SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VII. No. 342 Uredništvo in upravniStvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena ¿u ««ni.. uenos Aires, 21 marca 1936 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 6.— Izseljenstvo, stranke in vere g jj TARIFA ttEDUOEDA S I FRANQUEO PAGADO /¡*¡ bo o < Concesión 1551 V Slovenskem tedniku smo že večkrat po-vdarili, da v izseljenstvu ne potrebujemo strankarskih in verskih nestrpnosti. Tudi v domovini zelo kvarno vplivajo razne stranke in vere »a kulturni in gospodarski razvoj naroda. Toliko slabše poseldice zapušča vsako cepljenje v izseljenstvu, ker nas je malo in pa ker smo v tujini. Nikdo ne more opočitati, da se S. T„ odkar je last Prosvetne organizacije, ni točno držal teli načel. Zato pa, so nam nekateri opočitali, flemagoštvo in brez barvnost. Vse te in podobne očitke smo mirno prenesli, kajti naša skrb je bila predvsem skupne koristi izseljenstva, brez ozira strankarske ali verske pripadnosti. Nismo še dosegli bratstvo in sloge med izsel-jenstvom, dasi smo slej ko prej trdno prepričani, da, nimamo nikakih koristi si nasprotovati, pač pa velikansko škodo, vendar v tem principu ne odnehamo, četudi imamo za plačilo največkrat polena pod noge. V naši moči ni, da bi izseljenstvo kar na mali preobrazili. Računati moramo z ljudstvom, ki je izšlo iz evropske šole in vzgoje, ki smo tudi v našem listu že večkrat povedali, kakšna je bila in zakaj. Lahko bi ljudstvo zavajali, kot ga zavajajo drugi iskajoč si pri tem lastnih koristi, vendar si dovoljujemo od vsakega izseljenca naj nam pljune v obraz, če nam more opočitati, da se nismo potegovali, kolikor je bilo v naši moči, za koristi našega delovnega ljudstva v izseljenstvu kot tudi v domovini. Da bi le tudi naše izseljenstvo napravilo svojo dolžnost, kot jo je napravil S. T., pa bi bilo naše kulturno in gospodarsko liee dokaj drugačno. Vsem, je še v spominu, kako se je bivši.jugoslovanski režim potom svojih plačanih hlapcev trudil, da bi spravil s poti S. T., ki ni hotel tako plesati kot so oni godli. Dotični režim je že zdavnaj propadel, Slovenski tedik pa je še vedno tukaj tak kot je bil, neizprosen za pravice delavnega ljudstva. Mnogo izseljencev je nam takrat zamerilo, češ, Slovenski tednik je Proti Jugoslaviji, ker niso znali ločiti režim od naroda. Seveda je bila to v glavnem zasluga pla,čanih hujskačev, ki pa so danes izginili kot kafra. . Šli smo hladnokrvno mimo vsega, kajti bili smo prepričani, da prej ali slej bo ljudstvo prišlo do spoznanja, da jugoslovanstvo ni nikak Monopol kapitalistov, ki se skrivajo pod plašč Nacionalizma, temveč, da je jugoslovanstvo ves narod, brez ozira, če nekatere Slovence ločijo ^žavne meje tujih držav, ter da si bomo svojo usodo sami ustvarjali, brez posredovanja Notranjih in zunanjih sovražnikov. Veliko škode izseljenstvu so prizadevali, ta-kozvani komunistični agentje, ker so socialno dokt rino prinašali med ljudstvo v obliki stranke, in je razumljivo, da, je pri S. T. kot taka Zletela na odpor. Danes tega ni več. Umrli il'ancoski pisatelj Henri Barbusse je vplival, da 1:1(1 je dalo svetovnemu socialnemu preporodu ^okratičnejšo obliko, ki se je značilno po- kazala v Spanji. S tem pa je S. T. avtomatično postal glasnik tega pokreta. Vero smatramo za zasebno čuvstvo posameznika, zato nismo in ne bomo v tem prepričanju nikogar žalili. Naša dolžnost pa je, da pokažemo, kaj vse se skriva pod plaščem vere. Naši starejši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako so bili blagoslovljeni, predno so šli na morišče v svetovni vojni. Narodi so bili pognani v boj za vero, dom in cesarja. O ti, hudič. Posledice: gore mladih trupelj, matere brez sinov, žene brez mož, otroci brez očetov, ter današnja beda, ki jo zopet hočejo kapitalisti izkoristiti v svoje profite. Mussolini j (i podvzel poizkus podjarmiti abe-sinski narod. Tudi tokrat kardinali blagoslavljajo odhajajoče vojake in mnogi škofje in duhovniki javno hvalijo Mussolinija pri tem svojem nekrščanslcem početju. Kako je vršil svojo katoliško misijo na Primorskem bivši upravnik škofije, Sirotti, je nar šim čitateljem še v spominu. In tudi sedanji škof Margotti ni nič boljši, saj ga ni tedna, da bi ne bilo kake obtožbe proti njemu. Morda bo kdo rekel, da smo zato proti njima ker sta Italijana, to ne drži, saj ^e tržaški škof Fo-gar tudi Italijan, pa ga zelo visoko cenimo kot škofa in kot poštenega človeka. Te dni je prispel iz Rima novoimenovani kardinal in buenosaireški nadškof Copello. Mi bi se o tem ne bavili posebej, da bi ne bil nje- gov prihod v tako velikem nasprotju njegove misije. Pripeljal se je namreč iz Montevidea z vojno križarko "Almirante Brown", med topovi. Vojna križarka in topovi vendar služijo namenom, ki jih Kristus ni učil. Tu smo prinesli nekaj dokazov, ki bijejo očitajoče katoliški cerkvi v obraz, in če je vkljub temu mnenja, da dela prav, je to njena stvar. Mi pa nismo tako podli, da bi zakrivali neresnico, pa naj prihaja od kjerkoli. Tako slepi tudi še nismo, da bi ne znali najti prave poti. Zato rojaki, le iz teme, le na pot.. . Vsi smo poklicani, da po svojih močeh pri-pomoremo k socialnemu preporodu človeštva. Krivice nas tepejo danes bolj kot kedaj. Če imamo poštene in trezne namene, bomo vsi potrebni: posvetna, in duhovna inteligenca. Ali niso med Slovenci, Janez Krek, Simon Gregorčič in Ivan Cankar izvršili svoje dolžnosti. Po delih se sodi človeka in ne po stanu ali suknji. Mislimo, da je naše stališče pravilno, in če se komu zdi da ni, je njegova dolžnost, da nas o tem opozori. Če bodo besede podprte z dokazi, bomo radevolje vsako trezno navodilo vzeli na znanje. Za prazne manije brez podlage, pa nimamo časa izgubljati. To se nam je zdelo potrebno pojasniti, ker nekateri naši rojaki mislijo, da če vsak ne misli z njihovimi možgani, da je škodljiv skupnosti. Stolpci Slovenskega tednika so odprti vsem, brez ozira politične pripadnosti, vere, stanu ali poklica, ki jim je na srcu napredek naše naselbine. IZ LOKARNSKE KONFERENCE V LONDONU Ko je Hitler prejšnji teden izdal lokarnsko pogodbo, so se prizadete države dogovorile, da se bodo po svojih zastopnikih sestale v Londonu, kamor so povabili tudi Nemčijo, ki se je vabilu odzvala potom svojega zunanjega ministra Ribbentropa in dveh delegatov. Francoski zastopnik, Flandin, ni hotel sesti k isti mizi kot je sedela nemška delegacija in s tem pokazal, da Francija ne bo v normalnih odnošajih z Nemčijo, dokler se zadeva ne razčisti. Zborovanje se je vršilo v sredo, od desete ure zvečer pa do druge ure zjutraj in je izjavil Flandin novinarjem, da se ni prišlo do nobenega sporazuma, ter da se bo zborovanje nadaljevalo, on pa, da bo takoj odpotoval v Pariz, kar je tudi' napravil. Brez skrbi lahko potrdimo, da konferenca v Londonu, ne bo dosegla, da bi Hitler odpoklical svoje čete iz Porenja. Ko je Anglija rotila Francijo za žive in mrtve, ker se je šlo pač za njene interese, naj vendar napravi vse mogoče, da se prepreči Mussolinijevo namero v Afriki, je bila takratna francoska vlada, prikrito na strani Italije, sedaj pa ko se gre za interese Francije, ji pa Anglija kaže roge. Evropa ni nič drugega kot kotel hinavske politike, ki se bo nekega dne razpočil. In čimprej se bo to zgodilo, tem bolje. London. — Italijanski poslanik pri angleški vladi, Dino Grandi, je izjavil, da lokarnisti ne morejo pričakovati od Italije več kot je bila ona deležna ves cas afriškega spora, od sank-cionističnih držav, da pa je Italija vedno napravila vse mogoče za ohranitev miru v Evropi in da tudi sedaj ne bo delala drugače. Sicer pa je bil ves Grandijcv diskurso nekak pesek v oči, da bi obrnil pozornost od Italije. V Španiji je vlada vsako fašistično udejstvovanje prepovedala Španski kapitalisti se kar ne morejo potolažiti, da so pri zadnjih volitva.h tako strašno pogoreli, zato delajo z vsemi sredstvi, da bi se ponovno dvignili do moči in veljave. Kot pov-, sod so skušali triunfirati v obliki fašizma, ki pa se jim ni hotelo prav posrečiti in je te dni vlada posegla umes ter je vsako fašistično udejstvovanje prepovedala. Oblasti so aretirale vsa fašistične voditelje ter jih je zaprla. Glavni vodja fašističnega, gibanja v Spanji je sin bivšega diktatorja Prima de Rivera. Politično ozračje se še nikakor ni poleglo, vendar je upati, da bo sedanja vlada kos težki nalogi, ki se še le začenja. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 312 Grški republikanski revolucionare, Venizelos, umrl V sredo ob 8 uri je umrl v Parizu znani grški republikanski revolucionare, Eleuterijo Venizelos. Bolan je bil samo par dni za gripami. Četudi je bil Venzielos največji nasprotnik grške monarhije, je odredil kralj Jurij II., da odrine vojni parnik v francosko pristanišče Marsella kjer bo naložil truplo in ga pripeljal v svojo domovino. Venizelos je bil rojen leta 1964 na otoku Greta in je študiral v Atenah. Že ko mu je bilo komaj 24 let je stopil v politični vrtinec, kjer sc je udejstvoval do svoje smrti. Venizelos je zelo mnogo napravil tudi za .južne Slovane, ker je o leta 1912 dal navodila za skupen nastop Srbov, Bolgarov in Črnogorcev proti Turkom, ki so s pomočjo Rusov dosegli narodno svobodo. Samo ob sebi je umevno, da je Venizelos iztekel neprecenljivih zaslug tudi za grški na-}•"" sredno pogajati z Italijo za vzpostavitev miru in da sploh ne misli govoriti o miru, dokler se italijanska vojska ne umakne z njihovega ozemlja. Dunaj. — Avstrijska vlada je zavrgla Hitlerjevo ponudbo za vzpostavitev miroljubnega pakta med obema državama, ker smatrajo to njegovo kretnjo samo za pridobitev časa, Ño. 342 ŠLO VÉN SKI TEDNIK S'íSAN * ITALIJANSKI ANTIFASISTI ODGOVARJ AJO MUSS0L1NIJU NA NJEGOV APEL ŠTUDENTOM VSEGA SVETA DRUŠTVENE VESTI Italijanski antifašisti na bruseljskem kongresu so na Miissblinijev apel med drugim izjavili .sledeče : "Mussolini vodja italijanskega fašizma se o-brača k Vam z istim namenom in načinom, kot je naučen, da zapoveduje in ponižuje študen-tovsko omJadino Italije, z namenom da vas priklene v svojo politiko in da Vas napravi za orodje svoje politike. On ima namen, da Vas na hujska eden proti drugemu v imenu ideala in interesa ki niso Vaši in ne italijanskega naroda. Mussolini se lovi v opasnem položaju in zato apelira na javno mnje, ki mu je bilo 10 junija preteklega leta: "smešen siromak ki bo zažgan na ognju Črnih srajc". Mussolini pravi, da noče vojne, vendar faši- Madrid. — Socialističnega voditelja, Largo Caballero, je v nedeljo ponoči nenadoma napadlo skupino fašistov v njegovi lastni hiši. Ker so fašisti pričeli prav po fašistovsko razgrajati in požigati razne ustanove njim nasprotnih strank in organizaciji,, je vlada odredila ukinitev fašistične organizacije. Dunaj. — Pričel se je proces proti glavnim voditeljem februarske revolucije leta 1934 in bo trajal najbrže kakih deset dni. Na smrt se najbrže ne bodo upali nobenega obsoditi ker bi prav gotovo priklicalo iz podzemlja svoje pristaše. Pariz. — Ker se Švica, boji, da se bosta Nemčija in Rusija v kratkem spopadli, je pripravljena podpisati zvezo z Rusijo. London. — Kot poročajo, je Italija pripravljena prenehati z vojno v Afriki, če Društvo narodov prekliče sankcije. To bi se reklo z drugimi besedami, da v Afriki začne sedaj deževna temporda in bi radi Italijani ta čas živeli,v miru medtem pa bi si pripravili vse potrebno do druge suhe temporade v kateri bi izvojevali končno zmago, če medtem ne bo prišlo kaj drugega vmes. zem ni v bistvu drugega kot vojna in nasilje. Saj je v "Enciclopedia Italiana" sam napisal: "Samo vojna razvija do napetosti energije ljudskih množic in vojna udari pečat plemenitosti onim narodom, ki vojno proizvajajo". Fašizem je pretvoril Italijo v kasarno in tvornieo municiona, na katerem sloni vsa njihova doktrina. Mussolini nima nobene moralne vrednote, leer ščuva in vzgaja italijansko mladino proti drugim narodom. Italija je obsovražena od vsega sveta, vse po zaslugi Mussolinija. Mussolini laže, li$}>ravi, da je vojna v Afriki potrebna za