tOSSSDU HACAKA « OOTOTim
DE1AVSKJ ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE §§ ŠTEV. 38	11. SEPTEMBRA H LETO XVII g CENA 20 DINARJEV
Izgovori in resnica
Ob nekaterih nejasnostih in nepravilnostih pri izračunavanju osebnih dohodkov delavcev
PROLETARCI USER DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Sedaj so začele go&podar-ske organizacije dokončno v celoti ieračunaivati osebne zaslužke delavcev po novih predpisih. Po tem načinu morajo osebne zaslužke delavcev izračunavati v kosmatih ali, kot pravimo, brutto zneskih in jih potem preračunati v čista in nefcto izplačila. V kosmati znesek osebnih dohodkov so namreč vključene vse obveznosti, kot so proračunski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje, pri-
spevek za stanovanjski sklad itd., ki jih morajo plačevati gospodarske organizacije v določenem odstotku od osebnih dohodkov delavcev. Posebno značilnost predstavlja v kosmatem znesku proračunski prispevek (redni, dopolnilni in izredni), ker'je, kot pravimo, progresiven. Pri določeni meji kosmatega dohodka začne proračunski prispevek naraščati. Posledica tega je: čim višji osebni dohodek, tem višji je Odstotek,

Pred 15 leti je bila na Šipku ustanovljena VI. slovenska partizanska brigada Slavka Šlandra. Po tolikih letih so se preživel: borci te naše prve brigade, ki je z uspehom ope-flirala na štajerskem področju, zbrali minulo soboto in nedeljo na Loki k svečani proslavi ustanovitve njihove brigade. V soboto so na kraju, kjer je bila brigada ustanovljena, odkrili lep spomenik, v nedeljo pa je bila na Loki velika proslava, ki se je je udeležilo okoli 7000 ljudi, vistov NOB na Štajerskem. Proslave se je poleg drugih med njimi več kot 400 borcev Šlandrove brigade ter akti-naših predstavnikov političnega in javnega življenja udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko.
Pobuda od
ki ga je treba vplačati na račun proračunskega prispevka.
Uvedba novega načina obračunavanja osebnih dohodkov predpostavlja dvoje: najprej, da delavci razumejo tak sistem nagrajevanja, da razumejo njegov ekonomski in politični smisel in drugič, da ga računski aparat pravilni izvede.
Videti je, da se v posameznih delovnih kolektivih na to spremembo niso niti politično niti strokovno dovolj temeljito pripravili. Zato tu in tam delavci začudeno gledajo nove obračunske liste z osebnimi dohodki- Ne razumejo na primer, zakaj so jim osebni zaslužki čez poič tako narasli, ko gledajo kosmate vsote. Istočasno pa se razburjajo, zakaj naenkrat tolikšni odtegljaji. Končno je zlasti delavcem z višjimi osebnimi prejemki, to je onim, ki imajo veliko več kot. 20 tisoč dinarjev kosmatega mesečnega zaslužka, na lepem nejasno, zakaj jim od zaslužka odtrgajo večji družbeni prispevek.
Taki primeri opozarjajo, da so politični čimiitelji v posameznih goispodarskih organizacijah delavcem slabo razložili nov način delitve dohodka in s tem v zvezi tudi spremembe v nagrajevanju. Opaziti je, da je v. posameznih kolektivih predvsem govoora o tem, kako da je nov način izračunavanja zamotan in obsežen. To nedvomno drži. Nov način izračunavanja osebnih dohodkov je dokaj zahteven, dokaj obsežen, dokaj zapleten, Vendar pa je treba s tem resno računati, ne pa to samo ugotavljati. Jasno pa je, da se nam nov način obračunavanja osebnih dohodkov, ki je obsežen in zamotan, zdi kaj kmalu nesmiselen in odvišen, če ne računamo s tem, zakaj sploh imamo nov način obračunavanja osebnih dohodkov. Odvečen se nam zdi, čim ne izhajamo iz dejstva, da'nam je prehod s politike plač na delitev. dohodka gospodarskih organizacij družbenopolitično in gospodarsko potreben, ker
predstavlja odločilen korak naprej v oblikovanju ekonomskih odnosov med proizvajalci, ker predstavlja dragoceno sredstvo za razvijanje ekonomskega interesa posameznikov in delovnih kolektivov kot celote. Zdi se, da bo nujno potrebno v kolektivih posvetiti mnogo več pozornosti bistvu novega obračunavanja osebnih zaslužkov-Zelo pogosto opozarjajo posamezniki, češ da delavci govore, povejte nam, koliko je urna plača,' koliko je dnevni zaslužek itd. Trdijo, da jih vse drugo manj zanima. O čem govori ta pojav. Ta pojav govori predvsem o tem, da delavcem sindikati ta drugi politični činitelji v kolektivu niso še razložili, da so sedaj tarifne postavke, norme ta druga merila zgolj merila, ne pa plače v starem smislu. To so merila, po katerih kolek-
Nadaljevanje na 2. strani
mi 7*
Otvoritve letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma, ki je bila minulo soboto, se je udeležil tudi predsednik republike tovariš Tito, ki si je s spremstvom pozorno ogledal razstavljene izdelke tujega in domačega gospodarstva na sejmu. V razstavnih prostorih se je predsednik Tito zadržal skoraj ves dan, nato pa je imel v prostorih direkcije raz« stave »Družina in gospodinjstvo«, ki je prirejena v okviru velesejma, razgovor s predstavniki našega tiska, radia in televizije o vtisih z obiska letošnjega mednarod. velesejma
Ustvarjeni dinar-merilo
Delavski svet Tekstilne tovarne Ajdovščina je sprejel nov premijski pravilnik — 0 načelih in
merilih prenuranja so razpravljali več mesecev
Merila, ki jih vsebuje novi premijski pravilnik, naj vplivajo na čim boljšo organizacijo dela in smotrno zaposlitev in pa na čim boljšo izkoriščanje strojni!, naprav, na kakovost izdelkov ter na pravočasno izpolnitev količinskega in finančnega plana. Do premije je upravičen tisti, ki je storil kaj več kot pa je njegova redna delovna dolžnost in pa tisti, ki je s svojim delom vplival na končni uspeh podjetja — na ustvaritev dohodka — tako posredno, kot neposredno in je njegove delovne uspehe moč ugotoviti. Merilo za vse to pa je samo — ustvarjeni dinar.
zgoraj
0b ustanavljanju obratnih delavskih svetov v rudniku Trbovlje-Hrastnik
Rudniški komite Zveze komunistov v Trbovljah je že dolgo tega ugotovil, da delavski svet rudnika ne more poznati podrobno vseh važnejših problemov podjetja in zaradi tega dostikrat zgolj mehanično glasuje, ne da bi se mogel spustiti v podrobno obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zasedanja.
Zato so ustanovili komisije delavskega sveta. Pričakovali so, da bodo dosti pripomogle k poglobitvi delavskega upravljanja v rudniku. Pričakovanja pa se niso uresničila, saj so se sestale komaj po dvakrat ali trikrat na leto. Nekatere pa so si svoje delo spet čisto po svoje predstavljale. Ni dolgo tega, ko je delavski svet pozval komisijo za stanovanjska vprašanja, naj mu poroča o svojem delu. Njen predsednik pa se je močno začudil tej zahtevi, čaš saj smo neodvisni.
Zdaj je dal okrajni sindikalni svet pobudo, naj bi ustanovili obratne delavske svete in bi tako delavsko upravljanje približali neposrednim proizvajalcem. V upravi rudnika pravijo, da v knjigovodstvu ni nobenih zadržkov, saj že sedaj zbirajo stroške za vsak obrat posebej. Tako bi imelj delavski sveti tudi gmotno osnovo gospodarjenja. Zavedajo pa se, da sedanja razdelitev na obrate ni najboljša in da bi. morali čez čas ustanoviti obratne delavske svete tudi v drugih proizvodnih enotah (n. pr. opekarna, obrat Dol, zunanji obrati v Hrastniku itd.).
Na nedavnem zasedanju .v upravi rudnika, na katerem so bili predstavniki uprave, delavskega sveta in upravnega odbo-r», obeh rudniških komitejev in obeh sindikalnih podružnic (kljub temu, da je to eno podjetje, imajo dva komiteja in dve sindikalni podružnici, posebej v Hrastniku in posebej v Trbovljah), so pobudi okrajnega sindikalnega sveta sprejeli. Postavili so posebno komisijo, k,j Uaj pripravi izvolitev in ustano-
vitev obratnih delavskih svetov ter predlaga, kakšna pooblastila naj bj imeli. Seveda bo moral d vsem tem dokončno odločati delavski svet rudnika.
Že na prvem posvetovanju so opozorili na to, da bi ustanovitev obratnih svetov ne smela krepiti lokalističndh teženj. Skle-
nili pa so, da je treba najprej ustanoviti obratni delavski svet v Hrastniku, k bi moral imeti po njihovem mnenju tudi precej večja pooblastila kakor drugi obratni sveti. Domenili so se, da bi vso stvar v Hrastniku pripravili že do konca tega mese-(Nadaljevanje na 4. strani).
LANI: PREMIJE SO UVEDLI IN PORASLO JE IZKORIŠČANJE STROJEV
V tekstilni tovarni Ajdovščina so sprejeli prvi premijski pravilnik že ob koncu 1956. leta. Vanj so vključili tudi nekatere člane kolektiva na tistih delovnih mestih, kjer delovnega učinka ni mogoče povsem objektivno meriti: Kljub tej slabosti pa je premijski sistem vendarle vplival na boljše izkoriščanje strojev, na kakovost blaga, na storilnosti itd. Vse leto 1956 so v tej tovarni izkoriščali povprečno 69,9 odstotka zmogljivosti strojev, lani pa so zaradi premijskega sistema izkoristili celo 78.5 odstotka zmogljivosti tkalskih statev. 2e ta podatek kaže, da je bil premijski sistem v tovarni Ajdovščina uspešen.
LETOS: IZPLAČEVANJE PREMIJ SO ZAČASNO USTAVILI IN STORILNOST JE MANJŠA
Letos spomladi pa je delavski svet občinskega zbora pro-
izvajalcev začasno ustavil izplačevanje premij. Delavski svet in izvršni odbor 'sindikalne podružnice sta kmalu za tem osnovala posebni 'komisiji, ki naj bi izločili iz premijskega pravilnika vsa tista delovna mesta, kjer delovnih učinkov ni mogoče meriti. Čeprav je bilo znano vsem članom kolektiva, da je izplačevanje premij le začasno ustavljeno in da premijski pravilnik popravljajo, je to vendarle vplivalo na manjše izkoriščanje zmogljivosti strojev itd. Medtem ko so v prvem tromesečju 1. 1957 izkoristili 82,20 odstotka zmogljivosti tkalskih statev, so jih v istem času letos izkoristili le 77.42. V drugem četrtletju je izkoriščanje statev sicer nekoliko poraslo, vendar se še ni približalo lani doseženi ravni.
Delavski svet in upravni odbor sta ob zaključku prvega polletja zahtevala od operativno tehničnega vodstva podatke o izpolnitvi plana, storilnosti itd. Zvedela sta tole:
Od 1. januarja do 31. maja se je proizvodnja znižala za 5,9
odstotka. Hkrati je poraslo število zaposlenih za 7,8 odstotka, izkoriščanje strojev se je znižalo za 3,6 odstotka, izostanka pa so porasli za 36 odstotkov. Posledica vsega tega je bilo znižanje storilnosti za 10,1 odstotka ob istočasnem porastu izdatkov za plače v višini 2,1 ostotka.
Tl podatki so bili zelo zaskrbljujoči. Iz razprave na delavskem svetu je mogoče povzeti, da so letos delovni pogoji boljši — polovico preje so uvozili in kakovostnejša je od domače, kupili so uvožene liste za statve itd. — in vendar je storilnost padala. Odpadla je namreč vzpodbudna oblika na-r grajevanja. Zato je delavski svet naročil obenem komisijam, naj čimprej popravite dosedanji premijski pravilnik in upoštevata dobre izkušnje iz dosedanjega pretniranja pri sestavljanju novega premijskega pravilnika. Tega pa je treba sestaviti čimprej. O načelih in merilih novega premijskega pravilnika so prej in junija meseca večkrat razpravljali tako na sindikatu, upravnem odboru, delavskem svetu kot na sestanku osnovne organizacije ZK in po oddelkih podjetja. Delavski svet je po tej vsestranski razprav; sprejel nov premijski pravilnik.
Vendar delavski svet ni uveljavil premijskega sistema za vsako ceno. Pri določanju me-
,okrat samo majhna sprememba. .Namesto konvencionalnega uvodnika o pričetku šolskega leta objavljamo razgovor s tovarišem Vladom Majhnom — predsednikom Sveta za šolstvo LRS.
»Marsikaj je novega v šolstvu, še več pa bo,« mi je dejal tovariš Majhen. »Kakor veste, smo reorganizirali osnovne šole in nižje gimnazije. Po zadnjih poročilih bomo imeli letos okoli 320 popolnih osnovnih šol, se pravi takih, kjer bodo učenci ločeni po razredih. Lani pa jih je bilo samo 150.«
' »Potemtakem reorganizacija še ni povsem končana. Četudi izvzamemo kraje, kjer je premalo šolskih otrok, da bi uredili samostojno razredni pouk, najbrž s 320 popolnimi osnovnimi šolami še niso izčrpane možnosti za nadaljnje ustanavljanje popolnih osn. šol.«
Tovariš Majhen se je strinjal. »Dokler ne bo dovolj učiteljskega kadra, se bomo morali pač tudi v večjih krajih zadovoljiti z niže organiziranimi šolami, s 5, 6 ali 7 razredi.«'
»Prikrajšane pa bodo predvsem podeželske šole. kaj ne? Kolikor vem, se ponekod zelo jezijo nad razpisom učiteljskih mest. V nekaterih šolah sta po razpisu ostala samo še dva ali trije
OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA
učitelji. In tudi novih niso mogli dobiti.«
»Nekaj krivde za beg učiteljstva leži tudi na lokalnih činiteljih,« me je prekinil tovariš Majhen, »ker
Vlado Majhen, predsednik Sveta za šolstvo LRS
niso posvečali šolstvu dovolj skrbi. Kar se pa razpisa tiče, bi povedal tole: Res, da bi bilo za. posamezne šole ugodneje, če bi jim
šolnike dodeljevali administrativno. Demokratično in edino pravilno pa je, da damo tudi lokalnim samoupravam in šolnikom pravico do samostojne izbire. Sicer pa je tudi iz družbenoekonomskega stališča upravičeno, da imajo napredni in razvitejši kraji več šolnikov in da jih dobe prej kakor zaostalejši, da bo moč neposrednim proizvajalcem posredovati čimveč izobrazbe bodisi v rednih ali izrednih šolah. Sicer pa bodite prepričani, da bodo vse prizadete občine kaj hitro ffeskrbele za boljše materialne pogoje šolstva in si s štipendiranjem zagotovile nov kader. V murskosoboškem okraju so že zaprosili, naj jim dovolimo znova odpreti učiteljišče v Murski Soboti. Po mojem mnenju smo ubrali pravilno in pravično pot.«
»Verjetno bodo dovoljenje tudi dobili. Ko že omenjate učiteljišča: ali bo v skladu z reorganizacijo osnovnih šol že letos kaj spremenjen učni načrt zanje?«
»Za , učiteljišča je že sestavljen nov predmetnih. Pretresali ga bomo na prihodnji seji republiškega sveta za šolstvo. Vsekakor bomo morali na učiteljiščih
uvesti tudi predmetno specializacijo, ta sicer v višjih letnikih. V prvih letih naj bi se kandidati pripravljali na razredni pouk, v četrtem in petem letniku učiteljišča pa za predmetni pouk. Vsakdo za tiste predmete, za katere ima največ sposobnosti ta veselja. Razumljivo, da bodo v skladu s sedanjim šolskim sistemom še zmeraj potrebni za nižje razrede razredni učitelji. Sicer pa je šolska reforma dolgotrajen proces, ki nam bo sproti narekoval ustrezne ukrepe. Ce ne bodo učitelji, ki jih bodo vzgojila učiteljišča,, dovolj obvladali učne snovi, bomo morali v višjih razredih obvezne osn. šole nameščati tudi profesorje, da bo pouk čim boljši. Učni program za učiteljišča bomo začeli sestavljati takoj, ko bo odobren predmetnik.«
»Vse to je torej šele pesem bodočnosti. Pionirsko delo v reformiranju obveznega šolstva pa, bodo morali prevzeti učitelji in profesorji, ki so se šolali za stari sistem šolskega dela. Kaj nameravate storiti, da bo ta kader kos novim nalogam?«
Tovariš Majhen mi je pojasnil, da bodo skrb za spo-polnjevanje učiteljskega ka-
dra prevzeli poleg republiškega še okrajni pedagoški centri, v katerih bodo seveda najboljši šolniki, in republiški zavod za napredek šolstva. Pedagoški centri bodo prirejali seminarje za učiteljstvo, ga oskrbovali in seznanjali s strokovno literaturo, opozarjali na razne učne ta vzgojne probleme in tudi pomagali, da bodo posamezne šole in učiteljstvo izvajali šolskore-formna načela.
»Ce sem vas prav razumela, bodo inšpekcijsko službo po šolah organizirali .izključno okraji?«
»Da, in sicer za vse.vrste šol razen višjih in visokih. Doslej smo imeli do kraja urejeno samo inšpekcijsko službo za osnovne šole. -Okrajni šolski nadzorniki so ocenjevali celotno njihovo delo. Na gimnazijah in ' strokovnih šolah stvar ni bila tako urejena. Nekaten okraji so imeli nadzornike za posamezne predmete, še več pa jih je bilo brez njih, tako da ni moč govoriti o sistematičnem nadzorovanju pouka. Kako bo v prihodnje, ne bi mogel odgovoriti. Vsekakor pa bomo skušali tudi za te šole organizirati redno pedagoško službo. Nismo pa se še odločili. ali naj uvedemo splošno inšpekcijo ali pa naj ostanemo pri predmetni. Obe imata namreč sončne in senčne strani.«
Nadaljevanje na 6. stran:
ril in upravičencev so upoštevali načelo, da ne smejo biti premije oblika poviševanja plač, temveč samo nagrada, za tiste izredne delovne uspehe, ki jih je mogoče na določen način meriti in ki na določen način vplivajo na povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti, povečanje storilnosti ta s tem na rast dohodka. Zato, da bo stvar razumljivejša, si razložimo nekatera načela premijskega pravilnika.
V pravilniku so določena tale merila za premije: storilnota, izkoriščanje strojev, kakovost
Nadaljevanje na 2. strani
Pri premijah -brez zamere!
Republiški svet sindikatov je letos sredi februarja svetoval delavskim svetom, naj vsestransko analizirajo delovanje premijskega sistema. To je svetoval zato, ker so v marsikaterem podjetju premdrald vrsto stvari brez ekonomske utemeljitve. Premirali so dela, čeprav učinkov niso mogli meriti. Zavoljo tega so postale premije v večini primerov oblika dodatnih plač in niso bile več nagrada za določene delovne uspehe, za posebno prizadevnost posameznika. Marsikje niso bile več spodbuda za boljše delo.
To pobudo sindikatov so v večini primerov povzeli tudi občinski zbori proizvajalcev. Ti so prav tako svetovali delavskim svetom, naj popravijo premijske pravilnike, razen tega Pa so jim svetovali, naj začasno ne izplačujejo premij, dokler ne bodo pravilniki popravljeni.
Pol leta je že minilo od teh priporočil, poglejmo, kaj ugotavljajo posamezni okrajni sindikalni sveti:
Okrajni sindikalni svet Maribor;
»V kolektivih zelo počasi popravljajo premijske pravilnike. Bojijo se namreč zameriti tistim, ki bi ob takšni reviziji upravičeno izpadli iz premijskega sistema, to pa so v glavnem ljudje iz uprave. Posamezniki se zavedajo, da takšno zavlačevanje škoduje proizvodnji, vendar zaradi majhne podpore političnega aktiva ne morejo uveljaviti svojih predlogov.
V nekaterih tovarnah, na primer v tovarni avtomobilov Maribor, v Mariborski tekstilni tovarni, Sladkogorski tovarni papirja, v Impolu in v Železarni Ravne, pa so začeli resno urejati nagrajevanje s pomočjo premij. Zaslugo za to imajo tudi tamkajšnje sindikalne podružnice ...«
Okrajni sindikalni svet Ljubljana:
»V nekaterih gospodarskih organizacijah zelo neresno in osebno sprejemajo kritiko premijskega sistema. Napačno pa je bilo tudi stališče posameznih občinskih zborov proizvd-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Se vedno prehitro zaposlujemo
novo delovno sile
Socialistični sektor gospodarstva je na novo zaposlil 79% ljudi več, kot je predvideval plan
Pred. dnevi je bila v dnevnem časopisju objavljena vest. da je industrijska proizvodnja v Sloveniji narasla v prvih sedmih mesecih za	Ce bi
bila objavljena samo ta številka, hi bili lahko zadovoljni. Toda vest je vsebovala še drugo številko, zavoljo česar je prvi podatek manj razveseljiv. V istem času se je namreč v industriji zajposldlo na novo 70/o de lavcev in uslužbencev. Primerjava med tema dvema števil-
Brez marže
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so ustanovili v Trbovljah posebno komisijo za preskrbo z ozimnico, ki jo vodi podpredsednik občinskega ljudskega odbora. V njej so še odgovorni tovariši iz sveta za blagovni promet, zbora proizvajalcev in občinskega sindikalnega sveta*
Komisija se Je dogovorila s trgovskimi podjetji, da bodo ta poskrbela za ozimnico kolektivov in to brez marže. Pri tem pa bodo posebej pazila, da bodo kupovala kvalitetno blago po zmernih cenah. Podjetja pa naj bi pomagala s prevozi in dala na razpolago tudi potrebno embalažo, kolikor bi je bilo v trgovskih podjetjih premalo.
Nekateri delavski sveti trgovskih podjetij so že razpravljali o tem, kako bodo zagotovili, da bodo kolektivi preskrbljeni z ozimnico.	A. K.
»Konjiški teden«
V kratkem bo v Slovenskih Konjicah drugi »Konjiški teden«. V okviru tega tedna bodo priredili gospodarsko razstavo, na kateri bodo sodelovala industrijska podjetja, kmetijske zadruge pa tudi gospodinjski center. Razen tega bo v tem času več različnih kulturnih in športnih prireditev.	L. V.
kama nas opozarja, da je proizvodnja sicer narasla' storilnost Pa t!« narasla komaj za spozni-nje, kajti več delavcev je izdelalo približno enako količino proizvodov.
Po podatkih sekretariate za delo LRS, ki upošteva podatke Zavoda za socialno zavarovanje, je bilo v socialističnem sektorju gospodarstva junija zaposlenih 4925 oseb več kot maja. V industriji je poraslo število zaposlenih za 1836. V prvem polletju letos je bilo v socialističnem sektorju gospodarstva zaposlenih povprečno na dan 27.095 oseb več kot lani v istem časa, v industriji pa 12.382 oseb več. V primerjavi z letošnjim planom zaposlovanja je socialistični sektor gospodarstva zaposlil na novo 79% ljudi več, kot je bilo predvideno; industrija jih je zaposlila 3-krat več, v ostalih neindustrijskih panogah pa je bila planirana zaposlenost presežena z 14,6°/o.
Spomladi so vodstva podjetij trdila, da zaposlujejo nove delavce zato, ker 'je bilo omejeno nadurno delo. Ti predpisi so sedaj spremenjeni, toda zaposlovanje novih delavcev se ni ustavilo. Sedaj ponekod trdijo, cta morajo zaposliti nove ljudi zaradi zamotanega obračunavanja osebnih dohodkov, drugje zato, ker so posamezniki dobil) več dni dopusta kot prej, :n v nekaterih tekstilnih podjetjih spet, da so doslej izvažali surovo'blago v tujino, sedaj ga morajo za notranji trg oplemenititi, kar pa da ne morejo storiti z že zaposlenimi delavci. Res, marsikje še primanjkuje delavcev, toda v številnih podjetjih h. lahko nadomestili ta primanjkljaj z boljšo organizacijo proizvodnje, s . smotrnejšo razporeditvijo dopustov prek vsega leta, s smotrnejšo razmestitvijo že zaposlenih delavcev, boljšo delovno disciplino itd. Poglejmo nekaj primerov.
V enem izmed naših premogovnikov n. pr. niso Izpolnili
proiEvodnega plana. Pnoizvod-njo so namerno zaustavljali, ker je prodaja premoga zastala in ta čas pošiljali več rudarjev na dopust. Toda sedaj, ko je povpraševanje večje in ko je nevarno, da ne bi izpolnili letnega plana proizvodnje, ugotavljajo, da bodo moinati zaposliti nekaj deset novih delavcev. V drugem premogovniku so izgubili zaradi bolniških in drugih izostankov okoli 18.000 delovnih dni. Toda v prvem premogovniku delavski svet ob polletnem zaključnem računu ni podrobneje razglabljal o teh stvareh, v drugem pa je sindikat zahteval, naj vodstvo podjetja čimprej uredi obratne ambulante, da bodo v njih »zdravili« tiste, ki zbole po navadi takrat, ko je največ dela ra polju, v obratni ambulanti naj bi dobili pomoč zdravja potrebni, tisti pa, ki namerno Obolevajo, jih bo poležavanje v postelji ob sončnih dnevih kaj hitro izmodrilo.
Ce bi operativno tehnična vodstva v podjetjih in delavski sveti tehtneje premislili, kdaj je treba res zaposliti novega delavca dn kdaj izboljšati organizacijo dela ali urediti kaj drugega, b; zaposlovanje novih delavcev vsaj omejili. Povsem ustaviti ga seveda r,i mogoče, kajti proizvodnja se nenehno razvija, vendar mora tudj za-posiovamje potekati vzporedno s planom, kajti drugače nastajajo v gospodarstvu najrazličnejše neskladnosti. Smotrnejše zaposlitev znotraj podjetja pa bj bilo moč tudi urediti z raznimi oblikami nagrajevanja. V Tekstilni tovarn; Ajdovščina so na primer na to mislili pri sestavljanju novega premijskega pravilnika. Eno izmed meril predpisuje, da morajo v podjetju porabiti 85 votkov na enega zaposlenega dnevno. Ce bodo v podjetju porabili več votkov na zaposlenega, kot določa normativ, bo premija naraščala. V nasprotnem primeru pa bodo
premijski upravičenci dzgutt premijo. S tem predpisom sc-spodbudili predvsem tehnično operativne voditelje podjetja in posameznih oddelkov, da / manjšim številom smotrno na', vrstitvijo že zaposlenih delavcev porabijo na tkalskih statvah več voitsov, kot to določa normativ. To pa z drugo besedo pomeni, da bo storilnost porasla, da bodo upravičene} prejeli premije, vsemu kolektivu pa se bo povečal dohodek, kei bo manj delavcev, oziroma enako število delavcev kot sedal izdelalo več blaga.
Ta praktičen primer nas opozarja, da je res mogoče tudi s tarifno politiko, z različnimi načini nagrajevanja, vsklajeva-ti zaposlovanje s planom. Žal je takšnih primerov še maio in marsikje o takšni rešitvi prav nič ne razmišljajio,. temveč brezglavo zaposlujejo nove in nove ljudi.	-er
Tudi vdevalke v Tekstilni tovarni Ajdovščina so vključene v premijski sistem. Ce ne dosežejo norme ali če nepravilno vdevajo niti, premije ne dobijo
Ustvarjeni dinar-merilo
(Nadaljevanje s 1. strani) blaga, realizacija, znižanje obresti, prihranki. Razen tega pa pri premiranju še tipoštevajo izredne uspehe posameznikov pri delu ali organizaciji in le-te nagrajujejo v obliki izrednih premij in nagrad. Premije so
LANI DOSEŽENI USPEHI — LETOŠNJI NORMATIVI
Z vsakim merilom, ki velja za določen krog premirancev, hočejo doseči določen smoter. Eden izmed normativov za tehničnega vodjo, njegovega pomočnika, nadmojstra in moj-
kolektivne in posamične. Dose- stra tkalnice, za vodjo opleme-
žene uspehe točkujejo, in sicer s pozitivnimi in negativnimi točkami. Dinarsko vrednost točke pa določa delavski svet glede na to, koliko dohodka je podjetje doseglo v določenem časovnem obdobju. Vrednost točk je torej spremenljiva in odvisna od ustvarjalnega dinarja, t. j. od prodanega blaga.
Za vsako premijsko merilo je določen poseben normativ, t. j. določena je naloga, ki jo mora
nilnice, pripravljalnice in barvarne je, da na vsakega zaposlenega dnevno porabijo, t. j. vtkejo 85 votkov. Za to vodilno osebje ter vodilno osebje nekaterih drugih oddelkov je določeno, da morajo biti izkoriščene tkalske statve od 76 do 78 odstotkov. Kot rečeno, so lani v tem podjetju izkoristili zmogljivost strojev povprečno za 78,5 odstotka. To izkoriščanje strojev je torej letošnji nor-
Izgovori in resnica
premijski upravičenec izpolniti, mativ, kajti le če bodo tako iz-Upravlčen je do premije žele, koristili stroje, t. j. dosegali ko stori kaj več.	takšno storilnost, si lahko obe-
(Nadaljevanje s 1. strani) tiv ugotavlja količino delovnega prispevka posameznika. Na osnovi teh meril je potem deliti dohodek gospodarske organizacije med člane kolektiva. Torej, bistveni je dohodek. Jasno pa je, da tekači stroški delavcev nujno terjajo, da le-ti sproti prejemajo del svojega osebnega dohodka. Zato se zdi, da delavci dobivajo plače še po starem, da se kratko malo ni nič spremenilo, razen, da je postal način obračunavanja bolj zamotan in bolj zapleten. To pa seveda ni res.J' V mnogih kolektivih so se delavci že temeljito prepričali, da so njihovi osebni dohodki dejansko odvisni od dohodka delovnega kolektiva.
