro Blagojevic, ki je društvo vodil do leta 1961, ko je to delo prevzel Franc Po-gelšek, kasneje tudi edini častni predsednik. Vodstvu RDM se je Dr. Žaberl je ob 60-letnici podelil RDM listino in plaketo v znak zaslug za uspešnost in sodelovanje v imenu župana Občine Mozirje Ivana Suhoveršnika v odsotnosti zahvalil za odlično sodelovanje in plemenito delo podžupan Roman Čretnik ter članom čestital ob visokem jubileju. Zbor ribičev je nagovoril tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl, ljubitelj ribolova v revirjih Mozirje. Pohvalil je skrb vodstev in članov ribiških društev in komisij, ki so zaslužni za vedno boljše ribolovne razmere in ribji fond v porečju Savinje. Ob čestitki k jubileju je Žaberl društvu predal jubilejno listino in plaketo RZS, listino za 40 let zvestega članstva v RDM pa so tokrat vročili Janezu Brinovcu iz Letuša. a Jože Miklavc Jesenske dobrote v Šaleku V tednu, ko smo pričakovali slovenski tradicionalni zajtrk, se je na naši šoli zvrstilo več dejavnosti, s katerimi smo želeli učencem na drugačen način predstaviti pomen hrane za zdravo življenje. Učenci so likovno ustvarjali, se več pogovarjali o pomenu zajtrka za uspešen in prijeten začetek dneva ter pripravili preprost zdrav zajtrk. Vrhunec tedna sta bili dve dejavnosti. Učenci 6. razreda so spoznali osnove čebelarjenja in nato degustirali čebelje pridelke, za kar je poskrbel znani čebelar Marko Drev iz Šmartnega ob Paki. V četrtek smo pripravili degustacijo ajdovega kruha z orehi, različne sorte slovenskih jabolk ter naravno sušeno biološko suho sadje: marelice, fige in slive. Na »štantu« z jesenskimi dobrotami ni smela manjkati dekoracija s pridihom jeseni. Mize smo pogrnili s prti jesen- skih barv, okrasili z listi figovca in aktinidije, s cvetovi suhih rož z domačega »garteljca« in svežim kakijem ter kivijem. Pri pripravi so pridno pomagali učenci, ki so vključeni v izbirni predmet gospodinjstva. Učitelji in učenci so z navdušenjem pokušali darove narave in pozitivno komentirali. Zaključek jesensko obarvanega tedna je bil uspešno izpeljan tradicionalni slovenski zajtrk kot dodaten obrok. Z dejavnostmi smo želeli učencem posredovati sporočilo o pomenu pridelovanja hrane doma, kjer je to mogoče, in kupovanju slovenske hrane. V tople jesenske dni smo na hodnike vnesli drugačnost in sproščenost, kar nam je zelo dobro uspelo. a Danijela Ribizel Spoznavali vlogo dreves v mestu V četrtek, 19. novembra, smo se dijaki in učitelji programa Okoljevarstveni tehnik na Šolskem centru Velenje spoznavali z vlogo dreves v urbanih okoljih. Med nas smo povabili mag. Natašo Dolejši, strokovnjakinjo s tega področja. Predavanje je potekalo v sklopu priprav na projekt »Za vas in nas posadimo drevo«, ko bodo dijaki 1. letnika posadili svoje drevo. Na enournem predavanju nam je povedala in pokazala veliko zanimivega. Opozorila nas je na najpogostejše napake pri negi urbanih dreves in predstavila posledice le-teh. Ob fotografijah dreves v centru Velenja nam je pokazala primere dobrih in slabih praks nege dreves. Veliko smo izvedeli o vlogi in pomenu dreves v mestnem okolju. Drevesa imajo pomembno vlogo pri čiščenju onesnaženega zraka, lahko so protihrupna zašči- ta, v koreninskem območju zadržijo padavinsko vodo, kar je zelo pomembno med močnimi nalivi. Drevesa omogočajo tudi stik z naravo, saj jih lahko opazujemo, se jih dotikamo, vonjamo in opazujemo živali, ki v njih najdejo zatočišče. Na vprašanje, zakaj so drevesa v mestih tako pomembna, znamo sedaj odgovoriti prav vsi! a Maja Radšel, Šola za rudarstvo in varstvo okolja www.nascas.com www.radiovelenje.com Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 17 19. novembra 2015 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 11 V znamenju plesa in sončnic Društvo bolnikov z osteoporozo zaznamovalo 10-letnico delovanja - Število članov narašča - Velik poudarek gibanju in zdravi prehrani Bojana Špegel Velenje, 13. novembra - Društvo bolnikov z osteoporozo v Šaleški dolini je oktobra, ob svetovnem dnevu osteoporoze, na državni slovesnosti v Novem mestu dobilo posebno priznanje za desetletno uspešno skrb za boljšo kakovost življenja. Prvi okrogli jubilej so zaznamovali tudi doma. V mali dvorani velenjskega doma kulture so v petek zvečer pripravili prijetno druženje, na katerega je prišlo tudi veliko predstavnikov ostalih slovenskih društev bolnikov z osteoporozo. Skupaj so uživali v plesni predstavi Kulturnega društva Media »Gremo na ples«, v kateri sodeluje kar nekaj članic in članov društva, ki je ta večer praznovalo. Društvo vse od ustanovitve deluje preventivno. Ob ustanovitvi je društvo vodila Darinka Herman, ki so se ji na prireditvi zahvalili s sončnico. Ta je namreč simbol vseh slovenskih društev bolnikov z osteoporozo. Zadnja leta je predsednica velenjskega društva Janja Rednjak, ki nam je povedala: »O vseh aktivnostih in delovanju našega društva ažurno obveščamo 160 članov in članic. Vse aktivnosti, ki jih organiziramo v društvu, so prilagojene bolnikom z osteoporozo. Vsak posameznik, ki želi delovati preventivno, za- gotovo lahko med njimi najde tudi kakšno zase. Vsak dan pripravljamo drugačne dejavnosti, od plesnih delavnic do telovadbe za močne kosti, jogo z energijskimi vajami, solne čajanke ...,« nam pove predsednica društva. Poleg tega med letom pripravijo več strokovnih izletov in predavanj, pa tudi letna preventivna letovanja v termah in ob morju, kjer izvajajo šolo osteoporoze. »Čeprav so vse aktivnosti prilagojene starejšim, so namenjene tudi vsem drugim. Opažamo, da se naše članstvo pomlajuje. Vse več je članov in članic, ki se nam pridružijo že v štiridesetih letih starosti, naša najmlajša članica pa je stara 5 let. Z osteoporozo se je že rodila,« še izvemo. Društvo ima svoje prostore v velenjski Tiha bolezen, ki ne izbira Podpredsednica velenjskega društva bolnikov z osteopo-rozo je zdravnica Marina Žu-ber. Velikokrat za člane pripravi strokovna predavanja, saj o bolezni, ki so jo poznali že stari Grki, res veliko ve. Na prireditvi so se ji za njen prispevek k delovanju društva prav tako zahvalili s sončnico. Nam pa je povedala, da oznaka »tiha bolezen« za osteoporozo drži kot pribito. »Tako ji pravimo zato, ker ne potrka, ko vstopi v naše telo. Pojavi se tudi pri mladih, pri obeh spolih, več je je pri starejših. Oglasi se, ko se že dobro razvije in se pojavijo prvi zlomi. Te lahko preprečimo, če za bolezen vemo in če se preventivno obnašamo,« nam pojasni zdravnica. Ravno zato je zelo dobro vedeti, v kakšnem stanju so naše kosti. »Če vemo, da imamo osteoporozo, lahko zelo veliko naredimo sami s pravilno prehrano, aktivnostjo in varnim življenjem. Modro je, da ženske, pri katerih je bolezen pogostejša, prvi pregled merjenja kostne mase opravijo med 45 in 50 letom, ko vstopijo v menopavzo. To velja tudi za moške, sploh če imajo še druge dejavnike tveganja,« pojasni Žubrova. Doda, da lahko za obvladovanje bolezni daleč največ naredimo sami, dejstvo pa je, da so na trgu tudi zelo dobra zdravila. »Ne samo, da bistveno upočasnijo ali usta- Prva in sedanja predsednica velenjskega društva bolnikov z osteoporozo Darinka Herman in Janja Rednjak med slavnostno prireditvijo. Rdeči dvorani. V njej uradne ure potekajo enkrat mesečno, vedno pa so dosegljivi po telefonu in elektronski pošti. S svojimi aktivnostmi gostujejo v več prostorih po mestu, ker se veliko gibajo, pogosto na prostem. Zdravniki ugotavljajo, da se je trend naraščanja bolnikov z osteoporozo ustavil. Pred leti je bil porast tudi zato, ker so s pomočjo merjenja kostne gostote odkrili mnoge nove bolnike. »Dejstvo je, da se je o osteopo-rozi začelo več govoriti šele, ko so se pojavila prva zdravila. Pri tem je prispevek farmacije zelo velik, v pozitivnem smislu, saj so pacienti z njimi veliko pridobili, farmacevtska združenja pa so naredila veliko tudi za preventivo,« še izvemo. Kot tudi, da zelo priporoča, da se tisti, ki bolezen že imajo, pridružijo društvu bolnikov z osteoporo-zo, saj bodo veliko bolj zdravo živeli. »Poleg tega bodo hitro obveščeni o vseh novosih v zvezi z boleznijo.« Tudi zdravnici Marini Žuber, podpredsednici društva, so se za njem strokovni prispevek zahvalili s sončnico. vijo bolezen, velikokrat opažamo, da celo bistveno popravijo kostno gostoto, tudi za 10 %.« Gremo, le gremo na Graško goro ... Martina Pustatičnika, pesnika, pisatelja, ki je svoj talent izrazil šele v pokoju, smo že spoznavali v njegovih delih: Črno-zlati spomini, pri katerih je bil soavtor, Rad vas imam, Učilna zidana pod Gra-ško goro in sedaj dopolnjena izdaja knjige Graška Gora. Knjiga je posvečena 40. obletnici festivala Graška gora poje in igra ter 30-obletnici ustanovitve Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Je član Kulturnega društva Graška Gora, sodeluje z literarnim krožkom univerze za tretje živeli tu in pomembno zaznamovali Graško Goro. Spoznamo Eremita, Ruda Strmčnika, Nušo Bre-gant, Karla Verstovška, kmeta rudarja in v pesmih trdo knapovsko življenje. Da je kultura del Graške Gore, s pesmijo in vsakoletno že štiridesetletno tradicijo dokazujejo s festivalom Graška gora poje in igra. In Fantje iz Graške Gore so nam v pesmi Gremo le gremo na Gra-ško Goro zapeli, kaj vse Graška Gora lahko da. In knjiga Martina Pustatičnika Graška Gora je življenjsko obdobje Domžale in objavlja literarne prispevke v njihovem zborniku. Na Graški Gori je skupaj s Kulturnim društvom Graška Gora, Dragom Plazlom in pevci Fantje z Graške Gore pripravil predstavitev knjige, ki prikazuje življenje na stičišču treh občin: Slovenj Gradec, Mislinja in Velenje. Zapisal je: »Zgodovina Graške Gore se zrcali v sledeh, ki so trde kot kamen, takšne, kot je bilo življenje tlačanov pod grajskimi gospodi na gradovih Fortehek, Valdek in Vodriž.« Vteh krajih so imeli šolo v Šmi-klavžu, Završah, Plešivcu in Cir-kovcah, cestna povezava z mestom pa je kmečko prebivalstvo privabila v mesto za zaslužkom in boljšim življenjem. Martin nam s knjigo za vedno zapiše zgodovino kraja, dogodke in ljudi, ki so del tega. »Očitno je, da ima avtor prirojen pesniški navdih, s katerim na samem začetku knjige poudari štiridesetletnico festivala Graška gora poje in igra (pesem). In takoj zatem podobno poetično odpre poglavje o Geografskem orisu Graške Gore in okoliških vasi. Še pred uvodnim zapisom objavi verze lirično zasanjanega človeka, obdanega z zeleno pokrajino Gra-ške gore, sedečega pod brezami in prežetega s tišino prihajajoče noči ... V nadaljevanju konkretno opredeli svoj odnos do Graške gore nekoč, včeraj in danes. Poudarek nameni popotnikom, ki so nekoč hodili preko Graške gore, saj so tam vodile poti že v rimskih časih in povezovale Šaleško in Mislinjsko dolino,« je med drugim zapisal recenzent knjige Niko R. Kolar. a Marija Skrt a Letos prvič abonmajska sezona Ravne pri Šoštanju - Med društvi v občini Šoštanj gotovo izstopa Kulturno-umetniško društvo Ravne, ki se je prvič odločilo, da bo šest večerov, preživetih v družbi glasbe, petja, smeha in zabave, združilo v abonma 20015/2016. Prireditve so primerne za obiskovalce vseh starosti, vse pa se bodo dogajale v tamkajšnjem rekreacijsko-kulturnem središču Reks. V nedeljo, 29. novembra, se ob 16. uri obeta druga iz omenjenega ciklusa, in sicer KUD Ravne se predstavi - malo drugače. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri se predstavijo vse sekcije društva - Štrajhar orkester, Ravenska pleh muzika, harmonikarji, reci-tatorji, moški pevski zbor Ravne, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja, ženski pevski zbor Planika ter dramska skupina, ki vedno poskrbi za kaj zanimivega ter humornega. Kot gostje večera bodo nastopili člani ansambla Naveza. 14 dni kasneje, v nedeljo, 13. decembra, pa bo društvo pripravilo večer skečev z naslovom Smeh ni greh3. Napisala jih je članica društva Marjana Kotnik, v njih pa se šaljivo loteva prigod iz vsakdanjega življenja doma, v šoli ali v cerkvi. Režirali so jih člani dramske sekcije društva sami. a tp Ouš in Zija iz Potočke zijalke Solčava, 24. novembra - V Centru Rinka v Solčavi ter na novinarski konferenci v Celju so predstavili knjigo pravljic in pobarvanko z naslovom Ouš in Zija iz Potočke zijalke. Občina Solčava je lani končala čezmejni projekt Cavetours, v okviru katerega so uredili Medvedovo pot od Solčave do Potočke zijalke. Ker je pot primerna za družinske pohode, so se v lokalni skupnosti odločili, da bodo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje izdali še ilustrirano pravljico ter pobarvanko za otroke. Njena osrednja junaka sta Ouš in Zija - mlada medveda, ki igrivo predstavljata življenje v mlajšem paleolitiku in arheološke najdbe v Potočki zijalki. Pravljice je napisal Iztok Vrenčur iz Šmartnega ob Pa-ki, oblikovala pa Tina Pregelj Skrt. a tp Šoštanj, 22 novembra - Princ Egipta oziroma The Prince of Egypt, kot se v originalu imenuje risani film, je navdihnil vodjo twirling kluba Šoštanj Nino Napotnik, da je zgodbo postavila na oder šoštanjskega kulturnega doma ob peti obletnici delovanja. Nastopajoči, v glavnem dekleta, sicer niso pokazala tekmovalnih veščin te športne smeri, ki zajema plesni, akrobatski in gimnastični element v povezavi s twirling palico in ob glasbeni spremljavi, je pa z njihovo pomočjo oživela zgodba o Mojzesu, dečku, ki ga pred faraonovimi ra-blji skrije ljubeča mati in ga iz vode reši kraljica Egipta, ki ga vzgaja na dvoru. Zgodba, ki vključi tudi deset nadlog in pokaže temo in svetlobo bivanja, je bila prepričljivo prikazana z elementi twirlinga in ob priložnostno domiselni sceni. Ambiciozen projekt je Napotniko-va vodila skoraj sama; ure učenja s posamezniki in skupino so bile potrebne, da je predstava živela v vsej svoji dinamiki. Tudi članice twirling kluba, v starostni kategoriji od štirih do štirinajstih let, pridno vadijo trikrat tedensko. Ker imajo vaje v telovadnici, je oder predstavljal nov svet, a tudi tu so se vsi dobro znašli. Napotnikova, ki je leta 1994 začela v vrstah mažoretk Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, se je twirlingu zapisala pred leti in mu ostaja zvesta tudi sedaj, ko je že sama mamica. S članicami se udeležujejo tekmovanj in dosegajo vidne uspehe. Kar šest jih je z njo že vseh pet let, za kar so v nedeljo prejele tudi plakete. Navdušenje ob predstavi ji je prepričljiva spodbuda za delo z mladimi še naprej. Glede na odziv občinstva bo Princ Egipta zagotovo doživel ponovitev. a Milojka B. Komprej Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 26. novembra 2015 Knjižnica Velenje 10 let v novih prostorih Potrebne so spremembe in obnove - Streho so že popravili - V kratkem nov domoznanski oddelek - Manj denarja, manj knjig in opreme Bojana Špegel Velenje, 20. novembra - V petek je bil dan slovenskih knjižnic, ki so ga praznovale številne slovenske knjižnice. Tudi velenjska mestna knjižnica. Ta je ob letošnjem občinskem prazniku 20. septembru naštela 10 let delovanja v novih prostorih v Centru Nova. S preselitvijo v večje prostore - imajo 2000 kvadratnih metrov - so se jim odprle nove možnosti delovanja, kar pove tudi podatek, da se pri njih vsak dan zvrsti vsaj ena prireditev, letno več kot 400. Zato je bil letošnji slogan dneva slovenskih splošnih knjižnic »Knjižnice povezujejo« na kožo pisan tudi velenjski. Vlado Vrbič, direktor javnega zavoda Knjižnica Velenje, ki ima enoti tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, nam je ob prazniku slovenskih knjižnic povedal: »Ko smo se pred 10 leti preselili, smo dobili možnost, da mnogim posameznikom in društvom nudimo »zatočišče«. To se je doslej dokazalo kot posebna pridobitev. Sploh, ker vrata odpremo praktično vsem, ki potrkajo nanje. In to brezplačno. Pri nas imajo stalni sedež gobarji, rodoslovci, tu se zbirajo člani številnih društev in organizacij, pri nas pripravljajo različne prireditve.« Veliko tistih, ki jim je velenjska mestna knjižnica pomemben prostor za njihovo delo, je v petek popoldne praznovala z njimi, zato so lahko pripravili res pester program. V Knjižnici Velenje čez leto obeležijo tudi druge s knjigo povezane praznike, direktor pa je prepričan, da je tako tudi prav. Varčevanje postalo stalnica Vrbič je vesel, da o prostorskih težavah knjižnic v Šaleški dolini ne morejo govoriti. Nove prostore so v minulih letih dobili tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, zato še bolje povezujejo tudi tam. »Še nekaj časa prostorskih težav ne bomo imeli, morda nam bo ob vse manj denarja za nove knjige celo ostajal prostor na policah,« se rahlo pošali Vrbič. Knjižnica Velenje se trudi, da bralci ne čutijo, da imajo za nakup knjig vsako leto manj sredstev. V zadnjih letih so se ta zmanjšala za tretjino. V vseh treh enotah Knjižnice Velenje imajo trenutno na razpolago za izposojo 150 tisoč knjig, kar ni malo. Letno še Vlado Vrbič: »Posledice varčevanja bodo, če se bo to nadaljevalo, v manj kot desetletju udarile kot bumerang.« > Na mestu računalniškega kotička bodo uredili večji domoznanski oddelek vedno kupijo vsaj 7 tisoč novih knjig, se pa število posameznih izvodov knjig zmanjšuje. Zato se čakalne vrste za posamezne popularne knjige podaljšujejo. V knjižnici imajo tudi vse več e-knjig - trenutno lahko bralci izbirajo med 336 naslovi - teh bo pa še več, ko se bo vseslovenski sistem Biblos v Sloveniji še bolj razvil. Varčujejo torej pri nakupu knjig, pa tudi pri programu ter delu z bralci. Tveganih projektov se ne lotevajo več. »Tudi ko pripravljamo prireditve in razstave, se moji sodelavci trudijo, da je stroškov čim manj. Marsikaj je narejeno prostovoljno. Dobro pa je, da so na našo pobudo knjižnice začele bolj sodelovati med sabo tudi na razstavnem področju. Tiste razstave, ki so dobre, knjižnice med seboj izmenjujemo.« Naš sogovornik pravi, da bralci verjetno varčevalnih ukrepov še ne čutijo. K temu doda: »Varčevanje pa se bo poznalo jutri ali pa čez nekaj let, ko bomo ponudili manj duhovne hrane, izobraževanja. Tudi premajhna skrb za naše prostore se nam lahko v desetletju vrne kot bumerang.« Že sedaj imajo v knjižnici zastarele računalnike, ki so v povprečju stari 10 let. Letos so vložili precej sredstev v obnovo strehe, ki težave z zamakanjem povzroča že vsa leta, počasi bo treba urediti še marsikaj. Nekaj kratkoročnih načrtov že imajo. »Čas je, da osvežimo velenjsko knjižnico. Radi bi uvedli nov zaščitni sistem, ki bo prinesel možnost avtomatske izposoje in vračanja gradiva. Ker stane 150 tisoč evrov, ga iz leta v leto premikamo. Z njim bomo delno razbremenili naše zaposlene, da se bodo lahko bolj posvečali obiskovalcem.« Že nekaj let imajo v vseh treh enotah 25 redno zaposlenih in 5 »javnih« delavcev, zato morajo skrbno razporejati njihovo delo. Druga novost bo še bolj vidna. »Računalniška učilnica ni več potrebna, zato jo bomo ukinili. Računalnike bomo razporedili po vsej knjižnici, velik prostor, ki se bo sprostil ob tem, pa bomo preuredili v domoznanski oddelek, ki je vedno bolj pomembna dejavnost naše knjižnice.« Tam, kjer je domoznanski oddelek sedaj, v s steklom omejenem malem prostoru sredi knjižnice, pa bodo uredili mladinski kotiček. Umaknili bodo tudi police za CD in DVD-je. »To postajajo zastareli mediji, zato jih bomo ukinili tudi mi in s tem pridobili prostor za nove, klasične knjižne police.