italijanski narod, kajti resnica je, da je za blagostanje italijanskega naroda potrebno solidarnost z drugimi narodi v Evropi". V tem smislu so torej odgovorili italijanski antifašisti Mussolinijevemu predrznemu pozivu vsem visokošolcem. Kako so odgovorili naši visokošolci, smo priobčili v zadnji številki. In kakšno mnenje ima slovensko izseljenstvo o fašizmu prikazuje jasno Slovenski tednik. Raz-vidimo iz tega, da nas je mnogo in da bomo s fašizmom kaj kmalu opravili. Najlepši pomladni prazniki, Velika Noč se praznujejo letos 12. aprila POMAGAJTE VAŠIM DOMAČIM v stari domovini, da bodo imeli dobre praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem NUDIMO SPECI J ALNE UGODNOSTI da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi BANCO HOLANDES UNIDO SLOVESKI ODELEK CANGALLO No 3 fífí (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES medtem ko zidamo lastno poslopje na vogalu 25 de Mayo in Bmé. Mitre PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE LADIJE PO RESNIČNO ZNIŽANIH CENAH. Opozorilo Ponovno opozarjamo vse tiste, ki imate že delj časa izposojene knjige iz SPI). L, da jih v najkrajšem času vrnete. * * Društveni knjižnici je daroval pevovodja Trebše prekrasni Roman "Pajčevina". Požrtvovalnemu članu se za ponovni dar opetovano zahvaljujemo. Knjižničar. Občni zbor SPD. I. Jutri se vrši, kot je bilo že v zadnji številki javljeno, 8 redni občni zbor SPD. I. Dolžnost vseh članov je, da se gotovo in točno udeležite tega občnega zbora. PEVSKE VAJE Jutri točno ob 4 uri pop. pevske vaje za ženske. Pridite točno ker bo potem občni zbor ob 5 uri. ¡ SLUŽKINJA dobi delo pri zakoncih brez otrok. Dobra plača. Prašati na uredništvo. IZ CORDOBE Na belo nedeljo, to je v nedeljo 19 aprila se bo vršila v dvorani XX Seitem-bre, velika prireditev Slovenskega prosvetnega društva L z nanovo naštudira-nimi pesmi tin s prezanimivo dramo "Prisega o polnoči" Prireditev SKD. "* "ire", ki se je vršila 7. t. m. j( , -tekla takole: Kot ponavadi se je p tari slovenski navadi pričela prireditev i zneje po napovedani uri. Mnogi pridejo raje plesati kot pa h kulturnim pirreditvam, ker po svojem omejenem razumu ne znajo ceniti kulturni napredek in vrednost materinega jezika. In to je glavni vzrok netočnosti. Največjo pažnjo je treba polagati kulturnemu in socialnemu napredku, če hočemo rešiti vprašanje slovenske bitnosti. Reklamacija "V Robstvu", ki jo je deklami-rala desetletna deklica je žela velik aplavz. Tudi druga deklamacija v argentinskem jeziku "Slavček poje" je žela enak aplavz, samo da je od začetka malo ne razločno in preveč hitro govorila, ki pa je kmalu zadela pravi tempo. Veseloigra "Strahovi" je bila v prvem dejanju izgovorjava ponekod pretiha in so bili nekateri prizori premalo življensko podani, sicer pa je žela odobravanje. "Metuljček", solospev dvanajstletne deklice je bil v intonaciji in glasu izvrstno podan in je "metuljček" na željo občinstva ponovno zapel. Izven programa je nastopila štirinajstletna deklica ki jo občinstvo kar ni hotelo izpustiti iz odra. Burka, Zamorec, je v prvem dejanju nudila obilo smeha. Vsi igralci so dobro pogodili svoje vloge. Po vzporedu se je vršila prosta zabava s plesom do zore. Prireditev je v moralnem oziru dobro izpadla, v materjalnem vsled krize pa malo slabše. Prireditelji so mi izjavili, da jih to ne moti, ker ne delajo za materjalni dobiček temveč za kulturni. Le tako naprej člani "Iskre" ker to je edina prava pot. našega napredka in vsestranske rešitve. Udeleženec. Stran 4 SLOVENSKI TftDNIK No. 342 Piše Zadr. GOSPODARSTVO NOVODOBNO IN STARO GOSPODARSTVO V zadnjem času se prav dostikrat sliši in cita beseda "liberalno gospodarstvo" in se skoro v vseh slučajih omenja, da je isto prekoračilo višek svoje dobe. Pá oglejmo si nekoliko od bližje, kaj je liberalno gospodarstvo prineslo človeštvu dobrega in kaj slabega. Libero je latinska beseda in pomeni po našem "prosto" zato se ga vedno ne razumeva kot takega, ampak se ga zamenjuje z resnično prostostjo, kar pa v resnici ni. Ko so živeli narodi še ne civilizirani, so jedli in pili kar jim je narava ali slučaj nanesel. Vsi so bili povezani v družinskih stikih in jim je bila skupna lasnina največja korist. Zasebnih lastnin niso poznali. Te vrste družinskih zadrug so se vzdrževale dolgo tudi v naši polpretekli dobi in jih med slovanskimi narodi, posebno na Balkanu dobimo še sedaj. V Slavoniji živi. še sedaj nad polovica prebivalstva v takih družinskih zadrugah, katere ne poznajo zasebne lastnine, če prav so vsi člani zadruge enakopravni, kar pomeni, da i-majo svoj delež, kateri pa v resnici ne more biti deljiv, zato se zadruga nadaljuje tako dolgo, dokler so člani sporazumljeni. Ko je torej v narode, kateri so bili prej tako povezani zasvetila "civilizacija" se je največ takih zadrug razbilo in to samo na željo posameznikov, katerim je civilizacija prinesla željo po zasebni lastnini in katera .se je sčasoma spremenila v takozvani "egoizem" kar je postala prava šiba božja za manj |sposobne án mirne naroda kakor tudi za posameznike. Bolj sposobni takozvani egoisti so se na plečih lastnih bratov povspeli do denarja in tako zasužnjili cele dežele. Ti so potem proglasili "prosto trgovino in gospodarstvo" kar je z drugimi besedami pomenilo: nagrabi si kolikor moreš in ne glej pri tem kdo bo oškodovan samo, da bo tebi dobro. V začetku se je zdelo celo nekaterim prav in primerno, da so sami gospodarili, ker se niso zavedali kaj pomeni "liberalno". Niso imeli pred očmi, da so manj sposobni kot njihov sosed in ravno to jih je potem pokopalo, ker vsak samo, da je bil sposobnejši od njih, jih je lahko na milo voljo iskoriščal. In to se žalibog dogaja še dandanes. Koliko je malih ljudi, ki se osvobode, a pride dan ko jih veliki pojedo in to ni nič drugegu kot "liberalno gospodarstvo". Z vsemi zakoni je zavarovan tisti ki ima več. Saj še ljudstvo samo vidi rajši veliko trgovino kot pa mal začetek. Kaj bo ta in ta pra,vijo, saj se skoraj obrniti ne moreš v njegovi trgovini. S tem pa škodujejo sami sebi Manjka samo še 22 dni do VEUKENOCl še imate čas za poslati dtnar vaši družini Samo še 22 dni manjka do Velikonočnih praznikov, ki pa imate dovolj časa za poslati denarni dar za Vaše starše, ako hočete izkoristiti r.aš način naka-zanja denarja POTOM ZRAKOPLOVA. Nakazani denar bo izročen Vaši družini v teku nekoliko dni brez vsakega odbitka z povratnim potrdilom prejemnika. V našem Vam dobro poznanem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU Banke Boston, se Vas bo lebo postreglo in se Van. bo nudilo najpotrebnejša navodila. Nas lahko obiščete brez vsake obveznosti. Ali pa nam pišite, na kar Vam bomo še istega dne odgovorili. Naše uradne ure so od 8 do 18, Ob sobotah od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON i ■ FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 A.v. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) Poverjen je —• Zaupnost — Sigurnost — Brzina in malemu, ker pobijajo konkurenco katera bi mogoče veliekmu škodovala ali znižala cene. Zakon je na strani sposobnejšega in zato mali nima pravice, veliki pa iskorišča- x jo kakor je njihova volja. Tako postopanje je rodilo vedno večje število revežev, a na drugi strani se je množil kapital, kateri vlada se- danji svet. To pa je napotilo nekatere kroge, da so začeli misliti na preureditev takega socialnega stanja. Nekateri so si izbrali komunizem p° Marxsovem sistemu, drugi spet sindikalizem po fašističnem sistemu. Do sedaj sta še oba sistema kot na poskušnji, oziroma sta se zelo popravila in se sedaj odaljujeta prvotnemu programu. Kakor je fašizem hotel ukleniti v tako-zvano "enotno vodeno gospodarstvo" posameznika kot del države, tako je z druge strani 'hotel boljševizem ravno posamezniku dovoliti vse. Ne eno ne drugo ni uspelo. V Italiji i'1 Nemčiji se sicer nadaljuje z besedo "vse za državo" a se od daleč vidi, da se množice ne morejo navdušiti za take uredbe, ker vidijo še vedno na svojih hrbtih tičati iste krvosese, ki so se redili prej od njihovih žuljev. Torej ji'1 bo prej ali slej vrglo raz sebe in yodilo svoje gospodarstvo po načrtih preiskušenih po so-vjetih, kateri niso nič drugega kot "moderno urejeno zadružništvo". Sovjeti so v prvih letih po revoluciji vzeli za podlago kolektivno urejeni državi, kot rečeno Marxsov sistem. V. praksi se je pa ta načrt pokazal za jako pomanjkljivega. Marx ko je pisal knjige in delal načrte, ni jvedel kaj bo rabil ruski narod po revoluciji. Zato se je bilo zbralo svojčas nad Rusijo precej oblakov, ki so grozili uničiti že skoro uspelo delavsko revolucijo. Dobro oko sovjetskih voditeljev ,le videlo v tem svoj polom, kajti ruski mužik i'1 ne hotel delati ne biti pokoren tačasnim zakonom. Zemlja mu je bila odvzeta, kar je pa i»Je' ga najbolj bolelo je bila svoboda katero je »" svoji posesti užival. Treba je bilo najti kako rešitev. Sovjetski voditelji so se zatekli k zadružništvu, po katerem so uravnali rusko življenje, seveda tako urejeno, da je prikladno za ruski narod. Zato smo gori omenili, da so *e oddaljili od prvotnega načrta. S tem seveda nočemo reči, da pada uredba o sovjetskem zadružništvu, kapitalističnim idejam v objem, ampak hočemo pokazati, da se ni rodil še noben učen ter, da je treba vsakemu iskušnje pred»0 se odloči za kako veliko delo, posebno pa za socijalno preuredbo, kot jo mora izvršiti sovje-tizem. Če smo se do sedaj nekako obotavlja'1 sprejeti zadružne ideje kot edino rešilno sr»''1' stvo za proletariat, mislim, da bomo od sedaj naprej bolj pazili kaj delajo naši bratje na st" veni in jib posnemali v koliko nam bo v tei" kapitalističnem trenotku mogoče. Zadnjič s»>0 objavili ruski zakon o kmečki uredbi in upa"'0, da bomo naše čitatelje še naprej lahko razveselili z novimi zadružnimi zakoni (za druge P0' klice) iz Rusije. HOTE in RESTAVRANT "PACIFICO" Dalle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo. Lastnik: Anton Bojanovic No. 342 SLOVENSKI TEDNIK -- Stran« 5 Utrinki iz nase LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE Piše Prostoslav Savinjski V svojem več kot 40 letnem obstoju je arg. drž. loterija, bohotno razširila polje svoje delavnosti, presedlavši iz zgolj dobrodelnega u-dejstvovanja na polje socialne aktivnosti. Kot primer kaj pomeni drž. loterija v Argentini naj navedem v sledečem par zgledov. L. 1935. je imela arg. drž. loterija 23 milijonov pesov čistega dobička. Tako imamo monumentalno državno knjižnico (Biblioteca nacional) v ulici Méjico v Bs. Airesu (kjer je vsakemu odraslemu dostop prost in kjer deluje kot ravnatelj najglaisovitejši južno-ameriški romanopisec' Hu go Wast), ki je bila zgrajena izključno z doprinosi drž. loterije. Pri graditvi medicinske fakultete v Bs. Airesu je loterija doprinesla 2 milijona pesov za opremo vseh mogočih institutov. Medicinska fakulteta v liosario, da ni bilo loterije, bi najbrže še danes ne obstojala istotako poliklinika v Babia, Blanca. Na nekem otoku v prov. Corriente gradi drž. loterija ogromno izolatorno bolnišnico za gobavce. nove domovine Veličasten sanatorij "Santa Maria" za jetične v kordobskih gorah nam je zgradila loterija. Bolnišnica Rivadavia z njeno porodišnico, ki jo občuduje ves svet, vzdržuje loterija,. Otroška bolnišnica, sirotišnica, nočna zavetišča za starce, podporna blagajna za ognjegasce, telovadna in footbalska društva, ljudske knjižnice, ljudske kuhinje i. t. d. dobivajo od loterije vsako leto milijonske prispevke. Za časa svojega 40 letnega obstoja je drž. loterija razdelila prej imenovanim ustanovam celili 427 milj ono v pesov. Sovrstno s tem delovanjem socialne pomoči je drž. loterija v dobi svojega obstoja razdelila med srečne dobitnike 1197 (en tisoč en sto sedem in devedeset) miljonov pesov. Tu je treba pripomniti, da arg. drž. loterija vrača v dobitkih 70% svojih dohodkov, kar je tako visok odstotek, da se nam s tem predstavlja, kot najugodnejša loterija sveta. Ostalih 30% prejme država za poprej omenjeno porazdelitev. Omembe vredno je tudi, da je uprava drž. loterije tako vzorna, da ne po- rabi za upravne stroške več kot samo eden odstotek dohodkov. Arg. občinstvo je prepričano o serijoznosti drž. loterije, zato ji pa tudi leto za letom posveča vse večjo pažnjo. Ako primerjamo pred-stoječo trditev s številkami, vidimo, da je do 1. 