Povsem podoben je problem tako imenovanega progresivnega obdavčenja, če tako rečemo, osebnih dohodkov. Pri nas smo osvojili načelo, naj tisti, katerega dohodek je višji, tudi več prispeva skupnosti. To velja za delovne kolektive, to velja za občine itd. Isto velja torej tudi za vsakega posameznika. Cim več nekdo zasluži, tem več naj tudi relativno prispeva družbeni skupnosti. To načelo je veljalo tudi že do sedaj, le da so bili računi napravljeni mimo osebnih zaslužkov posameznikov. Ker sedaj posamezniki neposredno sodelujejo pri delitvi dohodka gospodarskih organizacij, se to načelo tudi neposredno pozna pri osebnih zaslužkih. Seveda pa je res, da povečano obdavčevanje občutijo šele tisti, ki imajo sorazmerno visoke osebne dohodke, katerih delež pri razdelitvi dohodka je sorazmerno precejšen.
Vsekakor je nujno potrebno, da sindikati in drugi družbeni činitelji delavcem obrazlože vse te zadeve in da se o njih porazgovore z delavci.
Poleg tega se zdi, da je zadnji čas, da posvete vsi operativni voditelji gospodarskih organizacij več neposredne pozornosti tehnični plati izračunov osebnih dohodkov. V posameznih gospodarskih organizacijah je namreč opaziti, da napravijo pri računskem delu dokaj napak. Napake pri izračunavanju osebnih dohodkov pa so kajpak politično zelo občutljive. Prav zaradi tega, ker je zaenkrat obračumvanje in izračunavanje osebnih dohodkov dokaj zapleteno in zamotano, mu je posvetiti večjo pozornost- Ni dovolj, da ugotovimo, da je sDstem obračunavanja težak in zahteven. Ce je težak in
zahteven, mu je potrebno posvečati tem več pozornosti. V nekaterih delovnih kolektivih pa je opaziti, da so na delovna mesta pri izračunavanju in obračunavanju osebnih dohodkov namestili razmeroma nizko kvalificirane uslužbence in da niso zagotovili dovolj strokovne kontrole nad njihovimi izračuni. So primeri, ko posamezni operativni voditelji kot so oddelkovodje, obratovodje, direktorji itd., nikdar ne pregledajo lista z obračuni osebnih dohodkov in ne zagotove tudi strokovne kontrole od drugih, za to pooblaščenih oseb. Posledica tega je. da ponekod dobe delavci nepravilne izračune in na nepravilnih izračunih zasnovana nepravilna izplačila. Vse to povzroča kajpak opravičeno razburjanje in negodovanje. To ima gospodarske in politične posledice. Takih posledic seveda ni mogoče zdraviti z izgovorom, da je sistem izračunavanja in obračunavanja zamotan. Ce bi ta izgovor veljal, potem bi bile vse napake pri še bolj zamotanih in občutljivih delovnih in upravnih poslih opravičljive. In vendar ni tako. Torej bo treba zagotoviti strokovno bolj kvalificirano delo
pri izračunavanjih osebnih dohodkov, zagotoviti bo treba večjo in kvalitetnejšo kontrolo in razmišljati o modernizaciji, to je predvsem o mehanizaciji teh del. Resnica je namreč, da obračunavanje osebnih zaslužkov ne bo moglo biti enostavnejše, ampak, da bo še bolj zamotano, čim temeljitejše in doslednejše bomo uvajali nagrajevanje po dedu, merjenju delovnih učinkov itd.
Končno pa ne bi bilo prav nič odveč, ampak bi bilo zelo koristno, če bi poseben organ delavskega sveta in poseben organ izvršnega odbora sindikalne podružnice sproti spremljala in proučevala gibanje osebnih dohodkov posameznih delavcev, skupin delavcev itd. in proučevala tudi spremembe v delovnih učinkih in v razpoloženju delavcev. ki jih povzročajo osebni dohodki. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je osnovna matica, ki oblikuje ekonomski in družbeni interes proizvajalca danes prav delovni kolektiv sam, da se tam oblikuje tisti del politike osebnih dohodkov, ki je najbolj občutljiv in ki je lahko najučinkovitej ši.
Roman Albreht
Za delavce, ki delajo v barvarni in apreturi Tekstilne tovarne Ajdovščina, je predvidenih pet »varnostnih ventilov«, ki vsakogar spodbujajo, da varčuje s kemikalijami in čim bolje obarva ter oplemeniti blago
tajo 100-odstotno izpolnitev plana.
Z določilom, da mora biti na zaposlenega dnevno vtkanih 85 votkov, hočejo doseči tudi smotrno zaposlovanje delavcev na delovnih mestih. Ce bodo z manj ljudmi stkali več blaga, bo porastla poraba votkov, to pa pomeni, da bo porasla storilnost dela.
MERILO ZA TKALKE: IZPOLNITEV NORME
IN KAVOSTNO BLAGO
V večini premijskih pravilnikov lahko beremo tole določilo: »Delavec, kj dela po učinku, ne more biti vključen v premijski sistem.« V premijskem pravilniku te tovarne ne najdemo takšnega določila; nasprotno, v premijski sistem so vključeni tudi člani kolektiva, ki delajo jo normi. Toda zanje je določeno drugo merilo, in sicer kakovost. Tako so vse tkalke vključene v premijski sistem. Premije lahko dobe le, ko izpolnijo norma in če izdelajo blago brez napak. Ce so tkalke slabe, niso upravičene do premije; če ne izpolnijo 100—odstotno norme, premijo izgube.
ZA ŠEFA KOMERICALE
SAMO EN NORMATIV: REALIZACIJA
Za šefa komercialnega oddelka je določen samo en normativ, in sicer realizacija blaga. Tekstilna tovarna Ajdovščina je do letos izvažala dobršen del surovega blaga. Letos, ko je izvoz zmanjšan in ko mora blago prodajati na notranjem trgu, ki je dokaj založen, je za kolektiv izredno važna prodaja blaga. V skladišču imajo namreč dvomesečno proizvodnjo in šef komercialnega oddelka dobi premijo šele potlej, če proda mesečno več blaga kot za 90 milijonov dinarjev.
Za direktorja je določeno dvoje meril, in sicer dosežena storilnost v podjetju in znižanje obresti. Normativ za znižanje obresti velja tudi Za šefa gospodarsko - računskega sektorja. Obresti smejo znašati le 330.000 din mesečno; za vsako zmanjšanje obresti dobita premijo direktor in šef tega sektorja.
KOLEKTIVNE PREMIJE — ZASILNI IZHOD
V nekaterih oddelkih, ki so sicer za proizvodnjo izredno
Sindikat in ozimnica
Na članek »Ne sindikalna trgovina« se je oglasil predsednik sindikalne podružnice državnih uslužbencev štev. 4 iz Ljubljane. V daljšem dopisu izraža dvom, če je res najbolje, da odkupujejo kolektivi ozimnico od kmetijskih zadrug in je močno zaskrbljen nad tem, da nastajajo velike razlike med cenami pri proizvajalcu in med tistimi na trgu.
Lani je njihova podružnica kupila večje količine jabolk. Štiri petine so jih odkupili od zadrug, eno petino od kmetov. H kmetom so se obrnili zato, ker so v zadrugi dvignili ceno od 45 na 65 dinarjev in so torej hoteli pri kilogramu jabolk zaslužiti 20 dinarjev. Letos pa je slišati, piše dopisnik, da odkupujejo jabolka v mariborskem okraju po 9 dinarjev, v Mariboru so pa po 25 in v Ljubljani od 30 do 35 dinarjev. Od kod torej ta razlika, se vprašuje pisec.
2e po uredbi (Uradni list FLRJ štev. 16/58) s-o samo zadruge pooblaščene za odkup kmetijskih pridelkov od kmetov. Takšna ureditev odkupa je umestna iz več razlogov. Prvič je edino pametno, da je med kmeti le en nakupovalec, da se že s tem ne ustvarja umetno veliko povpraševanje, čeprav je blaga dovolj. Drugič pa je le zadruga poklicana, da usmerja kmetijsko proizvodnjo, jo pospešuje ter z gospodarskim povezovanjem razdrobljenih kmetijskih proizvajalcev razvija socialistične odnose na vasi. Tudi zato torej menimo, naj bi delovni kolektivi kupovali ozimnico le prek zadrug in njihovih poslovnih zvez.
V marsikateri občini pa so se dogovorili s trgovskimi podjetji, da le-ta poskrbe za ozimnico. V Trbovljah, na primer, šo trgovska podjetja pristala na to, da jo priskr-be, ne da bi si računala
maržo, marveč zgolj dejanske stroške. Te pa ima tisti, k; sam kupuje ozimnico pri zadrugah. Stane ga prevoz, dobiti mora zaboje in tisti, ki se dogovarja t zadrugo, tudi nemore potovati na svoje stroške. Tisti pa, ki je doslej sam kupoval pri kmetih, ve, da ni kaj prida prihranil, ker je izgubil dosti časa in bi, če seštejemo vse stroške, marsikaj celo ceneje kupil pri zadrugi, čeprav je bite cena za nekaj dinarjev višja kot pri kmetu.
Pri vsem tem je vendar treba paziti na dvoje: Prvič je treba preprečiti, da bi si zadruge morda le zaračunavale prevelike stroške. Ce že hočejo zaslužiti, naj raje ceneje kupujejo. Drugič, pa je treba okrepiti kontrolo nad cenami v trgovini na debelo in drobno. Letos smo že močno spodbudili takšno kontrolo. Vprašanje je le, kako je ta kontrola učinkovita Po prvih znakih sodeč, se z njo še ne moremo kaj prida pohvaliti. Zanjo naj bi se občinski sindikalni sveti dosti
bolj zanimali, saj se nekateri ukvarjajo samo z organizacijo ozimnice, vnemar pa pustijo gibanje cen na živilskem trgu.
In še nekaj: C e se zdaj prav vsak sindikalni član ne bo počutil soodgovornega ter ne bo prijavil vsakega pri-
mera navijanja cen, če Občinski sindikalni sveti ne bodo takoj posredovali, brž ko bodo opazili velika nesorazmerja med odkupnimi in prodajnimi cenami, potem bo precej lepih zamisli o organiziranem vplivu na tržišče splavalo po vodi.
Še o normi na zalogo
V zadnji številki našega lista je tovariš M. S pisal o preseganju norm za zalogo.
Primer, ki ga je v svojem sestavku obdelal tovariš M. §., ni morda edinstven v tekstilni industriji. Nekaj podobnega se dogaja tudi v nekaterih kovinskih podjetjih. Na primer delavec strugar, ki je za določen dan že opravil svoje delo po normi, prične razdirati svoj stroj, ga čistiti, čeprav mu tega ne bi bilo treba delati. (V osemurnem delavniku to delo opravi večkrat.)
Dopis, ki ga nam je poslal L. S., nas opozarja, da delavci še marsikje drugje po
opravljenem delu po normi enostavno prenehajo delati, bolje bi reki; proizvajati in se 'lotijo manj pomembnih del. Temu so seveda krive večkrat tud nerealne norme. Posamezniki pa nečejo bolj presegati norm, ker se bojijo, da jih vodsvo ne bi povečalo. Seveda s takim omejevanjem proizvodnih možnosti tudi sebi prej škodijo kot koristijo. Čim več sredstev bodo ustvarili (in od vsakega proizvoda bo ostalo kolektivu del sredstev), tem več bodo lahko porabili tako, kot bo določili delavski svet podjetja.
važni, kjer pa za sedaj še niso mogli določiti normativov za posameznike zato, ker je delo tako povezano, da ni moč meriti učinka posameznika, so uvedli kolektivne premije. To je, kot pravijo, zasilni izhod. Zasilni, dokler ne bodo naišli ustreznih meril za premiranje posameznikov. V podjetju se sami dobro zavedajo, da kolektivne premije niso tako spodbudne kot posamične, vendar, če ne uvedejo premij — recimo v pripravljalnici, eks-peditu, barvarni, oplemenilnid itd., lahko tu proizvodnja zastaja in je delo ostalih članov kolektiva otežkočeno. Vendar je za dodeljevanje teh kolektivnih premij prav tako določen normativ. V barvarni, ople-menilnici, in kosmatilnici morajo delavci obarvati in oplemenititi 570 m blaga na zaposlenega dnevno. Podobni normativi so določeni tudj za druge oddelke, kjer imajo kolektivne premije.
PREMIJSKE »VAROVALKE«
Kolektivne premije bodo izračunavali kot celoto za skupino ali oddelek. Delavci, ki delajo v določenem oddelku, pa si bodo sami porazdelili premije, in sicer na sestanku ter na osnovj podatkov o delu, ki ga je kdo v določenem mesecu opravil. Vendar pa so v premijskem pravilniku uveljavili za razdelitev kolektivnih premij še tako imenovane »varovalke«. Splošen pogoj za vsakega premiranca je, da v teku meseca nima neopravičenega izostanka in da ni znašala škoda, ki jo je povzročil podjetju, več kot 200 din. Za člane kolektiva, ki so vključeni v skupinske premije, pa so dpločeni še drugi pogoji. Premije ne dobi nihče, kdor na določenem mestu ni dosegel norme, kdor je svoje delo slabo opravil, kdor je razsipal barve ali kemikalije itd.— S podobnimi ukrepi hočejo vsakogar navajat; na to, da bo svoje delo čim bolje opravil, storil čim-več, povzročil čim manj škode podjetju, kajti šele potlej je upravičen do premije.
Sploh se v tem podjetju premije in norme ter planske naloge tako prepletajo, da je skoraj nemogoče začrtati mejo med premiranjem in normiranjem. Normativi, ki so določeni za upravičenost do premije, so sicer ostri, vendar prav izpolnitev teh normativov obeta, da bo podjetje izpolnilo količinski in vrednostni plan, da lo ustvarilo toliko dohodka, kot ga potrebuje za izpolnitev družbenih obveznosti, za prejemke kolektiva in za porazdelitev sredstev na sklade. In prav ta vzajemna povezanost in odvisnost odlikuje nov premijski pravilnik v tekstilni tovarni Ajdovščina. Ves kolektiv pa odlikuje še nekaj: skorajda vsi člani kolektiva so namreč aktivno sodelovali pri sestavljanju premijskega pravilnika, pri ugotavljanju, kakšna me* rila morajo uzakoniti in kdo j# lahko vključen v premijski sistem.
Peter Dornik
Velike Lašče
V Velikih Laščah je v zadnjih letih precejšnja stanovanjska stiska. Občinski ljudski odbor je zaradi tega začel graditi stanovanjski blok. V prvem nadstropju tega bloka bodo odprli zdravstveni dom. Tudi gozdna uprava v tem kraju gradi stanovanjsko stav? bo, v kateri bodo poleg stanovanj še upravni prostori. Sodijo, da bodo s tema dvema stavbama vsaj delno omejili stanovanjsko stisko.
V. D.
J'
Zakaj je sadja »preveč«?
Koliko zgodnjih jabolk bodo odkupile kmetijske zadruge — Zakaj bi segnilo 30 do 40% sadja, medtem ko so jabolka v mestih še vedno draga— Pojdimo premišljeno po jabolka na Štajersko
Prejšnji torek so v Ljubljani prodajali kilogram jabolk Po 36 do 40 dinarjev. Ob letošnji rekordni letini sadja pa ne moremo biti zadovoljni s takšnimi cenami. Zakaj je sadje še vedno drago, zakaj ga marsikje primanjkuje? >,Slišali smo, da je sadja toliko, da ga ne bo moč vsega odkupiti,- še manj pa prodati. Zakaj torej sadje ni cenejše in zakaj nj izbira boljša? Kdo navija cene? Nekateri pravijo: zadruga. Drugi dolžijo po slovne zveze, tretji grosiste, četrti pa detajlistično trgovino. Pa bi dobili odgovor na ta vp'ašanja, smo se odločili, da si sami ogledamo ves postopek prodaje sadja od proizvajalca pa vse do potrošnika. Da že kar nr začetku povemo: slednje vprašanje nas še vedno tare, čeprav se je naš sodelavec po vrnitvi s terena prijel za glavo in vzkliknil: »Sadja je letos povsod preveč!«
Ce se v Maribor peljemo /. avtobusom, se že med potjo prepričamo o dobri letini sadja. Ne samo zaradi močno P<> vešenih vej po vrtovih, izredno dobro založenega trga v Oljj, polnih mrež in zabojev jabolk, ki j-ih prinašajo potniki v avtobus od Celja naprej, marveč tudi zaradi kupov jabolk, ki gnijejo na — gnojiščih'. Očitno je, da kmetje mečejo slaba ali odpadla jabolka enostavno na gnoj. Za kaj tako?
V Mariboru si najprej oglejmo živilski trg. Prepolne stoj ni-ce; paradižniki po 15 d'nar jev, hruške po 20—25 dinarjev jabolka pa po 12 do 20 dinarjev. Mariborčani s^ bodo lahko oskrbeli z ozimnico. To je že nekaj. Toda v mariborske-n okraju je sadja dovolj, ne le za vso Slovenijo, temveč še za lep kos naše države.
Na kmetijski proizvajalni poslovni zvezi so pretekli '-Jen znova razpravljali o odkupu. Na konferenco so prišli predstavniki vseh kmetijskih zadrug področja mariborske poslovne
dišča poslovne zveze (s kamioni poslovne zveze), embalaža poslovne zveze, in vskiladiieče-nje. (Prva razlika nastaja že ob vrednotenju stroškov za embalažo — v Ptuju jo obračunavajo Po 1.50 din n.a vsak kilogram jabolk, v Mariboru pa po 3 dinarje in pol. (Zaboj za 20 kg jabolk pa stane 350 dinarjev, vsekakor pa se ne izrabi na enem transportu). Oboji pa prodajajo jabolka, kot rečeno, po 18 dinarjev). Pr; obisku železn.--ške postaje lahko sami ugotovimo, koliko stan.e prevoz jabolk do Ljubljane ali do drugih mest. Prevoz po železnici od Maribora (Ptuja do Ljubljane) stane dinar in pol na kilogram do Reke pa zaradi cdanizacijo, (ker so štajerska jabolka oolj ali manj okužena s kaparjemi Pa 3 dinarje. Tako torej jabolka ne bi smela biti v Ljubljani dražja kot 21 do 25 dinarjev. Ker smo ugotovili, da grosist (v Ljubljani »Sadje in zelenjava«) prodaja jabolka detajli-stu po 21 dinarjev, vemo, da so vse previsoke cene nastale za-
je. Pravijo, da je tisto, kar prodajo, le kapljica v morje.
Podobno je v Ptuju. Na pre-vvemnem skladišču poslovne zveze je živahno kot v panj u. Predstavniki zadrug oblegajo poslovno zvezo kot trdnjavo', prosijo, naj jim pošlje emoa-lažo, kamione .. . Nihče ne govori mimo, vsakdo misli, da bo z glasno besedo več dosegel. Na poslovni zvezi pa odgovarjajo: »Nimamo«, »Ne moremo« in podobno. Samo ena zadruga tDe-sterniik) je že odkupila 35 vagonov jabolk, lahko pa bi odkupila
tudi poslovne zveze, ne sain-j komisijski prodajalec sadj-, prevzetega od zadrug, usmerjale gospodarske organizacije (oziroma njihove komisije za nakup ozimnice za člane delovnih kolektivov) k zadrugam, ki imajo dovolj sadja. Seveda, to bo veljalo predvsem za zimsko sadje in za druge kmetijske pridelke, ki pridejo v poštev za ozimnico, vendar pa mnogi nakupujejo tudi zgodnje sadje. Zakaj bi ga morali plačevati po 18 dinarjev, če ga kupijo neposredno od zadrug? Tedaj so
še 65 vagonov (pravijo, da pre- s« zedinili, da bodo javno kriti-
Letos bomo imeli tudi rekordni pridelek grozdja in toliko več kot druga leta bodo vinogradniki pridobili vina. Proizvajalci pa še niso prodali niti lanske letine, v gostilnah pa dobimo slabo vino, ki je hkrati tudi drago, kot še nikoli. Sadnih sokov pa kljub temu ni dovolj. Zadružno podjetje Slovenske gorice iz Ptuja se je pripravilo: naročili so za cel vlak vagonov - cistern za prevoz vina. V to so vložili težke milijone in čeprav bo podjetje cisterne res potrebovalo, pa vendar drži, da že štiri mesece samevajo na stranskem tiru. Jabolčnika pa letos nihče ne odkupuje; ali ne bi bilo moč tako urediti, da bi sadjarji dobili vsaj eno cisterno, ki bi z njo vozili to zdravo, sladko pijačo v Ljubljano in na druga tržišča in jo tam poceni prodajali...
zveze. Sporazumeli so‘ se za odkupne cene: industrijsko sad-
dni bi to moralo biti urejeno — toda ni. Jabolka, paprika, pa-
je (neobrana, obtolčena j a bo.- jradižniki in drugo še vedno
ka) bodo odkupovalii po 4 dinarje za kilogram, obrano sadje p» po 9 dinarjev. Domenili so se tudi za odkupno ceno krompirja: kupovali ga bodo po 8 d nar jev za kilogram. Ta cena je realna glede na letošnji pridelek in bo spodbujala proizvajalce, da bodo hektarski donos povečaJi.
Sadja je pa preveč. Domači trg je prenasičen z njim, v druge republike pa ga prodamo vse premalo.
Ob tolikšni ponudbi lahko zadruge upravičeno zahtevajo od kmetovalcev le dobro sadje, »o je prebrano, in takšno, ki je dobro za prevoz. Mnoge zadruge delajo že pri tem napako. Nekatere so že preplačevale ce-io industrijsko s-adje, jabolka pa sortirale šele pri odkupu. Pra ’ letošnja letoma — poznavalci trdijo, da je bila podobna letina pred štiridesetimi leti, toda še tedaj ni sadno drevje obrodilo tako kot letos — pa bi morala končno normalizirati trgovino s kmetijskimi pridelki in poučiti sadjarje. Včasih so kme bovatoi dobili domov kalupe, po katerih so morali sortirati jabolka po velikosti, vsako jabol-kn pa posebej obrisati. S-meglica se ni smela poznati na jabolku. Moralo se je svetiti, kot da je namazano z oljem, kljub temu jabolka niso bila draga. Zakaj je danes dovolj, da ločijo le odbrano jabolko od obtolčenega, na koncu pa mora potrošnik plačati za povprečno kakovost trikrat več, kot so ga odkupoval ci?
Nekateri upravniki zadrug majejo z glavo in pravijo: »Kljub vsem posvetovanjem nismo bili dobro pripravljeni na odkup in zdaj sproti odpravljamo napake, kakor pač vemo n znamo.«
Vendarle večina zadrug odkupuje prehrano sadje po dogovorjeni ceni. Potrošnik se n’ spušča v analizo odkupne cens ker je zanj glede na prodajne cene, katerih je navajen, nitk,; Zanj je važnejša prodajm •fcaz.
Na poslovni zvezi v Maribor., in Ptuju prodajajo po 9 dinarjev odkupljena zgodnja jaboik. Po 18 dinarjev, franco vag-Postaja Maribor ali Ptuj. Str, ske opravičujejo takole: poslov ha zveza, ki nastopa kot komi-sionar, takoj ob prevzemu ra bolk prizna zadrugi tri dimrit ^ njene stroške pri odkup j °®tale stroške pa povzroči pi'e vez jabolk od zadruge do skia-
prodajajo s pretiranim zaslužkom (ki si ga deli maloprodajna mreža z branjevkami), čas je že, da občinski ljudski odbori odločneje posredujejo dn primerno kaznujejo vsak primer zaračunavanja več kot 15 odst. marže, kot so jo dovolili na zadnjem dogovoru na okrajnem svetu za blagovni promet v Ljubljani. Sploh pa se ne b mogli strinjati s 15 odst. marže
t ranih, sortiranih jabolk), toda poslovna zveza ne mor« vsega tega prevzeti. V Vito marcih je dva dni stalo pred zadrugo nad 30 kmečkih voz, polnih jabolk, ki jih zadruga ni mogla odkupiti... Na območju kmetijske zadruge Juršinci je sadja za 40 vagonov. Ce ne bi bilo toče, bi ga bilo še več, toda nihče se ne pritožuje nad točo, saj še tega sadja ne morejo odkupiti in prodati. Nimajo embalaže, poslovna zveza pa tu-ci sicer ne more s svojimi avtomobili sproti odvažati vsega, kar odkupi. S svojim traktorjem pa zadruga ni mogla prevažati jabolk, ker na poslovni zvezi nimajo dovolj ljudi, da bi ga lahko sproti prevzemali. Koinčn-o pa — vsega sadja nr morejo sproti prodati. Kam ga prodajajo, pa sploh nočejo povedati, češ če ho to objavljen3 v časopisih, bodo pridrveli tja še drugi ponudniki.
Po vsem tem je res mogoče, da bo letos segnilo 40 odstotkov zgodnjih jabolk, o katerih j e beseda. Kmetje in, družbena kmetijska posestva imajo že vso posodo polno jabolčnika, le tega pa letos nihče ne odkupuje. Vsega ne morejo prekuhati v žganje. Preostalih jabolk ne morejo uporabljati niti za krmo, saj ponekod pravijo, da so se že prašiči preobjedli sadja.
Vsiljuje se vprašanje, kdo js kriv vsega tega. Dovolj je, da se spomnimo, da so sadjarski strokovnjaki že v.mesecu maju opozarjali, da je letos pričakovati bogato sadno letino. Samo mesec pozneje so znova opozarjali, da bo letos izredno bogata sadna letina. Sadno drevje pa 'e obrodilo še bolj, kot so predvidevale najbolj optimistična napovedi. Današnje stanje na terenu pa dokazuje, da niti kmetijske zadruge niti poslovne zveze niso bile pripravljene na tak pridelek in na odkup: primanjkuje jim embalaže, prevoznih sredstev, skladišč ... Tudi prodajna mreža ne deluje tako, kot bi morala. Res, zadružna zveza skrbi, da bo izpolnjen načrt izvoza, toda odkupovala ho le zimska jabolka. Na vprašanje, zakaj šepa odkup zgodnjih jabolk, smo dobili na republiški poslovni zvezi v Ljubljani odgovor, da potrošnik pravzaprav ni zainteresiran na zgodnjih vrstah sadja, pač pa na zimskih, ki pa jih bodo na no -vih plantažnih nasadih kmalu pridelali toliko, da jih bo dovolj za domači trg in za izvoz. S takšnim odgovorom ne moremo
zirali vse tiste poslovne zveze, k, bodo skušale na račun po-tiošnika zaračunavati maržo. Čeprav se to dogaja, takšne kritike še nismo zasledili.
Ne trgovinska zbornica in ne tržne inšpekcije pa niso opravile svoje vloge pri kontroli trgovine na drobno, kajti levji delež krivde, da je zgodnje sadje tako drago v mestih in dndu-sTijskih središčih, ima nedvomno le-ta. Sadje in povrtnina bi morala biti cenejša. Tako bi se tudi potrošnja povečala in konec hi bilo izgovorov, da je sadja »preveč«. Potrošniki si želijo, da bi ga bilo sleherno leto toliko.
Letos pa se je izkazalo, da pridelka ne znamo izkoristiti, teda tega ni kriv potrošnik!
Danilo Domanjko
POČITNIŠKA KAZGLEDNICA
Fiesa vedno bolj postaja nekakšen center počitniških domov delovnih kolektivov ob slov. morski obali. Lepa morska plaža v prijaznem zalivu, ki ga obdajajo zelena pobočja, posejana s samotnimi hišami, poleg tega pa še posebna mikavnost — ljubko sladkovodno jezerce komaj nekaj korakov vstran od morske obale — vse to so odlike tega našega lepega obmorskega kraja. Svoje počitniške domove imajo v Fiesi že delovni kolektivi ljubljanskih p odjetij »Tehnometala«, »Litostroja«, »Mladinske knjige« in Kartonažne tovarne, pa tudi že kolektivi iz Velenja, Krope itd. Samo iz »Litostroja« je letos preživelo svoj letni oddih v Fiesi okoli 1500 delavcev in nameščencev
SADJE JE PREDRAGO
K stališču republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev o preskrbi s sadjem
Prejšnji teden je republiški odbor sindikata kmetijskih delavcev Slovenije na svoji seji razpravljal o odkupu kmetijskih pridelkov, o prodajni ceni sadja in zelenjave in o presk-r-
iii še draže). Zadruga je napravila dober posel, hkrati pa ustregla sterilnim potrošnikom. Tedaj pa se je vmešal občinski ljudski odbor: zadrugi je naložil za vsak prodani kamion ja-
-pni jaholkiah, ker je še vedno biti zadovoljni vse dotlej, do-
pre visoka.