« Zrno v domu kulture Del 55 let dolge zgodbe velenjske hiše kulture je tudi Fotoklub Zrno Velenje, 19. november - Zgodbe neke hiše je cikel pogovorov z ustvarjalci v kulturi, ki so dali pečat Domu kulture Velenje, ko so tako ali drugače delovali v njem. Vodi jih Tatjana Vidmar, na obujanje spominov pa je povabila že glasbenega ustvarjalca Ivana Marina, ki je bil ravnatelj glasbene šole, ko je ta še bila v Domu kulture. Pa dolgoletnega direktorja Kulturnega centra Ivana Napo-tnika Vlada Vrbiča, igralca Marka Mandica, plesalki Dragico Mavec in Nino Mavec Krenker, dolgoletno vodjo izpostave javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nevo Trampuš, prejšnji teden pa tudi predstavnika Fotokluba Zrno Staneta Jer-šiča in Aljošo Videtiča. Fotoklub Zrno poleg Doma kulture, v katerem so imeli člani prve prostore, pomni še dva mejnika - galerijo Mesnica in gostilno Kavčič, kjer so razstavljali svoja dela. Najbolj ustvar- jalen del klubskega delovanja pa se je razvil v domu kulture, kjer so imeli temnico, v kateri so sami razvijali barvne fotografije, in manjše razstavišče. »Pogoji za ustvarjanje so bili zelo solidni. Dalo se je dobro delati, tisti čas je fotoklub dosegel vrhunske rezultate v slovenskem in jugoslovanskem merilu,« se spominja Stane Jeršič. Nato pa je sama fotografija doživela preporod z digitalno tehniko. Temnice so nadomestili računalniški sistemi in potrebe po takih prostorih ni več bilo, pravi. Fotoklub je nazadnje deloval pred tremi leti, ko je še imel začasne prostore v Vili Rožle, trenutno pa v Velenju ni aktiven. »Mogoče bi bilo dobro, da bi se stara garda zbrala in našla poti, da bi kakšen prostor, kakšno galerijo le dobili nazaj,« je razmišljal Aljoša Videtič. a Tina Felicijan Spev po Slakovi poti 2015 Naš domači ansambel Spev v novembrskem času že tradicionalno navdušuje s svojim velikim koncertom Po Slakovi poti Tudi zadnji petek je bilo tako, ko so dodobra ogreli občinstvo, ki je povsem napolnilo Rdečo dvorano in z njimi in njihovimi gosti veselo prepevalo. Z bučnim aplavzom so nenehno spodbujali fante, da so še bolj veselo zapeli in zaigrali, na trenutke pa je bil v Rdeči dvorani en sam uigran veliki zbor, predvsem pa toliko dobre volje, ki so jo izžarevali tako nastopajo- ALTIERMATOR Družbena konstrukcija Aleš Ojsteršek Nemirni mir, kot bi lahko ocenili aktualni čas, v iskanju opore in vizije od nas neprestano terja preizpraševanje za nazaj. Kar nas opredeljuje, so namreč mehanizmi in institucije, ki so jih postavile generacije pred nami. Kakorkoli gledamo in želimo naprej, nas najprej opredeljuje skupna preteklost. In drzneje, kot bi si želeli zavrtati naprej, drznejšo sestavo preteklosti bi si morali zagotoviti. Princip je znan, enostaven in preverjeno delujoč. Ob prebiranju letošnjih študentskih Skovikov, humanističnega in družboslovnega čtiva, ki domuje v spletu in ga urejajo šaleški študentje, sem ponovno poživil čas utemeljevanja svoje generacije in sebe. Sedanjo generacijo je že moč začutiti v ustvarjalnosti; mogoče je Evropska prestolnica kulture lokalno več izraznega prostora ponudila v sferi glasbenih, uprizoritvenih ali vizualnih umetniških zvrsti in manj na polju humanistične misli, vendarle pa velja ugotoviti, da nedvomno .soustvarjajo duh časa. Ni moč spregledati okoliščin, v katere je večinsko vpeta sedanja večine generacija mladih Evrope. Prehod v osamosvojitev je povezana z eno samo besedo - negotovost. Kot element stabilnosti se kaže le še znanje, vse ostalo je videti kot ena sama začasnost. Duh časa sedanje generacije. Nisem sicer dojel kot osebni poraz, bi si pa upal skleniti, da nisem pripadnik generacije, ki bo uspela zamejiti nebrzdanost globalnega. Mogoče je, da bom pripadnik generacije, ki je domišljala nastavke za omejitev, vsekakor pa se zdi, da nas je skupna preteklost usposobila za življenje v nekem drugem svetobolju - ko je veljalo, da bosta država in družba poskrbela za posameznika v njej. Več kot očitno je, da so ti mehanizmi odpovedali. Kot je prostor upravljanja dan vsaki generaciji bo tudi tej, ki znanje pridobiva danes. Utemeljeni na skupnih kanonih evropske kulturne dediščine, bogatejši za naše izkušnje, bolj izurjeni za povezovanje in skupno delo, primorani v prožnost in mobilnost. Domišljati si, da bo še ena generacija pripravljena sprejeti vsa tveganja tega sveta, med tem, ko bi druga (starejša) uživala slad gotovosti, zamišljene v daljni preteklosti, se zdi iluzorno. Izhajajoč iz tega zato večkrat v ospredje postavljamo element medgenera-cijskega sodelovanja kot edino, pravzaprav nujno pot. Tej ob bok pa tudi element medinstitucionalnega. Tako kot je bilo rušenje zidov pomembno utemeljilo uporniške generacije v sedemdesetih in devetdesetih tako bo tudi sedanjo. Rojenim v dobi interneta je ustvarjena nova platforma, ki je pripadniki starejše ne zmorejo več upravljati. Anonymous in žvižgači se zato zdijo realnost tukaj in zdaj. Zdi se, da če generacija, ki ji je danes dano upravljanje skupnega, ne bo skrbna, transparentna, pravična in vključujoča, kot takšna ne bo deležna zaupanja naslednikov oziroma mladih. Duh časa, ki ga ustvarjajo kaže, da jim je pravičnost vrlina, izkoriščanje in nepreglednost pa razumljena kot družbena šibkost potrebna posegov in odprave. Da so pri tem brezkompromisni, je jasno. To zmorejo narediti množično in anonimno, zato bo to še toliko lažje. či kot obiskovalci, le redko vidimo. Ansambel Spev, ki že nekaj let blesti na slovenski sceni, je res navdušil, pri tem pa so mu pomagali številni gostje, med drugim Modrijani, Smeh, Navi-hanke, Gadi, Veseli svatje, Novi spomini, Nemir, Poskočni mu-zikantje ..., z njimi pa je bil tudi humorist Franc Pobrežnik Solčavski, ki je glasbo povezoval s humorjem. Koncert je posnela tudi RTV Slovenija, predvidoma pa ga bodo predvajali v predpra-zničnih novoletnih dneh. ■ ■ a mz Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 13 26. novembra 2015 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Almanah 2016 je že v tiskarni V uredništvu Našega časa in Radia Velenje je bilo zadnje dni kot v mravljišču, tudi ponoči. Pridružili so se nam naši zunanji sodelavci, ki že vrsto let skupaj z nami ustvarjajo to publikacijo. Uredniki nekaterih poglavij Barbara Pokorny, Peter Gro-znik - Peč in Aleš Ojsteršek pa so z nami že od začetka, torej od prvega Almanaha. Vsi skupaj smo ponosni na to publikacijo, ki ji ni enake v slovenskem prostoru. Zagotovo je to knjiga, ki jo piše največ občanov, in tudi to ji daje posebno vrednost in pečat. Naše vprašalnike izpolnjujejo po krajevnih skupnostih, društvih, institucijah, političnih strankah, v podjetnih, šolah ... Pravzaprav kar povsod, kjer se dogaja karkoli zanimivega. Mnoge dogodke bomo GLASBENE novice tako utrgali zobu časa in jih ohranili tudi našim zanamcem. Posebej ponosni smo na uvodnike in zapise »Moje leto«, v katerih je strnjenih obilo razmišljanj in pogledov naših najuspešnejših sokrajanov. Je pa to zares zahtevno in obsežno delo, še posebej, ker mnogi z izpolnjevanjem vprašalnikov zaradi kopice dela, ki jih spremlja zadnje tedne iztekajočega leta, odlašajo čisto do zadnjega. Kljub vsemu nam je uspelo sestaviti še enega v seriji Almanahov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zdaj je že v tiskarni in sredi decembra bo prišel tudi med vas. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali, še posebej pa hvala tudi tistim, ki ste z objavo oglasa v njem sploh omogočili izdajo tega projekta. Še posebej se zahvaljujemo vsem trem občinam. a mz Lina Kuduzovic na otroški Evroviziji tretja V bolgarski prestolnici Sofiji se je minuli petek 17 mladih pevcev potegovalo za zmago na otroški Evroviziji. Prvo mesto je osvojila 13-letna pevka z Malte Destiny Chukunyere s skladbo Not My Soul. Drugo mesto je s prejetimi 176 točkami zasedel 12-letni pevec iz Armenije Mika s skladbo Love, odlično tretje mesto pa je zasedla 12-letna slovenska predstavnica Lina Kuduzovic - prejela je 112 točk. Strokovne žirije so svoje glasove oddale že po ogledu generalke, njihovi glasovi pa so pripomogli k 50-odstotni odločitvi o zmagovalcu, 50 odstotkov pa so prispevali gledalci. Lina Kuduzovic je z osvojenim tretjim mestom tako dosegla najboljšo uvrstitev Slovenije na evrovizijskih tekmovanjih. Objavljen razpis za Emo 2016 Televizija Slovenija je objavila razpis za sodelovanje na izboru EMA 2016. Razpis je odprt do vključno ponedeljka, 21. decembra 2015, do polnoči. Vsak av- tor lahko prijavi največ dve pesmi. Zmagovalec izbora EMA 2016 bo znan po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo strokovna žirija na osnovi glasovanja določila dva superfinali-sta, v drugem krogu pa bo zmagovalec izbran s telefonskim glasovanjem občinstva. Način glasovanja bo torej enak kot na izboru EMA 2011, na katerem je slavila Maja Keuc s skladbo No One in nato v velikem finalu Pesmi Evrovizije osvojila 13. mesto, kar je najvišja uvrstitev Slovenije od uvedbe predizbo-rov leta 2004. Enak izbor smo imeli tudi letos, ko sta Maraaya s skladbo Here For you osvojila 14. mesto v velikem evrovizij-skem finalu. posledica konkretne doze mladostne in iskrive energije, ki jo je Eva vnesla med ostale člane skupine. Pesem o zapeljevanju, prepovedanih željah in izginjanju v noč nas bo grela v prihajajoči zimi in poskrbela za dobrodošlo osvežitev slovenskih radijskih valov. Videti je, da so Tabuji z Evo zapluli v novo ustvarjalno obdobje. Neobremenjeni s preteklostjo raziskujejo nove glasbene horizonte in se pogumno potapljajo v različnih glasbenih žanrih. V začetku prihodnjega leta obljubljajo pisan album, ki bo temeljil na rokerskih koreninah dosedanjega jedra Tabuja. Do takrat pa lahko skupino ujamete tudi na glasbenih odrih po Sloveniji. David Bowie izdal prvo pesem z novega albuma Britanski glasbenik David Bowie predstavlja novo pesem Blackstar, ki bo izšla januarja na njegovem novem istoimenskem albumu. Pričakovanja pred izidom albuma so velika, kolegi okoli pevca pa pravijo, da naj bi šlo za odštekan projekt, ki nas vrača v legendarne čase Ziggyja Stardu-sta. Album, ki bo na police prišel tri leta po albumu The Next Day, je že 25. plošča tega kameleona rocka, ki s svojo glasbo in nastopi navdušuje že več kot štiri desetletja. Bowie je album posnel v newyorškem studiu Magic Shop, izšel pa bo 8. januarja ob njegovem 69. rojstnem dnevu. Maja Založnik & Moonshine predstavlja single You Are My Life Maja Založnik je pevka, ki s srcem in dušo živi za oder in petje. Na različnih televizijskih šovih je opozarjala nase in na svoj talent, tokrat pa se predstavlja z avtorsko glasbo. Ob sebi ima spremljevalno skupino Moonshine iz Novega Sada, s katero je posnela tudi skladbo You Are My Life, ki jo predstavlja v teh dneh. Leta 2014 se ji je med 10.000 prijavljenimi pevci uspelo prebiti med 36 najboljših kandidatov v televizijskem šovu The Voice Of Germany. V Helsinkih je celo nastopila skupaj s skupino Sunrise Avenue. V Sloveniji smo jo lahko slišali skupaj z Galom in Severo Gjurin v oddaji Izštekani, kot glasbena gostja je sodelovala v oddaji Hri-bar, kot spremljevalna pevka pa je nastopila tudi na EMI. Sodelovala je s Trkajem, Samuelom Lucasom, Cvetom Polakom, Sweet Peak in Urošem Pericem, s katerim sta izdala duet Sweet sugar honey. Čakanja na novo glasbo Tabujev je konec Vse, odkar se je skupini Tabu pridružila nova pevka Eva, ki so jo oboževalci zlahka sprejeli in vzljubili, so čakali, da bodo lahko prisluhnili tudi njihovim novih skladbam. Z novim singlom Greva dol so končno prišli na svoj račun. Živahna skladba je PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JURICA PADEN (AERODROM) - Od sutra ne pušim 2. FLIRRT - Ne trezen ne pijan 3. ROBIN SCHULZ FEAT. FRANCESCO YATES - Sugar Eden najboljših kitaristov v regiji Jurica Paden in njegova skupina Aerordorm sta objavila nov singl z naslovom Od sutra ne pušim. Pod glasbo in besedilo se podpisuje sam Paden, s tem singlom pa bend pričenja z delom na novem albumu, ki bo nasledil osmi studijski album Aerodroma Taktika noja, izdan leta 2012. Vtem času je Paden izdal tudi izvrsten instrumentalni avtorski album Ali Starš, s katerim je osvojil nagrado porin za najboljši instrumentalni album. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 BRKINSKI TRIO & ORKESTER NIKA POLESA -Dišali so tvoji lasje 2 ANS. SVETLIN - Ti si kriva deklica 3 FANTJE Z VSEH VETROV - Si rekla da ne smem 4 ANS. ROKA ŽLINDRE - Mi ga pa žlindramo 5 ANS. PAJDAŠI - Nekje je kraj 6 DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ - Dani, vsi smo s tabo zbrani 7 KGB KVINTET - Muzika naše veselje 8 ANS. ZAKA' PA NE - Jaz hočem blondinko 9 ANS. ŽARGON - Imela je upanje 10 TOPLIŠKA POMLAD - Domov www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BILBI Bilbi predstavlja aktualni single in video Rdeči plašč z albuma Toskana. Besedilo in glasbo za skladbo sta napisala Bilbi in Gregor Stermecki, domiselni aran-žman pa so ponovno prispevali in odigrali Direktorji pod producentsko taktirko Petra Dekleve. Direktorji so Peter Dekleva (kitara), Luka Herman Gaiser (bas), Davor Klaric (klaviature) in Urban Krč (bobni). DESETI BRAT Primorska skupina, ki že dolgo ne deluje več, se bo ob trideseti obletnici izida njihovega albuma Mado-na dej mi danes ponovno zbrala. Nekdanji člani bodo skladbe z albuma še enkrat predstavili na enem samem ekskluzivnem koncertu v Izoli 27. novembra. Nekaj dni prej bo izšel še singel Mama, jaz nočem bit mona - stari koncertni hit v novi preobleki. ANZHE Anzhe je mlad glasbenik iz Kranjske Gore, ki predstavlja nov in svež moški vokal na domači glasbeni sceni. Predstavlja se s skladbo Dobro veš, ki bo navdušila predvsem ljubitelje romantičnega kitarskega popa. Anzhe je sam napisal glasbo in besedilo ter poskrbel tudi za aranžma. ZMELKOOW Simpatični Primorci so na petek, 13. novembra, izdali nov EP z naslovom Malo dnarja, malo muzi-ke. Na njem so tri popolnoma nove skladbe in dve predelavi njihovih starejših pesmi. V pripravi pa je menda tudi že naslednji EP z delovnim naslovom Kdor visoko leta, dlako pusti. ANETTE Pevka Anette po zelo uspešnem singlu Danes radijske valove napada z novo pesmijo Sanjaj me. Pri njenem nastanku sta sodelovala Goran Bilbija (aranžma) in Boštjan Bračič (besedilo), Anette pa je poskrbela za glasbo. Medtem ko je Anettin prvi single dobil končno podobo v Izraelu, je novi single nastajal v ZDA pri producentu Mattu Arcianiju. Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 12 14 »»^AS 26. novembra 2015 ^^ Bilo je pred kratkim, ko se je zaključeval poslovilni koncert Tereze Kesovi-je v Mozirju in so oboževalci slavne hrvaške pevke, ki se ima v dobršni meri tudi za »Slovenko«, izkazali hvaležnost umetnici s cvetjem, darili, objemi in poljubi... Tereza pa je vsem na očeh potegnila slikarja Jožeta Na-potnika, njenega velikega oboževalca, kar na oder. Kaj je bilo po tem, vedo vsi iz dvorane. Čvek pa pravi, da je Napotniku zapela tisto... »Jože,prinesimi šopek rož, Jože . tudi tedaj, ko boš prišel po slovo!« ZANIMIVOSTI ^^ Milan Meža (prvi z desne) in Matej Avanzo, predsednik rokome- tašev Gorenja in njihov direktor, sta krepko zavihala rokove in že poskrbela za nekaj sprememb. Ena od novosti, s katero so se lotili prenove kluba, je tudi osa Pika, kot so jo poimenovali. Pojavljala se je že v preteklosti, a bo - kot kaže - šele sedaj prav zaživela:» V klubu bo delovala predvsem tako, da bo promovirala rokomet med najmlajšimi, in sicer zabavno ter šaljivo, hkrati pa bo vse ostale v klubu v skladu s svojim imenom pikala oziroma pogosto pičila na svojem Twitter profilu (@Osa_Pika.« Seveda glavna moža kluba pričakujeta, da bodo strupeno začeli pikati tudi člani prvega moštva, in to že v nedeljo na Danskem. Trije najpomembnejši velenjski »vrtnarji« ^^Simon Ogrizek (vodja vrtnarskega centra PUP), Janez Herodež (direktor podjetja PUP) in Tomaž Ročnik (večinski lastnik tega podjetja) so na srečanju podjetnikov v dvorcu Gutenbuchel v Šoštanju žareli od zadovoljstva. Razstava, ki jo je zasnoval in postavil Simon, je prevzela obiskovalce in hvale so deževale z vseh strani. Vsi trije zdaj upajo, da bo dvorec dobila v last ali pa vsaj v upravljanje Občina Šoštanj. Zagotovo bodo spet povabljeni, da ustvarijo kaj nepozabnega. Borba med tovarnami kondomov V Nemčiji se bije bitka med podjetjema kondomov, ki je vzklila, ko so se v enem od njiju domislili slogana »Vsak paket vsebuje sedem kondomov - ali do 21 kondomov«. V konkurenčnem podjetju trdijo, da so riva-li »kupce spodbujali k temu, da lahko kondome uporabijo več kot enkrat.« A okarano podjetje pojasnjuje, da »lahko moški orgazmira enkrat, ženska pa dvakrat. Samo en orgazem na kondom bi pomenil, da lahko vrhunec doživi samo moški,« so zatrdili. Kljub razlagi je sodišče odločilo, da je treba napis na škatlicah odstraniti, da ne bi prišlo do napačnega razumevanja možnosti uporabe kondomov. Pajek C.tinamaze Tina Maze si je ob vseh priznanjih, kolajnah in nagradah v svetu športa te dni prislužila še posebno priznanje v biologiji: slovenski biolog Matjaž Gre-gorič je namreč po njej imenoval vrsto pajka. Gre za vrsto drevesnega pajka, ki nosi ime C. tina-maze. "Pajki so veliki centimeter, razpon nog pa imajo okoli dva centimetra. Večina drugih vrst je večja, približno dvakrat večja kot C. Tinamaze,« je povedal Gregorčič in pojasnil še, da imajo tudi omenjeni pajki strup, vendar so za človeka popolnoma nenevarni. Biolog je pajka odkril leta 2010, »ko sem 'čepel' na Madagaskarju in ure in ure strmel v pajke, da sem ugotovil, kako naredijo te mreže in kaj lovijo.« Da je pajek dobil svoje ime, je zaslužna Gregorčičeva prijateljica. »Te pajke sem začel opisovati v tisti sezoni, ko je Tina Maze podrla vse rekorde alpskega smučanja. Njeno ime mi je prva predlagala prijateljica, meni pa se je zdel predlog odličen. Izjemno namreč spoštujem Tinine dosežke - ob njih se mi je zdelo, da se spodobi, da se ji po biološko priklonim,« je povedal biolog. Mis ne sme na Kitajsko, ker je opozarjala na človekove pravice Izbor za mis sveta bo to leto potekal na Kitajskem - očitno brez predstavnice Kanade, saj ji oblasti organizatorke niso poslale vabila, ki bi ji omogočilo vstop v državo. Razlog za takšno odločitev so opozorila 25-letne mis Kanade Anastasie Lin na kršitve človekovih pravic na Kitajskem. Odkar je Linova osvojila borom. Predstavnik tekmovanja za mis Kanade je dejal, da Kanada namesto nje na Kitajsko ne bo poslala prve spremljevalke, saj je za to že prepozno. Zadela 8 milijonov, a ji igralnica dobička noče izplačati naziv najlepše Kanadčanke, je že večkrat opozorila na kršitve človekovih pravic na Kitajskem, posebej glasno pa je zagovarjala Falun Gong, duhovno skupino, ki jo kitajska vlada obravnava kot kult (po kitajskih zakonih pa je dovoljeno aretirati vsakega, ki ga sumijo podpiranja verskih gibanj, ki jih država ne potrdi). Anastasia, ki ima tudi sama kitajske korenine in se je v Kanado preselila leta 2003, je o tej temi spregovorila tudi julija pred ameriškim kongresnim od- Obiskovalka igralnice v Wa-shingtonu Veronica Castillo je na elektronskem igralnem avtomatu zadela skoraj 8 milijonov evrov. A igralnica ji dobitka ni izplačala, saj naj bi šlo za napako. Veronica se je odločila, da bo igralnico tožila, saj je prepričana, da ji igralnica dobitka - na igralnem avtomatu, na katerem je zapravila 100 dolarjev, se je izpisal znesek 8,5 milijona dolarjev (torej slabih 8 milijonov evrov) - preprosto ne želi izplačati. Vodstvo igralnice vztraja, da je bil največji možni dobitek na tem avtoma- tu 20 tisoč dolarjev in da je torej prišlo do napake. Vztrajajo, da je stranka pravzaprav zadela 80 dolarjev, ne 8,5 milijona dolarjev. Vstajajte s simulatorjem jutranje svetlobe Če spadate med tiste, ki zjutraj težko odprejo oči, vas bo verjetno zanimalo dognanje znanstvenikov, da kontinuirano pritiskanje gumba za dremež prav nič ne bo pomagalo k lažjemu vstajanju. »Pritiskanje gumba za dremež je pogosto videno kot znak, ki nakazuje, da nismo dobili dovolj spanja,« pojasnjuje Robert Rosenberg, direktor Centra za motnje spanja iz Arizone. Kot še dodaja strokovnjak, je to lahko tudi znak, da se nam pozno odhajanje v posteljo med vikendom nato pozna med tednom, ko poskušamo nadomestiti svoj spalni dolg. Rosenberg svetuje, da si namesto t. i. gumba za dremež raje umislimo simulator jutranje zarje, napravo, ki nam v sobo začne spuščati svetlobo 20-30 minut, preden se zbudimo. »V številnih študijah se je pokazalo, da slednja omogoči višjo budnost in čuječnost,« je poudaril Rosenberg. frkanje » Levo & desno « Tako in drugače Visoko tehnološko modernizirano Gorenje ima na tujih trgih visoke načrte. Tisto, ki »dela« le z rokami, tudi. Slednjim »posel« z Danci ni uspel, čeprav so delali celo na nedeljo. Napad Pravijo, da je premier grdo napadel policiste. Čeprav le besedno. Policisti mu tega »prekrška« vseeno niso odpustili. So pa delili odpustke nekaterim drugim prekrškarjem. In niso polnili državne malhe. Toplo - hladno V naši dolini (pa tudi širše) se še kar nadaljujejo toplo - hladne razprave. Ne le o Tešu 6, tudi o (ne) ogrevanje in (ne)hlajenju. Od jutra do večera Po slovenskem zajtrku smo dobili še slovensko kosilo. Tako pravo domače. Za konec dneva je potrebna še prava domača slovenska večerja. Kaj so že včasih ponekod govorili, da je za odrasle Slovence prava domača »večerja«? Podhranjenost Nekateri menijo, da nam zdravstvo »požre« preveč denarja. Samo pa tarna, da je podhranjeno. Vsaj kadrovsko. Najzaslužnejši V Ljubljani imajo najbolj urejena javna stranišča. Glede na glas ljudstva, da ga tam najbolj ser ...., je to tudi prav. Nižje povprečje Mnogi nimajo radi povprečja. Tudi občine nočejo povprečnin, kakršne jim ponuja vlada. Ker bi bile v povprečju na slabšem. Surovine Slišim, da bi radi nekateri prišli do surovin že celo na kar surov način. Bi rekel, da za vsako ceno. Torej le ne drži, da surovina nima cene. Kot ženske ... Ob dobri kapljici se tudi moški radi raznežijo. Pravijo, da je treba vinograde in vino obdelovati kot ženske - nežno in ljubeznivo. To je vprašanje Bomo, če bomo jedli več slovensko, bolj Slovenci? Bojim se, da bo to veliko premalo. Še kaj drugega bo treba narediti in spremeniti. V glavah. 26. novembra 2015 Zdravje • narava • ekologija Pojmi zdravje, narava in ekologija so v veliki meri v sozvočju. S pravilnim odnosom do narave in ekologije posredno skrbimo tudi za lastno zdravje. Da rek »Zdravje je naše največje bogastvo« resnično drži, se najbolj zavemo šele takrat, kadar zbolimo. Zato je skrb za zdravje še kako pomembna. Čas viroz in prehladnih obolenj se s hladnimi dnevi vse bolj bliža. Veliko lah- ko za zaščito pred širjenjem okužb storimo sami, in sicer s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo ter z uporabo razkužilnih sredstev. Z rokami se čim manj dotikajmo oči, nosu in ust. Pri kašljanju in kihanju si usta in nos prekrijmo s papirnatim robčkom, ki ga takoj zavržemo. Izogibajmo se stikom z ljudmi, ki imajo simptome bolezni. Razmislimo lahko tudi o cepljenju pro- I ti gripi, kar še posebej velja za starejšo populacijo. Našemu organizmu bo dobro del vsakodnevni sprehod po svežem zraku ter uživanje večjih količin sadja in zelenjave, bogate s C vitaminom. Le zdravi bomo zadovoljni in polni pozitivne energije tudi v mrzlih dneh. Zaščitimo se pred gripo V zimskem času so zelo pogoste okužbe dihal. Večinoma so te nezapletene in omejene na zgornja dihala, lahko pa nas preseneti virus gripe, ki nas bolj oslabi in je za nekatere skupine ljudi lahko tudi nevaren. V Sloveniji zaradi gripe vsako leto zboli približno 10 % odrasle populacije. Gripa je akutno nalezljivo virusno obolenje dihal. Začetek bolezni je nenaden, z visoko vroči- NARAVNA PODPORA ZDRAVJU Naravno zdravljenje Privoščite servis tudi sebi in ne le vašemu avtomobilu. Pokličite in si rezervirajte termin! Dr. Martha Weder T: 040 132 727 • E: martha.weder@gmail.si http://marthaweder.wix.com/martha-weder no, bolečinami v mišicah in kosteh, izrazito utrujenostjo. Lahko je pridružen suh kašelj, glavobol, pa tudi znaki prehlada, ki niso zelo izraziti. Gripa se prenaša kapljično, kar pomeni s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem. Virusi na površinah preživijo nekaj ur, zato se lahko okužimo tudi z umazanimi rokami, če smo prijemali okužene površine. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava znakov bolezni) povprečno traja 2 dni, lahko pa 1-4 dni. Zdravljenje je simptomatsko. To pomeni nižanje povišane telesne temperature z zdravili in zadostno hidracijo, blaženje bolečin v žrelu, olajševanje izkašljevanja in blaženje kašlja. Nujen je počitek. Tako zdravljenje poteka doma. Obisk pri zdravniku svetujemo, kadar zbolijo otroci in kadar pri odraslih vztraja visoka telesna temperatura več kot tri dni ali je pridruženo težko dihanje, bole- čina v prsih, hud kašelj, ki traja več kot en teden in je izmeček zelenkast, pri poslabšanju kronične bolezni, slabši odzivnosti, izčrpanosti, zmedenosti. Za okužbo z virusom gripe in možen težji potek bolezni so naj- bolj ogroženi majhni otroci, odrasli, ki so starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (npr. astma, KOPB, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, onkološke, nevrološke bolezni in druge) in nosečnice. Pred gripo se lahko zavarujemo z zdravim načinom življenja, pestro in vitaminsko bogato hrano in veliko gibanja na svežem zraku. Vse to namreč krepi imunski sistem organizma. V času epidemij je smiselno izogibanje zaprtim prostorom ali večjim množicam ljudi v zaprtih prostorih. Zelo pomembna je skrbna osebna higiena, predvsem umivanje rok. Ena od pomembnih oblik preventivnih ukrepov je seveda cepljenje, ki ga priporočamo vsem, predvsem pa bolj ogroženim skupinam ljudi in bolnikov. Cepivo proti gripi je sestavljeno iz 3 antigenov virusov, ki bodo po predvidevanjih SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) krožili v prihajajoči sezoni. Zaščita pred gripo se vzpostavi približno 14 dni po cepljenju in ostane enako visoka nekaj mesecev, nato pa začne postopno upadati in po enem letu je praktično ni več, zato je treba cepljenje po enem letu ponoviti. Kontraindikacija za cepljenje je bolezensko stanje z visoko vročino ali znana alergija na jajca ali alergija na katero od pomožnih sestavin cepiva. Po cepljenju je možnih nekaj neželenih učinkov, ki pa so blagi, nenevarni in hitro izzvenijo. To so: lokalna reakcija na mestu vboda (rdečina, oteklina, bolečina, srbečica) in sistemski znaki z blago zvišano telesno temperaturo, prehodnim slabšim počutjem in blagimi bolečinami v mišicah. Cepljenje proti gripi izvajamo v ZD Velenje in zdravstvenih postajah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Cena cepiva za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi in nosečnice je 7 evrov, za vse ostale pa 12 evrov. Želimo vam, da bi zimski čas preživeli čim bolj zdravi. a Ana Zamrnik Kolenbrand, dr. med., spec. druž. med. Candida albicans - neprijetna, a ozdravljiva Gubčeva 5, Velenje www.fitnesahtik.com fit.am.velenje@gmail.com 714 431 pon., sre., pet.: 6.00 - 12.00, 16.00 - 22.00 tor., čet.: 9.00 - 12.00,16.00 do 22.00 sob.: 7.00 - 12.00. Nedelja in prazniki zaprto OBVESTILO Optika Paka Velenje Vas obvešča, da podaljšuje super akcijo do 31. decembra 2015. Ob nakupu očal Vam Optika Paka podari dioptrijska stekla. Primer: Očala Carrera + dioptrijska stekla Essilor - naročilnica ZZZS = za plačilo 99,16 € + 0,00 € - 50,16 € = 49,00 € Ob predložitvi naročilnice (ZZZS), ki jo izda očesni zdravnik, Vam vrednost le-te odštejemo pri nakupu očal. Izdelki imajo 1-letno garancijo in certifikate o poreklu. OPTIKA PAKA VELENJE (v hotelu Paka) Glivica, ki zmeraj bolj ogroža naše zdravje Hiter tempo življenja nas vse bolj obremenjuje. Izpostavljeni smo stresu, hitri prehrani, pomanjkanju gibanja, tudi tekočine pijemo vse manj. Pojavljati se začnejo težave. Utrujenost, želja po sladkem, belem kruhu, kvasu, pivu. Nikoli se ne moremo spočiti. V črevesju pogosto občutimo vrenje in napenjanje. Tudi spomin in koncentracija sta zmeraj slabša. In vse naštete težave lahko pripišemo majhnim glivicam v naših prebavilih, imenovanih kandida (Candida albicans). Kandida se hitreje razmnožuje zaradi padca imunskega sistema, ki ga sprožijo naporno delo, stres, premalo spanja in nekatera zdravila. In ko smo utrujeni, najprej pomislimo na sladek prigrizek: slaščico, sadje ali slasten roglji-ček. Vse to pa je odlična hrana za kandido. Včasih se ob sladki hrani lahko glivice podvojijo v enem dnevu. In tako dan na dan. In v črevesju ob tem ves čas vre in je v njem vse polno strupov zaradi tega vrenja. Ti strupi povzročajo še večjo utrujenost, driske ali zaprtost ali pa se oboje izmenjuje. Potem se lahko pojavljajo glavoboli, pozabljivost, preobčutljivost na alergije, vnetje ščitnice, ginekološke težave, bolečine v sklepih in mišicah, neplodnost ... »Pa saj jaz ne jem sladkarij!« pogosto izjavi kakšna od žena, s katero se pogovarjamo o njenih težavah. »Prehranjujemo se zdravo, jemo predvsem sadje, med in marmelade,« še nadaljuje njen partner. Pri kandidi se je koristno odpovedati vsem sladkorjem in beli moki, spremeniti je potrebno življenjske vzorce in si vzeti več časa zase in za svoje telo. Tako bomo izboljšali imunski sistem in lažje premagali kandido. Če pa nimate dovolj časa in znanja, da bi se ukvarjali s samozdravlje-njem, se oglasite v ambulanti za bioresonco, kjer vam bodo s terapijami in dieto pomagali, da bodo težave s kandido samo še grd spomin. a Ambulanta za bioresonanco in diagnostiko Koroška cesta 48, Velenje Tel. 041 759 392 | 03 587 07 10 www.mojaharmonija.com | facebook: ambulanta za bioresonanco Učinkovite terapije pri težavah zaradi: • Candide albicans (kandide) • alergij in alergijskih obolenj • prekomerne telesne teže • astme in kroničnih prehladnih obolenj • prebavil (driske, zaprtost), Cronove bolezni • želodca, jeter, žolča, vranice, slinavke • krvnega pritiska in srca • borelioze, bolečin v mišicah in sklepih • stanj po poškodbah • ledvic, mehurja, • ženskih organov, moških organov • oslabljenega imunskega sistema • stresa, depresij, glavobola • neplodnosti Izvajamo tudi Preventivno zdravstveno diagnostiko AMSAT in meritev gleženjskega indeksa pri bolečinah v nogah (periferna arterijska bolezen) Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA »»^AS 26. novembra 2015 Nagradna križanka ERICo GRICO Lepotni kotiček Kozmetični salon Urška Hotel Paka 041 697 267 pon., tor., pet. 13h - 19h sre., čet. 9h - 13 h www.kozmeticnisalonurska.si Frizerstvo Andreja Melanšek s.p. Lokovica 145, Šoštanj 041 477 572 Frizerske storitve • masaže • pedikure manikure • nega obraza • ličenje • anticelulitne terapije • depilacije • energijske terapije Frizerstvo Irena Konovo - Velenje 041 348 036 k Nega las / zdravljenje (prhljaj, izpadanje, mastni lasje)/ barvan primernimi za občutljiva lasišča /--- Frizerski salon Metka Ocepek, s.p. Graškogorska 2, Velenje 031 825 544 Frizerske storitve Globinska nega las (obnavljanje poškodovanih las) k-Ji -linmilrTPjt T eertpv www.kon-cert.si Knstit^KON-|||pMar IrarsktfulffffflDDO Mo Maribor Moribor | Tel.: O2 228 49 32 Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje, d. o. o. Koroška 58, Velenje 03/ 898 19 30 | www.erico.si Želja vsakega pridelovalca, od velikih kmetov do vrtičkarjev, je obilen, kakovosten in seveda zdrav pridelek. V časih, ko je prehranska veriga od polja do krožnika bistveno daljša kot nekoč, je vrt lahko vir kakovostnih, okusnih in zdravih živil. Da bomo z vrta pridobili res kakovostna in zdrava živila, pa je nujno upoštevati tudi optimalno založenost tal z rastlinam potrebnimi hranili. Katera hranila tlom dodati, ugotovimo na podlagi analize tal. Na podlagi gnojilnega načrta se določi, koliko hranil je potrebno tlom za posamezno gojeno rastlinsko vrsto dodati. S kakšne vrste gnojilom bomo potrebna hranila dodali, pa je stvar posameznika. Kmetje in tudi vrtičkarji po večini uporabljajo kombinacijo mineralnih in organskih - živinskih gnojil. Vse bolj se kot organsko gnojilo uveljavlja kompost z domačega kompostnega kupa. Na inštitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorčenja in analize tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjuje-mo okolja, pa bo tudi vaš pridelek obilnejši in bolj zdrav. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 7. decembra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti). SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v tečaje ter postopke za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite nov poklic. Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Vpis v tečaje, postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice poteka na sedežu šole. Izvajamo tudi programe formalnega izobraževanja: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@SZSCe.Si Tečaji na SZŠ Celje Izvajanje tečajev masaže in pediküre ima na Srednji zdravstveni šoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo pričeli tovrstno izobraževanje. V letošnjem letu mineva že 31 let, odkar izvajamo tečaj masaže, in 26 let, odkar izvajamo tečaj pediku-re. Pri izvajanju tečajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkušnjami. Tečaj masaže obsega profesionalno teoretično in praktično znanje. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki I Certifikati Inštituta KON-CERT Maribor Inštitut za kontrolo in certifika-cijo - Inštitut KON-CERT Maribor, je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi večletnimi izkušnjami. Kot vodilni certifika-cijski organ v Sloveniji z več kot 3.000 strankami delujemo v kontroli in certificiranju v kmetijstvu in gozdarstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja. Ob certificiranju ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil opravljamo še nadzore: biološko dinamičnega se z masažo že ukvarjajo in si želijo nadgraditi svoje znanje. Vsebina usposabljanja je usklajena s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo maser/maserka. Udeleženci usposabljanja lahko pridobijo javni listino - certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, s tem pa pridobijo tudi poklic. Certifikat izda Republiški izpitni center, vpiše pa se v delovno knjižico. V tečaju pedikure pridobijo udeleženci strokovno znanje za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog. Z ustreznimi tretmaji se naučijo poskrbeti za estetski videz stopal, usposobijo pa se tudi za reševanje zahtevnejših težav. Udeleženci tako pridobijo znanje estetske in medicinske pedikure. Usposabljanje s področja masaže in pedikure v celoti poteka v šolskih sodobno opremljenih in specializiranih učilnicah. Predavatelji v tečajih ves čas sledijo strokovnih smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo oba tečaja že večkrat prenovili, posodobili in dopolnili, kar pomeni, da imajo naši tečajniki konkurenčno znanje. V iskanju novih možnosti in priložnosti smo ponudbo dopolnili še z izvajanjem tečajev vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. Poleg daljših tečajev, ki omogočajo pridobitev poklica, pa izvajamo še enodnevne delavnice s področja nege, kozmetike in dietne prehrane. a mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih kmetovanja, zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P., kmetovanja brez GSO in trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Dejavnost nadzora pa smo razširili tudi na neživilske sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil... S pomočjo certifikatov, ki jih Inštitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev oz. predelovalcev. ■ Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 11 19. novembra 2015 ""^Jis ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA 17 Učimo se skupaj s trgovino Košarica To jesen je rastna sezona prinesla obilico dobrega in obilnega pridelka. Še pred zimo pa nas poleg spravila pridelka čaka priprava zemlje za naslednjo rastno sezono. Zelenjavni vrt Gredice, ki smo jih izpraznili, pripravimo na naslednjo rastno sezono. S pridelkom smo pobrali tudi precej organskih snovi, ki jih moramo nadomestiti. Gredice prekopljemo ali prerahljamo brez obračanja. Težko zemljo v suhem vremenu prekopljemo in ji primešamo kamninsko moko za rahljanje tal, kislim tlom pa dodamo še sredstvo s kalcijem. Priporočljivo je dodajanje naravnih organskih gnojil, ki jih dobi- te tudi v trgovini Košarica (npr. Organik in Biogrena). Drevesa in grmovnice Druga polovica novembra je skrajni čas, da še posadite drevo. V trgovini Košarica vam nudimo pestro izbiro sadik, dreves in gr-movnic (kaki, jablane, hruške, ki-viji, maline, robide, kostanj ...). Grmovnice in drevesa vam lahko strokovno posadimo in pognoji-mo ter preprečimo, da rastlini prekriža pot škodljivec. Ko sadnem drevesu odpade polovica listja, ga poškropimo z bakrenim pripravkom in ga tako zaščitimo proti glivičnim boleznim (škrlup, monili-ja, breskova kodravost ...). Svetovali vam bodo izkušeni strokovnjaki! o° TERME taliti SNOVIK ekosvet termalnih užitkov Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju T: 080 8 123 • www.terme-snovik.si • info@terme-snovik.si V Termah Snovik je tudi pozimi toplo in lepo: • bazeni s termalno vodo od 32 do 36 stopinj • podvodne masaže celega telesa • termalna voda bogata z magnezijem in kalcijem • wellness za dobro počutje • finska, turška in ledna savna • otroški bazenček in otroške animacije • ugodni termalni paketi od 39 € dalje • SILVESTROVANJE NA BAZENU Naravi in okolju prijazne Terme Snovik Dobre pol ure iz Velenja vam bodo dobrodošlico izrekle naravi in okolju prijazne Terme Snovik. Največja vrednota Term Snovik je visokokakovostna termalna voda, bogata z magnezijem, kalcijem in natrijem. Primerna je za plavanje, pitje in masažo, saj blagodejno vpliva na telo, zlasti na hrbtenico, sklepe in kožo. V desetih letih so postale Terme Snovik uveljavljen termalno - počitniški resort, ki deluje po načelu AKTIVNO - ZDRAVO - ZELENO. Občutke sproščenosti in ugodja boste čutili v termalni vodi v bazenih. Termalna voda je dostopna tudi za pitje v celotnem kompleksu. V notranjih bazenih znaša temperatura od 32 do 36°C. Res je, da smo za svoje zdravje v veliki meri odgovorni sami. Lažje je, če nam pri tem kdo pomaga. S tem namenom deluje v Termah Snovik Klub zdravja, ki poleg predavanj o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani, nudi svojim članom številne ugodnosti. Na voljo so različne vrste masaž, nega telesa in obraza ter pedikura. V hladnejših dneh dobro denejo savne. Za vse, ki radi telovadijo na prostem je primerna vadba na trim stezi in fitnesu. Izvajajo tudi programe za osteoporozo, s katerimi s pomočjo vode, gibanja in pravilne prehrane lajšajo posledice te bolezni, ter programe Zdravje na delovnem mestu, ki so namenjeni zaposlenim na različnih delovnih mestih. V bližini Term Snovik se lahko s kolesom prevažate po različnih kolesarskih poteh ali pa krenete z nahrbtnikom na rami na Menino planino, Veliko planino ali Sveti Miklavž. Otroci se navdušujejo nad otroškim bazenčkom in različnimi zabavnimi animacijami v vodi ali ob bazenu. Otroke večkrat obišče tudi Palček Snoviček. Ker pa prazna vreča le težko stoji pokonci, pripravljajo v Restavraciji Potočka vrsto zanimivih in slastnih jedi. Slastno! Več informacij o Termah Snovik najdete na http://terme.snovik.si Z veseljem bodo na vsa vaša vprašanja odgovorili tudi po brezplačnem telefonu 080 8123 ali elektronski pošti: info@terme-snovik.si. ■ Svet rož Če želite, da bi se vaš vrt že zgodaj spomladi odel v pisane barve zvončkov, žafranov, hia-cint, tulipanov in narcis, je zdaj pravi čas za sajenje čebulnic. Jesenska trata Da bo trata pričakala pomlad lepa in zdrava, jo jeseni »prezračimo«. Zadnjič jo pokosimo čim kasneje, da ne bo zime pričakala preveč bujna. S trate odstranimo vso odpadlo drevesno listje ter gnile in črvive odpadle plodove. V trgovini Košarica vam je na voljo tudi pre-zračevalnik tal oz. trate. Obiščite nas v trgovini Košarica, saj se veselimo ustvarjanja z vami! a Kava Barcaffe, 100 g 0,99 € Riž Splendor, 1 kg 1,49 € Ješprenj, 1 kg 0,99 € Peleti, 15 kg že od 3,22 €/vrečo Na zalogi vse za koline (noži, začimbe, čreva in vse ostalo, kar potrebujete). ZELENE DOLINE Za srečo je potrebno zelo malo. Dovolj je že, da podarimo iskren nasmeh, prijazno besedo in pozornost, ki pride iz srca. Božični jogurt Zelene Doline je sezonski mlečni izdelek, ki zveste kupce ponovno razvaja. Odlikuje ga strast mlečne svežine in prefinjenost vsega kar ponuja narava. Je kremni desertni jogurt, ki združuje harmonijo jabolk s koščki lešnikov, praznično začinjenih s cimetom, klinčki, ingverjem in muškatnim oreščkom. Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 16 18 ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA »»WAS 26. novembra 2015 Vlaganje v sončne panele kot alternativa vezani vlogi Za naložbo v podjetja na področju obnovljivih virov energije se odloča vse več posameznikov in tudi ustanov O naložbah v sončno energijo smo govorili z mag. Gunterjem Grabnerjem, direktorjem družbe PV Invest, podjetja za proizvodnjo električne energije, ki skupaj s podjetjem Moja elektrarna pridobiva in prodaja elektriko iz 22 sončnih elektrarn po Evropi. Da bi se izognil tveganjem, PV Invest ne razvija svojih projektov, temveč kupuje sončne elektrarne, ko so že priključene v omrežje in imajo pridobljena vsa dovoljenja. Sredstva za nakup novih sončnih elektrarn pridobiva PV Invest v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji v kombinaciji s klasičnim financiranjem preko bank in li-zinških hiš. Vse njihove sončne elektrarne imajo za zdaj večje donose od načrtovanih, to pa jih spodbuja k oblikovanju novih naložbenih možnosti na področju sončne energije. Kako dolgo se podjetje PV Invest v Avstriji že ukvarja s sončno energijo? Kako ste se odločili prav zanjo? PV Invest se s sončno energijo ukvarja od leta 2009. V Avstriji delujemo od leta 2013 in smo na njenem tržišču vodilni ponudnik na področju sončnih elektrarn z udeležbo zasebnih vlagateljev. Odločitev za sončno energijo je posledica skrbi za prihodnost našega planeta, ki ga med drugim akutno ogroža nepravilna raba energije. Smo del sončnega sistema in Sonce je naš primarni vir energije, zato bi morali najprej poiskati vse možnosti črpanja sončne energije, preden se odločimo za druge vire. Vkaterih državah še deluje vaše podjetje in koliko sončnih elektrarn upravlja? PV Invest upravlja šest elektrarn v Italiji, dve v Franciji, eno v Španiji, 17 jih imamo v Avstriji, od teh jih je šest še v gradnji, eno pa gradimo v Nemčiji. Skupna moč teh elektrarn obsega 23 MW. Koliko investitorjev se je doslej odločilo vlagati v vaše panele? Natančnih podatkov nimam, vsekakor pa jih je več kot tisoč. Kako ugotavljate zadovoljstvo vlagateljev? Veliko nam pomenijo ustna priporočila obstoječih vlagateljev njihovim znancem in prijateljem, dobivamo pa tudi pisma strank, ki so zadovoljne zaradi naše točnosti in natančnosti. Kako ste oblikovali svoj poslovni model? Obstajajo enaki ali podobni tudi drugod po svetu? Naš poslovni model v Avstriji posnemajo tudi velika podjetja za oskrbo z elektriko. V dru- gih državah, na primer na Danskem, je podoben poslovni model deležen obsežnih davčnih spodbud. Tudi Velika Britanija vlaga znaten delež denarja iz pokojninske blagajne v investicije obnovljivih virov energije. V čem je glavna prednost tega modela? Zakaj je uspešen? Privlačen je, ker ne prinaša samo visokih obresti, temveč daje tudi občutek, da so bili prihranki naloženi v nekaj koristnega za skupnost. Poleg tega je shema vlaganja v čisto elektriko zaradi državnega jamstva za naslednjih 10-15 let popolnoma varna. Se ta poslovni model prilagaja poslovnemu okolju posamezne države? Se. Slovenski model je precej podoben avstrijskemu, na Danskem pa na primer oblikujemo drugačen model udeležbe zaradi drugačnih davčnih možnosti. Zakaj vlagateljem svetujete udeležbo v projektu? Zaradi prijetnega občutka, da si varno in donosno naložil svoj denar, ob tem pa naredil še nekaj dobrega za okolje. Günter Grabner o geopolitičnem vidiku rabe obnovljivih virov energije: „Evropska unija uvozi kar 53 odstotkov energije, ki je porabi, in za to plača 400 milijard evrov. Leta 2006 je unija z Zeleno knjigo posvetila več pozornosti energetski politiki. Pred kratkim je bil dosežen pomemben premik s sklepom o novi strategiji EU za oblikovanje energetske unije, ki postavlja v glavno vlogo obnovljive vire energije. EU se je končno začela zavedati geopolitičnega vidika obnovljivih virov energije, ki je bil v miselnosti posameznih držav tako dolgo zapostavljen. Ljudje pa se že dolgo zavedajo pomena obnovljive energije, o tem pričajo številne sončne elektrarne na strehah hiš. V tej točki se stekajo interesi unije in njenih prebivalcev. Fotovoltaika je varna naložba v trajno donosnost Gradnja sončnih elektrarn od investitorjev zahteva kar nekaj finančnih sredstev, obenem pa omogoča tudi alternativno obliko varčevanja. V Sloveniji takšno obliko varčevanja nudi podjetje Moja elektrarna, ki želi povečati zmogljivosti sončnih elektrarn v Sloveniji in s tem pridobiti več okolju prijazne energije. Peter Kokot, direktor Enostaven koncept Model vlaganja v sončne elektrarne so v Slovenijo prenesli iz Avstrije, kjer je nakup sončnih elektrarn s pomočjo udeležbe državljanov že zelo priljubljen. Razvila ga je skupina PV - Invest, katere del je tudi slovensko podjetje Moja elektrarna. Kako deluje projekt podjetja Moja elektrarna, ki omogoča tudi osebno finančno varčevanje. »V bistvu gre za naložbo v sončne panele, iz katerih so sestavljene sončne elektrarne. Z minimalnim vl ožkom 600 evrov pravzaprav kupite en panel, lahko pa jih seveda kupite več,« pravi Peter Kokot iz podjetja Moja elektrarna in ob tem poudari, da njihovo podjetje zagotavlja fiksen 5% letni donos. Zanimanje ljudi za tovrstne naložbe obstaja, saj so paneli sončnih elektrarn v Mariboru in Murski Soboti po njegovih besedah že razprodani. »Sedaj nudimo v zakup panele elektrarne v Kidričevem,« še doda. Naložba v panele ni tvegana Vlaganje v sončne module je zanimivo predvsem vlagateljem, ki ne marajo tveganih naložb, hkrati pa iščejo alternative za bančne depozite in vezane vloge, kjer so obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. »Vlagatelji lahko kupijo največ 50 modulov po ceni 600 evrov za vsakega. Naložba se obrestuje po fiksni 5% letni obrestni meri, prvo izplačilo obresti pa je eno leto po nakupu,« Kokot razloži poslovni model, in doda, da lahko vlagatelj kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Seveda pa opozori na še eno dejstvo: »Število sončnih panelov je omejeno, zato pri zakupu velja stari pregovor, kdor prej pride, prej melje.