1934 štela, vsaka izdaja 44 tisoč številk, od omenjenega leta dalje pa kar 54 tisoč številk v dveh serijah po 27 lisoč. Te številke se ni doseglo niti v letih največje prosperitete. Ves ta obširen program razvija drž. loterija ne da bi izdala en sam peso za, propagando ali reklamo. Ako bi ta ustanova mogla razpolagati s kakšnim proračunom za propagando, kakor z njim razpolagajo državni petrolejski vrelci, generalna direkcija za dohodninske davke in drugi, kako ogromno bi se pomnožili njeni dohodki in koliko več solzá bi lahko utrnila. Hvaliti uzorno upravo, ki diči arg. državno loterijo bi bilo spričo njenega ljudomilega delovanja vodo v morje nositi. Vsi oni, ki godrnjajo kedar izgubijo v loteriji, naj vedó, da tisti denar ni bil "proč vržen" marveč, da je prispeval k vzdrževanju kakšnega nebogljenega, najdenčlca, nesrečne sirote ali pa revne matere na porodni postelji . . . KONEC. FEODORA — Hej, kako ti jo ime? — Moje ime, — spregovori mlada velika kneginja, — pomeni smrt tebi, ko ga izgovorim! Yen-ho se od vesolja na ves glas zasmeje. -— Hej, Kalum, koliko hočeš, da ti plačam za to sužnjo? — Ne trudite se, ne bosto kupčevali, — odgovori Teodora in stopi med oba ter ju prezirljivo premeri. — Nikdar ne grem z vami! 8 prvim korakom» ko bom stopila na ulico, bom poklicala množico na. pomoč in četudi bi se vam posro-cl'o, da bi me odvlekli s seboj, vem, kakšno sredstvo bo»n uporabila proti vam. 8 temi svojimi rokami vas bom zadavila, če so mi '•oste drznila približavati. '— Hi, hi, hi, Kalum, ta je pa res zabavna! Od smeha m° trebuh boli, ko jo poslušam kako go-v°ri, toda le naj neprenehoma govori, njen glas se mi Z('i kakor bi poslušal godbo. Povejte nii ceno, kajti njo moram imeti, toda usini-Hte se starega Kitajca, ki je težko delal vse življenje 111 mi ne vzemite tisto malo denarja, ki sem si ga s '''udom in delom prihranil. ~~ Za to deklico zahtevani descttisoč rubljev, — odvrne Armonec, ki je trdno ostal na svojem mestu in sunio od časa do časa iztegnil roko ter si pogladil z n.io svojo brado. , Yon-ho se j-e opotekel kakor da bi dobil sunek z ''odaloni, zgrabil so jo za srce in začel šepetati. Beset tisoč rubljev zahtevate, Kalum, prijatelj, s,'.l jaz sem žo nekaj let vaš kupec, vi pa zahtevate od "lene za eno ženo deset tisoč rubljev?! Mar mislite, a 801|i denar ukradel? — Da, to mislim, — odgovori Armonec, ne da bi l'r¡ tem z očesom. — Niste jo tako hitro pobrisali -fort Arturja, meni pa so nekaj pošepotali--- ~~ Molčite, niar 1110 nameravate uničiti? — spre-0ri komaj stari Kitajec in. stopi čisto h Kalumu. pt> ^ tisoč rubljev vam bom dal, — pet tisoč, kajti k lc» mi ugaja, razen tega pa je lepa Betrograjčan- 1 tu
  • eg? Feodora si je morala priznati, da je v tem podzemeljskem prostoru odvisna od voljo trgovca z dekleti in ostudnega Kitajca. Stopnico, ki so vodile v hlev, je stražila Mavra, ker je sedela na njih, pušila je iz svoje pipo in Feodoro porogljivo opazovala od strani. To lepo, obžalovanja vredno bitje je vedelo, da bi jo stara Mavra ulovila, ko bi hotela po stopnicah. Si-cCr pa ji ni ostalo nezapaženo niti to, da je Armenec, čeprav je prešteval denar, ki mu ga je dajal Yen-lio, neprestano poglodoval nanjo. — Dobri Bog v nebesih! — je prosila Feodora tiho. — Bog, bodi mi milostljiv. Ne dovoli, da me dobi ta ostudni Kitajec v svoje roke in da na tako strašen način propadom! Z menoj jo izgubljen tudi Vladimir. Kajti če ga no bom mogla najti, če ga ne bom mogln obvarovati, tedaj bo odhitel v Port Artnr v smrt, ker nosi smrtno obsodbo na svojih prsih, knez Aleksej pa jo bo takoj izvršil. — Tvoja je, — se oglasi zdajci Armenec, — vzemi jo s seboj, Yen-lio. — Dobro boš storil, — nadaljuje Kalum polglasno, — do čimprej odpotuješ z njo iz Nižnjega Novgoroda. V mostu ima namreč prijatelje, ki gotovo no bodo rok križem držali, temveč jo bodo iskali. — 6e nocoj bom zapustil to mesto, — odvrne Yén-ho. — Povedal sem ti že, Armenec, da nameravam ponovno oditi na Kitajsko. Tam imam majhno posestvo, kjer so nameravam naseliti s svojo prekrasno golobico. Medtem ko je Yen-lio govoril to, se jo obrnil proti Feodori, v njegovi hoji pa jo bilo nekaj panterskega. Zdajci iztegne svojo rumene roke po njej. —• Bodi pametna, deklica, — ji jo zašepetal. — Ne prisili me, da bi uporabil silo! Z menoj boš odšla. Samo nekaj korakov odtod jo stanovanje mojega rojaka. Ko bova prispela enkrat tja, tedaj sem brez skrbi, da bi mi pobegnila. Feodora je hotela jezno odgovoriti, v istem hipu pa je začutila, kako jo jo Kitajec zgrabil z desnico za vrat, z levico pa si je prizadeval, da bi ji stlačil v usta nekakšen predmet, katerega pa Feodora ni mogla razločiti. To je bil zmečkan svilnat robec, kakršno rabijo Kitajci. Nesrečna deklica se je počela braniti, toda Armenec je prišel Kitajcu na pomoč, ji potisnil roke na hrbet in komaj jo minila sekunda, jo žo imela trdno zvezane, Kitajec pa ji jt potisnil robec v usta. — Sedaj pa jo ogrnite v plašč, da ne bo nihče opazil, da ima roke zvezane! — zakliče Yen-lio. — Tako, sedaj jo bom odvodol v stanovanje mojega sorodnika. Vpiti ne more, tudi z rokami ne moro napraviti nobeno kretnje, tako se mi ni treba bati, da bi koga opozorila na so. Feodora jo bila silno potrta. Ni so več branila, pred očima ji jo bilo samo to, da mora umreti, ko bi se je Kitajec s prstom dotaknil. Toda morala je za njim po stopnicah, med njim in Armencem je prispela do hleva. Nobena njena sotrpinka ji ni privoščila niti pogleda sočutja ali usmiljenja. Te nesrečnice so se bavile same s seboj, za vsako žalost svojega bližnjega so popolnoma otopele. Morda se je nahajala med njimi celo katera takšna, ki ji je zavidala na tej sreči, da je odšla z bogatim Kitajcem, da bo njegova in da jo bo bogataš hranil. — Spremljal vas bom, Yen-lio, — reče Armenec Kitajcu, — kajti prepričati se moram o tem, če bo dobro spravjena. Policija mi jo itak za petami, v Nižnjem Novgorodu S tir ana 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 342 CERKVENI VESTNIK V nedeljo 16. 