Poslovne zveze imajo torej neomejene količine sadja. V Mariboru primanjkuje skladišč, sicer pa v Ptuju in Mariboru
kler bo zgodnje sadje v mestih in industrijskih središčih tako drago in dokler ne bo na trgu acbrega sortiranega sadja. Razumljivo je, da sadja ni mo'*
trdijo, da imajo dovolj embala- uživati v neomejenih količinan,
že. Prav nasprotno pa slišimo na kmetijskih posestvih in zadrugah: ker nimajo dovolj embalaže, je odkup sadja slab m poslovne zveze ga počasi prejemajo.
Na kmetijskem posestvu Košaki z ne preveselim obrazom ‘kažejo polne trte y vinogradih, polna drevesa v sadovnjakih. Kako bodo vse to prodali? Industrija, ki je predelovala sad je, letos skoraj nič ne odkup a-
toda prav zaradi tega bi se mo rala zadružna zveza bolj zavzeti' ;,a razširitev predelovalne industrije, ki naj bi predelala odvečno sadje in ga prihranila potrošnikom za zimo. In storiti karkoli je v njeni moči, tako da bi potrošnik poceni kupil tudi zgodnje sadje.
»Trgovski« trgovina
če bi vprašali trboveljske gospodinje, kako je trg založen z zelenjavo in drugimi kmetijskimi pridelki, bi ga najbrž preveč ne hvalile. Prej bi se pritoževale, da ni tega in onega, da je ob tej letini drago ira podobno.
Eno izmed podjetij, ki skrbi za to, da bi na trgu ničesar ne manjkalo, je tudi »Vitamiftka«, podjetje s sadjem in zelenjavo. Torej leti nekaj graje trboveljskih gospodinj tudi na njegov rovaš.
Upravičeno?
Pred dnevi je zadružna poslovna zveza iz Šmarja pri Jelšah napisala »Vitaminki« pismo, v katerem mu je ponudila, da bi tudi od tam zalagali trboveljski trg s sadjem in kmetijskimi pridelki.
Pobuda, vredna pohvale, čim večja bo namreč ponudba, tem nižje bodo cene. To je staro pravilo.
In iz »Vitamdnke« so odgovorili — da je trg že dobro založen in da se zato za dobro voljo prav lepo zahvalijo ...
Vmes so morali poseči iz občine. »Ja, starih dobaviteljev, ki so nam lani pomagali v sili, ko je bila slaba letina, ne moremo pustiti letos na cedilu..so odgovarjali v »Vitaminki«.
Potlej so se le zmenili: kupi od tistega, ki proda ceneje. Proizvajalci tudi lani niso poznali prijateljstva dn so zato, ker je bilo blaga malo, le-tega tudi drago prodajali. In zdaj bi potrošniki plačevali draže samo zaradi »lepih oči« dobaviteljev?
Prav imajo! Trg pač ne pozna prijateljstva. Če je blaga malo, ga moraš drago kupiti, če ga hočeš imeti. In nasprotno smo zdaj potrošniki na konju (naj bi vsaj bili) in kupimo od tistega, ki da ceneje.
Kaj pa pravijo k taki »gospodarski« politiki »Vita-minfce« organi upravljanja tega podjetja in njegova sindikalna organizacija?
bi z ozimnico in sprejel naslednja stališča:
Naše mesto in industrijska središča so dobro založena s sidjem in zelenjavo. Toda prav glede na ogromne količine so cene na trgu zdaleč previsoke. Pred nedavnim so na repuDii- Republiški odbor sodi, da take
ški poslovni zvezi v Ljubljani razpravljali o odkupu. Tu so se načelno sporazumeli, da bodo
Sir
....i-u.o bogato so lir us,..: letos obn,
iii e na novci.i plantažnem nasadu zadružnega gospodarstva v Košakih pri Mariboru. Sadjar skrbi že za prihodnji rod, toda mi se vprašujemo:	»Le po čem bomo letos kupo-
vali hruške?«
cene nis» pogojene z dejanskimi stroški, ki nastanejo med prevozom sadja od proizvajalca do potrošnika.
Razen že sprejetih sklepov o preskrb?z ozimnico (t. j., da naj bi sindikalne organizacije v podjetjih same pripravile embalažo in se neposredno domenile o nakupu s kmetijskimi zadrugami dn posestvi) je republiški odbor sindikata kmetijskih delavcev pozval vse delovne kolektive tistih družbenih kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ki imajo velike količine sadja, naj bi sami pripeljali sadje i*. trg, pr; čemer naj bi jim nudili vso pomoč občinski ljudski odbori. Delovni kolektivi teh posestev in zadrug naj bi ponudili jako'ka za ozimnico neposredno delovnim kolektivom v industrijskih centrih, in sicer po najndžji ceni.
Ta poziv ni naletel na gluh« ušesa, vendar pa zadruge nr morejo te želje uresničiti, ke; nimajo embalaže niti lokalov v industrijskih centrih. Težav” b: se zelo zmanjšale, če hi jn-li posamezni ljudski odbori vei razumevanja. Praksa pa kaže da občinski judski odbori obremenjujejo zadruge in kmetijska posestva s številnimi taksa mi, stojninami in drugimi dajatvami, če prodajajo sami na trgu. Kmetijska zadruga Rače je prodajala jabolka v Crikve-niei po 45 dinarjev (drugi pa so jih prodajali po 50 dinarje:'
bolk 30.000 dinarjev takse, zate danes zadruga ne vozi več sadja v Crikvenico in jabolka so zopet po 50 dinarjev, lahko pa bi bila ob vsej jadranski obali kakor tudi v drugih delih države po 4o dinarjev in bi ph ne primanjkovalo.
Občinski sindikalni svet v Ptuju je že pozval občinske sindikalne svete v večjih mestih in industrijskih središčih Slovenije, naj bi žbrali prijave zainteresiranih sindikalnih podružnic, ki bi si rade nabavile ozimnico. Ta sindikalni svet bi jim pomagal po nizki ceni nabaviti jabolka in druge Kmetijske pridelke za ozimnico.
Nekatere zadruge pa se že pritožujejo nad sindikalnimi organizacijami, nakupovalci za bolnišnice itd., ker odkupujejo
jabolka neposredno od kmetov, plačujejo nad dogovorjenim: cenami, zato pa niti ne dobe obranih in sortiranih jabolk. Toda če bodo kmetijske zai druge hotele ustreči sebi in potrošnikom, ne bodo smele trdovratno prodajati jabolk tudi sindikalnim podružnicam po 18 dinarjev (da ne bi sami sebi zbijali cene«), temveč tako, kot delajo že nekatere zadruge in kmetijska posestva, nuditi zgodnja jabolka vsaj po 12 do 13 dinarjev za kilogram, zimska pa po 25 dinarjev (ki jih bodo menda odkupili po 18 dinarjev) To pomeni, da naj bi zaračunavale le svoje dejanske stroške.
To je edina pot, da bomo preprečili gnitje večje količine sadja in ga posredovali potrošnikom po ceni, ki bo realna glede na letošnji pridelek.
Republiški odbor sindikata kmetijskiih .delavcev je prav tako pozval proizvajalce, naj skušajo sami predelati čimveč sadja v sadne sokove in jih nuditi potrošnikom po primerni ceni.
Na kmetijskih posestvih so sicer napravili precej jabolčnika, sedaj pa. jim je zmanjkalo posode. Tudi kmetje imajo velike količine jabolčnika in ne vedo, kam z njim, kajti posodo hranijo za vino. Jabolčnika pa letos nihče ne odkupuje. Od kupovali pa bi ga lahko (in sicer jabolčnik, k; ima od 10 d; IZO/o sladkobe) po 12 do 15 dinarjev za liter. Torej v vseh mestih hi ga ;ahko prodajali po 20 do 30 dinarjev. Toda gostin stvo zanj ni zainteresirano, čeprav se toliko govori o pomanjkanju sadnih sokov. Predelovalnic sadja pa skoraj nimimo Vsekakor bo tu potrebno nekaj ukreniti:	obnoviti proizvodnjo
brezalkoholnih pijač vsepovsod kjer so jo opustili. Sicer pa, čs govorimo o tem, moramo pri znati, da je to. že nekoliko po zno in velja le za v prihodnje Dejstvo je, da smo že lani govorili, da je 'potrebno uredili predelovalnice sadja, toda žal je ostalo le pri besedah. Se več, še tiste predelovalnice, ki smo jih Imeli, smo večidel ukinili.
Vseh zgodnjih jabolk pa m moč sproti prodati. Ta jabolka pa »ne čakajo«. Preostane le, da jih uporabimo za. jabolčnik, toda prav na to niso pripravljene niti zadruge niti kmetijska posestva. Nimajo namreč ne sredstev, ’ s katerimi hi lahko ohranili jabolčnik, da bi ostal
sladek, ne dovolj posode. Čeprav je že pozno, vendarle š« ni prepozno, da se ne bi dalo še marsikaj rešita.
Sindikati sodijo, da je predvsem potrebno za to zainteresirati občinske ljudske odbore in gostince. Dejstvo je, da se prav gostinstvo vztrajno upira prodaji sadnih sokov. Zakaj? Izgovarjajo se, da je promet premajhen, da se jim ne izplača in s tem v zvezi — naj odkrito povemo — da premalo zaslužijo. Toda dokler bomo pr; prodaji sadnih sokov iskali samo dobiček, in sicer velik (kot ga ima gostinstvo od prodaje vina in žganja), vse dotlej bodo vsi napori, za zatiranje alkoholizma in za večjo potrošnjo sadnih sokov ostali le lepe, a žal prazne besede.
Če pa danes govorimo o ogromnih količinah jabolčnika, se moramo nujno vprašati, zakaj sladkega jabolčnika ne prodajajo v obratih družbene prebrane, menzah itd. Zakaj ne b! gospodarske organizacije istočasno, ko nabavljajo ozimnico za svoje člane, nabavljale sladkega jabolčnika. Ali lahko pri tem kaj pomagajo poslovne zveze?	D. D.
1 J I 1
Direktor vinogradniškega zadružniškega posestva Košaki v razgovoru s tajnikom mariborskega okrajnega odbora sindikata kmetijskih in gozdarskih delavcev: »Tudi slive so letos odlično obrodile, toda kaj, ko ne vemo, kam bi jih prodali! Prekuhali jih bomo pač v žganje, ker nam bo žganje ravno napolnilo vse posode, ki jih imamo!«
»POSREDOVALI
BOMO«
Občinski sindikalni svet ; Ptuju nam je poslal prepis pisma, katerega je naslovil na občinske sindikalne svete Jesenice, Trbovlje in Zagorje. V pismu pravi tole:
»Po pismu republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, v katerem je rečeno, kaj je treba storiti, da bodo člani kolektivov v mestih in industrijskih središčih najceneje nakupili ozimnico in druge kmetijske pridelke, je občinski sindikalni svet v Ptuju razpravljal o trgovini in ugotovil, da v nekaterih naših središčih potrošniki drago plačujejo sadje, čeprav je v mariborskem okraju in drugih zahodnih predelih naše države dobro obrodilo. Visoke cene sadja ne znižujejo le življenjsko raven potrošnikov, temveč zmanjšujejo tudi potrošnjo, tako da obstaja nevarnost, da bodo propadle večje količine sadja.
Kmetijske zadruge v ptujski občini odkupujejo obrano zgodnje sadje po 9 din, le-tega prodajajo kmetijskim proizvajalnim poslovnim zvezam in grosističnim podjetjem po 12 din. Kako bo z zimskim sadjem, še ne vemo, ker še ni zrelo in ga seveda tudi ne odkupujejo.
Sindikalne podružnice oziroma delovni kolektivi lahko za svoje člane kupijo sadje po nižji ceni neposred-dno pri kmetijskih zadrugah.
Občinski sindikalni svet v Piuju bo rad posredoval pri kolektivih kmetijskih zadrug Ptuj, Desternik, Trnovska vas, Vitomarci, Juršinci in Kmetijskega gospodarstva Plazar-Vurberg pri Ptuju. Ce bi delovni kolektivi radi nakupili zgodnje in zimsko sadje, jih opozarjamo, naj si sami oskrbijo embalažo, ker je kmetijske zadruge nimajo dovolj.
POSREDOVANJE DELA
DRUŽBENA SLUŽBA
Dolge razprave o bodoči podobi službe posredovanja dela so končno dobile svojo obliko v prvem osnutku zakona o organizaciji in finansiranju službe posredovanja dela.
Sedanja služba ima precej Slabih strani, ki pa ne izvirajo toliko iz nje same kot iz vloge, ki ji jo je družba doslej priznala. Organi posredovanja dela naj bi ne bili poslej zgolj nekakšni distributerji delovne sile, ki jih v podjetjih upoštevajo le, če se jim tako zdi. Postali naj bi organ, ki bi imel moč tudi dejansko' poseči v politiko zaposlovanja, ki bi skrbel za eno izmed sila občutljivih področij našega gospodarstva. Vsako zaposlovanje povzroča večje potrebe po komunalnih napravah, zahteva preskrbo trga z večjimi količinami blaga itd. Ce torej zaposlevanje ni vsklajeno, če se odmika od proporcev družbenega plana, potem se to najbolj pozna na standardu zaposlenih. Zato zaposlovanje ne more biti zgolj stvar delavskih organ ov upravij anj a podj eti j, marveč mora prevzeti skrb zanjo organ precej širših pooblastil, kot pa jih je imela sedanja služba posredovanja dela.
Biroji naj bi proučevali, koliko je takih, ki sedaj iščejo delo in koliko jih bo v naslednjih letih iskalo zaposlitev. Obenem naj bd pomagali tudi mladini pri izbiri poklica. Prav tako naj bi pomagali tistim neza-
V osnutku novega zakona je predvidena precejšnja razširitev pooblastil organov za posredovanje dela — Socialistični sektor gospodarstva je na novo zaposlil 79% ljudi več, ko! je predvideva! plan
poslenim, ki že dlje ne morejo dobiti dela, da se usposobijo za drug poklic, ali sj pridobe višjo strokovno usposobljenost. Tako kot doslej naj bi tudi v bodoče pomagali gospodarskim organizacijam prj iskanju delavcev in uslužbencev toda pri tem pazili na določila družbenega plana o zaposlovanju novih delavcev in o produktivnosti. Razen tega pa bodo nezaposleni uveljavljal prj teh organih tudi v bodoče vse pravice, ki jim pripadajo za časa nezaposlenosti.
Graditev vodovoda v Rušah
Gradnja vodovoda v Bistrici pri- Rušah bo kmalu končana. Za gradnjo tega vodovoda so po nepopolnih podatkih porabili okrog 16 milijonov dinarjev. Preko deset milijonov je prispevala tovarna »Tobi«, ostala sredstva pa občinski ljudski odbor in Tovarna dušika. V tem letu bodo predvidoma napeljali vodo v oddaljeno naselje Bezene, ki prav tako nima v zadostnih količinah zdrave pitne vode.	G.
TISTI IZ »INDUSTRIJE«
Pred kratkim sem bil na konferenci predstavnikov kmetijskih zadrug odkupnih podjetij in odbornikov večjih sindikalnih podružnic. Razpravljali so o odkupu in prodaji živine, cenah mesa, ozimnici itd. Zdi se mi, da so take konference potrebne prav zavoljo tega, da se zastopniki kmetijskih proizvajalcev, odkupnih in drugih podjetij in predstavniki sindikatov pogovore o enotni akciji, ki naj bi zadovoljila proizvajalce in potrošnike. Vendar mi ob tej priložnosti nekaj ni bilo všeč. Razgovor je namreč tekel o ceni živine, ki jo plača zadruga kmetu, le-ta pa jo vnaprej proda mesarskemu oziroma drugemu odkupnemu podjetju. Seveda- tako posredovanje stane. Od kilograma žive teže dobi nekaj dinarjev kmetijska zadruga, nekaj pa še menda kmetijska proizvajalna poslovna zveza za tista dela, ki jih opravlja za več zadrug na svojem področju. Neki sindikalni odbornik je na tej konferenci menil, da se mu ne zdi prav, da sta dva posrednika med proizvajalcem in potrošnikom. Sodil je, da to posredovanje mora plačati potrošnik in predlagal, naj bi bilo posredovanje čim cenejše.
Zdi se mi, da to na konferenci niso najbolj razumeli predstavniki zadružnih organizacij. Vsaj tako se je dalo razbrati iz njihovih odgovorov. Dejali so, da nas to nič ne briga, da mora zadruga dobiti svoje itd. Dostavili so še, da so to tisti, ki to razlagajo iz »industrije«, ki te probleme manj poznajo.
Menim, da so takt odgovori in pojasnila zgrešena, še manj pa primerna pri' razgovorih o tako važnih vprašanjih, kot je cena živine in mesa, o katerem je bilo že precej razprave, toda brez večjega uspeha. Ne trdim, da ti iz »industrije« do potankosti poznajo vso tehniko poslovanja odkupa živine, vendar mislim, da potrošniku pač ni vseeno, če je zaradi dragega posredovanja potrošno blago precej dražje. To pa je tisto, kar prav gotovo zanima potrošnika, pa tudi tistega, ki je iz »industrije«. Zakaj posredniki prejemajo denar in kaj so za to napravil', da da ta denar zaslužili je vprašanje, na katerega želijo odgovor tudi tisti iz »industrije«.
Vinko Langerholc
Organi posredovanja dela bodo posebej vodili evidenco o takih delovnih mestih, na katerih se lahko zaposle invalidi, o prostih mestih za učenje vajencev, ustanavljali bodo in nadzirali ustanove za ustanovitev, strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo oseb, ki iščejo zaposlitev itd.
2e teh nekaj nalog kaže, da bo morala biti služba posredovanja dela zgrajena drugače kot doslej. V osnutku je predvideno, da bodo v občinah biroji za posredovanje dela, v manjših lahko samo poverjeništva, lahko pa tudi več občin ustanovi en biro. Biroji naj bi bili tudi prj okrajnih ljudskih odborih, pri zveznem in pri republiških izvršnih svetih. Tako bi bila služba posredovanja dela organsko od vrha do tal povezana celota.
Da h; dobila služba posredovanja dela tudi družbeno veljavo, jev osnutku predvideno, da bi morala podjetja sporočiti biroju vsa prosta delovna mesta, posebej taka, na katerih je moč zaposliti ljudi z manjšo delovno sposobnostjo, vsa prosta mesta za uk vajencev in tudi tista, ki jih razpisujejo z natečaji. Odveč je naglasiti, da gospodarske organizacije in ustanove ne bodo smele zaposliti nikogar brez predhodnega soglasja biroja za posredovanje dela. Na svojo pest pa bodo smeli za-
upravni odbori devetih članov Tretjino od njih naj bi imenovali pristojno sindikalno vodstvo, drugo tretjino zbor proizvajalcev, enega predstavnika zavod za socialno zavarovanje, ostale pa ljudski odbor. Ta imenuje tudi predsednika upravnega odbora. Mandat naj bi trajal tri leta, vsi so imenovali svoje predstavnike, pa jih lahko tudi odpokličejo.
Tako hi imel; sindikati in zbori proizvajalcev možnost ne-posrednega vpliva na politiko zaposlovanja, obenem pa bi bila še močneje naglašena pomembnost te družbene službe.
V. J.
Naša prva povojna hidrocentrala Mariborski otok med graditvijo
Od prve do tretje turbine
i
Ob desetletnici prve po vojni zgrajene elektrarne
Elektrarna Mariborski otok je. bila prva velika elektrarna, ki smo jo v Jugoslaviji zgradili po vojni z našimi močmi in sredstvi. Načrte za to elektrarno so sicer izdelali že pred prvo svetovno vojno, vendar jih niso začeli uresničevati vse do leta 1942, ko je okupator predvidel v Mariboru tovarno letal, v Stmišču pa tovarno aluminija. Ker elektrarna Eala (ta je začela
posliti koga le takrat, kadar obratovati pred prvo svetov-
bodo iz biroja sporočili, da ni majo v evidenci nikogar, ki bi odgovarjal za tisto delovno mesto. Tudi delavec se bo lahko dogovarjal za zaposlitev v drugem podjetju le takrat, če bo prosto delovno mesto sporočeno biroju in če biro v 24 urah po prejemu prijave tja nj poslal nikogar drugega.
Biroji za posredovanje dela bodo organi z družbenim upravljanjem. Vodili naj bi jih
no vojno in je bila takrat prva večja hidroelektrarna na slovenskem ozemlju) ne bi mogla več kriti potreb po električni energiji, se je okupator odločil za gradnjo elektrarne stebrskega tipa. Nemci gradnje niso končali. Ob umiku pa so odvlekli strojno opremo in s seboj odnesli vse načrte- Zaradi velikanskih potreb električne energije smo v 1945. letu nadaljevali z grad-
njo elektrarne. Graditelji so imeli obilo težav, kajti ostali so brez načrtov, izkušenj in materiala. Nastalo je podjetje Hidromontaža (za montažo elektrarn), Tovarna »Rade Končar« je izdelala prvi tovrstni generator, ki je bil sploh prvi izdelan v Jugoslaviji. Pri gradnji je sodeloval tudi kolektiv Metalne, ki je začel izdelovati hidromehansko opremo itd.
Elektrarna je začela obratovati leta 1948. ko so spustili v pogon prvi agregat. Pri svojem delu je imel kolektiv te elektrarne precej težav zaradi nezadostne opremljenosti elektrarne, saj se je dokončna izgradnja precej zavlekla. Zato so morali člani kolektiva, in delavski svet vložiti precej truda, da je nepopolno opremljena elektrarna obratovala v redu.
Kljub prizadevanju in skrbi organov upravljanja pa elektrarna še ni povsem opremljena. Manjka še vedno tretji agregat v prvem turbinskem stebru. Pripravljeni so že turbinski deli in tehnična dokumentacija, in prav gotovo bo v najkrajšem času prišlo do montaže tretjega agregata- Ko bo le-ta vgrajen, bo imela elektrarna svojo polno projektirano moč 72.000 kilowat
amperov. Sele takrat se bo lahko povsem vključila v obratovanje z ostalimi dravskimi elektrarnami.
Od leta 1947. pa do lani je elektrarna »Mariborski otok« proizvedla že 1,513-078 kilo-vvatnih ur. Sedanja letna proizvodni a_ elektrarne pa znaša 10% skupne proizvodnje elektrogospodarstva Slovenije, kar je pomemben prispevek k našemu gospodarstvu.-
Nekaj pomembnih odlokov
delavskega sveta celjske Zlatarne
Stalna praksa?
V zadnjem času so sindikalne organizacije priredile v podjetjih razgovore o gospodarskem stanju in gospodarjenju, in sicer večidel še' preden ie delavski svet razpravljal o polletnem obračunu go-
Predsednik delavskega sveta in direktor podjetja sita ,v skopih besedah povedala, koliko je kolektiv ustvaril čistega dohodka in kako bodo ta sredstva razdelili, Omenila sta nekaj problemov podjetja in na-
spodarske organizacije. Neka- posled pristavila, da bodo
tere podružnice so take sestanke pripravile dokaj malomarno. tako da so bili razgovori po poslovnem poročilu podjetja v glavnem pri kraju.
Nekako tako je bilo tudi na zadnji polletni konferenci sin-
lahko delavci v razpravi navedli vse tisto, kar sita onadva pozabila. -.
To polletno konferenco sov »Obrtniku« priredili potem, ko je delavski svet že razpravljal o polletnem obračunu; sindikalna podružnica pa po-
dikalne podružnice v podjetju prej ni priredila nobenih raz
»Obrtnik« v Ljubljani. Na tej konferenci naj bi se med drugim tudi pomenili o polletnem gospodarjenju podjetja.
Pobuda od zgoraj
(Nadaljevanje s t. strani) ca, istočasno pa naj bi pripravljali ustanovitev obratnih svetov tudi drugod. Popustili so >ravzaprav pritisku Hrastničanov, ki so naglašali, da ni sestanka, na katerem ne bj govorili o tem, da je treba dati Hrastniku večjo samostojnost.
To težnjo se vsekakor da razumeti, saj je bil rudnik v Hrastniku nekoč samostojno podjetje. Bati se je le, da bi v razpravah o obratnih delavskih svetih prav te težnje ne prevladale, namesto da bi se razprava sukala okoli osrednjega vprašanja, kako bi ustanovili
obratne svete, da ne hi doživeli usode komisij delavskega sveta, kaj kaže že sedaj storiti, da bi z obratnimi sveti sprostili široko pobudo neposrednih proizvajalcev v prizadevanjih za boljše upravljanje, gospodarjenje in proizvajanje. Od obratnih svetov pričakujemo namreč predvsem to, da bodo smotrneje gospodarili, kot je doslej mogel gospodariti osrednji delavski svet.
Povsem napak pa bi bilo misliti, da bodo samo z ustanovitvijo obratnih svetov zagotovili demokratičnejše upravljanje rudnika. Ce jih bodo pustili, da
Gozdno
gospodarstvo
BLED
DOBAVLJA NAJKVALITETNEJŠI SMREKOV LES ZA ŽAGE IN CELULOZNE TOVARNE. POSEBNO UZBRANO KVALITETO SMREKOVEGA IN MACESNOVEGA LESA PA DOBAVLJA ZA NAJFI-NEJSO LESNO PREDELOVALNO INDUSTRIJO: ZA PROIZVODNJO GLASBIL, ČOLNOV, OPREME LADIJ, ŠPORTNEGA ORODJA, AVIJONOV, FURNIRJEV, LUŠČENEGA FURNIRJA ZA EMBALAŽO IN DRUGO
A po NAROČILU KROJI DOLŽINSKI LES ZA JAMBORE. PILOTE, DROGOVE, I. DR
PREVOZE VRŠI Z LASTNIMI PREVOZNIM) SREDSTVI DO KUPCA ALI DO ŽELEZNI OE. VSE SORTIMENTE PRODAJA PO DNEVNIH VELJAVNIH CENAH.
se bo vsak izmed njih oblikoval po svoji podobi, se bo bržčas zgodilo isto kot s komisijami delavskega sveta: ali bodo zaspali ali pa bodo v njih začele prevladovati lokalistične in avtonomistične težnje. Dati jim je treba dovolj široko osnovo za gospodarjenje, istočasno pa skrbeti, da v obravnavanju posameznih vprašanj ne bodo videli samo svojega obrata marveč koristi vsega podjetja.
Prav gotovo pa ne bi bilo odveč, če bi prav ob/tej priložnosti premislili tudi vzroke, zakaj komisije delavskega sveta niso izpolnile pričakovanj. Izsledki jim bodo bogato napotilo pri oblikovanju obratnih delavskih svetov. Spoznali bodo tudi, da samo z obratnimi sveti ne bodo ozdravili bolezni osrednjega delavskega sveta. Ce tega ne bo, jim tudi pobuda od zgoraj ne bo dosti hasnila.
Vlado Jarc
govorov, ker že precej let obveščajo člane kolektiva o sklepih delavskega sveta takoj po zasedanjih, le malokdaj pa prirejajo sestanke, na katerih bi delavci predlagali, o čem naj bi razpravljal delavski svet.
Sindikalna organizacija v tem podjetju torej ni bila pobudnik razprav o zaključnem računu. Morda bo to razumljivo če vemo, da nekateri člani sindikalne podružnice in izvršnega odbora v medsebojnih razgovorih še vedno razglabljajo, v kolikšni meri lahko delavci vplivajo, ^ da bi ustvarjena sredstva čim pametneje razdelili. Obenem pa člani izvršnega odbora sindi-
kalne organizacije še vedno tramajo, da se politično delo v podjetju ni poživilo. Poudarjajo, da bi lahko prirejali dramske igre, pevske koncerte, športna tekmovanja- Vse je lepo in prav, toda ni dovolj. S temi prireditvami * bi sicer zbrali kolektiv okrog sebe, sindikat pa bo v podjetju »Obrtnik« ostal nepomembna organizacija vse dotlej, dokler se ne bodo tovariši v izvršnem odboru sindikalne podružnice začeli resme-ie ukvarjati z gosipodarskimi problemi (da tega niso doslej delali, nam zgovorno priča tudi zadnja polletna konferenca, na kateri smo v poročilu predsednika sindikalne organizacije slišali le o neuspelem tečaju, ki ga bodo morali v jeseni ponoviti. O težavah samega podjetja pa predsednik sindikalne organizacije ni povedal nič pomembnejšega.)
Nov način delitve dohodka sili gospodarske organizacije k dobremu gospodarjenju. JPri tem morajo sodelovati vsi člani kolektiva in tu nekje bo morala sindikalna podružnica tudi v »Obrtniku« najti slej ko prej svoje pravo mesto.
N-B.
Na enem izmed prejšnjih zasedanj delavskega sveta v celjskem podjetju »Zlatama« so izvolili žensko komisijo, ki naj bi posebej skrbela za zaščito zaposlenih žena.
Ta komisija je dala na ziad njem zasedanju nekaj predlogov za zaščito nosečih, ki jih je delavski svet sprejel. Noseče žene naj hi ne delale več pri ročnih in. nožnih stiskalnicah, pri ročnem valjanju kovine, vlečenju žice, pni kislinah, poliranju pladnjev, izdelovale os naj ne bi tudi kravatnih sponk, ker je pr; takih strojih precej dela, ki nosečnicam ni primerno. Prav tako noseče žene ns b< več delale pri pečeh.
Sprejeli so še posebno določilo, po katerem se lahko noseče žene po petem mesecu same odločijo, ali bodo še naprej delale po normi ali pa preide-jo na urno plačo. Ce ima katera težave zaradi dela še pred petim mesecem, lahko na poseben predlog preide že prej na urno plačo.