« Ni časovne vezave Kot pomembno prednost takšnega načina varčevanja vidi v tem, da vlagatelj ob sklenitvi pogodbe ni časovno vezan in lahko 'svoje' sončne panele kadarkoli odproda. »Pri tem velja zgolj štiritedenski odpovedni rok.« Vlagatelj panele ne more prodati drugi osebi, proda jih lahko le Moji elektrarni, cena panela pa ostaja celotno obdobje njegovega delovanja nespremenjena - torej 600 evrov. Varna naložba Seveda nas je zanimalo, kako varna je naložba v sončne panele. Kot pravi Peter Kokot, je tu ključno jamstvo države, ki zagotavlja odkup proizvedene električne energije po vnaprej določeni fiksni ceni za obdobje 15 let. »Tako se donos sončne elektrarne lahko zagotovi za celotno življenjsko obdobje elektrarne, ki je predvidoma okoli 40 let. Ob morebitni smrti lastnika panelov se pogodba seveda prenese na dediče,« še pojasni. Druga varovalka, da je vaš vložek na varnem, je zaveza podjetja Moja elektrarna, da vam omogoči, da lahko svoj vložek v sončne panele pridobite nazaj tudi predčasno. »Vlagatelj lahko kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Ce želite, da vam vložek vrnemo pred iztekom petletnega obdobja,« še doda naš sogovornik. Kako do naložbe v Moji elektrarni? 1. V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna, lahko zakupite panele določene sončne elektrarne. Zakup lahko opravite na podlagi ponudbe katero vam posredujemo po pošti na vaš naslov ali pa izpolnite prijavnico na spletni strani. Najlažje je, če nas pokličete na telefonsko številko 059 102 858 ali nam pošljete povpraševanje na info@mojaelektrarna.si 2. Zakupite lahko do 50 sončnih panelov, pri čemer je cena enega sončnega panela 600 evrov. 3. Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Ko se nakaže znesek za zakup panelov, vam Moja elektrarna po pošti posreduje dokazilo o vplačilu in ustrezen Certifikat, kjer so zakupljeni moduli dodeljeni na vaše ime. Obresti začnejo teči z dnem plačila. 4. Donos na posojilo se izplača enkrat letno v višini 30 evrov za vsak sončni panel, ki ste ga kupili. Ta znesek ustreza letni obrestni meri v višini 5,0 %. 5. Sončne panele oziroma vaše posojilo lahko unovčite kadarkoli in povrnili vam bomo celoten znesek danega posojila plus pripadajoče obresti. Časovna vezava, ki velja denimo pri vezanih bančnih vlogah, tukaj ne obstaja. Kaj morate vedeti, ko vlagate v sončne panele: en sončni panel stane 600 EUR, zajamčena fiksna letna obrestna mera znaša 5%, nobenih vstopnih stroškov, vlagatelj lahko kadarkoli proda sončne module podjetju Moja elektrarna, varna naložba, saj država jamči za odkup elektrike po fiksni ceni za 15 let vnaprej. ,moja ¡mir elektrarna POKLIČITE NAS ALI NAM PIŠITE 059 102 858 | info@mojaelektrarna.si | www.mojaelektrarna.si Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 19 ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA 19 26. novembra 2015 Imam parodontalno bolezen, kaj pa sedaj? Študije so pokazale, da v Sloveniji večina prebivalcev, starih nad 30 let potrebuje vsaj eno obliko parodontalnega zdravljenja. Kaj lahko storimo, da to preprečimo? Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv, ki nastane zaradi vpliva večih faktorjev. Na nekatere od njih lahko vplivamo sami (odstranjevanje zobnih oblog, kajenje) in tako preprečimo razvoj parodontalne bolezni, na preostale pa nimamo vpliva (sistemske bolezni npr. sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem, neugodna bakterijska flora v ustih, dedna nagnjenost k pa-radontalni bolezni, agresivni tip celic) in je zato pomembno, da se naučimo bolezen obvladovati. Kaj povzroča bolezni dlesni? V ustih so naravno prisotne številne bakterije, ki skupaj s slino in ostanki hrane tvorijo plak, lepljiv film, ki se prilepi na površine zob. Le tega lahko odstranimo z zobno ščetko in zobno nitko ter z medzobnimi ščetka-mi. Če tega ne storimo, plak otr- di in tvori zobni kamen, ki pa ga s ščetkanjem ne moremo več odstraniti, ampak to lahko stori le zobozdravnik ali ustni higienik. Stopnje parodontalne bolezni Če plaka ne odstranimo, se pojavi vnetje dlesni (gingivitis), za katerega so značilne pordele, otekle in krvaveče dlesni, brez izgube kosti in tkiv, ki držijo zobe na svojem mestu.Gingivitis je možno hitro pozdraviti z rednim in natančnim ščetkanjem in nit-kanjem ter rednimi obiski pri zobozdravniku, ki bo nadziral izvajanje ustne higiene in vas poučil o ustrezni uporabi zobne ščetke, zobne nitke in medzobnih ščetk. Zanimivo je, da se večini ljudi krvavitve v ustih ne zdijo nič posebnega, vendar pa je površina krvavečih dlesni po velikosti enaka površini dlani. Razmislite, ali bi ostali doma in ne bi obiska- li zdravnika, tudi če bi vsak dan krvaveli iz celotne dlani? Najbrž ne, zato je prav, da tudi krvavečih dlesni ne zanemarite. Nezdravljeni gingivitis napreduje v parodontitis, ki ga delimo v tri stopnje: zgodnji, zmerni in napredovali parodontitis. Za pa-rodontitis je značilno krvavenje dlesni, nastanek obzobnih žepov, izguba kosti, odmik dlesni, "daljšanje" zobnih kron in po- jav črnih trikotnikov med zobmi, premik zob. Zobje naposled postanejo majavi in sčasoma sledi njihov izpad ali pa izpuljenje. Dejavniki tveganja Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja, povezan z razvojem parodontalne bolezni, prav tako pa tudi močno zniža uspešnost zdravljenja. Hormonske spremembe med nosečnostjo povzročijo večjo občutljivost dlesni, zaradi česar se lažje razvije gingivitis. Raziskave so pokazale povezavo med pa-rodontalno boleznijo in prezgodnjim porodom ter nizko porodno težo novorojenčkov, zato je pomembno, da nosečnice in doječe mamice kljub utrujenosti in pomanjkanju časa ne zanemarijo ustne higiene. Diabetes in ostale sistemske bolezni Diabetiki so skupina ljudi, ki ima večje možnosti za razvoj pa-rodontalne bolezni. Če nivo krvnega sladkorja ni nadzorovan, to privede do hujše infekcije, počasnejšega celjenja in večje izgube kosti in vezivnega tkiva. Čeprav neposredna povezava med parodontalno boleznijo in srčnimi boleznimi ni bila dokazana, raziskave kažejo, da paro-dontalna bolezen poslabša potek srčnih bolezni in poveča možnosti za srčni infarkt. Jemanje določenih zdravil zmanjša količino sline v ustih, ki ima v ustih zaščitno funkcijo. Če sline ni dovolj ali je ta pregosta, olajša bakterijam vdor v obzobna tkiva in razvoj parodontalne bolezni. Določena zdravila pa povzročijo razrast dlesni in s tem otežijo izvajanje ustne higiene. Majhen odstotek ljudi je bolj nagnjenih k razvoju parodontal-ne bolezni, zato je prav, da svo- jemu zobozdravniku poveste, če je pri vaših družinskih članih prisotna parodontalna bolezen, in s tem poskrbite za pravočasno ukrepanje. Simptomi parodontalne bolezni • Slab zadah, ki se ga ne morete znebiti • Pordele, nabrekle in krvaveče dlesni • Majavi zobje • Občutljivi zobje • Odmik dlesni, navidezno daljši zobje Če ste opazili katerega od simptomov, se čimprej naročite pri svojem zobozdravniku, da pričneta ustrezno zdravljenje. Zobozdravnik bo vzel podrobno anamnezo, opravil natančen pregled ustne votline, opravil meri- ffi _ » —g j. m ■ m tve obzobnih žepov in s pomočjo panoramskega rentgenskega posnetka ocenil morebitno izgubo kosti. Na osnovi pridobljenih podatkov bo postavil diagnozo in se odločil za ustrezno terapijo (odstranjevanje zobnega kamna, luščenje in glajenje korenin) in vas po potrebi napotil k specialistu parodontologu. Zdravljenje parodontalne bolezni Glavni cilj je omejiti in ustaviti infekcijo. Postopek je odvisen od stopnje parodontalne bolezni, vedno zajema odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog, po potrebi pa še luščenje in glaje-nje korenin in terapijo z zdravili. Potrebno pa je poudariti, da morata za uspešno zdravljenje trud vložiti tako zobozdravnik kot tudi pacient sam. Pacient mora poskrbeti za izvajanje brezhibne ustne higiene in se odpovedati razvadam, ki otežujejo zdravljenje parodontalne bolezni (kajenje), zobozdravnik pa mora opraviti ustrezno terapijo in pacienta spodbujati in redno nadzirati njegovo izvajanje ustne higiene. Kaj lahko storimo sami? Razvoj parodontalne bolezni povečini lahko preprečimo z brezhibno ustno higieno, ki zajema natančno ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno, uporabo zobne nitke in pa uporabo medzobnih ščetk. Seveda pa so obvezni tudi redni pregledi pri zobozdravniku, ki so edini način, da pravočasno preprečimo ali pozdravimo morebitno težavo. Bolniki, ki imajo sistemske bolezni, pa naj imajo svojo bolezen pod nadzorom z rednim jemanjem zdravil, morebitnimi dietami in rednimi kontrolami pri specialistih. a Maja Kipič, dr. dent. med. Zdrava diesen, gingivitis, zmerni parodontitis, napredovali parodontitis Skrivnosti lahkega koraka Star slovenski pregovor pravi: »Zdravje se začne pri stopalih«. Na žalost večina od nas ne posveča dovolj pozornosti negi svojih nog; še posebej pozimi, ko so naše noge "skrite", je skrb za zdravje stopal zelo pomembna - ne samo zaradi estetskih, ampak predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in izboljšanja splošnega počutja. Zdrava stopala so indikator zdravega telesa! Pedikura je postopek, ki ne zajema samo nohtov na nogah, temveč tudi zdravo kožo na stopalih. Vključuje kopel, urejanje obnoh-tne kožice, čiščenje nohtnih uto-rov, odstranjevanje otiščancev in trde kože, pomoč pri zdravljenju glivic, pomoč pri vraščenih nohtih in tudi nadomestitev pri poškodbi izgubljene nohtne plošče. Blagodejna masaža z izbrano kremo od stopala do kolen na koncu pediku-re nas sprosti in razvaja. Z učinki refleksoterapije ublažimo bolečine v sklepu, zahvaljujoč limfni drenaži pa lahko pomagamo pri oteklinah in pri občutljivih žilah. V Studiu Jantar svoje stranke razvajamo s posebnimi pilingi, pozimi še posebej s priljubljenimi zdravilnimi ko-pelmi iz vročega parafina. S pedikuro se ukvarjam in se ob tem tudi redno izobražujem več kot 20 let. Ugotavljam, da stranke velikokrat sploh ne vedo, da imajo začetke resnih težav na stopalih (začetek glivičnega obolenja, razpoke med prsti, virusne bradavice in drugo). Svetujem, da lahko čimprej odpravijo težave, po potrebi obiščejo zdravnika ali pričnejo uporabljati preparat za ublažitev ali odstranitev nastalih težav. Obisk pedikerskega salona priporočam približno na 1 do 2 meseca, odvisno od težav. Svoje noge lahko razvajate tudi doma: Kleopatrina kopel za mehka stopala - v 1/2 l mleka razredčenega s toplo vodo namakamo stopala 20 min, nato jih obrišemo in namažemo z vlažil-nim balzamom (naš namig: krema Gehwol med in mleko) Proti potenju nog - kopel z morsko soljo (krepi nohte in mehča kožo), naravnim oljem cedre in mete (čisti kožo od morebitnih glivičnih infekcij, vzpodbuja prekrvavitev) in na koncu priporočamo še kremo Gehwol grün ali pa si zvečer na-mažemo antitransperant balzam. a Studio Jantar - Jana VISOKA SOLA za varstvo okolja www.vsvo.si Trg mladosti 7 | Velenje | t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si 30. novembra podeljujemo t diplome novim diplomaniVanim ekotehnologom in prvič tudi magistrom ekotehnologom. Čestitamo! Jkf p formulo lepote za vsakogar Studio Jantar kozmetične storitve in pedikura manikura depilacije geliranje nohtov pedikura nega obraza refleksna masaža stopal ličenje masaže permanentni make-up laserski tretmani novo: podaljševanje trepalnic oblikovanje postave novo: frizerske storitve GSM: 041 875 021 www.studio-jantar.si | facebook.com/StudioJantar | jana.jantar@gmail.com Ozelenjevanje mest Zelene strehe poznamo že iz najstarejših časov zgodovine predvsem kot naravna zavetišča ljudi. Poznali so jih stari Grki in Rimljani, najbolj razširjene pa so bile v Skandinaviji in na Islandiji v času Vikingov. Danes postajajo znova popularne, saj smo se v času spodbujanja trajnostnega razvoja na različnih področjih začeli zavedati njihovih številnih ekoloških in okoljskih prednosti. Poleg streh lahko ozelenjujemo tudi zunanje stene objektov (hiše, bloki, muzeji itd.). Pomen ozelenjevanja v mestih je zaradi gostote infrastrukture, poseljenosti in industrijskih dejavnosti zelo velik. Zelena stavba ima namreč v urbanem okolju mestotvorno, estetsko, sociološko in psihološko vlogo. Z ekološko in okoljsko vlogo zmanjšuje negativen vpliv toplotnih otokov in blaži nastanek novih, izboljšuje kakovost zraka, razporeja padavinske vode, vsrkava onesnaževalce, povečuje biodiverziteto in ustvarja nov življenjski prostor za nekatere živalske vrste. Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju spodbujamo razvoj zelenih tehnologij in hkrati stremimo k izboljšanju urbane mikroklime, saj s tem ljudem vračamo možnost za sonaravno bivanje. Vključili smo se v nov tip evropskega strokovnega učnega programa Climate-KIC »Pioneers into practi-ce«, ki s pomočjo strokovnjakov iz različnih strok iz držav Evrope išče inovativne rešitve v boju proti podnebnim spremembam. V sodelovanju s projektno skupino "Ozelenjevanje stavb" smo pripravili model ravne zelene strehe, s katerim želimo oceniti pomen in uporabo ozelenitve v urbanem okolju ter ovrednotiti učinkovitost različnih substratov. Zavedamo se, da bi zelene strehe omogočile razvoj kakovostnejšega življenjskega prostora in bi predstavljale enega od pomembnih korakov sanacijskih postopkov v industrijsko obremenjenih mestih. a pred. dr. Anja Bubik Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 16 20 ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA 26. novembra 2015 Uživanje zelenjave Pogostokrat se sprašujemo, ali z zelenjavo resnično vnesemo v telo vse potrebne minerale in vitamine, ki jih tovrstna hrana vsebuje. Z uživanjem sveže zelenjave zaužijemo največ hranil, se pa veliko spremeni, kadar zelenjavo obdelamo s kuhanjem, zamrzovanjem, shranjevanjem in pripravo. S shranjevanjem in kuhanjem se izgubljajo predvsem vitamini skupine B in vitamin C. Da bi zagotovili našemu telesu čim več vitaminov in mineralov iz zelenjave, je potrebno upoštevati nekaj nasvetov. Priporoča se uživanje sveže in sezonske zelenjave, pridelane v Sloveniji. Zelenjavo namakajmo v vodi čim krajši čas, ker se z dolgotrajnim namakanjem odplavijo vodotopni vitamini. Svežo zelenjavo, namenjeno shranjevanju, je priporočljivo čim prej shraniti, kajti s tem preprečimo izgubo mineralov in vitaminov. Da ohranimo zadostno količino hranilnih snovi v zelenjavi, jo kuhajmo raje na pari, pa še to čim krajši čas. Zelenjava je še posebno občutljiva na zamrzovanje zaradi velike vsebnosti vode. Dobro je, da zelenjavo pred zamrzovanjem blanširamo, s tem se znebimo tudi mikroorganizmov in encimov. Najboljša izbira je sveža zelenjava. a OLJČNI LISTI v kapsuli Umirimo visok krvni pritisk! niiyu -r IjGfl avstralski * izdelek Kapsula vsebuje izvlečke posušenih oljčnih listov (olea europaea). ZANESLJIVA REŠITEV, KO JE KRVNI TLAK PREVISOK - Oljčni listi v kapsuli Ne vsebujejo glutena, škroba in konzervansov. Na voljo v lekarnah, spec. prodajalnah in Sanolaborju! www.lekarnar.com | www.dodajprehrani.si (20% popust) | 041 790 404 Kmetija in vrtnarstvo Imperl Florjan 217 • 041 725 565 • www.zelenjava-pikapolonica.si Prodaja zelenjave iz integrirane pridelave na tržnici v Velenju (od ponedeljka do sobote), ob petkih v Šoštanju in na domu. Sveža sezonska zelenjava Kislo zelje in kisla repa Vložena zelenjava iz lastne pridelave Visok krvni tlak -tihi ubijalec Za zniževanje krvnega tlaka, kot so pokazale raziskave, se je izvleček posušenih oljčnih listov v kapsuli izkazal za najučinkovitejši pri odpravljanju ene od najpogostejših zdravstvenih tegob moderne dobe,visokega krvnega tlaka. Poleg tega so znanstveniki opazili še eno dobrodošlo posledico jemanja izvlečka oljčnih listov, znižanje holesterola. Izkušnje kažejo, da imajo oljčni listi tudi druge blagodejne učinke. Poročajo, da prispevajo k boljšemu splošnemu počutju, krepijo življenjsko energijo, odpravljajo utrujenost, varujejo zdravje celic in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Poleg tega pomagajo hitreje preboleti prehlad ali ga celo preprečiti, nekateri pa si z njimi lajšajo simptome kroničnih okužb in revmato-idnega artritisa. Oljčni listi naj bi odpravljali težave s kožo. Priporočajo se za protivirusno zaščito, vnetje mehurja in glivična obolenja. Raziskovalci preučujejo njihovo vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, saj domnevajo, da izvleček oljčnih listov poveča sproščanje inzulina in izboljša prevzem krvnega sladkorja iz krvi. Ključna zdravilna snov oljčnih listov je olevropein, ki podeli znano grenkobo tudi oljčnemu olju. Primerni so za vse, tudi za noseče in doječe mamice ter otroke od 2. leta starosti. a ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje »Negujte Langerhansove otočke, ohranjajte njihovo kondicijo in uživali boste raj na zemlji. Od njih je odvisna presnova ogljikovih hidratov v vašem telesu. Ne obremenjujte trebušne slinavke z nezdravim prehranjevanjem in opustite vožnjo na vlaku smrti!« i • V V? Zdrava prehrana in telesna aktivnost sta najpomembnejša pri preventivi sladkorne bolezni. Koristi zdravega življenjskega sloga niso omejene samo na sladkorno bolezen, temveč imajo pomembno vlogo pri omejevanju možganske kapi, j. srčnega infarkta in mnogih drugih zdravstvenih obolenj. r M jTfir* ;- ■ I HMHHHM Največja izbira izdelkov za hujšanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter športen način življenja • Velenje, Mercator center • Celje, Vila Fortuna Vsak človek. Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom In našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah. Stalna vlaganja v raziskave, Inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visokokakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo pogoje za nova delovna mesta in izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike. Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostni razvoj okolja. Lek je cenjen član skupine Sandoz, vodilne svetovne družbe v hitrorastoči generični farmacevtski industriji. je dragocen POLNI CERTIFIKAT član skupine Sandoz @3 Najuglednejši Delodajalec E * a Družini prijazno podjetje S o (0 C (0 (D CM m iv m ra I KO i £ "O (0 -O "O S (0 s a> S E Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 21 26. novembra 2015 MODROBELA KRONIKA 21 Deklica hudo poškodovana Rečica ob Paki, 20. novembra - V petek ob 16.25 se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala mladoletna peška. Prometna nesreča se je zgodila na regionalni cesti v Rečici ob Paki. Deklica je na neosvetljenem delu ceste iz smeri vrtca prečkala vozišče zunaj prehoda za pešce. Iz smeri Šmar-tnega proti Letušu je v tistem trenutku pripeljal 74-letni voznik osebnega vozila. Peška je pritekla na vozišče z voznikove desne strani, pri tem pa je voznik s prednjim delom trčil v njo. Deklica se je hudo poškodovala. Zlomljeno ima nogo in kolk, ima tudi številne manjše poškodbe. a Šoštanjskega roparja še iščejo Šoštanj, 17. novembra - Kot smo že poročali, je neznanec prejšnji torek ob 13.45 oropal Petrolov bencinski servis. Policisti so takoj z več patruljami odhiteli na kraj ropa. Ugotovili so, da je neznanec zamaskiran in s čelado na glavi vstopil v notranjost servisa in s pištolo od tam zaposlenega zahteval denar. Policisti roparja še iščejo. Morebitne očividce prosijo za pomoč pri preiskavi. Divje bo žagal Velenje, 19. novembra - V četrtek so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino. Neznanec je ukradel šest motornih žag, vrednih okoli 2.500 evrov. Čudna prometna nesreča Velenje, 19. novembra - V četrtek okoli 9.30 so velenjski policisti obravnavali zanimivo pro- metno nesrečo. Zgodila se je na relaciji Velenje-Kavče. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na spuščeno rampo vlečnega vozila. Ob navozu na rampo se je avto prevrnil, voznik pa poškodoval. Ker je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so mu policisti za nameček avto zasegli. Trčil v kolesarko Velenjem 20. novembra - V četrtek ob 13. uri so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Zgodila se je pri vhodu v garaže Mercatorja. Voznik osebnega avtomobila je ob vzvratni vožnji trčil v kolesarko, ki je padla po vozišču. Huje si je poškodovala gleženj. Povzročitelju nesreče so izdali plačilni nalog za nepravilen premik z vozilom. Najemnik odganjal goste Velenje, 20. novembra - V petek ponoči ob 1. uri se je naje- Preventivna akcija »Biti (pre)Viden« Velenje, 28. novembra - Članice in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Velenje in policisti Policijske postaje Velenje bodo v soboto od 10. do 14. ure v prostorih nakupovalnega centra Velenjka pripravili preventivno akcijo »Biti (pre)Viden«. Na njej bodo predstavili testiranje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu. Vsi obiskovalci bodo lahko preverili tudi uporabno vrednost odsevnih teles v temačnem prostoru demonstracijskega rekvizita »Vidko« in se preizkusili v varni vožnji s simulatorjem. Preventivno akcijo organizirajo v sklopu akcije Pešec, ki jo v okviru Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu. Vsako leto poteka v jesenskih in zimskih mesecih, ko je ogroženost pešcev največja. a mnik lokala Venezia odločil, da ne bo več gostoljuben. Po tem, ko se je sprl z gosti, jih je nagnal iz lokala. Najemnik je to noč pregloboko pogledal v kozarec, zato se je želel z gosti tudi pretepati. Tudi prihod policije ni zale-gel, saj se ni pomiril. Zato so ga odpeljali s seboj. Ko je prespal na policijski postaji in je alkohol izgubil svojo moč, so mu policisti izročili zajeten plačilni nalog za več prekrškov. Vino hotel odnesti s seboj Velenje, 21. novembra - V soboto ob 23.40 so policisti posredovali na Kardeljevem trgu, kjer je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Na zabavo - na njej se je dobro imelo več ljudi - je prišel stari znanec policije. Najprej si je postregel z dvema steklenicama vina. Ker ju je imel namen Iz POLICIJSKE beležke Vlom v počitniško hišico Mozirje, 17. novembra - V Lepi Njivi so policisti v sredo obravnavali vlom v počitniško hišico. Pogrešajo vodovodno pipo in akumulator. Trk v krožišču Velenje, 17. novembra - V torek ob 16.