3. je bila vdeležba pri slov. službi božji kaj pičla. Vreme je bilo pač temi) krivo, pa tudi to si marsikdo misli: ne vem prav kam. Kdo se bi znašel tam, kjer so pred nedavnim nove ulice delali. Pa ni tako teška stvar, najti našo cerkev. Vsi otroci zanjo vedo, ker je poleg dekliške samostanske šole. Vprašaj za "Colegio de monjas" pa ti bo vsak vedel pokazati št. 1653 na Avenidi del Campo. Le potrudite se in pridite v velikem številu dop. ob 10 li. in pop ob 4h. — da nas ne bo strah... Vse prosim: vsak naj se potrudi, da; pride sam in privede čim več drugih. Lepo cerkvico imamo, če bomo s srcem vanjo prihajali, pa nam bo mal nadomestek za tisto, kar smo imeli v domovini: za cerkvice na gričkih in za zvonove, ki so tako lepo peli... in tudi za petje, ki nikjer tako lepega ni kot v slovenskih ustih. Da nas ne bo strah, in da mene ne bo strah postalo, da ne bi napravil kot prerok Jona, ki je čez lužo pobegnil... Spovedi nikar ne odlašajte. Kdor se želi spo-vedati slovensko, lahko pride katerikoli dan v cerkev sv. Antona v ulici Caseros 2780, kjer imam vsak dan mašo in je tam prilika za spo- ved med 7 in 9 uro. Vprašati je v zakristiji. Ob sobotah zvečer je prilika za spoved na Con-darcu 545, ob nedeljah in praznikih tudi v cerkvi slovenske službe božje pred mašo. Morda me je kdo telefonično klical na številko objavljeno v tem listu — pa je namesto mene kako nevoljo izzval. Preje navedena številka je namreč izgreše-na. Prosim, da mi bralci oprostite netočnost. Sem pač zmotljiv... Prava teelfonska številka na katero me boste prav poklicali je 63-2435. Doma sem navadno od 10 h in po 7 uri zvečer. Illadnik Janez, slovenski kaplan. Fotografija "LA MODERNA" NOVOPOROÓENI' Najboljši In najtrajnejši spomin Je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsak Edina in najbolj "poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires pa moram skleniti še nekaj kupčij in radi tega bi ne želel biti prisiljen predčasno oditi odtod. — Vi mo nameravate spremljati, Kalum? — Tem boljše? — čez dvorišče moramo sedaj priti. — nadaljuje zopet Armenec. — Skozi tista majhna vratca bomo odšli na ulico. Odtani imamo samo še kakšnih sto korakov do hiše tvojega rojaka. — Ki nas že čaka, — pristavi Yen-ho. — Ko bom tam, tedaj bo vse dobro. Kalum odpre vrata hleva. Feodora je še enkrat poskušala, da bi so osvobodila robca v ustih in poklicala na pomoč, prepričala pa so je, da je to nemogočo in omahnila je na pragu hleva. Brez usmiljenja sta jo trgovec in Yon-lio pobrala in jo odvlekla s seboj. Počasi sta krenila proti majhnim vratom, ki so so nahajale v zidu, ki jo obdajal dvorišče. — Zbogom sreča, zbogom modro nebo nad menoj, — je klicala Feodorina duša, — zbogom Vladimiri Nikdar ve« vas ne bom videla, kajti s to sramoto me je doletela smrti — Hitreje, — hitreje! — jo priganjal Kitajec. Zgrabila sta Feodoro in jo potegnila s seboj. Že so prispeli do vrat, ki so vodila na ulico, ko . . . — Prokleti lopov! — jo zavpil nekdo z vrha zidu. — Sem te li dobil? Moj denar mi daj, denar tvrdke Delaré in sinov iz Pariza, ki si ga dolžan za neprecenljivi šampanjec znamke "Grandiosa". Kitajec sa prestrašeno zdrzne. Nehote je iztegnil roko in pokazal proti steni, na kateri sta se pojavili dve postavi. — Izgubljen sem! — krikne Kitajec. — Kalum, bežimo, skrij me, reši mo! — Za menoj — zakliče Armenec in plane proti hlevu. — Sem, Yen-ho. Ce se nam posreči priti v podzemlje, tedaj smo rešeni! — Obešenjak, mar mi nameravaš zopet pobegniti? Ne boš, rajše ti razbijem tvojo zločinsko glavo. Naprej, Arhibald Foulton, sedaj morata najina sa-mcikresa spregovoriti, morda znata tudi kitajski, da so bomo lahko boljše razumeli. Dva strela sta odjeknila, dim je zakril dvorišče, kakor dva oblačka se je dvigal med zidovi. Neka vrata so se zaloputnila, potem pa je bilo vse mirno. V dvorišče sta skočila čez zid dva moška. —Zdi se mi, da sva enega zadela, — vzklikne jasni glas, — poglejte, ali ne leži tu Yen-ho? — Kitajec, — odvrne glas angleškega reporterja. — Ne verjamem, da bi to bil lopovski Kitajec, izgleda kakor --- Naj propade ves svet. Sveti Bog, kaj sva storila, Dolaré — umor imava na vesti, strašen umor, radi katerega se ne bova mogla nikoli opravičiti! Ali sem blazen, vidijo li mojo oči prav? — Pred nama leži Feodora v svoji lastni krvi. — Najini krogli sta jo zadeti. 30. POGLAVJE_ Zagonetka Predon opišemo globoko žalost, prav za prav grozo, ki je prevzela oba prijatelja, ko sta odkrila strašno resnico, da sta streljala na svojo prijateljico Feodoro, moramo v dejanju poseči za dobro uro nazaj. Arhibald Foulton in Delaré sta odšla iz hiše trgovca Pristova z namenom napraviti obisk pri guberna-torju mesta Novgoroda in ga prositi, da jim dovoli nadaljnje potovanje. Do gubernatorja pa ni bilo baš lahko priti. Pred hišo kozaki, v sobah ordonanci, pred vrati slugo — vsi so ti branili vstop. Toda v Rusiji se je uveljavil izvrsten ključ, ki od-pro vsaka vrata. To jo ključ iz zlata ali pa vsaj iz dobrega srebra in kdor ga nosi, ostane redko kdaj pred zaprtimi vrati. Arhibald Foulton je predobro poznal Rusijo, da bi no vedel, da jo topel stisk roke tudi pri gospodi najvišjih položajev zelo v časteh in da ga radi sprejemajo. — Pazite, — je dojal svojemu prijatelju, — gro samo za višino vsote! Prav za prav podkupiš lahko vse ljudi do neke meje, posebno pa so nagnjeni k temu tisti, ki so rojeni v Rusiji. Toda na žalost je množenje izredno veliko važnosti, — je zašepetal Foulton, ko je spustil rubelj v rokg kozaku, ki jima ,je hotel preprečiti pot v hišo. Na stopnicah jima je prišel nasproti krasno oblečen sluga, ki jima je dejal, da z gubernatorjem pod nobenim pogojem no moreta govoriti. Važni posli — neodložljive rešitve. — Dobro, — je dejal Arhibald Foulton, — dvakrat dve je štiri! V dokaz da je ta njegova rešitev pravilna in da ne more to njegove trditve o podkupljivosti Rusov nihče iifpodbiti, jo potisnil slugi štiri rublje v roko in glej — gubernator naenkrat ni imel več toliko dela, ni bil zaposlen z važnimi dogovori in rešitvami raznih spisov, oba prijatelja pa »ta lahko odšla po stopnicah v prvo nadstropje v neposredno bližino predsobe. Tukaj jima pride nasproti častnik, gubernatorjev or-donac. --Ali želite govoriti z gospodom gubernatorjem? — spregovori častnik .