Treba pa ie reči, da je bila razprava o teh predlogih žensk? komisije v delavskem svetu dokaj burna. Nekateri vidijo zgolj proizvodnjo, povezujejo zaščito nosečnic z izpolnjevanjem plana. Tega so v prvem polletju dosegli le nekaj več kot 80 odstotkov. Zraven tega Pa še pravijo, da komaj zaslužijo za plačo, saj jim ni ostalo nič dohodka, nekaj so ostali celo dolžni rezervnemu skladu Tako sklepajo tudi nekateri sindikalni odborniki, češ, še za plače komaj zaslužijo, pa se menijo o tem, da bj nosečnice oprostili dela po normi.
Predvsem takih delavk ni toliko, da bi bila zaradi njih proizvodnja količkaj ogrožena Dalje je že v zakonu o delovnih
mmmimmm
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BLED
Ali je treba še kaj več?
V občini Ajdovščina do nedavnega tržni inšpektorji niso redno nadzorovali poslovanja trgovskih podjetij. Fred dnevi pa so v oddelku za gospodarstvo zaupali enemu izmed uslužbencev to odgovorno nalogo. Ta uslužbenec je v posameznih trgovinah ugotovil, da prodajajo olje, mast, moko, limone in podobne živilske proizvode nekaj dinarjev draže, kot bi smeli.
Ko smo na občini povprašali, kaj bodo storili s krivci, so nam dejali, da za sedaj še ničesar, češ nismo še dobili nobene uradne prijave o neupravičenem zvišanju cen. Res lepa reč. Ali je potrebno še kaj več kot ugotovitev njihovega tržnega inšpektorja, da v nekaterih trgovinah kršijo predpise o cenah?	P. D.
J .L. PREKOPA: Ali je podjetje dolžno plačati 30 minut za malico, tako da za toliko zniža normo? In ali je podjetje dolžno plačati 50 ur. ker ste normirano delo opravili 50 ur prej? — ODGOVOR; Vaše drugo prašanje razkriva, kakšne so Vaše norme. Da, če bi bile norme tehnične, potem bi res bila utemeljena Vaša zahteva, tako pa ni, saj so Vaše norme povsem izkustvene, to je določene po izkušnjah in nič več. Se manj je utemeljena Vaša druga zahteva. Zahtevate plačilo za čas, ko niste delali- To je nemogoče in nedopustno. Ce ste 50 ur prej opravili delo, kot bi ga po normi morali, se je že s tem osebni dohodek povečal, kajti s predčasno, izpolnitvijo norme ste si pridobil: čas za začetek novega dela. Plačuje se delo in ne čas! Zakon o delovnih razmerjih v 17. členu dovoli jasno določa, da ima delavec pravico do osebnega dohodka za svoje delo. Ta pa se po 190. členu tega zakona obračuna po tarifni postavki za čas, ko de-
lavec dela ali po doseženem učinku. Vaša zahteva pa tudi z gospodarskega vidika ni utemelji ena. Od kod naj se črpa osebni dohodek za čas, ko niste z delom ustvarjali nikakršne vrednosti? Smejali bi se kmetu, ki bi terjal pridelek od neobdelanega polja.
Sinil. podr. kov. Lendava:
Kdo je pooblaščen odobriti upravniku in računovodji izplačilo za lanskoletni neizkoriščeni dopust? Ali si ta dva lahko kar sama odredita izplačilo brez vednosti organov upravljanja?
— Odgovor: Po 5. členu uredbe o plačanem letnem dopustu, ki je veljala do zakona o delovnih razmerjih, so dobili odškodnino za neizkoriščen letnj dopust samo tisti delavci oziroma uslužbenci, ki ga med letom niso mogli izkoristiti, ker jim je bilo s pismeno odločbo odrejeno, da morajo ostati no svojih delovnih mestih in da torej ne smejo na dopust. Prav takšna pravica je bila priznana osebam, ki zaradj direktorjevega nepravilnega ravnanja niso mogle do
konca koledarskega leta izkoristiti svojega dopusta. Ce ta pravila uporabimo v zadevi, potem je treba naj poprej ugo-viti, ali so bili sploh dani pogoji po cit. predpisu. Upravniku je moral upravni odbor s pismeno odločbo odrediti, da ne sme na dopust, ker bi njegova odsotnost zaradi njegove strokovnosti lahko škodovala podjetju. Ce take odločbe upravnik bi dobil, potem je bila njegova odredba, da se mu izplača odškodnina za lanski dopust, protipravno ravnanje, za katerega odgovarja disciplinsko in odškodninsko. S takim ravnanjem je namreč podjetju povzročil škodo v znesku izplačane odškodnine in je le-to dolžan vrniti. Nezakonita je bila tudi njegova odredba, s katero je samemu sebi odredil izplačilo; o tem bi moral poprej odločiti upravni odbor. Računovodja pa je upravičen do odškodnine za neizkoriščen lanski dopust, če je upravnik s pismeno odločbo odredil, da mora
ostat; pri delu. Brez take odločbe je tudi njemu izplačana odškodnina nezakonita in jo je dolžan vrniti. Sicer pa je treba ugotoviti, ali morda nista vendarle izkoristila dopusta. Vsekakor pa b; bilo prav. da tudi o računovodjev! odškodnini odloči upravni odbor.
razmerjih precej podrobnio določena zaščita nosečnic, delavskim svetom pa naročeno, naj komisijsko ugotove, na katerih delovnih mestih nosečnice ne smejo delati. Torej so v celj-. ski Zlatarni ravnali skrbno po zakonu. Mimo tega pa so tudi objektivne okoliščine povzročale, da proizvodnega plana v prvem polletju niso mogli izpolniti. Pošiljka zlata se je namreč močno zakasnila.
Noben izmed navedenih razlogov torej ne drži in menda ni treba posebej naglašati, da takšno stališče sindikalnemu odborniku ni posebno čast.
V. J.
. Pri premijah -brez zamere!
(Nadaljevanje s 1. strani) jalcev, ki so zahtevali revizijo vseh premijskih pravilnikov, ne glede na to, kakšni so bili. Določene gospodarske organizacije ne popravljajo premijskih pravilnikov in ne sestavljajo novih, ker še vedno čakajo navodil ,od zgoraj’...«
Okrajni sindikalni svet Celje:
V celjski občini smo pred kratkim anketirali industrijska podjetja glede premiranja. Ugotovili smo, da uporablja 9 podjetij iste premijske pravilnike kot lani, v 15 podjetjih sestavljajo nove, v treh pa so popravili stare. Kjer so popravili stare pravilnike in kjer sestavljajo nove, so zožili število upravičencev in kriterije...«
Iz teh nekaj ugotovitev lahko povzamemo to-le:	Sindikalne
organizacije v podjetjih so premalo vztrajno zahtevale od organov upravljanja, da spremenijo dosedanje premijske pravilnike ali sestavijo nove. Dopustile so, da so posamezniki ta priporočila izigrali. Nekateri zaradi osebne prizadetosti, ker nimajo pogojev za premi-ranje, sploh nasprotujejo temu načinu nagrajevanja. Res je čudno, da ponekod odlašajo s popravkom premijskega pravilnika zato, ker se bojijo »zameriti« temu ali onemu v podjetju. To je dovolj jasno spričevalo, da marsikje še ne pojmujejo premijskega sistema pravilno, to je kot sestavni del nagrajevanja po učinku, temveč je to zanje le prikrita oblika poviševanja plač. Ker je marsikje sedaj manjši interes za prihranke materiala, za zvišanje delovne storilnosti, bo treba pohiteti s popravljanjem starih premijskih pravilnikov in s sestavljanjem novih, kajti takšno zavlačevanje lahko hudo škoduje proizvodnji.
Toda tudi zbori proizvajalcev b; lahko pospešili popravljanje starih premijskih pravilnikov in sestavljanje novih. Ta priložnost se jim nudi sedaj ob razpravi o polletnih obračunih gospodarskih organizacij. Ko bodo razpravljali o ustvarjanju in delitvi dohodka, bo zelo koristno, če bodo proučili, kakšne oblike nagrajevanja so bile v veljavi v kolektivu, kaj je bilo slabega in kaj naj bi kolektivi izboljšali.	—11*
Pismo uredništvu
ZaliO] ne gre?
Pod tem naslovom je V. J, v 36. številki Delavske enotnosti načel vprašanje sadnih sokov. Ze v začetku naglaša, da je trg slabo založen s sadnimi sokovi.
Kakor poznamo ljubljanske trgovine, je v prodajalnah s sadjem in zelenjavo na skladovnice steklenic s sadnimi sokovi. Fiščeva trditev, da popije . ..o dosti več alkoholnih pijač kot sadnih sokov, drži, ne drži pa trditev, da je vino cenejše. Vina, ki jih točijo v ljubljanskih gostilnah, ne zaslužijo tega imena. Se med vinskim sejmom nisi mogel dobiti v gostilnah štajerskih vin, ki so odnesla največ zlatih kolajn.
Raje se ustavimo bb trditvi pisca V. J., da je sadje drago, ker ni dovolj kontrole nad oblikovanjem odkupnih cen.
Ne oporekam, da so cene sadja v trgovinah visoke, toda tega niso krivi pridelovalci. Letos je rekordni pridelek jabolk, saj jih je samo v murskosoboškem okraju okr^ig 1.600 vagonov. Jabolka plačujejo po pet dinarjev, obrana po 8 db 10 dinarjev za kilogram. Odkup pa se že ustavlja in sadjarji ne vedo, kam s sadjem.
Glede obratov za predelavo sadja pa ima pisec prav, ko pravi, da so zastareli. Zadnje čase razmišljajo o gradnji obrata za izdelavo sadnih in grozdnih sokov ter koncentrati i v Murski Soboti. Obrat bi bil združen s tovarno mleka v prahu, ki naj bi postala sčasoma živilski kombinat. Oba bo namreč lahko skupno izkoriščala nekatere naprave, laboratorije, prevozna sredstva skladišča itd, Predelovalci bi • lahko predeloval paradižnik, kompote, marmelado itd. Med sadjarji je veliko zanimanje za obrat. Nekateri pa dvomijo, če bi bil donosen.
Za večjo potrošnjo sadnih sokov pa je potrebno napraviti tudi dosti več reklame.
Tako pismo nam je poslal tovariš Janez Sever. Naj najprej naglasimo, da se v omenjenem članku opisane jugoslovanske razmere, kar je lahko to tovariš Sever ob koncu članka tudi sam prebral. Ljubljanske trgovine s sadjem in zelenjavo So res morda dobro založene s sadnimi sokovi, nedvomno pa drži, da jih ni niti v ljubljanskih gostilnah niti drugod v SJoveniji težko dobiš.
Le v redkih gostinskih obratih točijo borovničev sok, jabolčnika pa razen v nekaterih gostilnah na Štajerskem ni moč kupiti. In prav zato tudi gre. Gostinska podjetja ne točijo sadnih sokov, ker imajo predsodek, da »ne gredo«. •
Glede cen sadja pa tole: tovariš Sever sam potrjuje, da je sadje v trgovinah drago, drugega tudi nismo hoteli ugotoviti. Eden izmed vzrokov za to je bil lani tudi v tem, da ni bilo dovolj kontrole nad' oblikovanjem odkupnih cen. Letos pa smo z več ukrepi zagotovild, da se cene ne bi višale.
K O P E E - bodoče slovensko okno v svet
V pomorski dejavnosti se obeta najle-pša prihodnost Kopru, kjer grade na severni strani novo operativno obalo, ob kateri bo letos na dan republike že pristala prva čezoceanska ladja. Tedaj bo namreč zgrajen prvi del — 135 metrov operativne obale bodočega novega pristanišča. Do leta 1961 pa naj bi po perspektivnem načrtu zgradili še dve etapi, tako da bi imel Koper 400 metrov operativne obale z zmogljivostjo 400-000 ton natovorjenega oz. raztovorjenega blaga. Seveda pa so pripravljalni načrti tudi za nadaljnja dela v koprskem pristanišču, vendar 0 tem bi bilo še prezgodaj govoriti, kajti tempo razvoja bo narekoval promet v novem pristanišču ter pri tem ustvarjena sredstva.
Vsekakor pa ima Koper izredno ugodne pogoje za pomorski razvoj. Ima zelo ugodno zemljepisno lego v bližini srednjeevropskih tržišč, obala je prikladna za gradnjo pristanišča z razmeroma skromnimi sredstvi in, kar je glavno, pomorski promet se v naši državi tako razvija, da terja povečanje obstoječih pristanišč ali pa gradnjo novih. Reka, ki opravi večino jugoslovanskega tovornega prometa, je preobremenjena ter zaradi tega, zlasti pa zaradi problema železniškegd vozlišča izgublja vsako leto težke milijone. Če bi hoteli razširiti re-ško pristanišče in urediti boljše pogoje za poslovanje železnice, bi potrebovali nekajkrat več investicijskih sredstev, kot če bi zgradili v Kopru novo pristanišče ter ga
gradnji severne koprske obale. Prva etapa je že skoraj končana, položenih pa je že osem velikih temeljev in stebrov, na katerih slone nosilci, ki tvorijo ploščad nove operativne obale. Postaviti morajo še dva temelja in dva stebra ter položiti preostale nosilce in 135 metrov operativne obale bo^ripravljene za sprejem prve čezoceanske ladje. In za vsa ta dela bodo porabili nekaj nad 200 milijonov dinarjev, kar je ' doslej najctnejša gradnja podobne-
0B DNEVU POMORSTVA
ga pomorskega objekta pri nas. K temu moramo seveda prišteti tudi poglabljanje koprskega zaliva, kajti obala je tu plitva- To delo opravlja velik sesalni bager »Peter Klepec«, ki je doslej že nako-pla iz morja okrog 400-000 kubičnih metrov materiala in ga po ceveh potiskal za zaporo škocjanskega zaliva, ki ga izsušujejo. Da bo pristanišče povsod deset metrov globoko, bo moral bager nakopati še okrog 150.000 kubičnih metrov materiala.
Dela pri gradnji novega pristanišča, ki jih izvaja Vodna skupnost Koper, potekajo po določenem načrtu in ni skrbi, da ne bi pristanišča v roku dogradili. K temu je pomagal zlasti velik plvaajoči žerjav »Veli Joža«, ki je polagal na stebre bodočega pristanišča težke betonske nosilce. S tem so graditelji celo pridobili nekaj dni prednosti. Zanimivo
dovolj strokovnjakov. Med temi je Jože Kramarič, višji gradbeni tehnik, ki je vodil prej dela pri gradnji 2 kilometra dolgega valobrana v Latakiji. Pri vodni skupnosti vodi zdaj gradbeno operativo. Načrte za koprsko pristanišče pa'je pripravil tehnični vodja vodne skupnosti ing. Gnus.
Vodna skunost je za gradnjo pristanišča dobro opremljena, ker ima vso potrebno težko mehanizacijo, dobila jo je iz angleškega dela tripartitne pomoči. Dinarsko kritje za te stroje v znesku 35 milijonov dinarjev pa je podjetje dobilo iz zveznih kreditov. Primanjkuje jim le še nekaj lažje mehanizacije. Za gradnjo koprskega pristanišča je dala republika Vodni skupnosti 135 milijonov in pol investicijskega kredita, ostale stroške gradnje pa krije sama skupaj z Okrajnim ljudskim odborom Koper. Vprašanje investicijskih sredstev pa bo v prihodnjem letu verjetno bolj pereče, kajti izgradnja pristanišča ni le stvar koprskega okraja in LR Slovenije.
Morje je imelo v zgodovini slovenskega obalnega pasu vedno nadvse pomembno vlogo. Preživljalo je tisoče in tisoče prebivalcev obalnih mest ki se imajb zahvaliti za nekdanji procvit le morju in morskemu bogastvu V srednjem veku je veljal Koper za eno najimenitnejših severnojadranskib pristanišč in se je kosal z Benetkami. Piran je pridobil sloves mesta pomorščakov, ki so tovorili po Sredozemlju morsko bogastvo, pridobljeno na solnih poljih med Portorožem in Sečovljami. Izola pa je mesto ribičev in ribje industrije.
Toda v našem obalnem pasu se je razvoj ustavil, ko so železne ladje izpodrinile leseno brodovje, ko je Avstrija zgradila tržaško pristanišče, ki je prevzelo vlogo istrskih pristanišč. Poslej so istrska mesta životarila ob cvetočem Trstu. Po italijanski zasedbi Slovenskega Primorja pa je tudi Trst, odrezan od zaledja, počasi izgubljal svoj prvotni pomen.
Po drugi svetovni vojni so se razmere v Slovenskem Primorju močno spremenile. Trst je sicer odrezan od zaledja, zato pa je narasel pomen drugih mest ob obali, ki tvorijo za zdaj še skromno, a vendar naše okno v svet. Spet je začela cveteti pomorska dejavnost, ki mnogo obeta.
»Splošna plovba Piran« se je že lepo uveljavila
Naš država ima 1993 kilometrov morske obale, to je dve petini njenega obsega. Pa
mmmm
ski promet kot Jugoslavija. V številkah se to zrcali takole: avstrijski pomorski promet znaša pol tone, na prebivalca, češkoslovaški 0,33 tone, naš pa 0,26 tone na prebivalca.
Ladja Splošne plovbe »Rog« rtlora sedaj še pristajati v reškem pristanišču. Že letos pa bo lahko priplula tudi v novo koprsko pristanišče, ki bo po dograditvi dovolj globoko, da se bodo mogli v njem zasidrati tudi takšni prekooceanski orjaki
povezali z železniškim omrežjem pri Kozini.
Da je tu mogoče poceni graditi novo operativno obalo, kažejo tudi sedanja dela pri
je, da pri gradnji tega prvega vendar je v pomorskem prevelikega pomorskega objekta metu še razmeroma zaostala, v Sloveniji skoraj ni kadrov- Saj imata celo kontinentalni skih problemov. Vodstvo vod- državi Avstrija in ČeSkoslo-ne skupnosti je uspelo dobiti vaška relativno večji pomor-
Mala ladjedelnica, ki popravlja velike ladje
Skladno razvojem koprskega pomorstva se razvija tudi mala piranska ladjedelnica, ki je še pred leti gradila le lesene motorne jadrnice in šole, zdaj pa je ob njenem novem pomolu privezana čezoceanska ladja Dubrovnik, ki jo bodo generalno popravili in ji vrnili »kla-so« (obnovili jo bodo in jo usposobili, da bo lahko vpisana v Lloyd register). Tako so v tej mali ladjedelnici obnovili že dve deset tisoč tonski ladji. Mala ladjedelnica pa gradi tudi nove železne ladje. Ni dolgo tega, ko so tu splovili žef tretji 1000-tonski tanker — vlečnico za »Dunavski lloyd«, v delu pa imajo že četrti tak tanker.
Ladjedelnica, ki je združena s Splošno plovbo, pa opravlja tudi remonte ostalih ladij, na primer za Jugoslovansko vojno mornarico. Razen tega pa še vedno gradj lesene ladje, alu-mijaste in lesene čolne. Skratka kljub svoji majhnosti je ta 'adjedeinica pomembna in se ji obeta še lep razvoj v okviru mnogo obetajočih začetkov široke pomorske dejavnosti slovenskega obalnega pasu.
2'oda za razvoj pomorskega prometa vlagamo pri nas velika sredstva in zato tudi naglo napredujemo. Iz leta v leto se povečuje število in to-naža ladjevja pa tudi nove luke gradimo- V teh naporih ima tudi koprski obalni pas pomembno vlogo, saj je tv podjetje »Splošna plovba« Piran, ki ima devet čezoceanskih ladij z nosilnostjo 74.897-ton. Ladje tega podjetja, ki velja za drugo najmočnejše v državi, so lani prevozile 622.500 ton ter prevozile 310.15 morskih milj. V prihodnjih letih pa se bo tonaža ladjevja »Splošne plovbe« še povečala, kajti naročene sp že nove ledje, ki jih grade v naših ladjedelnicah. Tako grade v Pulju dva deset tisočtonska tram-perja, na Japonskem pa 15.000 tonsko ladjo.
Ladje »Splošne plovbe« plovejo po vseh oceanih in njihove posadke uživajo zaradi solidnega poslovanja velik ugled. Res je sicer, da so minili Časi povojne konjunkture in so zato zaslužki v pomorskem prevozništvu znatno manjši kot prejšnja leta, vendar pa podjetje kljub temu dobro uspeva. Mnoga prevozniška podjetja je sedanja kri-
obeta lepa prihodnost. Žani. mivo je, da so na njihovih ladjah ukrcani pomorščaki iz skoraj vseh predelov države. Slovencev je le 20 do 25%. Povečini so to mlajši oficirji, vzgojeni v Srednji pomorski šoli v Piranu.
Uspešen začetek cbalne plovbe
Obalna plovba je v koprskem okraju dokaj živahna. Ce že velike ladjr Splošne plovbe PL ran ne morejo v svoja matična pristanišča Koper, Izolo, Piran in Portorož in se morajo za zdaj posluževati drugih večjih pristanišč, potem je tu vsaj dovolj prostora za manjše iadje, Te so zdaj združene v podjetju Obalna plovba Koper, ki je prevzelo 11 malih ladij Splošne plovbe, manjšo ladjo ji je dal OBLO Koper, dve železni ladji pa Jugoslovanska vojna mornarica. Tako da ima zdaj že 14 ladij s skupno nosilnostjo 1500 t. V kratkem pa bo podjetje dobilo še dve ladji in bo tonaža narasla za nadaljnjih 360 ton. mesec dni, pa ima kljub temu še dela čez giavo, kajti tu je ž"'vaben turistični promet, ki ga
n
Olvortlev Zagrebškega velesejma
Preteklo soboto so v. prisotnosti tovariša Tita odprli 55. mednarodni zagrebški velesejem/ Letos meri sejmski prostor 150.000 kvadratnih metrov in je za petino večji kot lani. Posebno kaže naglasiti, da razstavlja letos precej več domačih podjetij kot druga leta- Vseh raz-stavljalcev je okrog pet tisoč. V okviru tega sejma je še razstava »Drpžina in gospodinjstvo«, razstava merilne in regulacijske tehnike, sodobne jugoslovanske arhitekture, mednarodna razstava strokovnih in
znanstvenih knjig, prirejena pa je še revija sodobnega-oblačenja.
»Name so napravili močan vtis ne toliko izdelki iz tujine kot domači izdelki«, je dejal tovariš Tito po ogledu velesejma. Naši ljudje danes neverjetno hitro osvajajo ne samo proizvode, ki jih izdelujejo drugod, ampak proizvajajo celo vrsto novih tehniških izdelkov, ,ki jih sami konstruirajo in sami izdelujejo najbolj zapletene in ^najsodobnejše stroje.« Tovariš Tito je še dodal: »Zagrebški velesejem ima glede udeležencev
in po svojem izročilu zelo pomembno vlogo, in to v. mednarodnem'' merilu- Tu se ne samo izmenjujejo izkušnje, marveč tu se prav tako sklepajo tudi zelo pomembne trgovske pogodbe, izmenjujejo se dobrine, izmenjuje se industrijsko in drugo blago. To ne prispeva samo k medsebojnem spoznavanju posameznih držav, ampak prav tako tudi k ustvarjanju gospodarskih odnošajev med državami, ne glede na njihov družbam sistem. Menim, da so gospodarski odnošaji med..
državami osnovni in najvažnejši činitelj tudi glede političnih odnošajev med posameznimi narodi in državami,«
Posebno pomembna je razstava »Družina in gospodinjstvo«. To ježe druga te vrste pri nas. Prireditelji so skušali pokazati izkušnje iz organizacije raznih ustanov za pomoč gospodinjstvu. S tb razstavo naj bi predvsem vplivali na razvijanje novih oblik družbenih odnosov v »razširjeni družini«* — stanovanjski skupnosti.
Gradnja novega koprskega pristanišča naglo napreduje. -Graditeljem je prišlo na pomoč tudi naše znano veliko morsko dvigalo »Veli Joža«, ki je še nedavno tega v Izoli vleklo z morskega dna na površino ostanke med minulo vojno potopljenega »Rexa«, sedaj pa v Kopru igraje prenaša velikanske beton, nosilce za ploščad novega pristanišča
Pogled
na arhitektonsko sodobno zgrajene paviljone Zagre bškega velesejma, ki jih bodo v teh dneh spet napolnili deset in deset tisoči obiskovalcev
za uničila, ker se jim pri sedanjih nizkih cenah prevozi ne splačajo, naši pomorščaki pa doslej še niso bili brez dela. Sedanji čas je zlasti kritičen za ladje na pogon s premogom, ki je znatno dražji kot nafta, zato je podjetje zamenjalo in preuredilo nekaj starih premogaric. Trenutno ima piranska pomorsko podjetje le še dve ladji na premog, vendar bosta tudi ti dve šli kmalu v zasluženi pokoj, kajti vse kaže, da so premo-narice že opravile svojo zgo-. lavinsko vlogo.
Nc~' veliko pomorsko pre-roz! o podjetje iz Pirana se je, čeprav še mlado, vsekakor že lepo uveljavilo in se mu
opravlja motorna jadrnica Burja (vozi na progi Koper-Benetke in iz Kopra v Poreč), dve manjši ladji pa vozita med Koprom in Valdoltro. Za osebni promet bodo v kratkem nabavili dva moderna hidrobusa, tako da med turistično sezono ne bo več problemov pri organizaciji prevozov po morju. Tovorne ladje obalne plovbe pa križarijo po vsem Jadranu in tovorijo pesek, gramoz, les, cement, drogove in podobno. Letos bodo vozile tudi drva iz Senja v Koper, zato ljudje pričakujejo, da bodo cene vsakdanjemu gorivu vsaj nekoliko nižje kot doslej, ko Koper glede cen prednjači pred drugimi mesti Slovenije. '
INTERVJU S TOVARIŠEM VLADOM MAJHNOM, PREDSEDNIKOM SVETA ZAŠOLETVO LRS
Ob pričetku novega šolskega leta
MALA GALERIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
“Kaj pa vajenci? Pravo o, da bi privatni mojstri lepše ravnali z njimi in jih tudi bolje učili, če bi jih vsaj kdaj. pa kdaj obiskal kak šolski nadzornik.-«
»Dvomim, da bi mogli to vprašanje uspešno reševati s šolskimi nadzorniki. V skladu s šolsko reformo bo treba poleg vajenskih šol urediti šolske delavnice, da se bodo vajenci naučili raznih delovnih operacij v sami šoli ter tako povezovali teoretični in praktični pouk, ki sta sedaj popolnoma ločena. Ko bomo imeli šolske delavnice, bomo kaj lahko ugotavljali, kaj in kako se vajenci uče pri mojstru ... Doslej so inšpektorji vajenskih šol nadzorovali samo teoretični pouk, medtem ko so praktično znanje ocenjevale šele izpitne komisije ob zaključku vajenskega šolanja, torej pri izpitih.
Nepravilno ravnanje mojstrov z vajenci pa sodi že v pristojnost občine. Ce mojster ne zaposluje pravilno svojega . vajenca in z njim nepravilno ravna, krši zakone o zaposlitvi in sklepanju delovnih razmerij. Take zadeve pa mora urejati občinska inšpekcija za delo. Sole pa naj pomagajo vsem: vajencem, mojstrom in inšpekcijam v občinah.«
»Kako bi po vašem mnenju lahko sindikat učiteljev in 'profesorjev podprl reformo šolstva?«
»Mislim, da bi sindikat lahko zelo uspešno pomagal. Predvsem bi moral skrbeti za temeljito družbeno-ekonomsko vzgojo svojih članov. Sola bo postala življenjska šele takrat, ko bo učitelj učno gradivo povezoval z življenjem. To pa mu bo uspelo, če bo z vso prizadevnostjo spremljal našo gospodarsko politiko in celotno družbeno dogajanje. Učiteljišče. pa naj bo še tako zgledno, lahko da samo osnove za tako delo, vendar to še zdaleč ne zadošča. Življenje in razvoj nenehno napredujeta, zato si je treba tudi znanje sproti izpopolnjevati.
Razen za politično, ekonomsko in splošno družbeno orientacijo in vzgojo svojih članov bi moral sindikat skrbeti še za to, da bi bil pouk čimbolj življenjski. Mislim na to, da bj morale dajati naše šole družbi kar najbolj konkretne proizvajalce. Na prehodu iz zaostale obrtne v moderno industrijsko proizvodnjo, kamor sedaj težimo, pa smo često v zadregi, kako bi se oprijeli dela, da bi učenci obvladali široki repertoar tehnoloških procesov in operacij, ki se še danes uporabljajo v naši proizvodnji. Težko je sestavljati programe za kovače in krojače, ki delajo na dveh različnih delovnih mestih: eni v privatnih obrtnih delavnicah, zaradi česar morajo obvladati izdelavo celotnega izdelka, drugi pa se v industrijski proizvodnji že specializirajo za določene proizvodpe operacije.
Najidealneje bi bilo, če bi lahko prepustili skrb za strokovno šolanje podjetjem samim, kakor so to storili na primer marsikje v inozemstvu. V takih šolah uporabljajo učne načrte, ki so sestavljeni natanko po potrebah in delu določenega podjetja, tako torej ne more biti nobenega nezadovoljstva, ko učenci zapuste šole in prevzamejo delo; za katerega so se v šoli_ direktno usposabljali. Pri nas'si seveda kaj takega ne bi mogli privoščiti v celoti, ker je naša proizvodnja marsikje razdrobljena. Naše šole so zato večidel komunalne, se pravi, da dajejo nekako povprečno znanje iz te ali one panoge za več podjetij hkrati, zato so sprva, absolventi pri praktičnem delu precej nespretni. Sicer pa ima komundlrii sistem šol tudi svoje prednosti, ker zagotavlja več Znanja in omogoča prožnejše razmeščanje kadrov.