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo v krožišču pri velenjskem Mercator centru. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega razvrščanja voznice osebnega avtomobila, ki je trčila v drugo vozilo. Policisti so ji napisali plačilni nalog. Pobegnil je le eden Velenje, 18. novembra - V sredo okoli 21. ure se je na parkirišču v bližini Hotela Razgoršek vnel pretep. Vpletenih je bilo več vročekrvnežev. Policisti so ugotovili, da so trije tepli druge tri, enemu pa je uspelo pobegniti. Policisti so izsledili vse vpletene, na sodišču pa bodo vložili kazensko ovadbo zaradi nasilništva. Zasegli sumljivo snov Velenje, 18. novembra - V sredo dopoldne so policisti na Kidričevi cesti mlajši občanki zasegli snov, podobno prepovedani marihuani. Po preliminarnem testiranju na Centru za forenzične preiskave bodo, če bo sum potrjen, zanjo napisali obdolžilni predlog. Prepir v Kiku Velenje, 19. novembra - V četrtek ob 8.30 so policisti intervenirali v trgovini Kik v Nakupovalnem centru. Tam se je občan nespodobno vedel do prodajalke. Do spora je prišlo zato, ker je do blagajne prinesel artikle kar v žepu, kar je prodajalka seveda videla. Izdali so mu plačilni nalog, ker je kršil javni red in mir. Vlomil v Madam Velenje, 20. novembra - V petek zjutraj so policisti obravnavali vlom v frizerski salon Madam na Kidričevi cesti. Neznanec je vanj vlomil skozi vrata. Očitno mu ni bilo v salonu nič všeč, saj ni odnesel ničesar. Policisti vlomilca vseeno iščejo. Zmerjal zaposlene v dežurni ambulanti Velenje, 20. novembra - V petek zvečer okoli 22.30 so policisti odhiteli v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma. Tam je namreč občan zmerjal zaposlene in motil delovni proces. Glede na to, da dežurna ambulanta nikakor ni mesto, kjer bi lahko motili zaposlene pri njihovem delu, so ga policisti »obdarili« s položnico. V hišo vlomil skozi okno Mozirje, 21. novembra - V Juvanju je neznanec v soboto vlomil v hišo. Vanjo je prišel skozi garažno okno. Ukradel je nekaj gotovine. Hilda Tovšak s tožilstvom sklenila dogovor Nekdanja prva dama propadlega gradbenega podjetja Vegrad Hilda Tovšak, ki je bila obtožena skupaj z nekdanjimi vodilnimi v Hypu je priznala krivdo in jo v tem primeru čaka še leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo petih let. Božidar Špan, Anton Romih, Andrej Potočnik in Andrej Oblak so po mnenju tožilstva krivi pranja de- odnesti s seboj, mu je to hotela preprečiti lastnica vina, tat pa jo je udaril. Ker je pri tatvini uporabil silo, ga bodo policisti ovadili kar za roparsko tatvino. Nasilni poljub Velenje, 22. novembra - V nedeljo popoldan sta na velenjsko policijsko postajo prišli mladenki, ki sta policistom podrobno opisali, kaj se jima je zgodilo ponoči. Vračali sta se s koncerta in še malo posedeli pred lokalom Markiz. Do njiju je pristopil neznanec. Najprej ju je ogovoril, potem pa je kmalu postal nasilen. Eno od deklet je prijel in želel na silo poljubiti. To je zanetilo prepir in celo pretep. Mladenki sta začeli bežati proti domu, neznanec pa jima je sledil. Kdo je bil, policisti še ne vedo. narja in zlorabe položaja, Tovša-kova pa jim je pri tem pomagala. Gre za plačilo, ki ga je Vegrad odmeril projektni družbi Gina, ustanovljeni za gradnjo študentskih domov na Vojkovi cesti v Ljubljani. Tožilstvo vpletenim očita, da so 14 milijonov evrov od skupnih 22 milijonov evrov kupnine prenakazali s podjetja v Panami na podjetja v Liech-tensteinu, Luksemburgu in na Deviških otokih, s katerimi so bili lastniško povezani. Z enim poslom do 16,5 milijona evrov Panamsko podjetje je svoj delež v podjetju Gina pridobilo le mesec dni pred prodajo Vegra-du, zanj pa je prejšnjemu lastniku Hypo Alpe Adria Immobilen Beteili-gungs plačalo le 5,5 milijona evrov. Tako je v mesecu dni z eno samo prodajo panamsko podjetje ustvarilo 16,5 milijona evrov dobička. Kot je znano, je Hilda Tovšak že na prestajanju zaporne kazni, saj je bila obsojena v različnih zadevah, povezanih z gospodarskim kriminalom, in služi enotno osemletno zaporno kazen. Zoper štiri bančnike pa poteka še sodna preiskava zaradi spornih poslov pri prodaji zemljišč v okolici Kranja flOTOG&SV PRODAJALNA motorna žaga Jonsered CS2260 843 00 € REDNA CENA: 937,00 € 59,8 cm3 I 3,5 kW (4,8 KM) 18745 cm I 5,6 kg ZAŠČITNA PRODAJALEC iN SERVISER •lonseretfl Darilo ob nakupu DEREZE MOUNT TRACK PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME! S PANTIMd.o.o. Industrijska cona Latkovavas 81 d, 3312 Prebold # T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si < DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 U Trg mladosti 3 • Velenje 03 896 06 00 • ¡nfo@scv.si _ • ŠOLSKI CENTER VELENJE WWW.SCV.SI mavr ca znanja (¡958) Dragi devetošolci in starši, v torek, 1. decembra 2015, vas ob 17. uri vabimo v Dom kulture Velenje. Dijaki Šolskega centra Velenje vam bodo z izvirnimi predstavitvami šol popestrili popoldan, izvedeli pa boste še kaj več o življenju srednješolca. Pridružite se nam in skupaj preživimo lep decembrski torek. Šola za rudarstvo in varstvo okolja, Strojna šola, Elektro in računalniška šola, Šola za storitvene dejavnosti in Gimnazija Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 22 22 ŠPORT »»^AS 26. novembra 2015 Bodo ulovili prednost štirih golov? Danci iz Velenja z nepričakovano prednostjo - Rokometaši Gorenja upajo v napredovanje Rokometaši Gorenja so presenetljivo slabo začeli tekmovanje v novi sezoni v pokalu Evropske rokometne zveze. V prvih dveh krogih so bili prosti, v prvi tekmi tretjega predkroga tega za ligo prvakov drugega najmočnejšega tekmovanja na stari celini pa so gostili danski Ho-lestebro in z igro razočarali. Skandi-navci so si pred nedeljsko povratno tekmo priigrali velike štiri gole prednosti. Zmagali so z 29 : 24. Velenjčani so z njimi igrali že v prejšnji sezoni, letošnjo pomlad. Naši podprvaki so bili takrat tako doma kot v gosteh boljši za gol in so se uvrstili na sklepni turnir. Skandi-navci so letos po zasedbi celo nekoliko slabši kot na prejšnjem prvenstvu, zato so bili ljubitelji rokometa v Velenju prepričani, da si bodo njihovi rokometaši priigrali pomem- bno prednost za drugi polčas, torej za povratno tekmo. Toda to je bila ena njihovih najslabših predstav v zadnjem času. Gostje so bili boljši tako rekoč vseh šestdeset minut, saj domači niso niti enkrat povedli. Njihova največja prednost v prvem delu je znašala pet golov (enako tudi v drugem), na odmor pa so šli le z dvema in seveda so navijači upali in verjeli v preobrat. Toda tudi v nadaljevanju slovenski podprvaki niso igrali tako, kot so si zamislili pred tekmo in kot so sposobni. Slabo so igrali tako v obrambi in napadu, izgubljali žoge in slabo metali proti nasprotnikovim vratom. Po desetih minutah igre v tem delu so ostali zaradi tretje izključitve še brez Benjamina Bu-riča. Edina svetla točka je bil vratar Klemen Ferlin z enajstimi obrabami, najbolj učinkovit pa Miloš Božovič s šestimi goli. Za igralce Gorenja je bil zlasti nerešljiva uganka desni zunanji igralec Peter Balling, ki je dosegel kar enajst golov. Srednji zuna- Tekma trajala en polčas Nogometašice Krke prišle v Velenje le z osmimi igralkami -Jesenske prvakinje Pomurke, rudarke druge V ženski nogometni ligi so v nedeljo odigrali tekme enajstega prvenstvenega kroga, ki je bil hkrati zadnji v tem letu. Po pričakovanju so jesenski naslov osvojile aktualne prvakinje, nogometašice Teleing Pomurja Beltinci. Zbrale so vseh 33 možnih točk. Na drugem bodo prezimile igralke Rudarja - Škal, ki za njimi zaostajajo za osem točk. Tretje so s 23 točkami zaostanka Radomljanke. Pred četrtimi Radomljanka-mi pa imajo Pomurke enajst točk prednosti. Med temi tremi oziroma štirimi ekipami bo spomladi boj za naslov, ki so mu po jesenskem delu znova najbližje Pomurke. Toda na nekaterih tekmah, zlasti proti Radomljankam in Olimpiji, pa tudi rudarkam aktualne prvakinje niso bile več prepričljive, kar tekmicam vsekakor vliva upanje, da jim bodo morda odvzele premoč. Edine, ki jeseni niso osvojile nobene točke, so igralke Krke. Po sezoni nenastopa-nja so se v tej znova vrnile v prvo ligo. Če sklepamo po sedanjem dogajanju v klubu, je pred njimi znova temna prihodnost. Očitno imajo hude finančne težave. V nedeljo so namreč gostovale v Velenju. Rudarke so štirimi zadetki Sanje Malinič, dvema Lare Prašni-kar in enim Loti Lukek zmagale s 7 : 0. Zmaga bi bila najbrž še višja, če tekma ne bi trajala le en polčas. Novomeščanke so prišle v Velenje le z osmimi igralkami. Sredi prvega dela se je ena od njih poškodovala, tako da so tekmo nadaljevale le s sedmimi. Proti koncu polčasa se je poškodovala še druga, a stisnila zobe in ostala na igrišču do konca tega dela igre. V nadaljevanju zaradi bolečin ni mogla več igrati, zato je sodnica prekinila tekmo. Po pravilniku je najmanjše dovoljeno število igralcev, v tem primeru igralk, sedem. Kljub precejšnjemu zaostanku za vodilnimi Beltinčankami so v taboru rudark vendarle zadovoljni z jesenskim delom. Vroče bo Trener Dušan Uršnik: »Lahko bi bilo slabše, pa morda tudi bolje oziroma s kakšno točko več. V nekem obdobju smo padli v krizo. Ta je bila bolj ali manj pričakovana. Začetek priprav ni bil takšen, kot bi moral Rudarke se bodo na priprave na drugi del, ki se bo predvidoma začel 20. marca, zbrale 18. januarja. Trener jim na pripravah že obljublja »pekel«. Ne predajamo se Maja Bric, kapetanka: »Če imam v mislih pokalno tekmovanje, z jesenjo ne moremo biti zadovoljne, ker smo to lovoriko pač branile. A žreb biti, ker smo ekipo v uvodnih krogih pač še sestavljali. Vsekakor je to vplivalo, da smo izgubili sedem točk: poraz z Radomljami v gosteh z 0 : 1, neodločeno 2 : 2 v Ljubljani z Olimpijo, pa tudi izguba točk (1 : 3) s Pomurkami doma. V celoti pa smo vendarle zadovoljni, saj smo končali na drugem mestu. Točkovno odstopajo igralke iz Beltincev. Vendar mislim, da prvenstvo še ni njihovo. Doslej smo jim bili v glavnem enakovreden tekmec le mi, sedaj sta tu močni Radomlje in Olimpija. Prepričan sem, da te tri ekipe lahko spomladi zaustavimo aktualne prvakinje. Zaradi nastopanja v ligi prvakinj so te začele priprave veliko pred nami, imele veliko več težjih tekem v nogah, kar se je seveda pokazalo v njihovi boljši igri na prvih dvobojih.« je hotel, da smo se že v drugem krogu udarile s Pomurkami, ki so bile zaradi priprav in igranja v ligi prvakinj v polnem naletu, me pa še ne. Drugače pa smo z jesenjo v glavnem zadovoljne. Nekaj točk smo resda nepričakovano izgubile. Vemo, zakaj, zato verjamem, da bomo spomladi igrale še bolje. Najmanj kar je, moramo zadržati drugo mesto. To pa ne pomeni, da se predajamo vnaprej, da ne razmišljamo o prvem mestu. Vztrajale bomo, šle v lov za njim. Tudi Pomurke so ranljive; to smo med drugim dokazale tudi na zadnji tekmi v prejšnjem prvenstvu, ko smo jih premagale na njihovem igrišču. Vsekakor bomo spomladi še močnejše.« a S. Vovk nji igralec Jonas Larholm pa je bil z osmimi goli drugi njihov najučinkovitejši igralec. Ta dva sta skupaj dosegla skoraj dve tretjini vseh danskih zadetkov. Zelo dober je bil tudi njihov prvi vratar. Izkazal se je s petnajstimi obrambami. Pri domačih je Benjamin Buric, ki je stopil prvi med vratnici, zbral tri obrambe, Klemen Ferlin pa v nadaljevanju enajst, kar pa ni bilo dovolj ob nerazpolo-ženih igralcih. Z dokaj visoko zmago so se jim severnjaki (za zdaj) delno oddolžili za spomladanski poraz, a slovenski podprvaki vseeno upajo, da jim bo uspelo napredovanje v skupinski del. Če želijo to željo uresničiti, bodo morali seveda zaigrati veliko bolje kot v 'Rdeči' v nedeljo popoldne. Trener Gregor Cvijič jih bo moral veliko bolje pripraviti, kot jih je za tekmo v Velenju. »Nismo se držali dogovora!« Gregor Cvijič: »Danci niso pokazali nič novega, mi pa smo naredili preveč napak. Enostavno nam igra ni stekla v napadu, posledično tudi v obrambi. Zlasti slabo smo igrali v prvem polčasu. Nismo se držali dogovora in temu primeren je tudi rezultat. Ni bilo kolektivne igre. V sredo (včeraj - op. p.) imamo v domačem prvenstvu Ribnico, potem gremo v Holestebro zmagat, druge rešitve ni, če želimo ostati v Evropi. Na Dansko ne bomo šli z belo zastavo. Moramo popraviti to, kar je bilo danes slabo. Šli bomo po zmago in napredovanje.« »Presenetili smo sami sebe!« Kapetan Niko Medved: »Naše razočaranje je veliko. Pred čudovito domačo publiko si poraza nismo smeli privoščiti. Vedeli smo, da so Danci dobra ekipa. Toda niso nas toliko presenetili z dobro igro, kot smo mi sami sebe s slabo. Upanje umira zadnje, pravimo. Te dni moramo storiti vse, da se takšna naša igra ne bo ponovila na povratnem dvoboju. Nismo vrgli puške v koruzo. Razlika je morda velika, a verjamem, da je ulovljiva. Moramo zmagati, saj si želimo izboriti skupinski del tekmovanja v tem pokalu.« »Nimamo kaj izgubiti ... Klemen Ferlin: »Čim bolj moramo analizirati svojo igro in popraviti napake. Zdelo se je celo, kot da se nanje sploh nismo pripravljali, a smo se. Vsekakor pa je na dlani, da smo bili zelo slabi. Danci so zasluženo zmagali. Na povratni tekmi nimamo kaj izgubiti, igrali bomo na polno, potem pa, kar bo, bo.« a S. Vovk Tretjič zapored poraženi V celjsko-šaleškem derbiju domači zmagali z 1 : 0 - V soboto priložnost, da si dvignejo samozavest V prvi nogometni ligi je bil 18. prvenstveni krog zelo razvlečen. V soboto bi morali biti dve tekmi. Odigrana je bila le ena, in to med Koprom ter Zavrčem (3 : 1). Tekmo med Krškim in Domžalami pa so do včeraj razlika med njimi in gosti ostala sedem točk. Nogometaši Rudarja so v nedeljo v lokalnem derbiju gostovali v Celju in izgubili z 0 : 1. Edini zadetek je po dobre pol ure igre do- mem. Glede na to, da bodo Novo-meščani morda nekoliko utrujeni po zahtevnem gostovanju v Stožicah, bo za Jerneja Javornika in njegove igralce priložnost, da si z zmago vrnejo nekaj samozavesti, predvsem zaradi slabega vremena preložili na včeraj, ko sta bili tudi srečanji med Mariborom in Gorico ter med Olimpijo in Krko. V soboto je bil na sporedu še tako imenovani večni derbi med Olimpijo in Mariborom. To je bila zaostala tekma 15. kroga, v kateri pa sta se tekmeca razšla z neodločenim rezultatom 2 : 2, pa čeprav so Mariborčani, aktualni prvaki vodili že z 2 : 0. Strelca sta bila Gregor Baj-de v 7. minuti in Petar Stojanovič v 21. Andraž Šporar pa je z dvema goloma, prvim v 26. minuti in drugim že v sodnikovem dodatku, razveselil domače navijače ter obenem razža-lostil goste, ki so imeli po tekmi tudi pripombe na sojenje. S sedemnajstimi goli najboljši strelec lige pa je z izenačitvijo tudi poskrbel, da je vsaj segel 20-letni domači branilec Tilen Klemenčič. Gostje v prvem polčasu skorajda niso imeli nobene prave priložnosti. V drugem je trener Jernej Javornik poskušal priti do rezultatskega preobrata ali vsaj do točke s tremi napadalci. Na zelenico je namreč poslal še vedno Rudarjevega najboljšega strelca (štirje goli) Luka Prašnikar-ja ter Mirana Kociča, Mate Eterovič pa je bil na igrišču že od začetka. A tudi to tveganje mu ni prineslo želenega. To je bil tretji Rudarjev poraz zaporedoma. Na teh zadnjih tekmah so prejeli kar enajst golov, dali pa le dva. V soboto bodo (ob 15.30) gostili Krko, ki je do včerajšnje tekme z Olimpijo na osmem mestu imela prav tako 18 točk kot Rudar na sed- Bodo v soboto bolj dobre volje? pa, da po dolgem času spet nekoliko izboljšajo svojo točkovno bero. Žoga pač noče v gol, a gremo naprej Rudarjev trener je bil po novem porazu kratek: »Navadno na derbijih tisti, ki doseže prvi gol, tudi zmaga. Tekmo smo dobro začeli, nato smo v drugem delu prvega polčasa padli in v tem obdobju so domači zadeli. V nadaljevanju smo poskušali izenačiti. Imeli smo nekaj priložnosti, a jih nismo izkoristili. Na koncu smo tvegali vse, imeli polpriložnosti, a imeli so jih tudi domači iz nasprotnih napadov. Žoga pač noče v gol, a gremo naprej. Pred nami je tekma s Krko, v kateri upamo na uspeh.« a S. Vovk Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 23 26. novembra 2015 S ŠPORT 23 V Šmartnem (ne)zadovoljni Jesenski prvak Maribor B, Šmartno 1928 štirinajsto S 14. prvenstvenim krogom, ki je bil hkrati prvi spomladanski, so v tudi v 3. ligi sever končali letošnje tekmovanje. Tekmovalna komisija vendarle ni imela najbolj srečne roke pri podaljšanju jesenskega dela tekmovanja za krog. Razmere za igro zaradi snega in ohladitve niso bile več tako ugodne kot še teden dni prej. Marsikje so imeli kar precej dela s čiščenjem snega, srečanje med Ra-dljami in Fužinarjem pa so zaradi slabih vremenskih razmer sploh morali odpovedati. Jesenski naslov je osvojilo drugo moštvo Maribora. Na gostovanju v Rogatcu se je zelo namučilo za no- ve tri točke (2 : 1). V jesenskem delu so Mariborčani dvanajstkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno in so edini brez poraza. Brežice 1929 na drugem mestu za njimi zaostajajo za šest točk, tretje Šmarje pri Upali so na kakšno točko več Jelšah za osem, četrti celjski Šam-pion za devet. Nogometaši Šmartnega ob Paki so se od jesenskega dela poslovili s porazom, ki je bil njihov osmi. Gostovali so v Dobrovcah in izgubili z 2 : 6. V vsakem polčasu so zabili po en gol. Pomlad bodo pričakali na enajstem mestu, priigrali pa so si štirinajst točk. Z jesensko bero niso najbolj zadovoljni. Pričakovali so kakšno točko več, pa čeprav so moštvo pred novo sezono zelo pomladili. Na zadnji tekmi je bilo v njem kar sedem igralcev, ki so stari šele devetnajst let, eden celo samo osemnajst. Upali so, da jim bodo v boju za točke pomagali nekateri starejši igralci, vendar niso držali obljube. Štirinajsto mesto jim ne zagotavlja mirnega 'spanja', pa čeprav predzadnje Radlje za njimi zaostajajo za sedem točk, zadnji Podvinci pa za osem. Prav zato se bodo za spomladanski del okrepili. a S. Vovk Elektra na Polzeli do prve zmage V petem krogu prišli do prve prvenstvene zmage - Na Polzeli premagali Hopse z 89 : 85. Duško Maličevič, trener Elektre, je v boj na Polzeli poslal vsega sedem igralcev: Bukoviča, Turnerja, Jana Kosija, Milovca, Durico, Hasica in novega centra v šoštanjski ekipi Av-ramovskega. Vsi so povsem upravičili njegovo zaupanje, kar je bilo dovolj za presenetljiv uspeh na Polzeli. Sicer pa je bilo srečanje, kot se za lokalni derbi spodobi, večji del zelo izenačeno. Rezultat je bil kar dvanajstkrat poravnan, vsaka ekipa pa si je v enem polčasu priigrala nekoliko občutnejšo prednost. Prvi so zobe pokazali Hopsi, ko so sredi druge četrtine povedli z desetimi točkami naskoka (39 : 29). Šoštanjski košarkarji se niso vdali in že do polčasa ujeli priključek in si s tem zagotovili mirnejše nadaljevanje. V tretji četrtini so nato pobudo prevzeli košarkarji Elektre, ki so na začetku zadnjega dela tekme vodili že z enajstimi točkami naskoka (71 : 60). Takrat so bili Hopsi tisti, ki so pokazali svojo bojevitost in so uspeli ujeti priključek. V 39. minuti je bil izid še zadnjič na srečanju izenačen - 82 : 82. V zaključku srečanja so imeli ko- TAKO so igrali šarkarji Elektre bolj mirno roko pri izvajanju prostih metov in zasluženo prišli do letošnje prve prvenstvene zmage. Najboljši igralec tekme je bil ka-petan Šoštanjčanov Urban Bukovič, ki je dosegel 21 točk in zbral še 6 podaj in 8 skokov z indeksom uspešnosti 25. S 16 točkami sta se izkazala Durica in Turner, s 15 Jan Kosi in 14 Avramovski. Pri Hopsih je bil najučinkovitejši Fields s 26 točkami, Wolridge jih je dosegel 23, Riz-man pa 12. Trener Šoštanjčanov Duško Maličevič je bil po srečanju zelo zadovoljen, a obenem že opozoril na tekme, ki še prihajajo: »Čestitke fantom, ki so se držali dogovorjenega. Igrali so borbeno, timsko in pusti- Pokal EHF, 3. predkrog (prva tekma) Gorenje Velenje - Team Tvis Holstebro 25:29 (14:16) Gorenje: B. Buric (3 obrambe), Ferlin (11 obramb); Božovic 6, Cehte, Medved 1, S. Buric 1, Ov-nicek 2, Szyba 3, Skube 5, Golčar, Šoštaric 5, Kleč, Gams, Ratajec, Nosan 2, Beciri. Renr Trener: Gregor Cvijic Holstebro: Gade (2 obrambi), Hansen (13 obramb); Weismach 2, Nielsen 2, Larholm 8, Karlsson 1, Sorensen 2, Bramming 2, Thoger-sen, Hansen, Oecshler, Blazejewi-cz, Bitsch, Balling 11, Andersen 1 Sedemmetrovke: Gorenje 2 (3); Holestebro 3 (3); izključitve: Gorenje 12 minut, Holstebro 6; rdeči karton: Senjamin Buric (39. minuta) 1. NLB Leasing liga, 11. krog RK Gorenje Velenje - RK Jeruzalem Ormož 34:23 (17:13) Gorenje: B. Buric (11 obramb), Zaponšek, Ferlin (6 obramb); Cehte 1, Medved 3, S. Buric 5, Ov-niček, Szyba 3, Skube 1, Golčar 5, Šoštarič 9, Kleč 1, Gams 1, Ratajec 2, Nosan 2, Beciri 1 Trener: Gregor Cvijic Sedemmetrovke: Gorenje 0 (1); Ormož 3 (4); Izključitve: Gorenje 4 minut, Ormož 4. Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 36:23 (15:10), Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 31:25 (13:9), Krka - Urbanscape Loka 32:37 (14:16), Istrabenz Plini Izola - Slovan 30:27 (12:12), Dobova - Koper 2013 24:30 (14:12), Sevnica - Riko Ribnica 19:23 (11:11) Vrstni red: 1. Velenje 11 tekem -20 točk, 2. Celje 11 - 20, 3. Koper 2013 11 - 16, 4. Jeruzalem Ormož 11 - 16, 5. Maribor 11 - 13, 6. Krka 11 - 13, 7. Loka 11 - 13, 8. Ribnica 11 - 12, 9. Trebnje 11 - 9, 10. Izola 10 - 6, 11. Slovenj Gradec 2011 10 - 5, 12. Dobova 11 - 3, 13. Slovan 11 - 3 (-1), 14. Sevnica 11 - 2 Prva liga Telekom Slovenije, 18. krog: Celje - Rudar Velenje 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Klemenčič (33.) Celje: Kotnik, Kous, Vrhovec, Klemenčič, Firer, Travner, Pajač, Spremo (od 90. De Sousa), Bur-kovic (od 74. Al-Rahman), Soria, Vidmajer Rudar: Radan, Kašnik, Trifkovic, Črnčič, S. Babic, Tolimir (od 68. Prašnikar), Ihbeisheh (od 65. Ko-cic), Džinic, Eterovic, M. Babic, Žit-ko (od 87. Grgic) Rumeni kartoni: Vidmajer, Firer, Kous, Spremo, Pajač; Tolimir, Kašnik, Babic Drugi rezultati: Luka Koper - Za-vrč 3:1 (1:0); preložena tekma 15. kroga: Olimpija - Maribor 2:2 (1:2). Krško - Domžale, Olimpija - Krka, Maribor - Gorica (zaradi snega preložene na včeraj (sreda). Vrstni red: 1. Olimpija 17 - 35 (47:12), 2. Maribor 17 - 32 (37:18), 3. Domžale 17 - 29 (25:13), 4. Gorica 17 - 28 (27:26), 5. Zavrč 18 - 26 (19:19), 6. Koper 18 - 19 (23:28), 7. Rudar 18 - 18 (16:27), 8. Krka 17 - 18 (13:24), 9. Celje 18 - 15 (13 -33). 10. Krško 17 - 14 (8:28) SŽNL, 11. (zadnji jesenski) krog Rudar Škale - ŽNK Krka 7:0 (7:0) Strelke: Malinic (2, 15, 23, 25), Prašnikar (14, 35), Lukek (32). Rudar Š.: Zilic, Lukek, Gomboc, Bric, Duronjic, Mirtič, Sevšek, Jev-tic, Šoronda, Malinic, Prašnikar Trener: Dušan Uršnik Drugi rezultati: Olimpija - Vele-sovo 6:2 (2:1), Teleing P. Beltinci -Ankaran Hrvatini 10:1 (4:0), Moje--lece.si Radomlje - Krim 4:0 (2:0), Maribor - Ajdovščina 1:1 (1:0) Vrstni red: 1. Pomurje 33 (99:5), 2. Rudar-Škale 25 (61:7), 3. Olimpija 23 (38:23), 4. Radomlje 22 (36:16), 5. Velesovo 16 (34:28), 6. Ankaran-Hrvatini 15 (28:33), 7. Maribor 13 (15:23), 8. Krim 7 (10:39), 9. Ajdovščina 5 (12:79), 10. Krka 0 (9:89) 3. SNL - sever, 14. krog S. Rojko Dobrovce -Šmartno 1928 6:2 (3:1) Strelca za Šmartno: 1:1 Staš Maze (5), 5:2 Behar Memaj (74) (76). Šmartno: Vašl, Mrevlje, Irman, Lenošek, Roškar, Hrastnik, Trop (od 46. Memaj), Dajčer (od 73. Zabukovnik), Trap, Maze, Močič. Trener: Drago Kostajnšek. Drugi rezultati: Brežice 1919 -Dravinja 1:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar 5:0 (3:0), Koroška Dravograd -Šampion 0:3 (0:2), Mons Claudius - Maribor B 1:2 (0:1), S. Rojko Do- brovce - Šmartno 1928 6:2 (3:1), Videm - AjDAS Lenart 3:3 (0:1), Radlje - Fužinar Noži Ravne (tekma zaradi slabega odpovedana Vrstni red: 1. Maribor B 38 (59:12), 2. Brežice 32 (36:10), 2. Brežice 20 (20:4), 3. Šmarje 30 (43:22), 4. Šampion 29 (36:17), 5. Videm 27 (34:30), 6. M. Claudius 19 (24:25), 7. Dobrovce 18 (30:36), 8. Fužinar (tekma manj) 16 (20:29), 9. Lenart 16 (23:35), 10. Dravograd 15 (19:26), 11. Šmartno 12. Šmartno 14 (20:35), 12. Dravinja 13 (15:27), 13. Radlje 7 (10:31), 14. Podvinci 6 (8:42) Kegljanje 2. liga -vzhod 9. krog Korotan: Šoštanj 6:2 (3335: 3282) Šoštanj: Fidej - 504 (0), Sečki -568 (0), Kramer - 546 (1), Hasičič - 553 (0), Petrovič - 538 (0), Ar-nuš - 573 (1). Liga Telemach, 5. krog Hopsi Polzela - Elektra Šoštanj 85 : 89 (57: 65, 44 : 40, 23 : 18) Elektra Šoštanj: J. Kosi 15 (1-2), Turner 16 (3-4), Bukovič 21 (4-4), Biroca 16 (3-4), Avramovski 14 (56), Hasic 3, Milovac 4 (2-2) Vrstni red: 1. Rogaška, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 3. LTH Castings, 4. Zlatorog (+1) vsi po 8, 5. Helios Suns (+1) 7, 6. Portorož (+1), 7. Elektra Šoštanj (+1) oba 6, 8. Hopsi Polzela 5, 9. Lastovka 4 li srce na igrišču. Zahvalil bi se rad navijačem, ki so nas presenetili v lepem številu. Po zmagi moramo ostati trdno na tleh, saj en uspeh ne pomeni prav ničesar. Potrebno je trdo trenirati še naprej.« Elektra v naslednjem krogu igra doma z Lastovko. Srečanje bo v soboto v Športni dvorani Šoštanj ob 20. uri. Za Šoštanjčane bo to srečanje zelo pomembno, saj je Lastovka še brez zmage v letošnjem prvenstvu. Kegljanje Spet na dnu V zadnjem jesenskem krogu Šo-štanjčanom ni uspelo osvojiti točk. Z gostovanja pri vodilnem Korotanu se vračajo praznih rok. Domačini niso prikazali všečnega kegljanja, a Šoštanjčani tega niso znali izkoristiti. Že ko so imeli pridobljeno točko, so to hitro zapravili ter tako domačinom poklonili možnost za visoko zmago. Korošci so hitro povedli z 2 : 0 in imeli prednost 54 kegljev. Igra drugega para je dala upanje, da morda rezultat izenačijo, razliko pa nekoliko zmanjšajo. Kljub dobri igri gostujoče ekipe so domači povedli s 3 : 1 razlika pa je ostala enaka. Pravo dramo pa so gledalci videli v tretjem paru. Domača igralca sta začela zelo slabo, kar so gostje izkoristili. Ko je že kazalo, da si bosta ekipi razdelili točki, saj so Šoštanjčani povedli za 14 kegljev in imeli obe točki, sta se domačina prebudila in zagotovila zmago svoji ekipi. S tem porazom je ekipa Šoštanja ponovno zdrsnila na zadnje mesto, kjer bodo tudi prezimili. Sedaj sledi dvomesečni premor, ki bo varovancem trenerja Fideja prišel še kako prav. V tem premoru se bodo udeležili regijskega in državnega prvenstva v tandemu ter nekaj turnirjev po državi. Šoštanjčani bodo organizirali tudi 15. bo-žično-novo letni turnir, ki bo potekal decembra s finalom na začetku januarja. Več o tem piše na spletni strani KK Šoštanj. Nadaljevanje prvenstva bo 16. januarja. Šoštanjčani ponovno gostujejo na Koroškem. To pot jih na Ravnah pričakuje domači Fužinar. a Nordijska kombinacija Zmagovalci v pokalu Cocta V petek, 20. novembra, je v organizaciji Smučarske zveze Slovenije in SSK Ljubno BTC v mali športni dvorani osnovne šole Ljubno ob Savinji potekala podelitev nagrad najboljšim skakalcem, skakalkam in nordijskim kombinatorcem v poletnem delu Pokala Cockta. Kot je za uspešne velenjske skakalke, skakalce in nordijske kombinatorce že v navadi, so tudi tokrat posegli po najboljših uvrstitvah. SSK Velenje je v nordijski kombinaciji premagal ostale klube v Sloveniji, saj je skupno dosegel več kot 13 tisoč točk oz. je za več kot polovico točk premagal drugouvrščeni klub SK Triglav Kranj. V skupni razvrstitvi klubov (skoki in kombinacija) v pokalu Cockta je SSK Velenje osvojil tretje mesto, absolutno pa 6. mesto. Velenjčani so zmagovalci pokala Cockta v sezoni 2015 poletje v naslednjih kategorijah: V nordijski kombinaciji so prva me- Plavanje Pet zmag in državni rekord Kranj - V soboto, 21., in v nedeljo, 22. novembra, je v Kranju potekal tradicionalni 32. Špelin in Vesnin memorial. Na dvodnevnem tekmovanju, ki je bilo za slovenske repre-zentante generalka pred evropskim prvenstvom, je nastopilo 369 plavalcev iz 33 klubov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije. Med njimi so zelo dobro tekmovali najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje. Skupno so osvojili 5 prvih, 1 drugo in 3 tretja mesta. V absolutni konkurenci je Na-stja Govejšek zmagala na 50 m in 100 m delfin ter 100 m prosto. V sta zasedli: člani: 1. Gašper Berlot, mladinci do 20 let: 1. Vid Vrhovnik, mladinci do 18 let: 1. Vid Vrhovnik, 2. Gašper Brecl, mladinci do 16 let: 1. Rok Jelen, dečki do 15 let: 1. Jan Bombek, deklice do 15 let: 1. Jerneja Brecl., skoki: deklice do 15 let: 3. Jerneja Brecl Regijski zmagovalci za Štajerski pokal: dečki do 12 let: Gal Žilavec in Miha Jevšenak 2. mesto, dečki do 11 let: Patrik Hladin 2., dečki do 10 let: Žiga Gajster 3., cicibani: Aljaž Samec 3., cicibanke do 9 let: Gala Hladin 3. Berlot in Jelenko na svetovni pokal v NK na Finsko Te dni na pot na Finsko odhajata najboljša nordijska kombinatorca Gašper Berlot in Marjan Jelenko ter njun trener Igor Jelen. 28. novembra se bosta v finski Ruki pomerila z najboljšimi v svetovnem pokalu v nordijski kombinaciji. Naslednja tekma bo 5. in 6. decembra v Lillehammerju, Norveška. disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,26 postavila državni rekord. Svoj državni rekord, dosežen prejšnji teden v Zagrebu, je izboljšala za 16 stotink sekunde. To je bil njen že 103. rekord Slovenije. Z odličnimi nastopi je pokazala, da je pred evropskim prvenstvom, ki bo v začetku decembra v Izraelu, v zelo dobri formi. Kaja Breznik je osvojila prvo mesto na 100 m mešano in tretje mesto na 50 m prosto. Nuša Erjavec je osvojila drugo mesto na 50 m prsno in tretje mesto na 100 m prsno, Žiga Suzič pa tretje mesto na 50 m delfin. V finale se je uvrstil še Luka Geršak. V konkurenci kadetov je Miha Sušec osvojil prvo mesto na 100 m hrbtno. V finale sta se uvrstila še Tine Praprostnik in Ja-ša Gradišek. a Marko Primožič Specialna olimpijada Delfinčki so dobro plavali V torek, 17. novembra, je bilo v Mariboru državno prvenstvo Specialne olimpijade Slovenije. Prvenstva se je udeležilo tudi 11 tekmovalcev Sožitja Velenje, ki redno vadijo v Plavalnem klubu Velenje v skupini Delfinčkov. Ker smo v Sloveniji še vedno eni redkih, ki se z otroki z duševnimi motnjami ukvarjamo sistematično že 12. leto, so temu primerni tako številčnost ekipe kot tudi uspehi posameznikov. Ženske: Sara Pustinek: 2. na 25 Šah Invalidski šah -ekipno DP Zveza za šport invalidov Slovenije - paraolimpijski komite je razpisala ekipno državno prvenstvo invalidov v hitropoteznem šahu za leto 2015. Organizator tekmovanja je bila ZŠIS-POK, izvajalec pa Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Velenje. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. novembra, v prostorih razstav-no-prodajnega centra Gorenje v Velenju, udeležilo se ga je 12 štiričlan- m prosto, Tjaša Lenko 3. na 100 m prosto, Anja Golčer 2. na 50 m prsno in Maruša Golčer 4. na 50 m prosto. Moški: Urban Goltnik 1. in Uroš Petrovič 2. na 100 m prsno, Luka Lorger 3. na 100 m prosto. Zmagovalec na 200 m kravl je bil Alen Šoster, udeleženec evropskega prvenstva za osebe z downovim sindromom. V štafeti, ki je zasedla 3. mesto, so poleg Alena plavali še Urban Goltnik, Dejan Cvijic in Luka Temnikar. Zahvala za uspeh velja tudi številnim prostovoljcem. a K. Praznik skih ekip, od tega 3 ženske ekipe. Tekmovanje je bilo ločeno za moške in ženske ekipe, pravico nastopa pa so imele najboljše ekipe področnih tekmovanj ZDIS (6 ekip) in najboljše ekipe nacionalnih invalidskih organizacij. Končni vrstni red - ženske: 1. MDI Murska Sobota (6 točk). 2. DI Muta (5 točk), 3 MDI Radlje ob Dravi (1 točka); moški: 1. DI Črnomelj (23,5 točke), 2. MDI Žalec (22,5 točke), 3. DI Slovenska Bistrica (20,0 točk). a Hinko Jerčič ■ Četrtek, 26. novembra Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 24 TV SPORED 26. novembra 2015 Petek, 27. novembra Sobota, 28. novembra Nedelja, 29. novembra Ponedeljek, 30. novembra Torek, 1. decembra Sreda, 2. decembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Turbulenca: Kako vzgajati svoje tako različne otroke? 12.20 Totalna razprodaja, 9/10 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 V službi človekovega dostojanstva - 25 let Slovenske karitas, ponov. 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja - Hatartalan, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi: O bradlji, valčku in pitju krvi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Kdaj bo AIDS ozdravljiv? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Združitev vere in razuma? 00.35 Profil, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Nuki in prijatelji, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Cirkus 09.05 Točka, glasb. odd. 10.40 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 16.05 Alpe, Donava, Jadran 16.30 Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljički 17.00 Halo TV 18.00 Obupani starši (I.), 6/12 18.50 Penelopa, ris. 18.55 Male sive celice, kviz 19.55 Odbojka, liga prvakinj, Calcit : VakifBank, prenos iz Ljubljane 22.00 Boks: Zavec - Lara, posn. iz Hialeaha, ponov. 23.05 Avtomobilnost 23.35 Točka, glasb. odd. 00.20 Halo TV 01.20 Odbojka, liga prvakinj, Calcit : VakifBank, posn. iz Ljubljane 03.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.30 Mufki, ris. 07.40 Pikica in Pepermint, ris. 07.50 Tv prodaja 08.10 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan. 00.55 Na kraju zločina, nan. 01.50 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči © 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Kdaj bo AIDS ozdravljiv? 12.20 Totalna razprodaja, 10/10 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Olivija, ris. 15.55 Studio kriškraš: Starinarnica 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Razred zase: Zmernost je lepa čednost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Ulica sanj, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, glasb. odd. 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Antoine in Colette, franc. film 23.35 Francois Truffaut, večni upornik, dok. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Nuki in prijatelji, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 09.00 Točka, glasb. odd. 10.15 Aplavzi! - Nuška Drašček 10.45 Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljiči 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Prisluhnimo tišini: Poškodbe sluha in slušni aparati 14.45 O živalih in ljudeh 15.10 Na vrtu, svet. odd. 15.35 Migaj raje z nami 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, prenos iz Aspna 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.25 Firbcologi: O bradlji, valčku in pitju krvi 19.55 Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu, dok. odd. 20.55 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, prenos iz Aspna 22.00 Popravljena krivica, 2/10 22.50 Polnočni klub: Rdeča pentlja 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV, ponov. 01.30 Zabavni kanal 03.45 Športni posnetki sledi Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, posn. 04.50 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, posn. 06.00 Migaj raje z nami pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.30 Mufki, ris. 07.35 Shopkinsi, ris. 07.40 Pikica in Pepermint, ris. 07.50 Tv prodaja 08.10 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Epilog, ponov. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Gilmore igra golf, am. film 00.50 Bela omela nad Manhattnom, am. film 02.45 24ur zvečer 03.15 Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniških skupin na dogajanje v MO Velenje Pop Corn, AVE, Eroika Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila © 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Zdravo življenje 07.15 Pika Nogavička, ris. nan. 07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš: Gledališka predstava 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O tankistih, paštetkah in živem pesku 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Ljubezen, pecivo in rokenrol, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase, ponov. 11.00 Ideje za prihodnost, dok. odd. 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 V fokusu: Orožja 1. svet. vojne, dok. odd. 15.00 Turki, muslimanski evropski vladarji, 3/3 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.40 Zapuščina (II.), 1/7 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Koža, v kateri živim, am. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 07.00 Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Nuki in prijatelji, ris. 07.20 Tork, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Kioka, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Prihaja Nodi, ris. 08.05 Oblakov kruhek, ris. 08.10 Sara in Raček, ris. 08.20 Pujsek Bibi, ris. 08.30 A veš, koliko te imam rad: Se dotakneš zvezde?, ris. 08.40 Muk, ris. 08.50 Peter Zajec, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Pika Nogavička, ris. nan. 10.10 Nabriti detektivi, 13/26 10.45 Na obisku 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Papež v Afriki 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 15.00 Sum, am. film 16.40 Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes, dok. ser. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 12/18 20.30 Intervju: Valentin Inzko 21.20 Cinema Komunisto, dok. odd. 23.05 Poročila, šport, vreme 23.35 Dom, ruski film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 10 domačih 10.35 Igralci brez maske - Evgen Car, 2. del 11.40 Klic dobrote 13.55 Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, kvalif., prenos iz Yas Marine 15.45 Pesem Evrovizije za otroke 2015, ponov. 18.10 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, presno iz Aspna 19.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Lake Louisa 21.10 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos iz Aspna 22.15 Zvezdana 23.00 Presenečenja, 2. sezona, 3. del, ponov. 23.50 Bleščica, odd. o modi 00.20 Aritmični koncert - Hamo & Tribute 2 love, ponov. 01.40 Športni posnetki sledi Formula 1, velika nagrada Abu Dabija - kvalif., posn. iz Yas Marine 02.50 Alp. smuč., sp, SL (Z), posn. iz Aspna 05.10 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. iz Lake Louisa pop 24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Bela omela nad Manhattnom, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser. Slovenija ima talent, ponov. Ameriške sanje, am. film Cel svet ima talent, am. ser. 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa 007 - Casino Royale, ang. film Zelena milja, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 10.45 11.00 12.50 13.05 14.05 16.15 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.45 03.15 © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Najviža 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mis maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Kuba, 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kaj je bonton? 09.40 Ustvarjalne iskrice (136), Adventni koledar 09.55 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 11.10 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.35 Videospot dneva 18.40 Dotiki gora: Sveti križ nad Belimi vodami 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2343. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Velenje, mesto rocka, Big Addiction 21.15 Jutranji pogovori 22.45 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 07.00 07.15 08.25 09.10 10.10 10.55 11.55 12.50 13.30 13.50 16.00 17.15 17.55 18.55 20.15 20.20 20.55 21.55 23.30 00.40 sledi 02.50 04.10 Duhovni utrip City folk: Haag Simf. ork. RtvS in George Pehlivanian 350 let Godbenega društva rudarjev Idrija, dok. odd. Posebna ponudba Zaljubljeni v življenje Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu, dok. odd. Zvezdana Šport & špas 1, v ija, pren Biatlon, sp, posamične mešane Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, prenos iz YasTVlarine © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Kaj je bonton? 2342. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek 2343. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniških skupin na dogajanje v MO Velenje 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (135), Dinozavri 18.20 Nanovo, droge med mladimi 19.00 Pop Corn, AVE, Eroika 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Roka Zlindre, Fantje izpod Lisce 21.20 HE Zavašnica, narava in človek - 100 let z roko v roki 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videostrani, obvestila 8.55 09.00 09.40 10.10 10.15 10.25 10.45 10.50 11.50 12.40 13.30 14.30 14.45 17.40 17.55 18.00 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres? Peta hiša na levi: Novo življenje, nan. Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Združitev vere in razuma? Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes, dok. ser. Poročila Dober dan,Koroška Lojzek, ris. Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 7/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Mikroskopski Mitja, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Festival Verbier Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik štafete, prenos iz Ostersunda Avtomobilnost Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, prenos iz Aspna Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos iz Lake Louisa Žrebanje Lota Biatlon, sp, posamične mešane štafete, posn. iz Ostersunda Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos iz Aspna Vse je mogoče, ponov. Vikend paket Športni posnetki Formula 1, velika nagrada Abu Dabija, posn. iz Yas Marine Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz Lake Louisa Biatlon, sp, posamične mešane štafete, posn. iz Ostersunda 04.40 Zabavni Kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Mojster Miha, ris. 08.30 Smrkci, ris. 08.45 Čebelica Maja, ris. 09.00 Wendy, ris. 09.25 Winx klub, ris. 09.50 Grozni Gašper, ris. 10.15 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.40 Hotel 13, ris. 10.55 Tv prodaja 11.10 Po naključju zaljubljena, am. film 12.55 Tv prodaja 13.10 Tri želje, am. ser. 14.10 Gospa Eastwood z družbo, am. ser. 14.40 Ukradene identiteta, kanad. film 16.25 Beethovnov zaklad, am. film 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.10 Moulin rouge, am. film 00.40 Trije fantje, am. film 02.20 Zvoki noči 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.30 01.55 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Čarli in Lola, ris. 08.15 Zgodba iz školjke: Na kmetiji je lepo 08.35 Resnična zgodba o Božičku, ris. f. 09.00 Šport špas 09.35 Točka, glasb. odd. 11.10 Halo TV 12.05 Dobrojutro 14.20 Polnočni klub: Rdeča pentlja 16.05 Ljudje in zemlja, svet. odd. 17.00 Halo TV 18.00 Obupani starši (I.), 7/12 18.50 Mala kraljična, ris. 19.00 Lojzek, ris. 19.05 Muk, ris. 19.10 Čarli in Lola, ris. 19.20 Nuki in prijatelji, ris. 19.25 Ljubezen, pecivo in rokenrol, igrani film 19.40 Infodrom 20.00 Zena, mož in nepridipravi, 6/6 20.55 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Igra laži, 3/4 22.25 Angele in Tony, franc. film 23.45 Halo TV 00.45 Točka, glasb. odd._ 01.30 Alp. smuč., sp, SL (Z), posn. iz Aspna 02.