— O, gospoda moja, v tem trenutku je to popolnoma nemogoče! Pomislita, da ima gospod gubornator polne roke dela s četami, ki prihajajo in nadaljujejo svojo pot skozi Nižnji Novgorod — skrbeti se mora, da priskrbi vsem tem množicam stanovanje — — — — Tako jo, gospod, —• reče Arhibald Foulton, — slišali smo da trpe čete v marsičem pomanjkanje in da radi sprejemajo za njih prispevke. Dovolite mi, da vam izročim ta bankovec za petdeset rubljcv, katerega razdelite lahko po svoji volji med vojake. — Ah, gospod, — vzklikne častnik, — v imenu Rusije se vam zahvaljujem za ta velikodušni dar! Samo v sramoto bi mi bilo, če 110 bi predstavil takšnih poštenjakov gubernatorju. — Potrpite samo trenutek, gospod gubernator vama bo dovolil avdijenco! — Desetkrat deset jo sto, — zašepeče Arhibald Foulton Delaróju — žalostno množenje, toda vodi naju k cilju! I11 tako je odprl srebrni ključ Foultonov in Dela-réjev vrata in nI minilo dolgo, ko je stal gubernator Nižnjega Novgoroda pred njima. To jo bil človek srednje velikosti, močne postave, rdečega obraza, ki ga je izdajal za pravega pijanca, z razkuštrano brado s pravim širokim ruskim nosom i" majhnimi vodenimi očmi. Sivi lasje so mu štrleli na glavi kakor ščetine. Kljub temu pa ni napravil na prišleca neprijetnega vtisa, — zdelo se jo, da spada k ljudem, katerim je deviza: — živeti in življenje. — Dejali so mi, gospoda moja, — ju je nagovoril, — da želita govoriti z menoj. Polno roko dola imam ravnokar, toda kakor vidita, som vaju sprejel in sem vama na uslugo. V čem je tičala gubernatorjeva zaposlenost je Arhibald Foulton takoj spoznal, kajti življenje ga Je naučilo, da je vse okrog sebe ostro opazoval. Gubernatorjove ustnice so se svetile od maščobe, pa tudi na njegovi popolnoma čisti srajci, na kateri bo je l^leščal velik diamant namesto gumba, je tičal majhen predmet, v katerem je Foultonovo ostro oko t'1' koj spoznalo komad paštete. (Nadaljevanje) Ño. 34Ž SLOVENSKI TEDNIKI (STÍLlAN 1 DOPISOVANJE t -- Naša dolžnost/ Pomagajmo. Slučajno sem prisostvoval seji Jugoslovanskega Patronata v pomoč fašističnim žrtvam (lahko prisostvuje vsak ki ga zanima). Iz poročil odbornikov je žalibog razvidno, da nima 1'atronat tistega uspeha, katerega se je v začetku pričakovalo ter, da ne uživa pozornosti, katere zasluži pri naši koloniji, za svoje plemenito delovanje. Kakšna ironija. Naša razdrapana in razdražena kolonija, se niti pri odprtih ječah, kjer trohnijo naši lastni bratje, niti pri njihovih mučenih telesih, niti pri osirotelih otrocih, ki zainanj čakajo svojega očeta, katerega fašistične oblasti preganjajo bogve kje, da bi jim prinesel košek kruha, ne more zediniti, da bi podprla talco plemenito delo kot ga je započel Patronal : pomagati žrtvam fašizma z denarnimi prispevki, kateri dvignejo moralno moč darovalca in obdarovanca ter ga osamozavestijo in mu dajo novih moči, katere potrebuje v boju proti najhujšemu sodobnemu sovražniku — fašizmu. Ali se ne sramujemo, da smo tako hitro pozabili, zakaj smo prišli v tujino? Nas ni sram; če si predstavljamo trenotek, ko bomo stopili pred svobodne brate in nas bodo isti uprašali: koliko smo mi napravili za njih svobodo, koliko za ublažitev njihovega trpljenja? Kaj bomo takrat rekli, kako se bomo izgovorili? Nič ne bo mogoče. Pečat sramote bomo imeli na čelu in povešanih oči bomo hodili. Kdor ima torej kaj sramote pred bodočnostjo in se zaveda, da je njegova dolžnost napraviti kar mu je mogoče, naj posluša klic Patronata, kateri vabi (v .predzadnji številki S. Tednika) in naj se istemu odzove, ker napravil bo svojo narodno in delavsko dolžnost. Jugoslovanski 1'atronat za v pomoč fašističnmi žrtvam kliče vse slovence, pa naj si bodo katerega koli prepričanja, saj so navse zadnje gotovo vsi pro-tifašisti in take zbira, kateri bi moralno in denarno podprli naše trpeče brate, ki z nepopisno željo pričakujejo naše pomoči. Ko taka fašistična žrtev dobi malo svotico, ki ji pripade, ker jih je žalibog mnogo, se z največjo hvaležnostjo spomni onega, ki je žrtvoval mali znesek in ji več kot denar dvigne poguma, zavest, da ni sama, da čutijo tudi bratje v kolikor toliko svobodni tujini, z njo, da ji po možnosti Pomagajo in, da ji bodo stali ob strani tudi ko se bo vrnila na prosto in se bojevali proti tira-nu skupno, kar bo pospešilo zmago. (Čitajte Pisni o take žrtve v štev. S. Tednika). Zatorej bratje, stopimo skupaj vsaj za čas. Reorganiziraj mo Jug Patronat, ako nam ni se-po volji. Napravimo našo dolžnost; dolžnost dobrih slovenskih delavcev. Društva podprite oficijelno Jug. Patronat in povejte in Priporočajte svojemu članstvu naj se solidad-ira z njim naj pomaga po svojih močeh. Ni treba zahtevati velikih denarnih podpor, le ll£tr vsak more naj dá, pa se bo zbralo skupaj veliko, saj nas je mnogo. Kot znano imajo v Buenos Airesu vsi narodi patronate, kateri jako lepo delujejo v east in ponos svojemu članstvu ter v veliko korist fašističnim žrtvam. O teh bomo v eni Prihodnjih številk nekoliko več spregovorili. A, škrbec IZ BERISSA Cenjeno upravništvo. Izvolite sprejeti najlepše pozdrave od sodru-ga Moderca iz Berissa. Mnogo je treba sejati, da se kaj pridela. Tako je tudi med nami v Berissu. Mnogo sem se mogel truditi, da sem dobil nekaj naročnikov. Očitkov ne manjka. Nekateri pravijo, da je list farški, drugi da je vstopnina na prireditve visoka, tretji, da novice itak izvejo iz drugih listov, četrti, kaj nam hočejo društvo in Slovenci, ki se tolikokrat