Industrijske ’ šole oziroma njihove šolske delavnice, ki usposabljajo proizvajalce za določena podjetja, bi morale biti opremljene s takimi stro« ji, s kakršnimi se bodo njihovi absolventi pozneje srečali v podjetjih. Le tako se bodo direktno piri pravlj ali na konkretno proizvodnjo ter ne bodo izgubljali časa za novo pri-učevanje.
Kakor vidite, sem se precej oddaljil od vašega vprašanja, Mislim pa, da bodo morali pri vsem tem sodelovat; tudi sindikati In odločati o učnem gradivu za posamezne poklice, dr bodo učni programi čimbo'1' ustrezali našim potrebam. S! cer pa, naj bodo programi tako idealni, absolvent strn kovne šole komunalnega t:p bo vedno pm-abil nekai časa. preden se bo popolnoma uvedel v tehnološki proces, v ka-
terega se je vključil neposredno po šolanju.«
»Kako pa je pravzaprav s šolsko reformo za strokovne šole?«
»V dveh letih mora biti sistem strokovnega šolstva urejen. Okvirne učne načrte za kvalificirane in visokokvalificirane delavce bo predlagal republikam Prosvetni svet Jugoslavije.«
»V industrijskih in vajenskih šolah se še zmeraj kaže tendenca, da bi znižali zahtevo glede predizobrazbe,- ker se zmeraj manj učencev vpisuje vanje. Ali jim boste ugodili?«
»Kar ste rekli, velja le za nekatere, in to tako zvane deficitarne poklice. Industrijske šole imajo kljub temu, da zahtevajo za vpis zaključeno nižjo gimnazijo, dovolj učencev, še preveč, saj niti ne morejo sprejeti vseh prijavljencev. V nekaterih obrteh je seveda drugače. Včasih smo imeli te-žaVe tudi s kmetijskimi šolami,- toda brž ko smo pričeli investirati več v kmetijstvo, je mladina napolnila kmetijske šole. Ali vzemimo prosveto. Doslej so se učiteljišča nenehno pritoževala nad slabim vpisom, zdaj pa je tako zanimanje zanje, da bomo na primer v Mariboru odprli kar 5 paralelk v prvem letniku. Z administrativnimi ukrepi ni moč kaj prida storiti. Mladina se pač usmerja tja, kjer zapazi večjo družbeno skrb in si zajamči boljšo perspektivo.
Seveda pa bo treba . nekaj ukreniti, da bomo povečali zanimanje za tako imenovane deficitarne poklice, ki so pa tudi potrebni. Za take poklice bomo morali dovoliti razne vpisne olajšave. S tem pa seveda ne smemo odstopati na drugih področjih od načela, da je za vpis v vse šole praviloma potrebna dovršena popolna osnovna šola,«
»Kako pa bo v prihodnje s povezavo teoretičnega in praktičnega pouka nasploh.?«
»Mislite na pplitehnizacijo?
Glede te se razvijajo živahne diskusije in krešejo mnenja. V splošnoizobraževalnih šolah bi morali s politehnizacijo doseči to, da bi znal vsakdo uporabljati osnovne tehnične pripomočke, ki so namenjeni družini in posamezniku. Ne gre zgolj za to, da znamo likati z električnim likalnikom, moramo ga znati tudi popraviti. — Skratka, gre za to, da znamo uporabljati pridobitve sodobne civilizacije.
Drugače pa je s politehnizacijo v strokovni smeri, ki prihaja v poštev v strokovnih šolah. Le-ta bi morala imeti v svojih delavnicah vsaj najvažnejše delovne pripomočke, kakršne bodo uporablj ali učenci kasneje pri proizvodnem delu. Seveda pa ne kaže pri tem pretiravati. Nekateri mislijo, da bi bilo treba ob strokovnih šolah urediti velike in zato tudi drage delavnice, • nabaviti kar največ strojnega parka itd. Po mojem mnenju bi lahko bila prav polftehmza-cija najmočnejša vez med šolo in našim gospodarstvom, ki smo jo do zdaj zelo pogrešali. Pa tudi iz čisto praktičnih razlogov ne kaže urejati takih »popolnih delavnic«. Misliti moramo naprej. Naj nabavimo še tako sodobne stroje za šol-
ske delavnice; ■ čez nekaj let bodo 'prav gotovo zastareli. — Politehnični pouk moramo kar najbolj povezovati z živimi gospodarskimi enotami, se pravi s podjetji, pa se bomo izognili marsikateri nevarnosti.
Čeprav je tehnično izpopolnjevanje šol nedvomno koristno, bi bilo najbolj smotrno in življenjsko, če bi šole povezovali navzven s tehniko, ki jo uporablja naša proizvodnja.«
»Kakšni so materialni pogoji za praktično delo v obvezni šoli? Kako je s kabineti, laboratoriji in delavnicanji?«
»Kar se tega tiče, se ne moremo pohvaliti. Med vojno smo izgubili precej učil, zlasti na Štajerskem, po vojni pa jih šole niso mogle sistematično nabavljati. Da bi' se stanje izboljšalo, bomo v skladu z učnimi programi izdelovali tudi učila, priročnike in vse. kar je potrebno za nazorni pouk. — Center za učila v Šentvidu, ki ga je bilo težko usmerjati zaradi stalnega spreminjevanja učnih programov, bo nedvomno poslej laže smotrno izdeloval učila.«
»Do zdaj ste govorili predvsem o nazornost; pouka. Kakšne namene pa ima svet glede življenjskosti pouka?«
»Svet bo sestavil bolj ali manj samo okvirne programe. Komune pa bodo imele možnost, da te okvirne učne programe dopolnijo s tisto učno snovjo, ki je za njihovo področje in gospodarstvo potrebna. Tako se bo šola bolj konkretno povezovala s tamoš-njim življenjem. Vse, kar bi se učili v šoli, naj bi si ogledali ali preizkusili tudi v življenju.«
»Ali se bo dalo to izvesti? Kolikor vem, imajo nekatere tovarne dosti razumevanja za to. In prav tako tudi kmetijske zadruge. Ali menite, da bi protektorati posameznih podjetij nad šplami kaj pripomogli k tej povezavi?«
»Protektorati so dobra zamisel, le podjetja jih ne bi smela smatrati zgolj kot moralno obveznost za gmotno podpiranje šol, temveč tudi kot politično in moralno dolžnost, da dosežejo šole učne in vzgojne smotre, ki jim jih nalaga družba.«
»Leto? bo delala večina šol še po starih programih, ker novih še nimamo. Sedaj pripravljamo poseben program za izredno splošno izobraževalno šolanje. Prihodnje leto bomo imeli kaj več. Glede po-šolskega izobraževanja menimo, da bi ga morale organizirati vse naše redne šole. Zveza Svobod se bo na prihodnjem plenumu tudi ukvarjala s tem vprašanjem. Ljudske univerze bi morale ljudem posredovati tako znanje z različnih področij,, ki bi jim lajšalo študij. Zelo bi jim pomagale, če bodo na primer prirejale cikluse predavanj iz različnih predmetov.«
»Ali bodo v gimnazijskem pouku kake spremembe?«
»Na gimnazijah letos še ne bo bistvenih sprememb. V prihodnje pa bo pouk v gimnazijah sestavljen iz pouka obveznih predmetov, nekateri predmeti bodo izbirni, se pravi, da se bo dijak odločal zanje po svojem zanimanju in sposobnostih, del pouka pa bodo sestavljale tako imenovane svo-
bodne aktivnosti, pri katerih se bo dijak poglabljal v predmet, ki ga najbolj zanima. Tako bo moč dijake usposabljati za praktično življenje. Kaj bodo šole že letos uvedle, bo odvisno od njihovih pogojev in možnosti. Mi jim glede tega ne moremo postavljati zahtev, dokler ne izdelamo programov, niti jih ne bomo ovirali, če bodo po lastni iniciativi uvedle kaj novega in koristnega.«
»Kdo naj bi po vašem mnenju odločal o tem, katere fakultativne predmete bodo uvedle šole, šolniki ali komuna?«
»Po mojem mnenju bi morale o tej stvari odločati sporazumno komune in šole. Na to bo vsekakor vplival komunalni plan kadrov. Ce bi svobodne aktivnosti Manira!! zgolj profesorji po trenutnem zanimanju dijakov, je vprašanje, kako bi se stvar obnesla in ali bi se ujeli s plani in potrebami komun. Izbira fakultativnih predmetov bi morala sloneti na dejanskih potrebah po kadrih. Ce bodo na primer v neki občini potrebovali komunalne uradnice, si bodo pač zagotovili program in predavatelje o zakonodaji, gospodarstvu itd. Vserp tistim, ki bodo predelali tak učni program, se bodo kaj hitro odprla vrata v. komunalne službe. Podobno bi po mojem mnenju kazalo urediti tudi pouk iz knjigovodstva, če bodo kmetijske zadruge v. zadregi za knjigovodje. Skratka, možnosti za uvedbo fakultativnih predmetov bo sila dosti.
Še in še bi vam lahko pravil, kaj vse moramo še storiti v zvezi s šolsko reformo in vzgojo kadrov, pa pustiva še za drugič kaj, ko bodo vsaj delno uresničeni sedanji načrti.« Mariola Kobalov*.
Kipar Stojan Batič se )e rodil 1925. leta v Trbovljah. Akademijo je obiskoval v Ljubljani, in jo je končal 1549. Ze velikokrat je razstavljal doma, pa tudi v Italiji. Franciji, na. Poljskem rn Egiptu
Stojan Batič: Detajl spomenika NOB v Dol. Logatcu
Udarci dleta, s katerim je kipar oblikoval beli pazinski marmor, so pravkar utihnili. Detajl dela, ki je tako nastal, kaže naša slika. To je spomenik NOB, ki bo 14. septembra odkrit v Dolenjem Logatcu.
Kipar Stojan Batič si je zamislil ta spomenik kot rimski miljnik - merski kamen, ker bo postavljen ob cesti, ki veže naše morje s srednjo Evropo. Ta prva zamisel mu je narekovala tudi obliko. Zato je izdelal spomenik v obliki kvadrastega stebra. Težka gmota marmornatega bloka predstavlja predvsem štiri vogalne figure, ki šo kot nekakšne kariatide trdno ukoreninjene v našo zemljo. Te štiri uporne človeške postave povezujejo vmesne reliefne glave v strnjeno skupino ljudi, ki simbolizira množični upor. To je tudi glavni motiv nove Batičeve plastike. Vendar se kipar ni ustavil ob teh ljudeh. Pred
njimi stoji deček, predstavnik naše mlade generacije, ki s svarečo držo opominja mimoidoče na strašne dogodke polpreteklih dni.
Kipar pravi, da so ga od prve zamisli pa do končne uresničitve vodili verzi iz stare zgodovine Špartancev, ko je v bitki s Perzijci padlo pri Termopilah zaradi izdajstva 300 njihovih vojakov: »Popotnik, ki tod mimo greš, povej Špartancem, da leži tu 300 junakov, ki so padli na ukaz domovina«
Ves steber je izklesan reliefno, le štiri vogalne glave so vplastične. Kip je visok 3,5 m in je obdelan dokaj nenavadno, ker je hotel kipar tudi z zunanjo obliko, z obdelavo kamna izraziti glavno vsebino plastike — revolucionarnost, kajti sam pravi, »da mora biti revolucionarna vsebina povezana tudi z revolucionarno formo.«
Nove potrebe-nove oblike in metode
Novosti v programu Ljudske univerzo ljubljanskega okraja
Ljudska univerza ljubljanskega okraja je razvila na področju izobraževanja odraslih zelo široko dejavnost. Le-ta se pa iz leta v leto širi in izpopolnjuje. Tako pač, kot zahteva razvoj socialističnih odnosov. Zato se spreminja tudi med sezono, če je to potrebno.
Pri sestavljanju letošnjega programa so ji bili v pomoč, tudi rezultati ankete o osnovnih problemih delavskega samoupravljanja, ki so nanjo odgovarjali v podjetjih in v raznih tečajih ter šolah, ki jih je prirejala Ljudska univerza.
Po osnovni zamisli se letošnji program Ljudske univerze deli . na dva dela: prvega bo uresničila Ljudska univerza sama s pomočjo raznih seminarjev, tečajev, šol in podobnega, drugi del programa pa predvideva pomoč občinskim izobraževalnim komisijam, izobraževalnim centrom v industriji in kmetijstvu, stanovanjski skupnosti in drugod. Ze lani je bil dobršen del dela Ljudske univerze usmerjen v to, da bi se okrepil in usposobil vodstveni kader za izobraževanje v komuni. Občinske Izobraževalne
komisije so se namreč že lani z vnemo lotile izobraževanja odraslih. In sedaj že večidel izobraževalnih komisij v občini vodi in programsko usmerja izobraževanje na vseh področjih. Da bi pa bilo to delo po občinah smotrnejše in temeljitejše, si je Ljudska univerza zadala za letos nalogo — načrtno .pomagati komunam. Lanskoletno delo na tem področju še ni bilo tako sistematično. Obstajalo je v glavnem v tečajih za predavatelje. Letos pa bo Ljudska univerza po občinah organizirala posebne šole za predavateljski kader. Gre predvsem za metodološko izobraževanje. Seveda je pa vključeno v te šole tudi strokovno izpopolnjevanje, vsaj na nekaterih področjih.
Letos bo Ljudska univerza organizirala po občinah predvsem šolo za predavatelje. V tej šoli bodo udeleženci poslušali predavanja o odnosih med ljudmi, o pripravi za predavanje, o tehniki predavanja in o uporab; avdiovizualnih sredstev pri predavanju. To bo torej šola, ki bo predvsem izpopolnjevala predavatelje za po-
stavimo, da bo tokrat domača naloga v redu napisana, saj kar dva nadzornika gledata pod peste, ko po dolgem
času spet drsijo po šolskem zvezku
učevanj« odra*!ih. Nekaj podobnega bo tečaj za izobraževanj« predavateljev v šoli za starše. Ta tečaj bo razen metodoloških tem vseboval tudi strokovne. Kajti program šole za starše je zelo obširen in raznovrsten, saj obsega teme od vzgoje do pravosodja in medicine. Težko bi bilo pridobiti za vsako predavanje posebnega predavatelja. Tako bi se pa v takem tečaju lahko usposobili ljudje, ki imajo na tem ali onem področju vsaj nekaj izkušenj.
Proizvajalci oziroma člani delavskega in družbenega upravljanja bodo imeli možnost obiskovati šolo za družbeno upravljanje. V tej šoli naj bi se seznanjali predvsem s problematiko upravljanja v komuni. Predavali pa bi deloma domači predavatelji, z občine, -deloma pa bi poskrbela za predavatelje Ljudska univerza.
Razen omenjenega bo Ljudska univerza uvedla letos še novo obliko izobraževanja, to bodo okrajna posvetovanja o delavskem in družbenem upravljanju. Na njih bodo navzoči obravnavali tista aktualna družbeno politična vprašanja, ,ki jih narekuje neposredna družbeno praksa. V uvodu programa je rečeno, da »naj bi to bila tista najbolj gibčna in operativna oblika dela Ljudske univerze, ki bi kar še da hitro in neposredno seznanjala delovne ljudi z novimi problemi družbenega razvoja in * reševanjem teh problemov.«
Dopisnega tečaja za pridobivanje kvalifikacij v industriji bodo prav gotovo veseli delavci, ki se usposabljajo ob praktičnem delu v podjetju in si žele izpopolnit; svoje strokovno znanje. Da to doslej marsikomu ni uspelo, je bilo krivo pomanjkanje učnih pripomočkov, k; je bilo zelo občutno v ko\«-narski stroki. Odbor za strok, šolstvo pni Trg. zbornici LRS je izdela! izpitni program za omenjeno stroko. Program je odobril Sekretariat izvršnega sveta za delo v sporazumu s Svetom za šolstvo LRS. Če bo dovolj kandidatov, ki bi želeli opraviti izpite za nekatere poklice kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev kovinarske stroke, jim bo Ljudska univerza v dopisni obliki posredovala ves material, ki ga predpisuje program.
Dopisna oblika izobraževanja postaja vse bolj priljubljena in tudi potrebna. Saj marsikdo ue more zaradi oddaljenosti ali drugih ovir obiskovati tega ali onega tečaja. Tako vsebuje letošnji program k'ar precej . dopisnih tečajev. Razen že omenjenega so še dopisni tečaji iz
osnov gospodarskega poslovanja, iz osnov knjigovodstva, iz višje stopnje knjigovodstva, dopisni tečaj za gospodarsko poslovanje kmetijskih zadrug, eden novih noplsnih tečajev bo dopisni tečaj za nekatere tuje jezike. Ker smo že pri tečajih za tuje jezike, bi omenila še, da bodo le-ti letos reorganizirani, Osnovni tečaji, ki so doslej trajali štiri leta, bodo odslej le tri leta in bodo se-vega zaradi tega pospešeni. Po tretjem letu se bodo pa obiskovalci razdelil; v specializirane tečaje. Ljudje, ki si bodo želeli izpopolniti besedni zaklad na ekonomskem področju, bodo obiskovali svoj tečaj, tisti, ki potrebujejo bogatejši družbeno - politični besedni zaklad, spet drugega in podobno.
Novost v letošnjem letu bo tudi šola za družbeno upravljanje v kmetijskih zadrugah, ki bo organizirana ob sodelovanju Okrajne zadružne zveze in bo internatskega tipa.
To je le nekaj novosti iz letošnjega programa Ljudske univerze ljubljanskega okraja. Program pa vsebuje še vrsto predavanj, seminarjev in podobnega z družbeno ekonomskega, strokovnega in poljudnoznanstvenega področja. Seveda so za razliko od lanskoletnega programa tudi ta področja izpopolnjena na podlagi lanskih izkušenj in na podlagi novih potreb ter seveda tudi odgovorov, ki jih je dala lanska anketa. Nikakor pa ne bi povedala o programu vsega, qe ne b; omenila, da je celoten program sestavljen po smernicah in mislih, k; so bile izražene na VII. kongresu ZKJ. Program obsega gradivo VII. kongresa ZKJ, smernice kongresa, kj je posegel na vsa področja družbene dejavnosti, pa so upoštevane v vseh temah družbeno ekonomskega, strokovnega in poljudnoznanstvenega izobraže-vanj*-	B. Škoberne
Tretji zvezek Jugoslovanske enciklopedije
Leksikografski zavod FLRJ je pred nedavnim izdal tretji zvezek jugoslovanske enciklopedije, ki bo dala Izčrpen prikaz razvoja jugoslovanskih narodov, njihovih zvez 3 tujimi ljudstvi, vsebovala pa bo tudi vse pomembne podatke o razvoju in dosežkih na vseh področjih družbenega gospodarskega in kulturnega življenja.
Četrt; zvezek Jugoslovanske enciklopedije bo izšel v prvi polovici prihodnjega leta.
OELilVSKE UNIVERZE V SRBIH
> a S i P E a tM ii i
Tribune za reševanje družbenih vprašanj
Smo pred novo sezono kulturno-prosvetne in izobraževalne aktivnosti. Nekatere ljudske univerze in sindikalne organizacije že resno pripravljajo načrte za izobraževalno delo. Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev pripravlja za september širše posvetovanje o izobraževanju odraslih. Za primerjavo izobraževanja odraslih pri nas in v drugih republikah, objavljamo danes prispevek o delu delavskih univerz v Srbiji. Čeprav njihovega sistema in organizacije izobraževanja delavcev ne moremo pri nas v celoti uporabiti, nam njihove bogate izkušnje in uspehi lahko koristijo v naših prizadevanjih, da bi uvedli tak sistem izobraževanja odraslih, ki bo čim širšemu krogu delavcev odpri pot do najvišje splošne, družbeno-ekonomske in strokovne izobrazbe.
Kljub razmeroma dobro razvitem omrežju strokovnih šol in ustanavljanju novih je vendarle težko zapolniti vrzeli v ekonomski in strokovni izobrazbi naših delovnih ljudi. Razni seminarji in tečaji v prvih povojnih letih so bili v glavnem nesistematični in premalo povezani z življenjem, zato večkrat niso posredovali delavcem tistega splošnega, ekonomskega, strokovnega in političnega znanja, ki bi ga najbolj potrebovali.
Prav zato so začeli v Srbiji na pobudo sindikatov m z vsestransko pomočjo drugih družbenih činiteljev 1952 leta ustanavljati delavske univerze. Le-te niso uradno priznane šole, ki dajejo določeno kvalifikacijo, nastale so le iz potrebe po celovitem sistemu delavskega izobraževanja. Čeprav uporabljajo zelo prikladne oblike za izobraževanje delavcev, do izida novega zakona o šalstvu niso. bile uvrščene v izobraževalni sistem, prav zato so mnogi strokovnjaki, navajeni oblik rednega šolstva, z nezaupanjem gledali nanje. Kljub temu pa so se delavske univerze razvile v najpomembnejše ustanove za izobraževanje odraslih z Srbiji.
V številkah se kaže ta razvoj takole: medtem ko so bile v šolskem letu 1952-53 samo tri delavske univerze, jih je bilo v letu 1957/58 že 34. Zlasti veliko je bilo ustanovljenih od 1955. leta dalje. Prihodnje leto pa jih nameravajo ustanoviti v vseh večjih ne-mestnih industrijskih središčih, n- pr. v Prifooju, Lučanih, Trsteniku, Ložnici itd.
Kakor je bil na delavskih univerzah v prvih letih le verbalni pouk, ker je pač zelo primanjkovalo ponazoril, kakor je res, da takrat še niso delale načrtno, po določenem in premišljenem programu dn da še niso imele dovolj strokovnih sodelavcev in predavateljev, tako lahko dandanes trdimo ravno nasprotno. Delavske univerze imajo življenju in potrebam prilagojene delovne programe, večidel strokovno usposobljene predavatelje, celotno delo pa sloni na pravilnih metodično-peda-goških osnovah. Tako so postale te ustanove tribune za reševanje raznih družbenih problemov. Prirejajo razgovore med strokovnjaki in dru-giimi delovnimi ljudmi o vprašanjih družbenega upravljanja, socialnega zavarovanja, življenjskega standarda, zakona in družine, šolstva, pedagoške vzgoje staršev, urbanistične ureditve mest, kakor tudi o vprašanjih mladine, gospodarskega kriminala itd. Te javne tribui^ za diskusije so z marsičem pripomogle, da se je spremenila podoba naših mest in raznih ustanov, seveda na bolje.
Delo na teh univerzah najlaže ocenimo po številu raznih seminarjev. Za splošno izobrazbo jih je bilo od 1952. leta do konca pretekle sezone okoli 1000, obiskovalo pa jih je več ko 25-000 ljudi. Obravnavali pa so razna vprašanja naravoslovnih in družbenih ved, dalje tuje jezike, umetnost itd. Lepe uspehe so imele delavske univerze na tečajih za marksistično izobraževanje, za tuje jezike in za umetnostno vzgojo. Nekatere so se pri pouku yijih jezikov Posluževale najmodernejših Učnih metod in pripomočkov, V Vojvodini pa so mnoge organizirale razstave likovnikov -delavcev, mimo tega so prirejale skupne obiske delovnih kolektivov, gledaliških in kino predstav, koncertov itd. Pri delavskih univerzah delujejo tudi klubi ljubiteljev glasbe, filmske, gledališke in besedne umetnosti, klubi amaterskih slikarjev itd.
Od ustanovitve sem so delavske univerze zelo veliko storile za ekonomsko izobrazbo delavcev. Okoli 1100 semi-uarjev, kf jih je obiskovalo nad 30.Č00 slušateljev, je Obravnavalo vse od pravic in dšSžnosti upravnih odborov in delavskih svetov šolskih svetov in upravnih odborov v zdravstvu in socialnem zavarovanju, do klasične polit ične ekonomije in ekonomije soo-
utizma in do najvažnejših yi>rašanj gospodarjenja-v podjetjih, razdelitve dohodkov
nagrajevanje, premiranje itd. Zato so bili seminarji velikega pomena za vzgojo družbenih upravljavcev. Nekatere delavske univerze v Vojvodini so ustanovile celo klube za de-lavce-upravljavce, kjer si člani izmenjujejo delovne izkušnje iz svojih podjetij.
Delavske univerze v Srbiji so postale šola' za strokovno izobraževanje delavcev, ki so zaposleni v gospodarstvu In so se delu le priučili. Okrog 10.000 delavcev je že obiskovalo seminarje za strokovno izobraževanje in pred izpitno komisijo opravilo izpite za višje znanje. To pa pomeni, da so delavske univerze vzgojile že več strokovnjakov, kakor jih vzgoje redne strokovne šole. Ocenjevalni kriteriji so zelo strogi, izpitne komisije pa sestavljene iz strokovnjakov, ki niso v ničemer odvisni od delavskih univerz, tako da res objektivno ocenjujejo znanje kandidatov. Kljub temu so zelo zadovoljne z njihovim znanjem, kar je do neke mere tudi razumljivo, saj so v svoji stroki že mojstri, manjkala jim je le teoretična izobrazba. Večino teh seminarjev so izvedli v podjetjih, da so lahko' združevali teorijo s prakso. Nekatere delavske univerze so v seminarjih za strokovno usposabljanje vzgajale tudi kadre izven svojega delovnega področja- Center za šolanje gospodarskih kadrov pri delavski univerzi v Beogradu je postal šola za vodilne gospodarstvenike iz cele Srbije. Tečaje za tuje jezike pri delavskih univerzah v Novem Sadu in Subotici obiskujejo ljudje iz vse Vojvodine. pedagoške seminarje pri subrrtiški delavski univerzi pa prosvetni delavci cele Bačke in Baranje.
Gmotne razmere delavskih
univerz so se izboljšale skladno z njihovim uveljavljanjem. V šolskem letu 1952/53 niso imele nobenih sredstev. 1954 leta pa že 20 milijonov, medtem ko letos razpolagajo že s 140 milijoni dinarjev. Povedati pa moramo, da imajo več ko polovico teh sredstev delavske univerze v Beogradu, Novem Sadu in Subotici, od 100.000 do 200.000 dinarjev imata tovrstni ustanovi v Vranju in Cačku. vse druge pa so gmotno popolnoma preskrbljene.
Vzporedno z razvojem delavskih univerz se je večalo tudi število rednih nameščencev, zdaj zaposlujejo že več ko 120 strokovnjakov in nad 100 administrativnih uslužbencev in pomožnega osebja.
Po nepopolnih podatkih imajo delavske univerze v Srbiji med drugim 5 lastnih domov, 23 dvoran, 70 učilnic in 50 pisarn. Deset delavskih univerz si bo z lastnimi sredstvi in s sredstvi, ki jih bodo prispevale komune, gospodarske organizacije in republiški svet sindikatov zgradilo ali adaptiralo lastne domove, s tem pa se bo kočljivi problem prostorov nekoliko ublažil. Samo republiški svet sindikatov je prispeval za investicije 50 milijonov dinarjev.
Omenili smo že, da imajo delavske univerze težave s prostori, to pa seveda ne velja za vse. Vendar je še marsikje tako, da prirejajo predavanja v šolskih učilnicah, ki so proste šele v večernih urah, ali pa izkoriščajo v te namene prostore družbenih organizacij v podjetjih. Tudi vprašanje predavateljskega kadra povzroča še težave, ker je treba skrbeti ne le za dobre strokovnjake, ampak tudi za dobre metodike oziroma pedagoge, ki poznajo psihologijo odraslih. Ker za sedaj še nimamo ustanove, ki bi strokovnjake pripravlja za delo z odraslimi, morajo pač sgmi iskati kar najuspešnejše delovne prijeme. Zaradi odgovornega dela oziroma izrednih delovnih pogojev bi kazalo predavatelje tudi bolje stimulirati. Mimogrede naj omenimo, da morajo delavske univerze same sestavljati delovne oziroma učne načrte, se
pravi, da morajo predavatelj: pri tem delu upoštevati zahteve in potrebe posameznikov, gospodarstva in celotne družbe, kar seveda tudi ni lahko.
Poleg rednih predavateljev imajo delavske univerze veliko zunanjih sodelavcev; samo. beograjska delavska univerza jih ima okoli 400. Tud^ to otežkoča delo in povzroča vodstvom delavskih univerz precej preglavic taiko pri pedagoški pripravi zunanjih predavateljev kakor pri določanju nalog in nadziranju njihovega vsebinsko raznolikega dela.
Toda vzlic tem težavam pa so delavske univerze v Srbiji že sedaj najaktivnejše ustanove za izobraževanje odraslih, ki prve preizkušajo in razvijajo najrazličnejše oblike vzgojnega dela izven rednih šolskih institucij.
M. Kneževič
FLORIKA STEFAN (roj. 1930 v l^okvah > Banatu) je po poreklu Romunka in je svojo perniško pot tudi pričela s pesmimi v romunskem ieziku. Zdaj že nekaj let piše v srbo hrvaščini n si je med mladimi pesniki v novosadskem ' ultumem krogu pridobila vidno mesto.
Deklice m žene mojega rodu
Poznam vas, deklice in žene mojega rodu,	i
po racavi hoji
kot star vodnjak za prvim uličnim
vogalom.
Ker vonjate še zmeraj po veliki sobi in po blazinah, koder niste legle niti za eno samo vonjivo noč.
Poznam vas, deklice in žene, ker v istem ritmu glad vrtite okrog cerkvenih stolpov.