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Zelvica Lulu, ris. 07.25 Moj mali poni, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 Cel svet ima talent 23.00 24ur zvečer 23.30 Kosti, nan. 00.25 Na kraju zločina, nan. 01.20 Talci, nan. 02.10 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči © 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.45 Obzorja duha: Papež v Afriki 12.20 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.55 Viki Vijak, ponov. 16.05 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Študentska delovna brigada, dok. film 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 3/6 20.55 Zdraha v zraku: nizkocenovne letalske družbe, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Danilo Skomina 01.30 Profil 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Lojzek, ris. 08.10 Čarli in Lola, ris. 08.25 Zgodbe iz školjke: Zdravo življenje 09.15 Točka, glasb. odd. 10.10 Čez planke: Izrael 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.40 Slovenski pozdrav 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Obupani starši (I.), 8/12 18.45 Mala kraljična, ris. 18.55 Lojzek, ris. 19.15 Studio Kriškraš: Gledališka predstava 19.40 Infodrom 20.00 Presenečenja, 2. sezona, 4. del 21.00 Klub zdravja Dallas, am. film 22.50 Aritmija 23.55 Slovenska jazz scena 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Halo TV 02.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Zelvica Lulu, ris. 07.25 Moj mali poni, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 08.50 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Sanjski moški, am. ser. 10.45 Tv prodaja 11.00 Grehi preteklosti, nan. 12.00 Tv prodaja 12.15 Gostilna išče šefa 13.45 Usodno vino, nan. 14.50 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan. 23.55 Na kraju zločina, nan. 00.50 Talci, nan. 01.40 24ur, ponov. 02.10 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2343. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (8) 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetni raj 12.15 Peta hiša na levi: Ljubosumje, nan. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Valentin Inzko 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Sara in Raček, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Moj teden z Marilyn, am. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga (II.), 2/6 00.00 Profil 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Lojzek, ris. 08.10 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 08.20 Zgodbe iz školjke: Bibamica izgubi hiško 08.35 Zgodbe iz školjke: Deset tisoč dimov 09.15 Točka, glasb. odd. 10.30 10 domačih 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Vikend paket 15.25 Dober dan 16.25 Plavanje, ep v kratkih bazenih, prenos iz Netanje 17.10 Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos iz Ostersunda 18.45 Plavanje, ep v kratkih bazenih, posn. iz Netanje 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City folk: Zagreb 20.30 Nekoč je bil ledenik, dok. film 21.00 Čas za Manco Košir 21.50 Prostozidarji in glasba, dok. film 22.45 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna 23.00 Bleščica, odd. o modi 23.35 Aritmija, ponov. 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Športni posnetki sledi Plavanje, ep v kratkih bazenik, posn. iz Netanje 02.15 Biatlon, sp, posamična tekma (M), posn. iz Ostersunda 03.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Zelvica Lulu, ris. 07.25 Moj mali poni, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan. 23.55 Na kraju zločina, nan. 00.50 Talci, nan. 01.40 24ur, ponov. 02.10 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Jesensko listje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2344. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Vršiči 21.00 Periferna arterijska okluzivna bolezen 21.35 Aktualno: O novem načinu delitve in obračuna stroškov za toploto 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2344. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (137), Sv. Miklavž 18.20 Zogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 10. tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, reportaža iz Celja 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Pop Corn: SanDiEgo, Jernej Zoran 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 23 19. novembra 2015 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček EYIKAN, Ayhan: Zdrava hrana -zelena energija za življenje od - Odrasli / 612.39 Prehrana Vsi imamo pravico do izbire, kako bomo živeli in se prehranjevali. Na tržišču je ogromno priročnikov o zdravi prehrani in s tem povezanih dietah. Ta knjiga ni knjiga o dieti, ki bi ciljala na izgubo telesne teže. Če je izguba teže naša prva namera, potem je zelo težko vzdrževati dobro zdravje. Nima smisla skakati iz ene diete v drugo, se osre-dotočati na izgubljanje odvečne teže, pomembno je, da se osredotočimo na svoje dobro počutje. S tem bo naše telo obdržalo svojo normalno raven teže, saj samo ve, kaj je zanj najboljše. Poslušajmo svoje telo. Skozi branje podrobnejše izkusimo avtorjevih 13 let, med katerimi se je postopoma začel prehranjevati s presno hrano in s tem vplival na preobrazbo svojega pogleda na življenje, zdravje in svoje duševno počutje. Eyikan se je posvetil raziskovanju nutricionistike in na lastni koži apliciral znanje številnih knjig o zdravi hrani in tako sam postopoma ozdravel. Svoje znanje deli naprej in pomaga drugim s svojim zgledom. SPIRES; Ashley: Popolni izum ml- Mladina / C - S Slikanice Popolni izum je duhovita zgodba, s katero se lahko poistovetijo tako mlajši, kot tudi malo starejši bralci. Uči nas, kako moramo biti potrpežljivi, marljivi in vztrajni. Junakinja zgodbice je čisto običajna deklica Ana. Ana je vedoželjna, v njeni glavi je doma polno idej in nekega dne se odloči, da bo Njeni junaki niso popolni ali idealni, tarejo jih težave, znajo se razjeziti, tu in tam so deležni poštene lekcije. Prav tako so eni nesramni, drugi požrtvovalni pa tudi taki, ki znajo pretentati marsikoga. Pesmi so igrive, šaljive, vedre, hkrati pa se avtorica dotakne v njih tudi resnejših tem, kot so staranje, odtekanje časa, pa tudi želje po večni mladosti. Verzi v njenih pesmih se radostno pretakajo, ritem in rimo ima pesnica v krvi. In ta ritem velja tudi za njene uganke. Antologijo bogati še izjemen nabor ilustratorjev različnih generacij. BEATON, A.C.: Agatha Raisin in presajena vrtnarica od- Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani Agatho Reisin pričaka ob vrnitvi s potovanja, v njeni vasici Carlsely, veliko presenečenje. V vas se je medtem preselila simpatična Mary Fortune, velika ljubiteljica vrtnarjenja. Kupila je hišo gospe Josephs in jo povsem prenovila. Trato pred hišo je ■ CDHI 1 ri H \{\m PF TKI.il um ■ ■ V® JiSEMFlRK-rj , ¿"¿L ■ ( 1 * II iznašla popolni izum. Pri delu ji pomaga prijatelj Tobi. Toda delo jima ne gre tako dobro od rok, kot sta pričakovala. Na vse načini poskušata izum izboljšati, nadgraditi. Zdaj je izum kvadratast, zdaj okrogel, zdaj ima anteno, potem je še kosmat in dolg. Ampak nobeden ni popoln. Njuno garanje privlači poglede radovednežev. Seveda nič ne razumejo, kajti še slutijo ne, kakšen popoln izum ima Ana v glavi. Pa vi? ŠTEFAN, Anja: Svet je kakor ringaraja ml- Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. Leta Anja Štefan je svoje življenje zapisala pravljicam, tako kot ustvarjalka avtorskih pravljic, kot tudi prirejevalka ljudskih pravljic in njihova pripovedovalka. V antologijo »Svet je kakor ringaraja«, ki je naslov dobila po eni izmed avtoričinih pesmi, so vključena besedila iz vseh knjižnih izdaj Anje Štefan. V njej so našle mesto tudi nekatere pesmi in pravljice, ki so bile do zdaj objavljene le v revijah, nekaj besedil pa je čisto novih. V knjigi se tako živahno izmenjujejo prozna besedila, poezija, uganke in sli-kopisi. V pravljicah Anje Štefan so zvečine junaki živali, če pa je junak človek, imajo ob njem živali izredno pomembno vlogo. takoj spremenila v prekrasen vrt, za hišo je postavila še zimski vrt. Vaščani so navdušeni nad novo someščanko. Med Agathi-no odsotnostjo se je Mary spoprijateljila s sosedom Laceyjem. Agatha seveda za vse na svetu ne bi priznala, da je na potovanje odšla, da si malo zbistri misli in da je njena daljša odsotnost v kakršnikoli povezavi s tem simpatičnim sosedom. Že takoj po prihodu domov se je odločila obiskati sosede, da bi čim več izvedela o novi krajanki. V vasi pa se začno v dogajati nenavadne stvari. Po uničevanju večjih vrtov, se zgodi še strašen umor. Agatha izkoristi priložnost in se zopet pokaže v vlogi neomajne raziskovalke kriminalnih dejanj. OD ČUSTVENE inteligence do modrosti srca od - Odrasli / 159.9 - Psihologija Avtorji knjige so dolgoletni prijatelji in sodelavci iz različnih krajev Slovenije. Skupaj so začeli izvajati program Šole čustvene inteligence. Delujejo v okviru CDK, Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo. Povezuje jih veselje do lastnega osebnega in duhovnega razvoja ter vzpostavljanja iskrenih in odprtih medsebojnih odnosov. Priročnik je zbir člankov, ki so pred leti izšli v različnih slovenskih časnikih in revijah. Članki so razvrščeni v šest vsebinskih sklopov: odnos do sebe, čustvena pismenost, življenjski izzivi, komunikacija, medsebojni odnosi, ljubezen. Vsebinski sklopi zajemajo vsa področja življenja. Avtorji želijo z opisano vsebino ljudem, ki se želijo soočati s pomembnimi življenjskimi vprašanji, pomagati vzpostaviti čim bolj osmišljeno, stabilno, ustvarjalno in srečno življenje. a AK Lutke v Citycentru v Celju Celje - V nedeljo, 29. novembra, ob 13. uri bo na osrednjem prostoru Citycentra lutkovna predstava 'Najboljši ciganski mu-zikant' v izvedbi Gledališča Bičikleta. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. november 7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle, Sončni park Diši po jeseni, kuhanje s Tino Jan (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta - Norveška, dežela Vikingov 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert pihalcev 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mejna črta (Borderline), premiera Plesnega teatra Velenje Petek, 27. november 7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 16.30 Vila Rožle, Sončni park Likovne delavnice s Tonetom Skokom (do 18.00) 17.00 POŠ Škale Adventne delavnice 21.00 eMCe plac Movember party Sobota, 28. november 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Dvorana Centra Nova 16. Novoletni darilni bazar (do 13.00) 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad Hiši Mineralov Madagaskar, ustvarjalna delavnica 10.30 Galerija Velenje Obisk Vilenjaka Šalčka 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Opičja uganka ali mamica, kje si? (Mini Pikin abonma) Razprodano! 17.00 Gaudemus - jedilnica, Trg mladosti 3 Zupanov sprejem za velenjske krvodajalce 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vse o Šejkspiru, premiera Gledališča Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert pihalnega orkestra Orchestra di Fiati »Val Isonzo« (Abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje) 21.00 eMCe plac Saund Arson 5.6 - Kramp + Brocken Lock Nedelja, 29. november 10.00 Grilova domačija v Lipju Muzejska ustvarjalnica Izdelaj si adventni venček 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Romeo in Julija, premiera Lutkovnega gledališča Velenje Ponedeljek, 30. november 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila Rožle Adventni koledar, ustvarjalna delavnica (do 18.00) 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija Divjak (zeleni abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: akcijska zgodovinska biografska drama Marijina zgodba Torek, 1. december 9.00 Center mesta, Velenjska promenada Dan boja proti AIDS-u 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Promenada med godali 17.00 Vila Rožle Veseli december je tu! Decembrska torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Knjižnica Velenje Vpliv hrane na možgane, predavanje Sonje Bercko Eisenreich 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Alimpije Košarkoskega Pravoslavne ikone 19.19 Knjižnica Velenje Podarimo si zgodbe, pripovedovalski večer za odrasle Sreda, 2. december 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Predavanje Kako se spopasti z rakom po naravni poti 17.45 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert Skozi čas - za lepši danes in boljši jutri 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ZRk Velenje : ZRK Celje CM ŠOŠTANJ Četrtek, 26. november 14.00 Mestna občina Šoštanj Možganski fitnes 17.00 Osnovna šola KDK Šoštanj Praznični bazar v avli OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Linda Sarah: Na Hitrem hribu 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom 19.00 Dvorec Gutebuchel Branje domačih literatov - Katje Kočevar, Milojke Bačovnik Komprej, Andreja Krevzla in Stojana Špegla Petek, 27. november 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica 18.00 Mestna galerija Šoštanj Predavanje Egona Kundra "Indija, kot sem jo spoznal" Nedelja, 29. november 16.00 Trg bratov Mravljak Dvig Adventnih vencev 16.00 REKS Ravne KUD Ravne se predstavi - Malo drugače Ponedeljek, 30. november 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 12.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Družabne igre,igranje mini golfa... 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Simultani bridge turnir Šaleškega bridge kluba - 9. kolo EX YU lige 18.00 Kulturni dom Šoštanj Filmski večer - film Mokuš ŠMARTNO OB PAKI Petek, 27. november 17.00 Hiša mladih - dile Plesna šola Superstar 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gala koncert Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj (v sklopu kulturnega abonmaja) Sobota 28. november 10.00 Hiša mladih - družabni prostor Izdelava adventnih venčkov X Kleti odprtih vrat (Karli Zibret, Mali Vrh; Peter Krajnc, Podgora; Kramp in Broken Lock Velenje, Klub eMCe plac, 28. november - V ciklu glasbenih prireditev Sound Arson 5.6 bosta ob 21.00 nastopili alternativna blues-rock skupina Kramp ter Broken Lock z ambientalnim math harcore'n'rollom. Pod taktirko domačina, legendarnega jazz basista Roberta Jukiča, bodo Kramp odprli sezono lova na politike - tako vsaj obljublja naslov prihajajoče plošče, tretje zapovrstjo. Medtem ko bo ta koncert njihova zadnja postojanka pred odhodom v studio, so ga Broken Lock pravkar zapustili. Črnomeljčani so v dvajsetih letih ustvarjanja hrupne in hitre glasbe, ki jo sestavljajo nalomljeni ritmi, nepopustljiva bas linija, težki rifi in melodični vokali, posneli že štiri zgoščenke, zadnjo z naslovom Unicorns we all chase. a tf KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MALI PRINC Le petit prince Animirana domišljijska pustolovščina sinhroniziran v slovenščino, 108 minut (Francija, ZDA) Režija: Mark Osborne Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni idr. Petek, 27. 11., ob 18.00 Sobota, 28. 11., ob 18.00 3D Nedelja, 29. 11., ob 16.00 - 3D, otroška matineja IGRE LAKOTE: UPOR, 2.DEL The Hunger Games - Mockingjay: Part 2 (ZDA) Akcijska, ZF, 136 minut Režija: Francis Lawrence Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson idr. Petek, 27. 11., ob 20.15 - 3D Sobota, 28. 11., ob 20.30 - 3D Nedelja, 29. 11., ob 18.00 SPECTRE Akcijski triler, 150 minut (ZDA, Velika Britanija) Režija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Ben Whishaw, Rory Kinnear, Christoph Waltz, Monica Bellucci idr. Ponedeljek, 30. 11., ob 17.00 SVOBODNA ŠOLA Approaching The Elephant (Švedska, Nemčija) Dokumentarni film, 89 minut Režija: Amanda Rose Wilder Petek, 27. 11., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 28. 11., ob 18.15 - m. dvor. Nedelja, 29. 11., ob 19.00 - m. dvor. DO KONCA -MAKEDONSKA ZGODBA To the Hilt (Makedonija) Akcijska zgodovinska drama, 165 minut (Makedonija) Režija: Stole Popov in Goran Stefanovski Igrajo: Inti Sraj, Sasko Kocev, Martin Jor-danoski, Toni Mihajlovski,Iskra Veterova, Nikola Ristanovski, Nikola Kojo Nedelja, 29. 11., ob 20.30 MARIJINA ZGODBA Biografska drama, 95 minut (Francija) Režija: Jean-Pierre Améris Igrajo: Isabelle Carré, Ariana Rivoire, Brigitte Catillon idr. Ponedeljek, 30. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče Kmetija Primožič, Mali Vrh) 17.00 Kulturni dom Gorenje Pravljične urice 17.45 Prostor ob Občini Šmartno ob Paki Prižig prve svečke na adventnem venčku Nedelja, 29. november, X Kleti odprtih vrat (Karli Zibret, Mali Vrh; Peter Krajnc, Podgora; Kmetija Primožič, Mali Vrh) Ponedeljek, 30. november, 15.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola Gvido - solo petje 15.00 Hiša mladih - galerija Dile Glasbena šola Gvido - violina 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance Torek, 1. december, 14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga Sreda, 2. december 16.00 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Lunine mene 3. decembra, ob 8:41, zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 26.11., Biotržnica • Petek, 27.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 29.11., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne -igre in eksperimenti • 13.00 Lutkovna predstava: Najboljši ciganski muzikant, gledališče Bičikleta • Od 27.11. Božično-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. X\H2 RADIO V£L£NJ£ KINO ŠOŠTANJ Vabi k ogledu filma režiserja Borisa Andreja Mlakarja MOKUŠ Pegaz film (2006) Posnetega po literarni predlogi in scenariju: Ferija Lainščka Produkcija Igrajo: Dario Varga, Nataša Ralijan, Ludvik Bagari, Vlado Novak, Mario Šelih, Jernej Šugman, Borut Ve-selko, Boris Juh, Jože Kramberger, Lucija Grm. V ponedeljek 30. novembra ob 18.00 v Kulturnem domu Šoštanj Vstopnine ni. Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 26. novembra 2015 Nagradna križanka Beauty World HOROSKOP Zgoono se je... od 27. 11. do 3. 12. - velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvorano; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni za- vod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic; - 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma; - po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra leta 1999 v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolni- Otvoritev velenjskega Doma kulture (Foto Arhiv Muzeja Velenje) šnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike; - 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pe-vovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; - decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja WORLD Drogerije in parfumerije Beauty World Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29 VELIKA AKCIJA DO 5. DECEMBRA! Paco Rabanne 1 Million edp ženski 30 ml • Redna cena: 40,00 C • Akcijska cena: 32,89 € (30 % popust) Zobna krema signal 75 ml • Redna cena :3,50 C • Akcijska cena: 1,79 € (50 % popust) Šampon dan na dan za lae 250ml (več vrst) • Redna cena 1,00 C • Akcijska cena: 0,99 € (50 % popust) Olje za savno 100 ml (več vrst) • 1+1 gratis- • Akcija: 7,99 € Velika izbira moških in ženskih darilnih setov. Prehitite božično gnečo in nas obiščite še danes! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 7. decembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Križanka Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade, modno liče-nje. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. v Velenju; s podpisom svečane listine je bil Muzej slovenskega premogovništva ustanovljen 3. novembra leta 1957, za sedež novega muzeja pa so določili Velenjski grad; - velenjsko Društvo za napredek gospodinjstva, ki je bilo ustanovljeno pomladi leta 1957, je imelo decembra leta 1958 okoli 200 članic; društvo, ki ga je vodila Milica Laznik, je pripravljalo kuharske in Singerjeve tečaje šivanja, želelo pa je ustanoviti tudi pralnico s kemično čistilnico in likalnico; - v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom; - 3. decembra 1995 se je v velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje. Damijan Kljajič nn S števi Ik 7astm H j j Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. ■MÜH CA! ** Pokličite 03/ 898 17 51. ^ Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na ^ naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Obvestilo o odprtju podružnice odvetniška pisarna Boštjan Verstovšek in Marjana Verstovšek & odvetniki je odprla podružnico v VELENJU na Prešernovi 22d, v prostorih fizioterapije Enigma. Telefon: 031 77 22 44 Oven 21. 3. - 20. 4. Bodite v teh dneh previdni. Pazite tudi, s kom se družite in kaj govorite. Predvsem pa obljubljajte le tisto, kar veste, da boste lahko izpeljali. Eno so besede, drugo pa je, ko je treba obljubo tudi izpolniti. Vaša družina sicer ni zahtevna, a v teh dneh jim želja po vaši pomoči kar ne bozmanjkalo. Tudi partner ima dovasvelika pričakovanja. Čepravga imate resnično radi, to ne pomeni, da njega nenehno postavljate pred svoje želje in potrebe. Zaradi stresa, ki ga bo v zadnjih novembrskih dneh še več kot po navadi, pa tudi zaradi spremenljivega vremena, bo vaš imunski sistem še vedno precej oslabljen. Zato bolj pazite nase. Dobro veste, kaj vam škodi, sedaj pa to nujno tudi upoštevajte. Nekaj skrbi bo tudi na finančnem področju, a bodo napihnjene. Izteklo se bo odlično. Bik 21.4.-20.5. Ne le, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti, čas vam nenehno polzi skozi prste. Zato ne zmorete opraviti vsega dela, ki ste si ga sami nakopali na glavo. Sedaj boste ugotavljali, da denar res ni vse. Pa čeprav si ga želite in ga tudi potrebujete. Ne dovolite si, da pregorite. Naredite si listo prednostnih nalog, potem pa se jih strogo držite. Pri tem si vzemitetudi čas za razvajanje v dvoje in v večji družbi, kamor boste povabljeni v teh dneh. Zadnje čase ste čisto preveč doma, pa ni kriv le vaš partner, ki se mu pač nikamor ne da. Krivi ste sami, saj vas prijatelji pogrešajo in bi bili veseli, če bi se jim večkrat pridružili. Partner bo še nekaj dni precej napet, zato nikar ne tečnarite. Tokrat bo najbolje, če ga nekaj dni pustite na miru. Ko si miru ne bo več želel, vam bo to tudi pokazal. Dvojčka 21.5.