Poznam vas, deklice in žene, in joj! vaših prodanih šestnajst let kakor živina na banatskih sejmih.
tečeta mladost, starost konec.
Ob žganju in na polju
s konca vasi na drugi
Kadar rodite, njive cvetejo, a ko se vam življenje izsuši od rojstev, sonca in dežja, se vračate z racavo hojo spet k očetu da s kletvijo olajšate usodo.
(Prevedel Kajetan Kovič)
BREZ NAČRTOV V NOVO SEZONO
Stojimo pred vrati nove gledališke sezone, na katero se pripravljajo tudi -naši amaterji v prosvetnih društvih In Svobodah tako, da sestavljajo načrte za nadaljnje delo. Toda ne povsod! Slika, ki sem si jo ustvaril na terenu, je vse prej kot razveseljiva. Društva nimajo niti perspektivnega načrta, kaj seje, da bi sestavila točen delovni program za novo sezono. Morda je o tem še malo preuranjeno govoriti in razpravljati, ker večina društev še ni irpela občnega zbora, na katerem se po navadi določi delovni program za naslednje leto. Toda sodeč po razgovorih, povečini s predsedniki društev in z režiserji, ne bi mogel reči, da se bo po občnih zborih stanje bistveno spremenilo. Ce pri. deš na občni zbor brez programa, potem ga tudi občni zbor ne bo rodil. Nikjer mi niso
mogli postreči s točnimi podatki, kaj bodo počeli v prihodnji sezoni.
Resda so povsod težave, toda ne zmeraj nepremostljive. Ce so težave v igralski skupini, in teh je največ, še ni rečeno, da se ne da storiti nič drugega. Trmasto oklepanje in reševanje takih težav jemlje samo dosti časa in zavira društveno delo. Nenehno pišemo in poudarjamo, da društvo ni samo dramska družina ali pevski zbor, da spada v društveno dejavnost vse, kar ljudi zanima in jih vzgaja. Kaže torej, da bo-minilo še precej časa, preden bodo naša društva pričela tako delati. Sicer pa so tudi objektivne težave; primanjkuje ljudi, ki b; znali organizirati nove oblike društvenega dela. Druga težava pa je v tem, da je same vodilne člane, ki so povečini starejši ljudje, težko prepričati
¥ Zagorju raste
DOM KUL TURE
Dom kulture v Zagorju, ki ga bodo po vsej verjetnosti lahko že naslednje poletje izročili zagorski »Svobodi«, bo dosdej najlepši — čeprav ne najrazkošnejši — in najbolj funkcionalen kulturni dom v Sloveniji. Njegova naj večj a odlika je lepa, praktična in funkcionalna arhitektonska ureditev. Ze dalj časa so nekateri napredni prosvetni delavci v Sloveniji prizadevajo, da bi dejavnost prosvetnih društev razširili, sprostili in pritegnili k sodelovanju kar največ ljudi, za kar pa seveda potrebujejo tudi primerne prostore. Ze nekaj let teče pravda okrog uporabnosti doma kulture.
Zdi se mi. da je zelo v črno zadel sekretar Zveze komunistov iz Zagorja, Rudi Bregar, ko je dejal: »Urediti ga moramo tako, da bodo rudarji našli v njem drugi dom; biti mora privlačen, a ne preveč načičkan.«
V bistvu gre torej za to, da bi se v novem domu kulture ljudje tako počutili kakor doma Doslej smo na Slovenskem pod prosvetnim domom pojmovali dvorano z odrom, prostore za vaje dramske skupine in pevskega zbora, medtem ko smo nr vse druge prostore običajno po zabijali. Povsem razumljivo je da je takšen tip doma pomaga razvijati tudi takšno dejavnos1 kot so jo narekovali njegov prostori. Ni bil to edini, *oda b je važen vzrok, da naša Pr« svetna društva stežka razumej novi čas in nove zahteve. Ne gre torej za to, da samo igra-fio ih pojemo, marveč je na-cilj, da z vsemi razpoložljivimi oblikami zaposlimo de!ovneg:i človeka, mu nudimo s tem kulturno razvedrilo, hkrati pa po magamo oblikovati njegovo du hovno podobo. Stara resnica je da vsi ljudje niso pevci igrale ali glasbeniki (čeprav je hkrat; res, da imamo obi'o takih ta-'ontov) in da njih ne kaže pu-"■'ati ob strani. Običajno se za. rt’ko zvrs: p osvetne dejavnosti odločijo predvsem tisti k; imajo lep glas ali posluh ali pa so
nadarjeni za igranje. Ljudje pa imajo še obilo drugih sposobnosti in tudi te je treba razvijati. Povsem logično pa je, da je za vsako dejavnost potreben tudi prostor.
Morda bo kdo rekel:	Ce bi
imeli primerne prostore, bi tudi mi delali drugače*. Ta ugovor je morda upravičen, toda I izkušnje nam kažejo, da dvora-
iv ,1	-s
/ . ( ‘v
Inž, Ant Pečnikar, član likovne sekcije »Ivana Roba« v Ljubljani: Ženski akt
ne in odre še gradimo, jih obnavljamo. medtem ko je za knjižnico dobra vsaka čumnata, čitalnic skoraj nimamo, o prostorih za Izobraževanje pa za zdaj samo še sanjarimo. Ravno zato bo potrebno bolj skrbeti za prostore, v katerih bo moč razvijati takšne oblike prosvetnega dela, ki so pri nas šele v povojih.
Ce preidemo zdaj na skromen opis doma kulture v Zagorju, naj povemo, da ima skoraj vse prostore za uspešno delovanje. Prostor za knjižnico bo zadoščal za 12 tisoč knjig. Poleg knjižnice je prostorna čitalnica, ki bo hkrati sprejela 50 do 60 obiskovalcev. Nad temi prostori je majhna dvorana za predavanja in seminarje, ki jo bo mogoče v zelo kratkem času spremeniti v lutkovno dvorano. Slabše bodo odrezal; pevci, ker bodo imeli sicer dovolj prostorno. a zelo nizko dvorano. Ta slabost jn posledica tega, ker v prvotnem programu niso predvideli sobe za pevce. Kot je popolnoma prav, imajo godbeniki prostore izven doma, kajti kadar imajo oni vaje, takrat je vsako resnejše da& v domu onemogočeno. Poleg treh garderob, ki so sicer precej visoko v drugem nadstropju, imajo še predodrsko čakalnico, obilo prostora za kulise in najbolj funkcionalen amaterski oder, kar jih poznam. Posebna prednost tega odra je v stropu dvo-*'ane vzidana reža, ki bo omo-točila najbolj, enostavno, najbolj ceneno, a hkrati najbolj uspelo odrsko razsvetlitev, 10 m širok in 11 m globok oder z lahno ukrivljenim zidanim horizontom bo omogočil uprizoritve in gostovanja scensko tudi zelo zahtevnih predstav. Zelo lična dvorana, ki bo služila hkrati za '-ino predstave, bo imela 450 se. težev, kar je za domače prire iitve sicer veliko, za gostovanja Pa kot nalašč. Poleg teh prostorov bo v domu še dvorana za večja posvetovanja ir
razriave.
verjetno
it.
ki bo Po razsvetljavi edinstvena v Sloveni-
Dolgo so razmišljali, kako bj izkoristili prostore v čakalnici, da bi imeli od njih čimvečjo korist. Naposled so se odločili, da bodo v njih priredili kavarno. ki pa jo bo z majhnim naporom mogoče preurediti v prostorno zabavišče, ki ga Zagor-: jani močno potrebujejo. Naši prosvetarji pozabljajo, da So ljudje po resnem delu potrebni tudi zabave in da je zabava naposled sestavni del človekovega življenja. Vsekakor je tudi z vzgojnega (in najbolj moralističnega) stališča bolje prirejati zabave s Primernim programom, kjer se ljudje ne napijejo, ampak predvsem razveš«!«, kot pa nuditi edino zabavo v zatohlih krčmah.
Tako bo dom kulture v Zagorju imel prvi v Sloveniji vse za delo prosvetnega društva nujno potrebne prostore. Tudi njegova ureditev bo Po zaslugi arhitekta Bitenca in ing. Zo-bovnika, direktorja tamkajšnjega rudnika, ki skrbno bdi nad njegovo gradnjo, zelo lepa in hkrati ne predraga. Tako bo z dograditvijo doma dobilo rudarsko Zagorje svojo naj lepšo stavbo, rudarji pa svoj drug; dom. Prepričani smo, da bo zagorski Svobodi uspelo v njem razviti takšno dejavnost, kot jo glede na njene možnosti lahko razvije.
Vinko Trinkaus
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« v Strass-burgu in Parizu
VI. mednarodnega študentskega festivala v Strassburgu, ki bo trajal od 15. do "Žl. septembra, se bo udeležil tudi akademski pevski zbor »Tone Tomšič«. Festivalni program je zelo bogat, saj vsebuje nastope igral_ skih, folklornih, orkestralnih in pevskih amaterskih skupin iz številnih evropskih držav. Naš znani pevski ansambel potuje nato v Pariz, kjer bo koncertiral.
in navdušiti za vedrejšo društveno dejavnost. Manjka jim mladostne svežine, poguma in iznajdljivosti, čeprav prevzemajo najtežje naloge v društvih. Mislim, da ne bom preveč krivičen, če rečem, da prav ti ljudje vnašajo v posamezna društva neko togost, pa čeprav še tako marljivo opravljajo svoje dolžnosti. Razumljivo, da starejši ljudje povečini zavračajo novosti, ki jim niso kos alj pa ne doumejo njihove cene. S tem pa še zdaleč ne mislim, da bi morali take ljudi odstraniti dz društev. Ne! Toda osvežitve v društvenih odborih so potrebne, tako kot so potrebne bogate delovne izkušnje teh starih delavcev.
Ta uvod sem napisal zato, ker vsa društva, kolikor sem jih obiskal, nekako vise na dramski skupini, in če zaide ta v zagato, vse društveno delo obstane. Nihče ne misli na drugo kot na to,' kako rešiti ta problem.
Prvi obisk na moji poti je veljal Svobodi v Borovnici. Težave, ki sem jih že ne vem kolikokrat slišal in se bodo še ponavljale. Prostoril V Borovnici sta dve dvorani. V prvi domuje Partizan, v drugi kino. Dramska družina nima kje igrati in društva praktično ni več. Imajo pa dovolj igralcev in dobrega režiserja. Zadnja predstava domače družine je bila lansko spomlad, na občinski praznik, od takrat je popolno zatišje, da so že vaščani skoraj pozabili, da imajo v svojem kraju Svobodo. Ko sem namreč spraševal ljudi, kje so društveni prostori, niso takoj vedeli, kaj bi rad.
Podobno je v Grahovem pri Cerknici. Ni dramske družine oziroma režiserja in delo spi. Imajo po moderno novo dvorano. Edino knjižnica dela tako, kot je treba. Imajo okoli 1200 knjig, v glavnem jih sproti dopolnjujejo. Da pa vse ostalo ne gre v redu, dolžijo učitelje, ker nočejo sodelovati v društvu. To je bil edini primer na vsej moji poti, da so se pritožili čez učitelje. Povsod, kamor sem pozneje prišel, so trdili, da ravno učitelji največ delajo v društvih. Ljudje in društva tudi od njih pričakujejo največ pomoči. To velja predvsem za manjše oddaljene kraje z izrazito kmečkim prebivalstvom. Zdaj vsi čakajo, kdaj se bodo učitelji v Grahovem zganili. Nihče ne ve, kaj bodo počeli v novi sezoni. Ko sem jih vprašal, če so imeli doslej vsaj kakšna predavanja, so mi na kratko odgovorili; Kje pa! To se pravi, da od lanske spomladi, ko so igrali Scapino-ve zvijače, pa do danes vlada spoštljiv mir, ki ga motijo edino knjižnica, kino in redka gostovanja tujih umetniških skupin.
Prosvetno društvo na Rakeku tarejo denarne težave.. Izvirajo Pa še od operete »Včasi se zgodi«, ki je stala težke tisočake. Tud; Pri njih imajo dovolj igralcev, zato bi bilo bolj pametno igrati umetniško vrednejša dela, ki nedvomno manj stanejo kot pa opereta. Saj je samo orkester stal 100.000 din; za ta denar bi se dalo postavit; na oder marsikaj, kar bi odtehtalo opereto in zadovoljilo občinstvo. G tem, kaj bodo počeli v nov; sezoni, niso povedali nič določnega.
Vas Uiiec je oddaljena od Rakeka vsega dva kilometra.
Kljub temu ima svoje prosvetno društvo in lepo dvorano v zadružnem domu. Mladi predsednik društva mi je v živahnem pogovoru povedal marsikaj zanimivega.
»Veste, to je nekaj čudnega,« je dejal. »Včasih, ko še nismo imeli dvorane, smo igrali po kozolcih in podih, in to z veliko vnemo. Sedaj pa, ko imamo dvorano, in to res lepo, pa s pravo muko postavimo kaj na oder. Ko smo študirali »Komedijo o komediji«, sem moral letati od enega do drugega in ga prositi, naj pride na vajo. No, igra je uspela in jo mislimo letos ponoviti. Lansko leto smo imeli precej močan mešani pevski zbor, ki je naštudiral dokaj zahteven program. Letos, ko smo mislili, da bo še bolj napredoval, pa je propadel. Sel sem spet od pevca do pevca in ga prepričeval, pa ni nič pomagalo. Niso hoteli priti več na* vaje in konec. Ni se jim lju-' bilo. Kaj je vzrok, še danes ne vem. Kaj bomo počeli v novi sezoni? Hm, zaenkrat še ni jasno. Nekaj bomo pa vsekakor morali storiti.«
S tem razgovorom sem zaključil prvi del mbjih obiskov. Poleg omenjenih društev sem obiskal še Svobodo v Cerknici, prosvetno društvo v Begunjah pri Cerknici in Svobodo Stari trg pri Ložu. Vsa tri društva so delovna, kaj več pa nisem mogel zvedeti, ker sem vse tri kraje obiskal v nekako neprimernem času za razgovor.
M. M.
■ z'
Jugoslovani na mednarodnem kongresu filozofov v Benetkah
V	Benetkah bo od 12. do 18. septembra dvanajsti mednarodni kongres filozofov, ki se ga bodo udeležil; filozofi iz številnih evropskih in drugih dežel. Kongresu bo prisostvovalo tudi šest, jugoslovanskih predstavnikov Združenja za filozofijo in . sociologijo. Kongresni program vsebuje med drugim tud; predavanja »Človek in priroda«, »Svoboda in prizadevnost« in »Logika, jezik in komunikacije«.
»Dolina miru« v Parizu
Te dni v Parizu z velikim uspehom vrtijo slovenski umetniški film »Dolina miru«. V enem največjdh pariških kinematografov »Marugnan« na KU-zejskih poljanah ga vrte v originalni verziji, v slovenskem jeziku.
Stota premiera in tisoča predstava
Jeseniško amatersko gledali-lišče bo te dni praznovalo pomemben jubilej: stoto premiero in tisočo predstavo. Na jubilejni večer bo uprizorilo Zupančičevo »Veroniko Deseni-ško«.
V	trinajstih letih, kolikor dela to gledališče, si je predstave ogledalo čez 334.000 ljudi.
Jugoslovanski slavisti v Moskvi
Mednarodnega kongresa slavistov v Moskvi se je udeležilo i'3 jugoslovanskih predstavnikov, skupno pa 600 slavistov iz evropskih držav. Jugoslovanski predstavniki bodo na kongresu referiralj o jugoslovanski književnosti in jeziku.
Problemi delavskega športa v ljubljanski občini Center
Načrtov na pretek
Šport v delovnih kolektmn |6 je doslej opiral v glavnem tta samorastniške temelje, ki je sanje skrbela le peščica prizadevnih posameznikov. Zares redki in tembolj hvale vredni s<; tisti primeri, kjer sta si tel?sna kultura in šport že pridobila pravo mesto in vlogo v življenju delovnega kolektiva. Še več pa je seveda takih, ki kažejo na zelo neurejene in ponekod celo malomarne in škodljive naizmere v slovenskem delavskem športu. Kajpak so vznikle samo zaradi tega, ker se za telesno kulturo ni — raizen redkih izjem (n. pr. komisije za delavski šport Športne zveze Slovenji j e) — nihče odločno zavzel .ali pa celo sprožil kako spodbudno akcijo. Teren je na tem področju prav gotovo prehitel s precej naglimi koraki zamisli izza zelene mize (letne
in zimske delavske športne igre nekaterih strokovnih sindikatov), pa tudi okrajnš in občinski sindikalni sveti so ponekod, že iskali kar najboljšo pot.
Za primer poglejmo v občinski sindikalni svet Ljubljana-Cemter. V delovnih kolektivih in podjetjih tega sveta se je telesna kultura doslej že kar precej razmahnila. Posebno močna žarišča so zlasti tovarna koles »Rog«, Kartonažna tovarna, Narodna banka, Direkcija jugoslovanskih železnic, podjetje PTT in Tajništvo za notranje zadeve ter še nekatera druga podjetja. Svet računa, da so športni delavci v teh in drugih kolektivih zajeli v redno telesnovzgojno življenje več ko 2000 delavcev. Številka je zelo razveseljiva, obledi pa povsem, č° zapišemo, da obsega občinski sindikalni svet več ko
St£idi©n ¥ 20 dneh
Morda boste sprva pomislili, da gre za izgradnjo novega stadiona članov druge zvezne nogometne lige Rudarja iz Kakanja in »Šibenika« v prav rekordnem, ameriškem času. Ne, zmotili ste se; ta razveseljiv primer smo našli pri nas doma, v prelepi Mislinjski dolini — v Slovenjem Gradcu.
Slovenjegraška občina šteje danes 16.000 prebivalcev in več kot 1.200 šoloobveznih otrok samo v mestu. Za športno življenje pa je bilo v tej občini doslej zelo slabo poskrbljeno; na voljo je bil samo skromen telovadni dom in letno telovadišče, ki pa seveda zdaleč ne ustreza več potrebam slovenjegraške mladine. Prav zato je bilo treba zasaditi prvo lopato in krampe za razsežnejši življenjski prostor. Te razveseljive naloge so se tudi v praksi lotili pred dnevi (načrti so bili že dolgo pripravljeni) in v rekordnem času — v dvajsetih dneh — zgradili nov stadion po zamisli inž. Stanka Bloudka. Stadion so zgradili delavci in delavke iz tovarne kos, tovarne meril, tovarne usnja, delovnega kolektiva Opreme, krajevne bolnišnice in občine z zastopniki preostalih podjetij in ustanov ter domačo študentsko in vajensko mladino na čelu.
Stadion seveda še nima dokončnega lica. V prihodnje bo treba urediti še igrišča za košarko, odbojko in rokomet, drsališče in naprave za atletiko.
Novi slovenjegraški stadion je odprl vrata k telesni vzgoji širšim plastem delovnih ljudi v Mislinjski dolini, prav zato zaslužijo vsi njegovi mladi graditelji ,vse priznanje.
38.000 delavcev in delavk. Seveda pa je to zares samo račun, podrobne zbirne podatke pa bo pokazala šele sedanja anketa.
»Seveda smo se tudi mi doslej trudili, da s-mo spravili na športne poljane kar najširše delavske množice. Za primer vam bi lahko našteli več uspelih posegov našega sindikalnega sveta v telesnokultumo življenje domače občine. Predlani smo pri nas tekmoval; v petih športnih panogah, in sicer v odbojki, balinanju, šahu, kegljanju in streljanju. Torelj prav v igrah in panogah, za katere se delavci najbolj navdušujejo že vsa minula leta. Na vseh teh tekmah je morda prav zato tekmovalo zares razveseljivo mnogo ljudi iz delovnih kolektivov. Tako množično udeležbo več ko 800 tekmovalcev je zagotovila predvsem izbira teh priljubljenih iger za to občinsko sindikalno tekmovanije, n.ič manj pa vsestransko dobra organizacija.
Tudi letos smo že računali na tako množično športno prireditev. Odbor za oddih, ki je pri nas Skrbel za telesno kulturo, je zaradi preobremenjenosti z rednim delom in še s posebnimi nalogami (gradnjo počitniškega doma v Ankaranu) navrgel nekakšno posebno komisijo za telesno kulturo. Ta je letošnjo zimo pripravila do zadnje podrobnosti množičen smučarski nastop na snegu. Neugodne vremenske (snežne) razmere pa so v zadnjem hipu preprečile dobro pripravljeno smučarsko temovanje.
No, po tem grenkem razočaranju, ki je postavilo na glavo dolgotrajno delo, pa je bilo treba prijeti za delo drugod, za akcijske naloge. Naposled pa še čas letnih dopustov, ko so ljudje iz tovarn in podjetij pohiteli v počitniške domove ob morju in drugam, sindikalne podružnice pa so poskrbele za redne izlete v turistične in partizanske kraje. Tako se je pač pri-
petilo, da na te lesno kulturo,
naloge, na te nismo mislih
preveč vse do poznega poletja
Zdaj smo tudi pri nas spe na nogah. V načrtu imamo prav takšno množično tekmovanje za kakršno smo se ogreli že pred leti. Seveda bpmo tokra! izpopolnili ves spored, da bo še bolj privlačen za vse. Pa tudi brez skušenj nismo pn nas, tako da upamo, da bo letošnje jesensko tekmovanj; zares tudi kar najbolje uspelo v zadovoljstvo prizadevnih prirediteljev in predvsem tekmovalcev in tekmovalk iz delovnih kolektivov.«
Tako nam je povedal tajnik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center Lojze Suc v trdnem prepričanju, da hode njihovi zdaj še tipajoči koraki zares lep prispevek za večji razmah slovenskega delavskega športa. Zamisel, da za šport in telesno kulturo v delovnih kolektivih skrbi posebna komisija občinskega odbora za oddih (v Centru so tako rešitev naplavile razmere), je zares hvale in posnemanja vredna, saj se popolnoma sklada s težnjami, ki naj bi zagotovile delavskemu športu pri nas pravo mesto m vlogo.
Iz občine Center: v tovarni Rog se ne navdušujejo samo za kolesarstvo. Zelo priljubljena je tudi odbojka. — Na sliki: tovarniška ekipa v igri z moštvom Elme iz Črnuč
SVAVJE V NOVI GORICI
Občinski sindikalni s«et v Novi Gorici je te dni pripravil prve delavske športne igre v počastitev 9. septembra — krajevnega praznika in XI. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k rodni grudi. Tekmovanje se je začelo z majhno slovesnostjo na letnem igrašču ob Erjavčevem drevoredu. Potem ko so tekmovalci in tekmovalke prikorakali na svečano okrašeni stadion, jih je pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora Ludvik Gabrijelčič. Ves začetni spored je lepo popestrila tudi godba na pihala iz anhovske tovarne cementa.
Igre je odprl predsednik OSS Stane Krek. Po otvoritvi so sindikalni odborniki v imenu vseh novogoriških delavcev počastili spomenik v solkanski četrti.
Prvi dan je navrgel tudi prve zmagovalce. Na sporedu so bila tekmovanja v nogometu, atletiki, šahu, kegljanju, balinanja in vlečenju vrvi. Prvo mesto v kegljanju so zasedle Soške elektrarne.
Več ko 100 športnikov in športnic iz novogoriških delovnih kolektivov bo tekmovalo še ves teden. Zmagovalno moštvo bo dobilo prehodni pokal novogoriške občine, zmagovalci v posameznih disciplinah pa diplome in praktična darila.
OB ©TVCHIT¥I POMURSKEGA LETALSKEGA CENTRA V MURSKI SOBOTI
OSI E [ PRIDNIH EDI
Nori letalski center je naše prvo popolnoma opremljeno letališče v Pomurju — Za dva milijona dinarjev udarniških ur in tovariška pomoč delovnih kolektivov pri dograditvi hangarja
ŠPORTNI OBJEKTI PRI NAS...
Smo za evropskim povprečkom
Jugoslovansko telesnovzgojno gibanje je tik pred pomembnim dogodkom: jugoslovanskim kongresom za telesno kulturo od 16. do 18. oktobra v Beogradu. Ta zbor z vsemi razveseljevimi zaključki bo za gotovo usmeril
Naš komentar
Zdrava pobuda v Zagorju
Šport ima v rudarskem Zagorju že lepe tradicije. Pred vojno so bile tamkajšnje športne organizacije močna protirežimska postojanka — med NOB pa je bilo mnogo Zagorjanov-športnikov v partizanih.
Po osvoboditvi se je športno življenje v Zagorju najprej silno razmahnilo, nato pa je nenadoma prišlo do .krize. Na igriščih v Zagorju kt Kisovcu ni več tako živahno kot nekdaj, za nameček pa ovirajo delo še nezdrave klubaške tendence. Posebno med nogometaši Proletarca in Svobode ni razumevanja in to krha tudi odnose med obema športnima društvoma. Vse to pa ne škoduje samo športnemu napredku v Zagorju, marveč tudi odnosom med občani.
Takšno stanje je seveda nevzdržno. To je tudi napotilo občinski komite LMS, da je družbenim organizacijam in društvom naslovil pismo o problemih in perspektivnosti športa v zagorski občini. Pri tej pobudi je najbolj razveseljivo to, da se mladina ni omejila zgolj na ugotovitev razmer, marveč je nakazala tudi pot, po kateri bi bilo treba nadaljevati delo. Občinski komite pravi v pismu, da so krivci za nezdrave pojave predvsem nekateri Idu-baši, ki bi jih bilo treba opozoriti na napake, kolikor pa se kljub temu ne bi poboljšali, pa jih odstraniti iz športnih organizacij. — Ker upravna odbora obeh društev nista pokazala dovolj odločnosti, bi ju bilo treba okrepiti, predvsem pa je treba po zgledu Trbovelj začeti s pripravami za združitev obeh društev. Odbor novega društva bi moral bolj kot dosedanja skrbeti tudi za pravilno vzgojo ljudi in predvsem mladine, saj samo formalna združitev obeh društev ne bi rešila položaja. Pismo se tudi zavzema za izenačitev vseh športnih panog in obsoja dejanje prednosti — samo nogometu. Bolj * doslej bi bilo treba misliti tudi na množičnost športa.
Pobuda mladine Zagorja je nedvomno vse pohvale vredna.
to vejo družbenega življenja v prihodnjih letih na najboljšo pot. In res, še marsikaj bo treba spremeniti na področju telesne kulture, da bomo enaki deželam z visoko razvitim ljudskim zdravjem.
Po osvoboditvi so naš; teles-novzgojni delavci dosegli zares izredne uspehe pri pospeševanju telesne kulture. Vendar so še številke, ki niso v prid višji življenjski ravni. V Jugoslaviji skorajda nimamo preprostih ljudskih igrišč in telovadišč, kamor bi imel dostop sleherni državljan. Res pa je tudi, da so športni kolektivi s pomočjo ljudske oblasti po osvoboditvi zgradili veliko število športnih objektov in na-; prav. Vsega je bilo več ko 80 odstotkov vseh športnih objektov od natanko 7334 zgrajenih po osvoboditvi. Površina vseh znaša več ko 35 milijonov kvadratnih metrov. Na najboljšem je predvsem LR. Srbija (3200), za njo pa Hrvatska (2100) in Slovenija (870), medtem ko ima najboljši povpreček na prebivalca kosovsko-metohijska pokrajina (3.34 kvadratnega metra na prebivalca). Slovenija je s tega gledišča na tretjem mestu (2.91 kv. m). Sploh pa velja, da v zveznem merilu precej zaostajamo za evropskim povprečjem (5 kvadratnih metrov). Enemu Jugoslovanu pripada namreč samo bornih 1.35 kvadratnega metra športnega terena.
Po osvoboditvi smo zgradili pri nas največ nogometnih igrišč ter terenov za košarko, odbojko in mali rokomet, medtem ko smo več ali manj zanemarili gradnjo zimsko-športnih dvoran in plavalnih bazenov.
Razen tega ti prvi povojni objekti nimajo vseh potrebnih naprav (tehnične, higijenske itd.), kar na dandanašnji stopnji telesne kulture zavira njen ■ večji razmah. Zlasti slabo kaže v tem pofgledu za športna igrišča v Črni gori, kjer je skoraj 90 odstotkov uvrščenih v tretjo kategorijo.
Zelo značilen primer, ki izrazito kaže na posledice teh napak, je n. pr. košarka, ki je tipičen zimski šport, vendar se pri nas ni razmahnil tako, kakor ;v drugih državah, ki imajo na voljo zimske dvorane.
Se posebno kritično pa je stanje v telesni vzgoji predšolske in šoloobvezne mladine in telesni kulturi v delovnih kolektivih. Beograjski kongres bo prav na teh dveh področjih imel hvalevredni temi za proučevanje nadaljnjega razvoja in napredka.
»Za doseženi uspeh gre predvsem zahvala pobudi in požrtvovalnosti delovnih ljudi, ki so vedeli, kaj hočejo io ki so to tudi naredili!«
S temi besedami je na otvoritvi novega letalskega centra v Murski Soboti dal predsednik okrajnega ljudskega odbora Rudi Čačinovič vse priznanje pionirjem pomurskega športnega letalstva, pa tudi vWm ti-'stim, ki so s toliko razumevanja pomagali pri dograditvi teg3 . prvega popolnoma opremljenega letališča v našem Pomurju, In teh ni bilo malo.
Pomurski ljubitelji športnega letalstva so se že prvo leto po osvoboditvi zbrali v murskosoboškem aeroklubu in začeli aktivno delati. Seveda so takoj pomislili tudi na graditev letališča; kaj pa nam letalci brez letal, de-ta pa morajo imetj »trdna tla« za pristanek!
Z graditvijo novega letalijča aeroklub spočetka ni Imel posebne sreče: dvoje zemljišč so morali opustiti, potem pa so 1952. leta začeli graditi sedanj® letališče, ki so ga predlansko jesen tudi res dokončali.
Letališče brez hangarja pa je kot »pašnik brez hlevčka«. In zato so v murskosoboškem aeroklubu že takoj pomislili tudi na »hlevček«. Ze prihodnje leto po dograditvi letališča, t. j. lani, so postavili temelje za novi hangar. Zidovi prostorne, nizke stavbe so čakali samo še na strešno konstrukcijo, le-to Pa
so dobili letos. In tako je bij hangar dograjen. Na njem s0 se zableščale velike bele črke napisa: Pomurski letalski center Murska Sobota.
Zgodba je kratka, prav kot bj bil kratek vsak površen opis katere koli graditve. Pa jo je moč povedati tudi podrobneje:
Aeroklub v Murski Soboti je za graditev novega hangarja porabil le 3.5 milijona dinarjev lastnih sredstev. Stavba sama pa je vredna veliko več: po oceni strokovnjakov kar 9 milijonov dinarjev. In prav v tej veliki razliki je skrita vsa požrtvovalnost članov, aerokluba in drugih, ki so v dograditev Pomurskega letalskega centra vložili veliko lastnega truda in sredstev.
Člani aerokluba so pri svojem novem hangarju opravili toliko udarniških ur, da so graditev pocenili kar za 2 milijona dinarjev. Delovni kolektivi krajevnih in okoliških podjetij pa so graditev letalskega centra podprli z delovnimi uslugami in gradbenim materialom: opekarne iz Radgone, Ljutomera, Borecov, Puconcev in Lendave so dale opeko, kmetje z Goričkega les; obrtniki so opravili svoja dela prav poceni, kolektiv »Agroservisa« pa je zastonj naredil vse vijake za leseno strešno konstrukcijo (skoraj za 4 tone jih je bilo!).' Kolektiv Tovarne mlečnega prahu je aeroklubu pomagal pri prevozih gradbenega materiala, v »Rafimusu« pa so si dali opravka z vlivanjem koleščkov delovnega poleta in požrtvovalnosti kolektivov in posameznikov, ki so družno gradili.
Svojo pomoč pa sta aeroklubu naklonila tudi okraj in občina, ki sta graditev podprla s finančnimi sredstvi in posojilom.
Zadnjo soboto minulega meseca je nad Mursko Soboto zabrnelo visoko v zraku toliko letalskih motorjev hkrati, kot še
nikoli doslej, drug za drugim so veliki Ptoči pristajali na zelenem letališču in se nato zvrstili pred novo zgrajenim hangarjem. Stari ^nanci iz vse Slovenije, ki s« srečujejo med poleti na našerti nebu, so si tu stiskali roke v pozdrav. Vsi pa so prisrčno čestitali domačinom k doseženemu uspehu.
Letalo, ki je nad Mursko Soboto in okoliškim vasmi trosilo letake, j® preostanek tovora streslo nekam v bližino letališča. OB OTVORITVI POMURSKEGA LETALSKEGA CENTRA V MURSKI SOBOTI ... JUTRI VELIKA LETALSKA PRIREDITEV.. . VABI UPRAVNI ODBOR AEROKLUBA.. . je črkoval, kratkohlačnik na pašniku ob Muri in zaradi dostavka ... V SLUČAJU SLABEGA VREMENA . .. strokovnjaško pogledal na nebo, da bi videl, ali bo vreme držalo. Kajti jutri bo v Murski Soboti... AEROMITING.
* * *
Pomurski letalski center ima za bližnjo prihodnost še temeljite načrte: že letos sp si kupili jadralno letalo »Rodo«, traktor za povratno vitlo in uredili prostore kluba, ko Pa
dobijo še avtovitlo, bodo odprli jadralno šolo. In to se bo, upajo, zgodilo že . na pomlad prihodnje leto. Tako bo murskosoboški aeroklub, ki ima sedaj v svojih vrstah že okoli 300 mladih ljudi, začel aktivno vzgajati novi rod naših športnih letalcev v Pomurju.
To pa bo sedanji uspeh dela njihovih pridnih rok najbolj ' potrdilo.	S. Pan
Delavske igre v Srbiji
Zadnjo nedeljo v avgustu je bil zaključen športni del III. festivala rudarjev in metalurgov Srbije. Predtekmovanja je organiziral republiški odbor s posebno komisijo, prireditelj finala Pa je bil kolektiv rudnika Trepča. Medtem ko so bili tekmovalci na finalnih tekmah zelo disciplinirani, pa je v predtekmovanjih prišlo večkrat do protestov, ker so nekatere ekipe hotele izsiljevati zmage za vsako ceno. Pr; tem so nekateri šli celo tako daleč, da so M ekipe postavljali tekmovalce, id sploh niso člani delovnih kolektivov. Taki pojavi pa so bili seveda samo izjema in je večina kolektivov pravilno tekmo vala.	C-I
EEE
- A

Ob otvoritvi Pomurskega letalskega centra se je v Murski Soboti zbralo 10 motornih in 6 jadralnih letal, ki so več tisoč na letališču zbranih ljudi navdušila z bogatim programom uspele letalske prireditve
if§i (bdO® ° irmh ©©OSotK)
MLADINI SE VEC ŠAHA
Tak naslov je vsekakor upravičen, čeprav je znano, da je šah zelo priljubljen, med mladino, bodi delavsko ali kmečko, predvsem pa med srednje- in visokošolsko. Prav tako je tudi znano, da je n.,pr. letos sodelovalo v tekmovanjih za dan mladosti, od najnižjjih v razredih in. šolah oziroma odredih dr zaključnega okoli 20.000 slovenskih pionirjev in pionirk. Šahovska armada torej prihaja in iz nje bi moral čez čas iziti tudi kak nadpovprečen mojster 84 črnobelih polj.
To je v obojnem merilu, državnem in republiškem, nujno potrebno, kajti povsod zeva za najboljšimi določena praznina, ki bi čez čas lahko postala tudi usodna. Časi, ko smo bil' priče bliskovitemu vzponu tria
Matanovič - Ivkov - ing. Fude-rer, so mimo. Za nljimi so sicer prišla še vedno nekatera solidna imena, vendar jih je bolj malo in takih, ki bi kaj kmalu že zaslužili velemojstrsko značko. Podobno je v Sloveniji. Prva leta po vojni so rasli dobri mladinci kot gobe po dežju in dali plejado dobrih mojstrskih Kandidatov, potem Pa se je to tako rekoč čez noč ustavilo. Pozabili smo že skoraj, kdaj smo ustoličili zadnjega slovenskega mojstra. Nič čudnega potem, da so na zadnji skupščini Šahovske zveze Jugoslavije v Zagrebu toliko govorili prav o mladinskem in pionirskem šahu'in sklenili, da bodo temu vprašanju v prihodnjih letih posvetili kar največ pozornosti.
V Sloveniji se vsestransko delo s pionirji, pri čemer je vsekakor zelo zaslužna Zveza prijateljev mladine, že začenja poznati. To delo je v marsičem podobno, čeprav v skladu s časom moderneje zastavljeno, delu nekdanje posebne mladinske komisije pri republiški šahovski zvezi. Ze a ni je popolnoma neznani mladinec Parma, eden izmed množice najmlajših, presenetil na dražavnem prvenstvi z visokim šestim mestom. Letos pa je sploh na vsej črti pio-drl in si priboril primat med jugoslovanskimi mladinci,
Ta uspeh oo vsekakor zelo izpodbudno vplival na vse mu de ljudi, ki radi sedejo za šahovsko desko. Izpodbudil p; bo tudi šahovske organizacije, da bodo še boli kaT' doslej za-
čele delati z mladino, da bodo bolj kot doslej prevzele skrb nad raznimi samoniklimi krožki, smeleje vključevale svoje mlade, nadarjene člane v klub ske ekipe, klubske turnirje itd Marsikje spet je ZŠK Mariboo lahko za zgled — so tako ž<-kd aj začeli, kajpak samo'uspešno. Še veliko neizrabljenega materiala Pa |e v industrijskih .n vajenskih šolah. Tu la h k veliko store naši sindikati, čeprav so že doslej zajeli preče mladine v razna medobratn, ir< tudi višja tekmovanja. Pa metna investicija v šah se nam reč na raznih koncih obilm obrestuje. To je glede na razn> koristi, ki jih šah daje, že sta ra resnica. Zatorej ponovno — mladini še več šaha!
Oho, kako je bilo — veselo. V Budimpešti namreč, kjer so jugoslovanski plavalci presenetili tuje in domače strokovnjake, pa tudi sebe s kopico odličnih rezultatov in visokih uvrstitev. Baje je bilo za osemčlansko ekipo treba nazaj grede rezervirati cela dva vagona prvega razreda da so lahko po prtljažnikih razmestili vse rdeče luči, ki so jih zbrali na tekmah. Ob pregledovanju tovora so prebledeli celo madžarski cariniki, naši (cariniki, ne plavalci pa so se odlično odrezali In vrlim vodnim športnikom zaračunali za luči 200 dinarjev po osebi. »Če bi bile ko!aj ne, pa bi bilo zastonj,« je bil njihov komentar.
. cila. Ce smo že^pri Bu-v'*" dimpešti, moramo omeniti še ^vaterpoliste, ki so n.* lepčm donavskem otočku Margit Szigetu vendar rešili jugoslovanski ugled. Z drugb mestom so samo še enkrat potrdili enake plasmaje iz Helsinkov, Melbourna in Torina. Seveda pa je treba omeniti, da je tokrat kolajna visela na nitki. Zahvaliti zanjo se imamo predvsem Madžarom. Prvič zato,, ker so nas premagali (če nas ne bi — bi dobili zlato) in drugič zato, r ker so nato izdatno opravili še z Italijani in Rusi. Mi pa smo medtem izgubljali kar naprej, pri končnem obračunu pa se je le pokazalo, da smo zabili en piškav gol več kakor Rusi in srebro je bilo naše.
Oho, zdaj pa še to. Komaj smo se navadili na dnevne rekordne vesti avstralske atletske »agencije« Elliott, ko se .je začelo tudi pri nas. Lorger se je v Celju postavil z novo najboljšo znamko v teku na 110 m z ovirami, še hujše stvari pa se dogajajo v Zahodni Nemčiji, kjer je neki Hary (ta Hary niti ni tako »neki«, saj je naposled evropski prvak!) pretekel 100 m kar v čistih desetih sekundah. Dal je torej povsem »ad aeta« vse, kar je bilo doslej hitrega na svetu, z Owehsom vred. In ti Nemci! Namesto da bi se zadovoljili s tem rekordom, pa so šli in z geometri izmerili stezo v Friedrichschafenu. Rezultat: proga je bila dva milimetra predolga, ima pa nagib 11 centimetrov. In ker je dovoljen nagib samo 10 cm, morda z rekordom ne bo nič. Prav jim je, kaj pa »afne guncajo«. V Celju nihče ne hodi merit nagib proge . ..
Aha, dva keglja. Da, samo dva keglja sta manjkala :n jugoslovanska kegljaška reprezentanca bi v Mtinchenu osvojila naslov evropskega prvaka. Tako pa so smetano pobrali Vzhodni Nemci. Mi pa spet srebro. Toda poanta ni v tem. Žalostno je namreč, da so se ob koncu tekme Vsi najbolj jezili na Pogeljška, ker je kot zadnji v'vrsti podrl samo 872 in ne 875 kegljev, kolikor bi jih biio treba za prvo mesto. Pogeljšek pa se je branil: »Res sem kriv, toda bratci, upoštevajte vendar, da so bili v moštvu tudi taki, ki so ostali pod številko 850. In naposled, zakaj moram zdaj jaz pojesti juho, ki ste jo skuhali s tem, da ste najboljšega Jugoslovana (trenutno) Martelanca pustili dama.«
Zdaj je s prsti zatisnit ušesa, toda butanje se je vleklo z neskončnost, svetloba ga je bodla v oči in takrat jih je odprl in brez misli in uma planil nazaj, k svoji četi. Naočniki so mu padli z nosa, da ni videl ničesar pred seboj, pa tudi čutil ni ničesar. Samo kolena so se mu zašibila, ko je strahovito treščilo za njim. Zemlja se je zamajala in zračni val ga je pahnil vstran.
Negibno je obležal. Zazdelo se mu je, da se mu jeklo zadira v možgane, da zemlja razpada v slepečem sijaju. Železni dež je plskaje, tuleče in treskavo padal okoli njega, dim se je vil z ognjem, vagoni so se v bleščeči svetlobi vzpenjali, se lomili, treskali, se valili s proge, vse j 3 treskalo in se bliskalo, zemlja se je tresla in se majala. Nato oglušujoči vzkriki tretje čete,in ožarjeni obrazi so bliskovito zdrveli mimo njega. Nov tresk eksplozije, vpitje, regljanje strojnic.
To mu je povrnilo zavest. Ko mu je v ušesih bobnelo regljanje, je vstal in poletel naprej proti gorečemu vlaku. Kopica kadečega se jekla, železa, zdrobljenih vagonov in človeškega vpitja. Nato dolga vrsta nasedlih ali negibnih, celih in nepoškodovanih vagonov, iz katerih se je bliskalo in treskalo. Strojnice niso prenehale, krogle so brenčale po zraku. Nemci so divje streljali. Desno od Žarka je zadonel nov vzklik — prva četa je šla v napad. V diru, na slepo, je Žarko zagnal bombo, pa še drugo, še tretjo. Nato se je vrgel na tla, kakor ga je gnal prirojeni nagon po zavetju. Tedaj se je domislil, da nima puške, ostala je tam. pri steni. Sklanjaje se, je stekel na slepo v tisto smer in zdajci začutil pod nogami jame, kotanje, zemlja okoli lokomotive je bila vsa razdejana.
Žarko je drhtč obstal. Stene ni bilo več. Previdno je obšel ta kraj, z rokami je tipal naokoli. Tu nekje je morala biti puška. Tedaj je od groze zavrisnil.
Trucetovo truplo je bilo še toplo, toda popolnoma otrplo.
37.
Naslednjega dne so se dogodki tako naglo razvijali, in s tako različnimi pomeni, da jim je Gjuro komaj sledil. Dd razburjenja in napetosti je domala izgubil glavo.
Toda prav globoko v njem je tlelo upanje, da se je začela zadeva nezadržno razpletati. Čutil je, da bo uspel. Neomajno je sledil svojim slutnjam.
Dan je bil kakor iz škatlice. Pred >ro je zavel veter m razpodil oblake. Nebo se je svetilo kakor biser. Tiho, mirno, sončno vreme. Gozdovi so se zeleno svetlikali, nad ! djimi se je razlivala trepetljiva zračna svila.
Čeprav je Gjuro do malega vso noč prebil na konju m ni zatisnil očesa, ni bil prav nič utrujen. Navdajal ga je zanos. Lahak nemir se mu je pretakal po žilah, njegov pogled je odseval lahkotnost in prepričanost, kri je neslišno in vztrajno strujdla pod kožo, ki je rahlo podrhtevala, ker jo je nežno božalo toplo, č^sto ozračje. Samo obraz se mu je podaljšal, oči pa so postale globljb in temnejše, upadle v zasenčene dupline modrih podočnikov.
Najprej je po njegovih zvezah prispela novica, ki je vznemirila štab odreda. Čeprav so jo pričakovali že celih petnajst dni kot nekaj neogibnega, je vendar prišla kot svojevrstno iznenadenje, ki te za trenutek zmede in po-| veča zaskrbljenost.
Krepke nemške in ustaške sile so se pokazale to noč jugovzhodno od Romirja, v podolju reke, ki ločuje ravni-, ki in romirski partizanski odred.
Mitar je vestno in natanko proučeval zemljevid, Jsušai je dojeti in odkriti nakane in morda glavno smer i odiranja sovražnih kolon. Da je ofenziva na pragu, e kakor pribito. Prihaja poletje, čas nemških napadov n besnih poizkusov, da bi izvojevali končno odločitev. Motilo ga je to, da so se pokazale krepke motorizirane n pešadijske enote, opremljene za planinsko vojskovanje, prav tam, kjer jih je najmanj pričakoval. Kakor da so se hotele kot klin bliskovito zabiti med romirski in ravniški odred, nakar bi po globokem prodoru z obkrože-vanjem objele partizansko ozemlje. Do tega sklepa je vodilo skrbno proučevanje zemljevida, ampak Mitar je vedel, da lahko ti koristni pokazatelji naravnih pravcev in terenskih pogosto zavedejo na krivo pot, v usodne zmote.
Prve Gjurove informacije so kazale na to, da se bodo nemške oklopne kolone napotile vzdolž reke po široki, ugodni dolini, ki so jo z obeh strani obdajale planine. Ozemlje na drugi strani reke je držal ravniški partizanski odred. Po globini so bili boki enega in drugega odreda potemtakem tako izpostavljeni, da bi tu bil mogoč nemški Droboj. Zamisel je bila drzna in tvegana, ampak vprašanje, ki si ga je zastavljal Mitar, je bilo v tem, ali je to poglavitna smer napada v celotni ofenzivi, ali samo diverzija, ki naj bi zavedla njegov odred v zmoto in ga pritegnila k reki, medtem pa bi sovražnik z vso silo udaril z nasprotne strani, tam od Belonova? Informacije so govorile o močnih nemških in ustaških zborih tudi na tem področju kakor tudi v predelu severno od Romirja, pred ravniškim odredom. Ni mogoče vnaprej videti niti tega, kod bodo krenile nemške čete iz doline: ali naravnost, da bi se prebile za hrbet dveh odredov, ali z izne-nadenim zamahom v bok enega ali drugega odreda. Zaenkrat stoje na začetku doline, nove kolone prihajajo, tanki, topovi, kamioni. Letala krožijo nad dolino.
Mitar stiska ustne, izbočeno čelo je napeto pod bujnimi kodri nepočesanih las. Brada mu je po malem drgetala, usta so se odpirala, oči pa so bile kar naprej pri-j kovane na zemljevid. Njegov odred je pripravljen, je nared, toda mar sme prezgodaj kreniti v katerikoli smeri, preden ne odkrije, kam meri sovražnik? V nevarnosti so tretji, drugi in prvi bataljon, obotavljanje je lahko usodno.
Njegov pogled je brezizrazen, četudi! je oči prečudno skrivil pod nabranimi obrvmi. Sovražni poveljnik ga ni mogel postaviti pred hujšo izbiro. Hudičevo predrzen Pohod po dolini!
Danilo, ves v zanosu svojih misli, je bil podoben svinčenemu oblaku. Vedel je, kaj teži Mitra. Odred pričakuje pfenzivo iz druge smeri in je temu primerno že Prikrojil svoj načrt uspešne obrambe in je ustrezno razmestil bataljone. Spremenjeno stanje bi zahtevalo naglo Preusmeritev. Nevarnost raste z vsakim trenutkom.
Mitar se je odločil, da bo počakal. Svoji naravi in nazorom nakljub to pot ni hotel storiti ničesar, preden sovražnik ne odkrije kart. Zavedal se je, da spravlja s tem odred v najkočljivejše stanje in v hudo moralno preizkušnjo, v mrtvo, topo pričakovanje in negibno prežanje na tobu kipečega ognjenika, medtem ko se okoli njega širijo Preteče tipalke ognjene, jeklene pošasti. Danilo ga je osuplo gledal. Mar sme odred postati tako razvrščen, kakor je zdaj, je vprašal ves potan; mar ne bi sprejel hoja?
Mitar je odbil že samo misel na to.
»Tega ne puščam iz vida, ampak za zdaj ostanemo, kjer smo. Saj si prav tega želi sovražnik, da bi nas pahnil na napačno stran.« — Slutil je, da ne gre za navadno ofenzivo z omejenimi cilja, marveč za daljnosežno zasnovo s končim namenom, da bi uničili oboroženo silo vstaje ^ tej pokrajini. Imeti je treba železne živce, in čakati, čakati do zadnjega. Hkrati je bodril Danila; »Cim globlje
pustimo prodreti, tem bolje za nas. Pokazati mora, ■^am hoče. Za 'zdaj ne smemo oslabiti obrambe nasproti Belanovu. Izpostavili bomo del drugega bataljona proti rekli, da bo prežal in ogledoval.«
Gjuro bi bil rad podprl Danila, ker je sodil, da je "Mitrov načrt preveč tvegan, toda njegovo zbranost so odtegnile druge misli. Sprva ga je prihod Nemcev v dolino i prečudno oplašil, morda zaradi tega, ker je Gjuro povezal j ves svoj up ravno z začetkom ofenzive. Svojo naj večjo stavo, svojo življenjsko stavo je povezal z ofenzivo in zdaj se trese od groze. Pa ni dolgo trajalo in že se mu je razpletel klobčič v grlu, zlasti ko ga je Mitar ošinil s pogledom kakor inkvizitor:
»Zdaj smo prignali do kraja. Ce bo vohun ogrozil odred, — se zavedaj posledic. Razvezali smo ti roke .. .«
Drhtenje se je spremenilo v bes. Gjuro se je vzravnal.
»To pot se lahko zaneseš,« je rekel samozavestno. Njegova samozavest pa se ni več opirala na čustvovanje, marveč na hladno pretehtana dejstva. Nekateri kratki, ampak neverjetno živahni vtisi ga vodijo po zelo preprosti poti. Notranji glas mu pravd, da drugače ne more biti. To je edina pot, da ujame Matildo.
Mitar ne ve, kam bi prej. To so poslednji trenutki zatišja, trenutki napona vseh duševnih sil, da pogumno sprejme odgovornost za negotovo odločitev. Tudi za Gjura so bili to trenutki poslednje napetosti, kose uravnava vse bitje skrajno naglo v en sam smoter.
Komaj sž je polegla prva burja v duši, že je prišlo novo, nepričakovano presenečenje. Poročilo poveljnika tretjega bataljona o napadu na progo v minuli noči. Poročilo je prinesel kurir iz Babičev. Uspeh je presegal j pričakovanja.
»Nasedli so kakor nikoli!« je zmagoslavno vzkliknil Gjuro. »Prepričani so bili, da bo bataljon napadel Kamenico pa so napotili transport proti Zvoniku brez varstva, Hans Pimag bo počil od jeze.«
V	tem vzhičenju je za trenutek zagledal v mislih osuplo Matildo, njeno prestrašeno, prepadlo Ilce, blazen strah v očeh zaradi katastrofe, ki jo je nakopala svojemu gospodarju, prepričana, da kar najbolje opravlja svojo ] nalogo. Kako se bo pač zdaj počutila ob sami misli, da bo raztogoteni gospodar znesel svoj gnev seve nad njeno glavo? Prepričan bo, da jih je Matilda izdala v usodnem trenutku. Zdaj je gotovo ob pamet, je pomislil Gjuro, ker je vedel, da drže Nemci svoje vohune vedno v šahu in da jih neusmiljeno kaznujejo, če posumijo o njihovi zanesljivosti. Nič hujšega ne bi moglo zadeti Matildo, kakor če bi tako posumil tudi Hans Pimag. Gestapo hi peklensko zapečatil njeno usodo. To je neogiben konec dvostranskega izdajalca. Gjurove oči so gorele od nestrpnosti — spomnil se je Mirjane. Kar nehote je zadrhtel — ali je dobro odprla oči?
Nemci so imeli dovolj vzroka, da so se raztogotili. Danilo je bral s sijočim obrazom poročilo poveljnika tretjega bataljona. Žetev je bila obilna. Sedeminšestdeset mrtvih esesovcev, med njimi štirje višji častniki, — štab oklepne skuipne, poslane v Bezdan, v zvezi z načrtom za ofenzivo. Petnajst Nemcev so zajeli, med njimi dva nižja častnika in nekatere podčastnike. Obilen vojni plen, a žal neuporaben za partizane — imenitna kolona tankov in težkih mehaniziranih topov, biser nemške vojne tehnike. Bataljon je pobral lahko orožje s strelivom, vse drugo pa razdejal in na nekaterih krajih raztrgal progo. Intendant Smajo je preložil vagon živil y skladišča odreda.
»Sto vragov!« je rekel Gjuro in čutil, kako mu srce udarja v rebra. »Nemci bodo divji. Dvomim, da bi Gestapo prizanesel Matildi.« Vidno je bil razvnet: »Takoj moram v Gorovo. Torej,« je rekel, ko je vstal in pomenljivo pogledal Mitra, »vse bo tako, kakor smo se dogovorili.« Zdajci je začutil, da se trese. »Ce bi se kaj zgodilo,« je rekel raztreseno, »pa vi končajte. Jamčim, da se to pot ne motim, samo on je lahko Matilda.«
Kazalo je, da se komaj drži na nogah. Kakor da je zdaj vse tisto, kar se je te strašne dni v njem nabralo in vrelo pod pritiskom razdiralnih slutenj in udržanega navideznega miru, bruhnilo na dan, kakor da so popokali ventili napete neodločnosti in pričakovanja, prebili slabotni oklep izčrpanega organizma, ki ga je iznenada zajela drhtavica trenutne slabosti. Počasi in globoko je dihal.
Danilo ga je pogledal z vprašujočimi očmi.
»Kaj. pa hi se utegnilo zgoditi?«
»Mislim... takole... z menoj...,« je v zadregi razložil.
Mitar je razumel. 2e nekoč je Matilda streljala na Gjura. Hotel mu je nekaj reči, pa kakor da je obrnil misel, — s polodprtimi usti, nervozno bobnajoč s prsti po zemljevidu ga je pogledal zamišljeno, mehko, toplo.
Gjuro pa to dopoldne le ni krenil v štab tretjega bataljona. Komisar Zaim je pismeno sporočil, da je napotil zajete Nemce s stražo v štab odreda. Do poldne jih lahko pričakujejo. Gjuro je sklenil, da bo počakal nanje in zaslišal častnike. Ta čas so mu bile njihove izpovedbe kakor naročene. Njegove informacije s terena so bile skope in nezanesljive. Morda bo kateri izmed ujetnikov, želeč odkupiti glavo, izdal skrivnosti ofenzive. Dobro je, da sta tudi dva častnika med njimi. Ta dva lahko močno koristita, pozneje pa bi jih lahko z dobičkom zamenjali. Nemci so zavzeti za epolete in če jim bodo hoteli rešiti iz ujetništva, bodo za ta dva dali dosti več talcev in pripornikov.
Tik pred poldnem so se pokazala letala na Jasnem, mirnem nebu. Na nizkem poletu so rezala ozračje dn se srehrnkasto pobliskavala na soncu, nakar so zdnjela naravnost čez pobočje nad štab odreda. Letela so raztreseno in ozračje se je treslo od silnega hrupa motorjev. Vodilno letalo je zdajci streslo krila, dvignilo rep in se s kljunom strmoglav spustilo proti zemlji. Ob strahovitem tuljenju so zaregljali rafali okoli hiše, v kateri je bila odredova delavnica. Pravkar so nekateri borci planili zbegani iz hiše in zdirjali po travniku proti ograji. Krogle so razbile streho in se kakor jeklen dež zasvetlikale okoli njih. Vejice sliv so se lomile in pokale, potrgano listje je počasi padalo na tla. Neki borec, ki je tekel poslednji, je naglo omahnil z glavo, se na mestu zasukal in padel vznak. Tisti čas je nekdo drugi pred njim strašno zakričal, poskočil na eni sami nogi in se sesedel, držeč se za koleno. Nato se je brž vzravnal in zatisnil oči z roko — motor je zahrumel nad njim in upognil krošnje dreves.
Gjuro je vse to opazoval skrit za suhim, oblim deblom v zagradi. Danilo je ležal zraven njega, malo dalje pa borci zaščitnega voda in kurirji. V senčnem hladu, skriti za debli in trhlimi skaldovnicami so brez diha ležali prižeti k tlom. Poveljnika ni bilo tu, malo prej je bil odjezdil k drugemu bataljonu, ki je bil najbolj izpostavljen proti dolini reke.
V	trepetajočem ozračju je naštel Danilo dvanajst letal. Jekleni roj je bil pravkar nad štabom. Tuljenje motorjev je doseglo višek. Gjuro se je prižel k zemlji in nezavedno zarinil glavo pod oblo deblo. Le-to je drhtelo in se treslo, čutil je njeno drhtenje na svojem tilniku, drevesa so sklanjala veje, zefnlja se je majala, ozračje se je razblinjalo, se krušilo in se lomilo, razpadalo in umiralo. Krilate pošasti še nikoli niso tako številno napadle partizanskega štaba. Srce je za trenutek zastalo. Tu ni bilo več rešitve — zemlja in nebo in vse, kar je bilo nad njima in med njima, se je spreminjalo v uničujoče nadnaravno grmenje. V teh trenutkih je bilo vse enovito. Gjurovo telo in duh, njegove kosti in sklepe, živce in možgane, vse, kar je sestavljalo njegovo telesno in duhovno bistvo, sta pre-šinjala pomladni sijaj sonca in topla vlaga zemlje; postajal je neverjetno gibljiva vrvica, setavljena iz neštetih spominov in prizorov, ki so se v silnih navalih vračali iz minulosti. Z dna njegove zavesti so se prebujali in vstajali davno pozabljeni prizori iz detinstva in vse njegovo oživ-ijenje je teklo mimo njega kakor v prečudnih sanjah, ko se želje, slepila in omame mešajo z nepojmljivo čvrstim neuklonljivim nagonom, ki vodi k življenju in se hram z življenjem, hoče živeti In se kljubovalno smeje in roga smrti in njenim kratkotrajnim izzivanjem in slepilom V pričakovanju neizprosne puščobe, ki jo bodo povzročili zračni roparji s tem, da spreminjajo lepoto zemlje v prah in ničevnost, je začutil v sebi prešeren in predrzen pogum, ki je skrajno ravnodušen nasproti smrti, ker izvira iz življenjskih resnic, ker ustvarja življenje, njegove sokove in osnove s tem, dg omamlja zavest in čustva s svojim veličastjem in neminljivostjo.