-21.6. Naporen teden je pred vami. Vzemite si več časa za premislek o tem, koliko ste v kratkem času sploh sposobni narediti. Dobro veste, da se težave kopičijo, vaše zdravje pa je vse bolj načeto. Ponavljate tudi svojo staro napako. Ne znate ločiti med pomembnimi in manj pomembnimi stvarmi v življenju, ampakželite čim prej izpeljati vse, kijih imate na svojem seznamu. Sedaj se bodo težave začele nabirati, zaostanki tudi, zato boste morali čas razporejati zelo natančno. Predvsem pa boste morali dobro preceniti svoje sposobnosti. Dobro veste, da vam mora nekaj časa ostati za partnerja in družino, pa čeprav tega nikoli ne zahtevajo od vas. Ob koncu tega tedna boste spoznali, da vas imajo iskreno radi. In da vas, ko se umaknete, močno pogrešajo. Imeli boste kar malce slabo vest. Odpravite jo lahko že v nedeljo, če se boste družini posvetili tako kot je treba. Delo bo že počakalo. Rak 22.6. -22.7. Priznajte si že enkrat; letošnji november za vas ni turoben in ne zaspan mesec. Zaradi osebne sreče kar prekipevate od dobre volje in energije. In to vam prav pristaja, kar vam bodo v teh dneh povedali tudi naključni znanci. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji godila, ne pozabite na delo in družino, da se zadeve spet ne poslabšajo. Spoznali boste, da ste lahko res zadovoljni, saj se vse vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Tudi v karieri boste v času do izteka leta nanizali še nekaj uspehov, ki vam jih bodo mnogi zavidali. Prostih trenutkov bo malo, a vas to ne bo motilo. Delali boste tudi zato, ker boste v tem resnično uživali. Tu in tam pa si boste privoščili samoto, ki vas vedno napolni z dodatno energijo. Ta konec tedna vam to ne bo uspelo, v ponedeljek pa. Lev 23. 7. - 23. 8. Pogosto se boste zalotili pri mislih na pretekle dni, pri tem pa vas bo kar spreletelo. Dobro veste, da nimate več kaj čakati. Ne bo vam lahko, a ukrepanje bo nujno. Strah, kaj se dogaja z vami, morate utišati, tokrat pa to lahko stori le zdravnik. Za razburljive dni boste poskrbeli tudi zaradi čustev. Neka oseba vam je namreč že dlje časa močno všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate česa izgubiti. Če želite v svojem življenju obrniti nov list in se osredotočiti na prihodnost, nikar ne začnite z izgovori, da boste to storili, ko bo pravi čas. Kdaj bi to lahko bilo, pa še vam ni jasno. Pri financah pa vas te j dni ne bo prav nič skrbelo. In tudi zato se vam bo kar smejalo, saj bo tako po precej dolgem času. Da bo trajalo, pa lahko poskrbite le vi sami. <¡1 M Devica 24. 8. - 23. 9. Nehote se bosta s partnerjem ob koncu tega tedna precej hudo sprla. Potem bo obema žal za izrečene besede, ki bodo tudi bolele. Če bosta oba malo popustila, ob tem pa si iskreno povedala, karvama leži na duši, se bo vse dobro izšlo. Tudiza mere bodo hitro pozabljene. Zvezde vam svetujejo, da se v teh dneh čim manj mešate v težave drugih. Saj veste, da imate že s svojimi dovolj dela. Čeprav imate po navadi prav, vam bosta tokrat trma in trdno osebno stališče pri odnosih s sorodniki le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje, ki vam ga pripravljajo sodelavci. Pokažite jim, koliko vam to pomeni. Pri tem pa vseeno pazite, kako boste krmarili med različnimi interesi vaših nadrejenih. Ti namreč nad vami ne bodo tako navdušeni, kot so bili. Tudi zato, ker boste znali reči tudi ne. In to je velik uspeh. Tehtnica 24.9. - 23.10. Če se vam bo uspelo vsaj nekaj stvari v teh dneh dogovoriti z ljudmi, ki so vredni vašega zaupanja, ne bo tako hudo. Če vam to ne uspe, pa ne bo ravno prijetno. Nič ne prepuščajte naključju, saj si boste sicer že ob koncu tega tedna pulili lase. Predvsem pa ne delajte prenagljenih načrtov in zaključkov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Brez njihovega privoljenja zna biti vse narobe, saj gre za stvari, ki se tičejo tudi njih. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno in na koncu boste vsi zadovoljni. Želeli si boste več ljubezni, predvsem drobnih nežnosti. Še nekaj dni bo ostalo le pri željah, a zato ne boste kaj veliko krivi sami. Vse skupaj bo čuden splet izgubljenih možnosti in priložnosti. Partner se zaveda, da vam posveča premalo pozornosti in ima namen to že kmalu spremeniti. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Pred vami je teden, ki bi ga najraje preskočili. Ne bo lahko, a čas bo zrel. Odločiti se boste morali, kako naprej. To vam v teh dneh ne bo preveč všeč, saj boste zasuti z delom in obveznostmi, vendar veste, da gre za nekaj neodložljivega. O tem, kako se bo izšlo, tokrat ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le še poslabšali. Raje ravnajte pozdravi kmečki pameti. Če boste, bo rezultat presenetljivo dober. Kar pa se zdravja tiče, se spomnite, da vas vsako pretiravanje po navadi kaznuje. Bodite zmerni, prisluhnite telesu, ki vam bo sproti sporočalo, kaj mu godi in kaj ne. Če boste končno znali poskrbeti tudi, da bo vaša duša bolj mirna, bo kmalu vse bolje. Če ne, pa se pripravite še na nekaj zoprnih, včasih prav nadležnih jesensko - zimskih dni. Vsekakor v njih še ne bo čas za zimsko spanje, saj se vam preveč »dogaja«. Strelec 23.11.-21.12. Priznajte, da sploh ne veste več, od kot jemljete moč in voljo, da zmorete postoriti prav vse. Žalostno spoznanje bo, da se kljub pestrim dnevom vseeno dolgočasite. Poskusite dobro energijo, ki se vas bo držala vsaj še do polovice decembra, preusmeriti v kaj bolj ustvarjalnega.To, kaj bito lahko bilo.vtehdneh šele okušate in preizkušate. Uživali bostev stvareh, ki vam doslej niso pomenile nič. In to je lep nov začetek. Zanimalo vas bo prav vse, kar vam je še neznano. Lahko bi rekli, da ste spet postali radovedni. Pri zdravju in financah vam ta teden kaže zelo dobro. Pa tega niti opazili ne boste, saj vam bodo energijo jemale zadeve, ki niso na svojem mestu. Ne bo jih veliko, a bodo. Največ težav bo z otroki in partnerjem. Živeli bodo čisto mimo vas, vam pa ne bo vseeno. Kozorog 22.12.-20.1. Večini se bo zdelo, da je vaše življenje lepo, a se bodo motili. Takoj po vrnitvi v okolje, ki vam je vse manj domače, boste spet postali nemirni. Zvezde vam svetujejo, da ga, če se le da, čim prej zamenjate. Čeprav je denar pomemben in brez njega ne morete živeti, ni vreden vsega odrekanja, kije pri vas prisotnože nekaj tednov. Celo vaši najbližji ne odobravajo več vašega početja. Kakšen celodnevni izlet bi bil pravi balzam za vaše živce. Pazite le, koga boste vzeli s sabo, saj bo družba ključna za počutje na njem. Trenutno ni veliko ljudi, ki dobro vplivajo na vas in vaše počutje. Tisti, ki so, pa tudi nimajo veliko časa. Kdaj ste nazadnje uživali sami v svoji družbi? Morda je rešitev prav v tem. Ne tiščite več z glavo skozi zid, ne čakajte na rešitev s strani drugih, ampak zase poskrbite sami. Idejo kako boste dobili najpozneje v soboto. Vodnar 21.1.-20.2. Vaša pričakovanja bodo v teh dneh zelo majhna. Tudi zato, ker je za vami nekaj napornih, saj ste stopili v novo življenjsko obdobje. Novosti se slišijo dobro, a vi jih jemljete ravno obratno, zato kar precej trpite. In to počnete molče, kar je po eni strani dobro, po drugi pa sploh ne. Ni dobro, da ne poveste svojega mnenja jasno in na glas. Z molkom tokrat sodelavcem pošiljate napačno sporočilo. Mislijo, da vas bodo lahko obračali tako, kot njim paše. In čer se jim ne boste postavili po robu, jim bo to tudi uspelo. Sreča v ljubezni pa bo v tem tednu zagotovo na vaši strani. Po nekaj napetih dneh bo med vama s partnerjem spet vse tako kot si oba želita. Še lep čas ne boste na konju na finančnem področju, zato se tega zavedajte vsak dan sproti. Ne zanašajte se na denar, ki ga še ni na vašem računu! K Ribi 21. 2. - 20. 3. Najhuje je za vami. Počasi se boste začeli spet veseliti juter, dnevov in življenja nasploh. Da, tokrat vas je jesenska otožnost spremljala kar nekaj tednov, zato še nimate prave volje in energijeza spoprijemanje stežavami inživljenjem nasploh.Težavse je nabralo precej, a nobena ni prav huda. Kose jih boste lotili, boste uspešno poskrbeli, da jih ne boveč. Vse se bo dobro izteklo, če boste o njih govorili tudi s partnerjem in prisluhnili njegovim nasvetom. Kot po navadi bo stvari videl bolje in manj obremenjeno, zato bodo njegovi predlogi dobri. Zdravje bo žal še vedno precej na udaru, zato poskušajte zanj narediti več. Finance pa tudi še ne bodo na zeleni vaji, zato ne zapravljajte za stvari, ki jih ne potrebujete nujno. Če se boste vzeli v roke, vas decembra ne bo skrbelo, koliko še imate na računu. Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 19 19. novembra 2015 »»WAS OBVEŠČEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold mali OGLASI Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI MEŠANA metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 40 evrov/ m3. Gsm: 041 668 880 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI ODDAM psičko mešanko staro dva meseca. Gsm: 040 414 997 PRAŠIČA, težka 130 in 220 kg, prodam. Gsm: 041 986 071 ali 031 587 801 TELIČKO, čb, staro tri tedne prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodamo. Gsm: 031 896 475 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315 DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. in 29. 11. - Janja Črv, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Vengust Kristina, roj. 1922, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 9; Zgojznik Antonija, roj. 1930, Šoštanj, Gaber-ke 126; Lipar Brigita Terezija, roj. 1924, Celje, Mariborska cesta 76 a; Gorinšek Štefan, roj. 1932, Prebold, Latkova vas 99; Borovnik Marija, roj. 1923, Velenje, Paški Kozjak 47; Jamnik Marija, roj. 1941, Velenje, Pirešica 16; Borovšak Jožefa, roj. 1920, Velenje, Čopova cesta 4. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 12. novembra 2015, so: • Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje (mobilni telefon); • Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Franc Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje (folija za mobitel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SONY Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si habit nepremičnine Hablt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 1,5 sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 47,9 m2, 2/5 nad., adaptirano leta 2009, popolnoma opremljeno. ER C(35-60) kWh/m2a. Cena 55.000 evr. 4-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, na odlični lokaciji, 79,9 m2, zgrajeno 1965, VP/4 nad. Er v izdelavi. Cena 79.000 evr. vgč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si j ■ i ■ ■ ■ i a i TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 50 mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Qs press@nascas.si ČETRTEK, 26. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 29. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 30. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 1. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 2. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 26. 11. 2015, barve: CM K, stran 28 V dolini smrdi, smrdi ... Do kdaj še? V zadnjih dveh letih neprijeten vonj v Šaleški dolini pogostejši - Povzročali naj bi ga predvsem žvepleni plini z jamskih delovišč - Prebivalce skrbi tudi za zdravje - Bo smrad izginil šele leta 2019? Bojana Špegel Velenje, 23. novembra - Na oktobrski seji sveta MO Velenje so svetniki spomnili na smrad, ki se vse pogosteje širi po mestu in dolini. Res je neprijeten, marsikoga pa skrbi tudi, kaj plini, ki tako prekleto smrdijo, nosijo v sebi in po dolini. Velenjski župan Bojan Kontič je med drugim omenil, da jim na Premogovniku Velenje zatrjujejo, da se smradu ne da izmeriti. A to je zanikal svetnik Vid Glinšek, ki je še študent. Na glas je povedal, da smrad merijo z olfaktome-tri, enota za smrad pa se imenuje »olf«. Ko smo brskali po spletu, smo ugotovili, da obstaja še več metod za terensko ocenjevanje neprijetnih vonjav. Poleg ročnih olfaktometrov strokovnjaki uporabljajo tudi laboratorijske, pomagajo pa si tudi z vohljači, ki jih strokovno imenujejo panelisti. V Šaleški dolini doslej smradu še niso merili, a se nam ob podatkih, ki smo jih dobili na Premogovniku Velenje, zdi, da bi bilo dobro, če bi jih povabili k nam. Zakonodaja je nedorečena Za mnenje o vse pogostejših neprijetnih vonjavah, ki se po Velenju in Šoštanju širijo predvsem ob spremembi vremena in smeri vetra, kar strokovno imenujejo »roža vetrov«, smo za mnenje najprej vprašali obe najbolj prizadeti občini. Iz MO Velenje smo dobili odgovor, v katerem poudarjajo, da žal problematika neprijetnih vonjav v Sloveniji ni ustrezno sistemsko rešena. K temu dodajajo: »Smrad je neprijeten tako za domačine kot tudi za obiskovalce Velenja. Ker je bil v postopku priprave novega občinskega programa varstva okolja smrad iz ventilatorske postaje v Pesju večkrat izpostavljeno to vprašanje, smo se za odgovore obrnili na Premogovnik Velenje. Izvedeli smo, da naj bi k zmanjšanju neprijetnih vonjav pripomogla načrtovana selitev prezra- čevanja na novo lokacijo jaška NOP 2.« Dodali so, da bo Mestna občina Velenje problematiko spremljala in v okviru zakonskih možnosti - in po potrebi - tudi ukrepala. V pogovoru s šoštanjskim županom Darkom Menihom smo izvedeli, da se prebivalci Šoštanja ob vsakem smradu obračajo tudi na Občino, kar se dogaja vse pogosteje. »Prejšnji teden je Premogovniku Velenje? Nanizali smo jim nekaj vprašanj, ki jih objavljamo skupaj z njihovimi odgovori. Smrad vpliva na kakovost življenja Smrad se pojavlja v lanskem in letošnjem letu, prej smo ga le redko zaznali. Kaj se dogaja, zakaj naenkrat spet smrdi? »V jamskih prostorih Premogovnika Velenje se zaradi narave dela procesa podzemnega pridobivanja premoga sproščajo tudi plini, ki se preko prezračevalnega sistema odvajajo na površino v zunanje okolje oziroma zunanji zrak. Količine posameznih plinov v odvede- cesov preperevanja premoga.« Kje je izvor smradu? »Neprijetne vonjave občasno prihajajo z ventilatorskih postaj Pesje in Šoštanj, ki sta ključnega pomena za prezračevanje podzemnih jamskih prostorov, zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za zaposlene v jamah premogovnika in nemoteno proizvodnjo pridobivanja premoga. Občasno se lahko zaznajo tudi vonjave v bližini deponije premoga.« Mnogi menijo, da smrad povzročajo plini, pomešani med delce prahu premoga. Ste na premogovniku že poskušali ugotoviti, kaj je v smradu, kaj gre v zrak? Nas mora skrbeti za zdravje? spet zelo smrdelo, ljudje so ogorčeni in zaskrbljeni. Skrbi jih, kaj se dogaja, kaj je skrito v smradu. Že od vsega začetka ponovnega pojava smradu opozarjamo Premogovnik, zahtevamo, da ukrepajo. Njihovi odgovori so splošni, ne izvemo ničesar konkretnega. To velja tudi za tresenje tal in odškodnine, ki bi jih morala dobivati naša občina, pa jih letos še ni. Prav v teh dneh pripravljamo nov uradni dopis, ki ga bomo naslovili na vodstvo Premogovnika. Zahtevamo takojšnje ukrepanje, rešitev je treba najti čim prej,« nam je povedal župan. In kaj so nam o smradu povedali na nem zraku so odvisne predvsem od intenzivnosti odkopavanja in prisotnosti plinov v sloju premoga, ki se ob izkopavanju sproščajo. Dejansko odvajanje plinov z delovišč in iz jame pa je odvisno od trenutne ureditve jamskega zračenja oz. od načina, kako je usmerjen zračni tok iz jamskih delovišč na površino. Prezračevanje jame je omogočeno z ventilatorskima postajama Šoštanj in Pesje, kjer jamski zrak prihaja na površino. Občasno zaznane neprijetne vonjave povzročajo predvsem žvepleni plini, ki so zaradi prisotnosti žvepla v premogu posledica nastanka premoga in pro- »Kot smo že omenili, kljub temu da neprijetne vonjave običajno niso toksične, seveda lahko vplivajo na kakovost življenja okoliškega prebivalstva. Če posamezni plin velja za toksičnega, so mejne vrednosti zaznavanja vonjav posameznih plinov dosti nižje od mejnih toksičnih vrednosti plinov. Pri žveple-nih plinih velja, da so mejne koncentracije za zaznavanja vonja v območju ppb in mejne toksične koncentracije v območju ppm, kar pomeni, da so mejne vrednosti zaznavanja vonjav približno 1000-krat manjše kot mejne toksične vrednosti.« Kaj boste v bližnji prihodnosti naredili, da smradu ne bo več? »V Premogovniku Velenje (PV) smo poleg temeljnih raziskav na področju vonjav, te smo začeli izvajati leta 2010, letos začeli izvajati še programske naloge Zmanjševanje vplivov emisij na okolje z ventilatorskih postaj Pesje in Šoštanj. Na to temo smo se že sestali tudi s predstavniki Termoelektrarne Šoštanj. Zaradi spremembe namembnosti jaška NOP 2, ki bo v trenutnih razmerah služil samo kot zračilni objekt, bodo podani pogoji za spremembo zasnove prezračevanja jam PV. Jašek NOP 2 bomo po izgradnji aktivirali kot izstopni zračilni jašek z ventilatorsko postajo, ki bo locirana na območju deponije premoga. S to tehnično rešitvijo bomo nadomestili ventilatorsko postajo Pesje in v znatni meri zmanjšali pretočno količino zraka, ki jo vodimo na ventilatorsko postajo Šoštanj. S Holdingom Slovenske elektrarne se dogovarjamo tudi o skupni programski nalogi glede spremljanja in zmanjševanja emisij vonjav na površini. Do zdaj so bile raziskave usmerjene predvsem v jamski del. Žal pa, kar se zmanjševanja smradu s prezračevalnih postaj v Pesju in Šoštanju tiče, ne gre za bližnjo prihodnost. Na naše dodatno vprašanje, kdaj naj bi se stanje izboljšalo, smo dobili odgovor: »Na osnovi trenutnih projekcij aktivnosti na projektu Optimizacija prezračevanja jam PV je načrtovana preusmeritev prezračevanja na jašek NOP II v letu 2019.« Bo torej v dolini smrdelo še štiri leta? Upamo, da ne. Na PV so nam povedali še tole: »Zavedamo se, da Premogovnik s svojo dejavnostjo podzemnega pridobivanja premoga povzroča vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini. Zato bomo iskanje dodatnih rešitev za zmanjšanje vpliva neprijetnih vonjav nadaljevali tudi v prihodnje.« Mi pa upamo, da bodo rešitve hitro tudi našli. Ker si ne znamo predstavljati ne življenja in ne razvoja turizma v dolini, če se to ne bo zgodilo. Da o morebitnih vplivih na zdravje sploh ne govorimo, saj lahko brez pravih raziskav vedno sumimo, da je v smradu tudi kaj škodljivega. ■ Adventni dogodki v Šoštanju Turistično zveza Šoštanj v sodelovanju z Društvom za oživitev mesta Šoštanj in krajevno skupnostjo pripravlja Veseli december v mestu, se je pa ta s prireditvami pravzaprav že začel. Tako je zaživela Adventna pravljica na dvorcu Gutenbuchel. V soboto, 28. novembra, bodo na prenovljenem Trgu svobode pred občinsko stavbo pripravili Katarinin sejem. Trajal bo od 9. do 13. ure. Obljubljajo veliko razsta-vljalcev, kulturni program in pokušino domačih dobrot. Po tradiciji, ki je za Šoštanj značilna od leta 1990, bo društvo prvo adventno nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri organiziralo blagoslov in dvig adventnih venčkov na trgu bratov Mravljak. Program bodo popestrili člani pevskega zbora Svoboda, blagoslov bo opravil dekan Jože Pribožič, voščilo krajanom v adventnem času pa župan Občine Darko Menih. Venčke boste lahko kupili tudi na prireditvi. Med prireditve veselega decembra sodi še svečan prižig prazničnih luči, in sicer v torek, 1. decembra, ob 18. uri na tamkajšnjem Trgu svobode. Nastopili bodo Modrijani in Skorband. Za najmlajše pa pride Miklavž s spremstvom v soboto, 5. decembra, ob 18 uri. Obdaroval bo vse otroke, ki bodo prišli na Miklavžev oder. Seveda ne bo manjkal parkljev ognjemet, Miklavžu pa bodo pomagali razdeliti darove angeli. Društvo bo za obe prireditvi poskrbelo tudi za toplo okrepčilo. Veseli december bo zanimiv tudi na šoštanjskem drsališču, drugič zapovrstjo pa bo v Šoštanju tudi silvestrovanje na prostem. Pravljica v Gutenbuchlu Prekrasen dvorec navdušuje občane in v Šoštanju si želijo, da bi ga dobila v upravljanje občina Mira Zakošek Dvorec Gutenbuchel v Ravnah je pravo novo odkritje v občini Šoštanj. Nad njim so navdušeni vsi, ki vanj stopijo, še posebej pa jih je prevzel zadnje dni, ko so ga s pomočjo odbora za oživitev mesta Šoštanj, krajevne skupnosti in Občine Šoštanj ter podjetja PUP spremenili v čisto pravo adventno pravljico. Naj prišepnem: danes in jutri si jo še lahko ogledate. Razstavo so obogatili s kulinaričnimi, družabnimi in kulturnimi utrinki. Odgovorna za to sta predsednica odbora za oživitev mesta Šoštanj Mateja Kumer in Simon Ogrizek, ki se je pohvalil, da je večino materiala za razstavo dobil iz narave, iz neposredne okolice dvorca. Dvorec pa je bil kar sam po sebi odlična inspiracija za res vrhunski dosežek. »Naravne materiale nam je uspelo povezati s čudovitim vonjem po cimetu, janežu, citrusih, tako da so se kreacije spojile z vonji v harmonično celoto,« je dejal Ogrizek, Mateja Kumer, ki je bila prav tako prepričana, da so z razstavo zadeli v polno, pa je bila z mislimi že pri novih dogodkih, ki jih bodo pripravili v tem dvorcu. Še pred uradno otvoritvijo so na ogled dvorca povabili gospodarstvenike Šaleške doline, seveda v upanju, da vidijo v njem kakšno poslovno priložnost. Verjamem, da jo bodo, saj je dvorec Mateja Kumer in Simon Ogrizek: »Adventna pravljica je presegla tudi najina pričakovanja.« naravnost čudovit in tudi dokaj dobro ohranjen. Donedavnega je bil v njem sanatorij psihiatrične bolnišnice Vojnik in je še vedno v lasti Ministrstva za zdravje. Župan Občine Šoštanj Darko Menih upa, da bo prešel v lastništvo Ministrstva za kulturo in da ga bo v uporabo lahko dobila občina Šoštanj in v njem uresničila bogat program, ki v celoti sicer še ni izoblikovan, a idej je toliko, da ga bodo hitro »napolnili.« a Mali delček Adventne pravljice