Prevzet od tega opojnega spoznanja ljubezni in strasti do življenja še opazil ni, kdaj je Danilo vstal in se napoti! čez travnik k štabu. Tudi borci zaščitnega voda so vstali in odšli- iz zaklonišča. Z rokami na čelu so gledali na severovzhod, kamor so odletela letala. Razen vodilnega letala, ki je sesulo nekaj rafalov na odredsko delavnico, niso ostala letala ne streljala ne bombardirala Razdolja. Izginila so prav tako hitro, kakor so bila prišla, proti rek' in ravniškemu odredu.
211.	BiH so rešeni. Nemci si niso upali pobrati svojih mrtvih in ranjenih. Ko so partizani čez nekaj ur prišli izza skalovja, da bi mrtvim pobrali orožje in strelivo, so našli v soteski tudi veliko torbo z dragocenimi injekcijami In zdravili. Zdravnik Je takoj vsem ranjencem vbrizgal zdravilo proti tetanusu in jim previl rane.
214. Zasvitalo se je. Težke, mokre megle so se dvignile, oblaki so se pričeli trgati in po dolgih mokrih dneh. je spet zasijalo sonce. Globoko spodaj je v ozki soteski tekla Kolpa. Martinček je zagledal vasi, kjer žive njegovi. O, kako se je tega razveselil! Toda, ali so v soteski sovražniki?
212.	Toda tu niso mogli ostati, kajti bili so kot brodolomci na golem otoku, kjer ni ne hrane ne vode. Starček je spet zajahal mulo in dejal: »Za menoj! Se to noč bomo trpeli, potem bomo na cilju. Tam bomo dobili vode in hrane.« In spet jih je vodil junaški starec, pred njim pa je hodil Martinček, vedno pripravljen, da popade vsakogar, ki bi jim zastavil pot.
213.	Kraško vrtačo prav na robu strmine so obdajale mogočne smreke. Takoj so se lotili dela. Nasekali so velike veje in z njimi obdali ležišča ranjencev, čez veje so razpeli šotorke. Martinček pa je z nekaj borci odšel v sotesko na oglede, kajti vsi, borci in ranjenci, so bili lačni in žejni. »Martinček naj vodi izvidnico!« je odločil komisar in Martinček je bil ponosen, ker mu je komisar tako zaupal.
213. »Tu smo!« je dejal zdravnik, čeprav je bila še tema in se ni nikamor videlo. Izmučeni, lačni in žejni so ranjenci in borci zaspali pod temnim nebom, a zdravnik je vedel, da se bo kmalu pričelo svitati. Zdravi morajo skrbeti za bolne. Pobožal je spečega Martinčka po izmučenem obrazu, sedel k njemu in dahnil: »Tl si še otrok, jaz starec — pa hodiva po istih potih. Za domovino . . .?«
216. V goščavju, kakih sto metrov nad vasico, ki je štela samo nekaj hiš in mlin ob Kolpi, se je izvidnica ustavila. Tedaj je Martinček zapazil globoko pod seboj Tineka in Mojčko in kmalu nato tudi babico, kako so vsi trije brezskrbno šli proti mlinu. Nikjer ni bilo slišati streljanja in svet ob Kolpi je bil tako čudovito tih, kakor da se je vojna odmaknila od tod tisoč milj daleč.
Brez besed.
DOGODHIVSVETU
OD TEDNA DO TEDNA
Teritorialne vode
Islandija je nedavno tega razširila svoje teritorialne vode s 3 na 12 milj, da bi si zagotovila bogata lovišča rib ob njeni obali, kamor so imele do zdaj pravico zahajati ribiške ladje vseh drugih držav. Z razširitvijo teritorialnih voda pa jim je to onemogočeno, ker pomenijo teritorialne vode tisti pas morja ob obali neke dežele, ki je popolnoma v njeni lasti in tuje ladje nimajo dostopa brez njenega dovoljenja. Zaradi take odločitve se je vnel hud spor med Islandijo in Veliko Britanijo. Angleška vlada je dala svojim ribiškim ladjam spremstvo vojnih ladij, ki jih ščitijo pri ribolovu.
Za Islandijo je tudi LR Kitajska razširila svoje teritorialne vode na 12 milj. Posledice te odločitve so še bolj daljnosežne. Saj so sedaj tudi vsi otoki, ki leže v teritorialnih vodah, postali del ozemlja LR Kitajske. Potemtakem lahko pekinška vlada proglasi Cangkajškovo vojsko na teh otokih za upornike proti zakoniti oblasti. Ameriške ladje, ki bi plule po teritorialnih vodah, pa lahko obtožijo za kršitev nedotakljivosti kitajskega morja.
Islandija je razširila meje ozemeljskih voda na 12 milj. S tem je onemogočila tujim deželam ribilov v tem pasu. - Na zemljevidu predstavlja debeljša črta okoli otoka sedanjo, črtkasta pa prejšnjo mejo ozemeljskih voda Islandije. S poševnimi črtami so na zemeljevidu označena tista področja na morju, ki so najbolj bogata z ribami
Gronchi v Braziliji
Italijanska vlada je zadnje čase zelo delavna v njeni zunanji politiki. Predsednik vlade Fanfani je v zadnjem času obiskal vse glavne zahodnoevropske prestolnice in tudi Washington. Zdaj pa je odšel celo sam predsednik republike Gronchi na uradni obisk v Brazilijo, največjo južnoameriško državo. Namen tega obiska^ je izboljšati gospodarske pa tudi politične stike. Obe deželi namreč težita k temu, da bi navezali čimveč stikov z ostalim svetom in vodile čimbolj aktivno zunanjo politiko.
Za De Gatnika še ni konec težav
Predvolilno kampanjo za referendum o novi ustavi je odprl sam de Gaulle 4. septembra z velikim predvolilnim govorom, v katerem je pozval Parižane, naj glasujejo za novo ustavo, ki \bo po njegovih besedah vrnila Franciji njeno staro slavo. Toda med govorom je del poslušalcev začel demonstrirati proti de Gaullu in novi ustavi. Policija je imela polne roke dela. Bilo je dosti ranjenih. Po dokajšnjem neuspehu v Afriki, kjer so prebivalci zahtevali pravico do neodvisnosti, in po udarcu, ki mu ga je zadala Alžirska fronta narodne osvoboditve z razširitvijo vojne na samo Francijo, so zdaj tudi Francozi sami pokazali znake odpora proti novi ustavi. Uspeh glasovanja bo odvisen od tega, kolibo bodo pokazale demokratične sile zrelosti in enotnosti. Za Francijo pomeni september vsekakor mesec usodnih odločitev.
Bivši predsednik vlade in voditelj radikalov Mendes-Franee ja kar se da ostro obsodil novo ustavo in celotno de Gaullovo politiko, ki skuša s pritiskom in ustrahovanjem doseči večino na referendumu. V Alžiriji sploh ni mogoče govoriti o volitvah, je dejal, ker je prebivajstvo ali med uporniki ali pa po zaporih.
Okrog Cipra
Guverner Cipra Foot je v Londonu razpravljal s predsednikom vlade Macmilla-nom o najnovejšem položaju na Cipru. Gre za to, ali naj dovolijo nadškofu Makariosu vrnitev na Ciper in pa, kakšni naj bodo nadaljnji ukrepi glede prihodnosti otoka. Britanski načrt o začasni ureditvi ciprskega vprašanja je Turčija sprejela, Grčija pa odklonila. Hkrati je grška vlada naznanila, da bo ciprsko vprašanje postavila pred OZN in zahtevala, naj mednarodna orgrivzacija pošlje na otok svoje čete.
Pomirjevalne vloga Hammarskjolda
Generalni tajnik OZN se po sklepu izrednega zasedanja mudi na Bližnjem vzhodu, da bi ob sodelovanju arabskih dežel dosegel umik tujih čet in zagotovil varnost na tem področju. Obiskal je že nekaj arabskih prestolnic. Pogovarjal se je tudi s predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Težišče vprašanja Je položaj v Jordaniji. V Kairu so prepričani, da bi sprememba oblasti v tej deželi pripomogla k rešitvi krize. Obsojajo tudi zahodni sili ZDA in Veliko Britanijo, češ da zavlačujeta umik čet in sabotirata prizadevanja generalnega sekretarja. Položaj se ne bo ustalil, dokler ne bodo odšle tuje čete iz Libanona in Jordanije.
Pogedcmjci namesto spopadov
EDA so sporočile, da so pripravljene pogajati se s LR Kitajsko o problemih Daljnega vzhoda. Podobno sporočilo je prišlo tudi s kffltajske strani. Razgovori naj bi bili na ravni veleposlanikov. ZDA pozivajo Kitajsko, naj se odreče uporabi sile na področju Formoze. Ta pripravljenost obeh strani na pogajanja s» prinesla precej olajšanja, čeprav še nič ne kaže, da bi jih mogli v kratkem času uspešno končati. Indijski premier Nehru pa je v zvezi z napetostjo okrog Formoze izjavil, da bi bilo treba spor rešiti zlepa in prepustiti Obalne otoke LR Kitajski. Indijski listi pa so hferaii obsodili LR Kitajsko, da je začela obstreljevati te otoke, češ da ni ugodno s topovi tEresničevati svoje pravice.
Za črnce zaprta vrata
Ali bodo gimnazijci — beli in čmi — v Little Rocku letos ostali doma? Na to vprašanje bo dokončno odgovorilo ameriško vrhovno sodišče šele v petek na iz-" rednem zasedanju. Kakor kaže, bo s tako ali drugačno odločitvijo potegnilo novo mejo v reševanju enega izmed najbolj perečih problemov današnjega ameriškega življenja.
Problem je za ZDA star. Načel ga je slavni predsednik Lincoln, ko je zahteval osvoboditev črnih sužnjev, ki so obdelovali južne farme. Na papirju so zagovorniki svobode in postopne enakosti ter enakopravnosti črncev sicer zmagali, toda v praksi je v mnogočem __ ostalo 'pri starem. Zlasti v južnih' federalnih državicah — tu prebiva zdaj kakih 8 milijonov črncev — so bile do nedavnega v navadi natančno določene meje med črnim in belim človekom. Cmci so imeli posebne oddelke v vlakih, lahko so zahajali v lokale, ki so bili določeni samo zanje, niso se smeli sprehajati po javnih parkih, niti piti vode iz javnih vodnjakov. Dolgo je trajalo, da so si sploh pridobili pravico pošiljati svoje otroke v šolo, a ko so jo naposled dobili, so zanje zgradili posebne šole in vanje nastavili samo črne učitelje. Razen tega se je na jugu že konec 19. stoletja vgnezdila rasistična teroristična organizacija Ku-klux-klan, in ta je navadno ob podpori lokalnih oblasti strahovala tiste črnce, ki so se drznili posluževati se državljanskih pravic. Linčanje teh nesrečnikov je bilo še pred zadnjo vojno priljubljeno »kaznovanje*, ki so ga pripravili Slani te zloglasne organizacije.
Prve večje spremembe je v življenje črncev prinesla prva svetovna vojna. Tako kakor beli moški so tudi črni oblekli iste uniforme. Mnogi so se bojevali na evropskih tleh in zlasti v Franciji spoznali, da Evropa ne pozna razlike med belci in ljudmi bar-
Spet vojaški udar
Iz dežel južne Amerike često pridejo poročila o vojaških uporih in državnih udarih. Zdaj se je uprla, skupina oficirjev v Venezueli. — Uporniki so zavzeli nekatera vladna poslopja tn radijsko postajo. Glavno zaslombo so imeli uporniki med pripadniki vojaške policije, medtem ko se druge vojaške enote niso vmešale v upor. Vlada pa je kmalu sporočila, da so upor v kali zadušili in da v deželi spet vlada mir.
vaste kože. V istem času je v severnih pokrajinah ZDA zaradi nagle industrializacije začelo primanjkovati delovne sile in črnci z juga so se začeli množično seliti tja, kjer so našli delo. Sicer so bili po zaslužku za isto delo slabše plačani kakor belci, vendar pa je delo v industriji začelo dvigati njihovo zavest in znatno izboljšalo njihove življenjske pogoje. Med naprednimi, predvsem delavskimi organizacijami so našli močne zaveznike, ki so jih podpirali v naraščajočih prizadevanjih za enakost in enakopravnost. Vrhovni organi oblasti so jim olajševali to pot, ker je bila 7-mi-lijonska armada črnskih delavcev neobhodno potrebna za razvoj industrije. Zakonski ukrepi proti rasnemu razlikovanju v javnem življenju so na severu kmalu približali črnca belcu, toda zaostali jug — industrijsko nerazvit in okorel v tradicijah — se je temu trmoglavo upiral.
Nova svetovna vojna je črnemu vojaku prinesla spet nova priznanja in popolno enakost z belim ameriškim vojakom. Mnogi črnci so si pridobili visoka vojaška odlikovanja in dosegli najvišje, tudi generalske čine. Vse to je povečalo boj za dejansko enakopravnost črnega prebivalstva po vsem ozemlju ZDA, toda nekatere južne države so še vedno ostajale pri starem
Pred 4 leti je zvezno vrhovno sodišče razglasilo ločene ■'šole za črne in bele otroke za protizakonite in sprejelo sklep, da tam, kjer še ni enotnih šol za vse državljane ZDA ne glede na barvo kože, te čimprej uvedejo. Ta sklep je na jugu izzval sicer precej negodovanja, vendar pa so bili ljudje v splošnem pripravljeni izpolnjevati zvezni zakon. Tako je od tedaj pa do danes državica Virginija povsem ukinila ločene šole ter ob tem ni doživela nobenih posebnih uporov ali pretresov. Nasprotno pa je v nekaterih drugih državicah, predvsem na skrajnem jugu (Mississippi, Alabama, Južna Karolina, Florida, Arkanzas, Luisana in Georgia) v teh letih divjal odkrit boj proti izvajanju zakonskih 'odločb vrhovnega sodišča ob podpori lokalnih oblasti.
Tako je v Little Rocku guverner Faubus s svojo policijo odstranil iz gimnazije 8 črnskih dijakov in šele zvezne padalske čete so vzpostavile v mestu mir ter omogočile redno šolanje dijakom . črne kože. Toda ko so čete odšle, se je začelo znova. Sodnik nižjega sodišča v Arkanzasu Lemley je
zaradi neredov odložil integraci- -jo šol za dve leti in pol, toda prizivno sodišče v St. Louisu je ta sklep preklicalo, češ da sodnik ne more izigravati uzakonjene zvezne odredbe. Faubus, guverner v Arkanzasu, je nato dosegel, da so odložili začetek pouka v šoli v Little Rocku. Zvezno vrhovno sodišče se je sicer sestalo konec avgusta k izrednemu zasedanju (sedmo po vrsti v zadnjih 28 letih), vendar je odločitev preložilo do petka.
Kaže, da se v VVashingtonu obotavljajo z reševanjem teka kočljivega problema. 4. "novembra bodo namreč v ZDA parlamentarne volitve in vladni krogi si prizadevajo, da bi našli kompromisno pot. Eisenhower je sicer vnet zagovornik integracije, toda zadnje čase, kakor poračajo ameriški časopisi, »se nagiblje k popustljivosti*. V vladnih krogih namreč prevladuje mnenje, da tik pred volitvami ne bi bilo pametno izsiljevati izpolnjevanje zakonov za ceno večjih nemirov in podobnih neprijetnosti,
» IPli f 'M:'l
Od I. do 13. septembra je bila v Ženevi druga mednarodna konferenca za mirnodobno uporabo atomskega energije. -Udeležilo se je je okoli 5000 znanstvenikov iz 66 držav. -Našo delegacijo je vodil na tej konferenci akademik Savič Konferenco, ki so ji nadeli ime »Atomi za mir«, je odpri gen. sekretar organizacije ZN Dag Hammarskjold (na sliki)
Kongres britanskih sindikatov
Pretekli" teden so britanski sindikati, ki štejejo nad 8 milijonov organiziranih članov, sklicali svoj letni kongres. Razprava se je večji del sukala okoli notranjepolitičnih vprašanj, vendar pa so se na njej dotaknili tudi nekaterih važnih vprašanj zunanje politične dejavnosti britanske vlade. Celotna razprava pa je tudi to pot potekala v znamenju boja med dvema tokovoma v organizaciji, med desnico in levico, o vlogi sindikatov v sedanjih pogojih v deželi. Slo je za vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo sindikati do vladne politike cen in plač. Da bi preprečila inflacijo in obdržala ravnotežje v gospodarstvu, je vlada namreč začela izvajati politiko zamrznjenih mezd. Na kongresu sta se levica in desnica spoprijeli na vprašanju, ali naj bodo sindikati popustljivi nasproti taki vladni politiki, ali pa naj posegajo tudi po borbenih sredstvih, stavkah, za dosego svojih pravic. Zmagalo je stališče levice, ki je v resolucijo vnesla jasno izražena borbena načela za delo sindikalnih organizacij. Tradunioni ne smejo blefirati, kadar se je treba v skrajni sili oprijeti tudi skrajnih sredstev, je izjavil predstavnik levice Kazins. Le-ti morajo to storiti zato, ker konservativna vlada vodi politiko povečanja cen in dobička, ne pa tudi plač in tudi zato, k‘er delodajalci preskušajo delavce, ali so pripravljeni z dejanji braniti svoje resolucije.
Z resolucijo, ki so jo sprejeli na koncu kongresa, so obsodili vladno politiko, češ da je odgovorna za naraščanje brezposelnosti in priznali so stavko kot orožje v boju za delavske pravice v sedanjih okoliščinah. Poudarili so
Najprej neodvisnost
Alžirska fronta narodne osvoboditve je poslala generalnemu tajniku Združenih narodov poslanico, v kateri zahteva, naj le-ta intervenira pri francoski vladi, da bo opustila svojo dosedanjo politiko nasproti Alžiriji. Glede sklepa francoske vlade, da bodo glasovanje za novo ustavo raztegnili tudi na Alžirijo, pravi poslanica, noj dajo Al-žircem najprej neodvisnost, potem Pa naj jih sprašujejo o njihovem mnenju.
tudi potrebo po večji enotnosti sindikalnega gibanja v deželi, kajti ne glede na to, da so resolucijo sprejeli soglasno, se je le
pokazala tudi na tem kongresu stara bolezen britanskih -'ndika-tov, a to je neenotnost oziroma .azcepljenost na levo in desno krilo. Vendar pa je kongres le pomenil velik prispevek k okrepitvi sindikalne zavesti in pripravljenosti na obrambo delavskih pravic.
Diskriminacije
Takoimenovana »kritika revizionizma« se vse bolj razrašča v nebrzdano gonjo proti vsemu, kar je jugosiovan. sko in s tem hkrati odkriva tudi pravo lice naših »kritikov«, ki hinavsko zatrjujejo, da nimajo namena napadati jugoslovanskega ljudstva. Do kakšnih nemogočih postopkov jih je zavedla njihova prehuda »protirevizionistična« vnema, smo bili priče prav v zadnjih dneh. 4
Seueda pri tem še vedno prednjačijo zagovorniki boja proti revizionizmu na Kitajskem.
Nedavno je odpotovala v Peking delegacija jugosiovan. skih študentov. Povabljeni so bili tjakaj od mednarodne študentovske zveze. Na pekinškem letališču so naše študente pozdravili zastopniki raznih tujih delegacij, od Kitajcev, ki so bili gostitelji in torej prvi poklicani, da pozdravijo goste, se nihče ni približal Jugoslovanom. Izogibali ~so se jih, kot da bi bili garjavi. Seveda so vse druge delegate, ki so prišli v Peking z istim letalom, pozdravili in sprejeli tako kot to zahteva olika. To pa še ni bilo vse. Druge delegate so spustili v mesto brez carinskega pregle. da, naše pa so pretresli in jih odpeljali z letališča v posebnem avtomobilu.
Prav te dni pa so v sovjetskem časopisju dvignili gonjo proti »nezaslišanem« postopku jugoslovanskih carinikov, ki so pregledali na meji prtljago nekaterih sovjetskih državljanov. Verjetno niso v drugih državuh vzhodne Evrope navajeni, da bi pregledovali prt. Ijago sovjetskih potnikov, za-
to jim menda ni bilo povšeči, da takih privilegijev nimajo tudi v Jugoslaviji, marveč jim pregledajo prtljago in dokumente kot vsem drugim pot-' nikom, ne glede na narodnost in državo, pač t) skladu s predpisi, kakršne imajo sice’ vse dežele-
In tudi to še ni vse Razna kitajska prevozna podjetja sc začela bojkotirati jugoslovanske ladje, pa če tudi sama trpijo pri tem škodo. Neka naša ladja bi morala prepeljati • Reke na Kitajsko večjo koli čino blaga. Kitajsko podjetji pa -je sporočilo avstrijskem trgovcu, naj tipto blago iz Re ke pošlje rajši v Trst, ker g< ne sme vkrcati na nobeno jv goslovansko ladjo. Tudi č' več stane, samo da se izogni Jugoslavije.
Kitajci rajši plačujejo dosti večje prevozne stroške raznim italijanskim, grškim, in drugim ladjam, samo, da jim m treba uporabljati Jugoslovan skih ladij.
Vsi ti in podobni drugi po stopki v zadnjem času p< skupno s povečano protijugo slovansko gonjo po časopisje Sovjetske zveze. Kitajske iv drugih dežel vzhodne Evrope z izjemo .Poljske, pričajo < novem valu protijugoslovan sfee gonje. Ta gonja se je zla čti vrgla na našo zunanjo politiko, da bi jo pri svojem ljudstvu očrnili Zato na primer pišejo celo take stran kot n. pr. to, da je Jugoslavija v času krize na Bližnjem vzhodu bila na strani angin-ameriške intervencije in da jr je zagovarjala
Pri vsem tem pa jim gre žito le bore malo v klasje, kajti še osel gre le enkra1 na '»d
Med najvažnejše dogodke v mednarodnem življenju minulega tedna je nedvomno šteti drugo konferenco atomskih strokovnjakov iz 66 držav v Ženevi. Namen te konference je razpravljati o mirnodobni uporabi atomske energije. Ni treba posebej poudarjati izrednega pomena take konference, ko vemo, da je atomska sila postala v našem veku odločilni činitelj za napredek vsega človeštva. Mimo tega pa je prav v našem času postavljeno človeštvo pred usodno odločitev. Ali bodo v mednarodnem obsegu zmagale tiste težnje in sile, ki skušajo atomsko silo, to največjo pridobitev našega stoletja izkoristiti za uničevalne namene, ali pa bodo zmagala prizadevanja, ki hočejo vso to velikansko moč, ki se sprošča pri razbijanju atoma, uporabiti za gospodarski napredek vsega sveta in za blaginjo vseh narodov. Skratka gre za to, alj bodo na svetu še naprej izdelovali atomske in vodikove bombe ter razne vodene izstrelke z atomskimi glavami ali pa bodo dežele upo-i rabile atomsko energijo za proizvodnjo električne energije, za pogon ladij, letal, vlakov, za izboljšanje kmetijstva, za pomoč v zdravstvu itd.
Sedanja konferenca je vsa posvečena temu drugemu smotru. Pokazati hoče, koliko so posamezne dežele napredovale v raziskovanju atomske sile in njeni uporabi v gospodarstvu.
Ko je začel konferenco, je generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammar-skjoeld dejal, da je njeno delo v skladu z miroljubnimi smotri svetovne organizacije in j da prispeva k utrditvi miru, kar je temeljni ! pogoj za napredek človeštva. Izrekel je tudi ! upanje, da bo atomska konferenca osvetlila vprašanje, kdaj bo lahko atomska sila pri-i spevala k dviganju življenjske ravni števil-| nih dežel in kdaj bo lahko tekmovala z obi-I čajnimi viri energije. Že v začetku Je kon-
ferenca pokazala, da bo po svojih dosežkih pomenila preokretnico v preučevanju načinov za mirnodobno uporabo atomske energije.
Dve stvari bi lahko ob njej še posebej poudarili. Prvič velja omeniti prepričanje, ki je prevladalo v svetu ob tej konferenci, da je znanost odkrila do zdaj že toliko možnosti in načinov za uporabo atomske energije v gospodarske namene, da lahko rečemo,' da je atomska sila prešla iz laboratorijev znanstvenikov na področje široke praktične uporabe. Drug, prav tako pomemben uspeh konference
Atomi
pa je v tem, da je skoraj popolnoma odpravila tajnost, ki je vse doslej vladala med znanstveniki posameznih dežel glede raziskovanja atomske sile. Saj je bilo do sedaj tako stanje, da si celo nekatere zavezniške države, kot sta na primer Velika Britanija in ZDA, nista odkrili izsledkov raziskovanja njunih atomskih strokovnjakov. Zdaj so vse delegacije, predvsem pa delegacije glavnih treh atomskih sil, izjavile, da so pripravljene izmenjati svoje skušnje z drugimi deželami Objavile so tudi velik del svojih dosedanjih izsledkov na tem področju. Sovjetski delegati so podali na konferenci obširna poročila o njihovih uspehih pri uporabi jedrske energije v mirnodobne namene. Poročali so o graditvi atomskih central v Sovjetski zvezi in tudi o izdelavi posebnih atomskih strojev. Enega od teh so tudi razstavili v Ženevi. Sovjetska delegacija je nadalje sporočila, da so ukinili skoraj vse tajnosti na področju atomskega
raziskovanja in Izročili konferenci 1 z kr poročil o teh raziskovanjih. Podobno so tudi ameriški in angleški ter drugi delegati poročali o dosežkih svojih raziskovanj in izrazili pripravljenost, da vse te dosežke izmenjajo z znanstveniki drugih dežel.
Konferenca je velik del zasedanja posvetila razpravi o možnostih pridobivanja atomske energije in njene uporabe zlasti v industriji. Potrebo po čim večjem vključevanju atomske energije v proizvodnjo so utemeljevali s tem, da nekaterim deželam že zdaj prj-
za mir
manjkujejo energetski viri In da bo le-teh. recimo premoga, nekoč na svetu zmanjkalo. Zato pa je še bolj potrebno še z večjo vnemo nadaljevati delo za izkoriščanje jedrske energije, ki pa je neizčrpna.
Razen očitnih znanstvenih pa tudi gospodarskih koristi, ki jih bo dala sedanja druga mednarodna konferenca za mirnodobno uporabo jedrske energije, pa ne smemo pozabiti tudi velikega političnega pomena, ki ga ima taka konferenca.
Cim več bo na svetu prizadevanja, da si atomska energija' uporabi v miroljubne namene, tem bolj bodo v manjšini tisti, ki skušajo to velikansko energijo izkoristiti zgolj za rušilne vojne namene. Hkrati, ko se vodi v svetu boj za to, da bodo atomi v služb' miru, se ta boj usmerja proti atomskim bombam in raznim poskusom s temi bombami Prav v sedanjem času imamo dosti primerov o tem, da so prizadevanja, ki so vse bolj jas-
no kažejo po vsem svetu proti atomskim eksplozijam, že dosegla prve uspehe. Nedavno so atomski znanstveniki izdelali poseben sistem kontrole jedrskih eksplozij. Vlade treh atomskih sil, ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije so se že sporazumele, da se bodo posvetovale o sklenitvi sporazuma o prepovedi atomskih eksplozij in o zgraditvi posebnih postaj za kontrolo tega sporazuma. To bi pomenilo veliko olajšanje za ves svet, saj se vprašanje prepovedi že postavlja kot velika nujnost, če hočemo človeštvo obvarovati škodljivih posledic atomskega sevanja, ki nastaja zlasti ob vsakokratnih eksplozijah. Hkrati pa bi bila prepoved eksplozij lahko uvod v reševanje enega najusodnejših mednarodnih vprašanj, razorožitve.
Odprava atomske tajnosti in sodelovanje vseh dežel na področju atomskih raziskovanj pa tudi nujno posega na politično področje mednarodnih odnošajev. Pokazalo se je, da sedanja stopnja razvoja znanosti in gospodarstva sploh zahteva splošno mednarodno sodelovanje, če hočemo, da se bo tako znanost kot gospodarstvo uspešno razvijalo. Vse pregra-jc, ki stoje na poti takega sodelovanja, P* izhajajo iz nezaupanja, ki ga ustvarja na svetu politika blokov in blokovske delitve sveta. Prav zato pa vsako prizadevanje, ki ruši te blokovske pregraje na kateremkoli področju, služi miru in napredku v svetu.
Tudi mimo drugega zelo vaznega mednarodnega vprašanja ni mogla iti molče žendft-skav konferenca. To je vprašanje razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. Ce bodo na področju atomske znanosti napredovale samo bogate države in vse izsledke uporabljale le za lastno korist, se bo s tem še bolj poglabljala razlika med razvitimi in nerazvitimi deželami. Pomoč na tem področju P® utegne te razlike zgladiti in prispevati h go* spodarski in politični ustalitvi sveta.