skušajo združiti pa se vedno brez uspeha razidejo, ker nemore-jo najti prave poti, in peti, kaj mene briga slovenski list, saj itak ne_. grem več v stari kraj. Takih in podobnih izgovorov imajo naši rojaki, da nič koliko. Jaz bi Vam predlagal, da bi bilo najbolje, če bi Vam bilo mogoče še enkrat priti sem in napraviti eno prireditev in s to priložnostjo bi se dobilo novih naročnikov. To je želja večine naših rojakov. Saj naši rojaki tukaj vsi delajo ter zato prav lahko zmorejo tisto malenkostno naročnino. Mnogi se zato ne naročijo, ker premalo svetovnih novic pišete. Danes vsikega najbolj zanima, kaj se dogaja po svetu. In potem tista peta sobota, ko Slovenski tednik ne izide, je kaj žalostna. To je ravno tako, kot da bi človek vsako peto soboto ostal brez hrane. Mnogo je odvisno tudi od tega, da kdor ni poznal društvenega delovanja v domovini, tudi tukaj ni z njim kaj prida. Marsikdo je mnenja, da se da tudi brez slovenskih društev in listov živeti. Počasi prijatelj, mu rečem. Prečitaj list, pa boš videl kako vse drugače, kol svoj čas, se danes Slovenski tednik poteguje za pravice slovenskega naroda v tujini in v domovini. Najprej se prepričaj in potem še le ustvari sodbo. Če bi že bil trd Slovenec, pravi nekaternik, pa meni je narodnost deveta briga. Saj imamo vseeno vsega dovolj. Mogi so pa tudi kot pravi pesem: Pri litru pri bokalu denarea škoda ni, če danes vse zapravim se jutri druzga dobi. F. Modere IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. Ü. T. 23 Buen Orden 3389 — Bsí. Aires Restaurant "O S O RIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 Cfant. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL ČASOPISJE "Quotidien", velik francoski list piše o Slovencih pod Italijo ter pravi, da odkr je pričela vojna v Afriki so italijanske oblasti dobile nalog, naj strogo pazijo nad prebivalstvom Julijske Krajine. Za vsak najmanjši sum odredijo policijsko nadzorstvo in v mnogih slučajih konfinacijo. "Delavec", strokovno glasilo delavstva v Ljubljani, piše: Razni siti "ideologi" buržuazije rešujejo brezposelnost kaj enostavno: "Brezposelne mobilizirati in z njimi prisilno ■izvrševati vsemogočna "javna" dela. Plača postranska stvar, samo da je brezposelni, sit. Kaj tisti, čut individualne, svobode, čut časti, da je Človek, ne delovna žival — samo da je sit." Dr. Josip Voršič, advokat v Ljubljani, je v časopisu "Naša moč", ki izhaja kot list za člane "Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani, je "dobrodušno" napisal članek, da naj gospodje odločujoči ustvarijo delavske bataljone. Čujte, kako piše med drugimi: ". ..Ustvariti bi bilo delovne bataljone, ki bi javna dela izvrševali. Vsak član tega bataljona bi moral delati. Zato pa bi prejemal zadostno hrano, primerno obleko^ in prenočišče, povrh pa še malenkostni znesek, s katerim bi lahko šele po preteku daljše dobe razpolagal." (Podčrtane besede je podčrtal advokat dr. Voršič v svojem članku sam. Op. ured.) Torej siti gospodje bi radi, da bi človek, ki ni advokat, podjetnik, delničar itd. itd., delal in to prisilno, da bi kulačil za zadostno hrano. Ironija zoper dostojnost in čast človeka, ki se gnusi. Nadalje piše: ".. .Razume se, da bi morala biti stroga kontrola: brezposelni inteligenti bi imeli zadostno zaposlitev." (Najbrže skrbi že gosped advokat za se, ko bo kot inteligerit brezposeln, ker se nič ne ve, kaj pride.) Če človek take inteligentne izbruhe čita, tedaj se mu nehote vsili prepričanje, da je vse tisto govoričenje: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", samo opij delovnim množicam, da bi lahko "izvoljeni" živeli brezskrbno z "ljubeznijo do bližnjega". In ti bataljoni navadnega — recimo ročnega — delavstva naj bi omejili s tem brezposelnost intelektualcev, ki bi postali na ta način nadzorniki delovnih bataljonov. Preprosti človek-ku-lij naj bo vprežna živina, da bo voznik dobro preskrbljen in držal vajeti, kaj? Srčna kultura, pojm dostojnosti človeka, načela religije — vse je laž. Resnica je: Delaj, manj vreden, da bom jaz, gospod, brez skrbi živel, to je pojm in smisel inteligence v dobi dvajsetega, stoletja. Začnite z javnimi deli in plačajte delavce dostojno, pa bo vsak z veseljem delal. Delati javna dela zato, da bi imeli delovne bataljone in izmozgavali delovnega človeka, liferanti bi se bogatili, dobičkarji po bankah, delniških družbah itd. itd. pa bodo svoje milijone brez vsake kontrole in primernega obdavčevanja zapravljali po barih, tega delovno ljudstvo ne bo trpelo. Delovno ljudstvo, bodi pozorno in pazi. STRÁÜ » "¿SLOVÉNSKI TÉDNIK No. 342 ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI SO ZBRALI DENARNO POMOČ ZA NAŠE VOJNE UBEŽNIKE Kot poroča "LMnformateur italion" ki je in-, formutivni pamflet Internacionalnega komite-ta za. v pomoč žrtvam italijanskega fašizma; ki mu je častni predsednik Komam Holland, a predsednik -J. K. Loc.li, je poslala ta organizacija slovenskim in hrvatskim fašističnim žrtvam, ki so pribežali iz Italije v Jugoslavijo, 5000 frankov kot v prvo pomoč. Gorica. — Gizela Straus in Franc Filipič sta stala pred goriškim tribuiiálqm ker sta brez dovoljenja prekoračila mejo. Gizela, ki je stara 23 let je dobila 100 dni zapora in 2.200 lir globe, Franc pa je bil oproščen. ARETIRAN ZARADI SLOVENSKIH KNJIG IN TIHOTAPSTVA Pretekli teden so karabinerji aretirali v Tri-buši Josipa Svetiča, starega 26 let, iz Jageršč. Obdolžen je, da je tihotapil iz Jugoslavije živila in da je nesel čez mejo slovenske knjige. FAŠISTIČNA PROSLAVA V ČAST PRVEMU GORIČANU, KI JE PADEL V ABESINIJI, SLOVENSKEMU ODPADNIKU FORTU-NATU RAZPETU V nedeljo, 2. t. m. se je zbralo v Idriji izredno veliko ljudi, iz vseh zližnjih in daljnih občin i vasi so jih prignali, da prisostvujejo čaščenju, ki je bilo namenjeno odpadniku slovenskega. naroda FortunatU Razpetu iz Spodnje Idrije. Star je bil šele 26 let. Že pred leti se je vpisal v fašistično milico. Kot tak je moral na abesinsko bojišče, kjer je 3. januarja tega leta padel pri nekem spopadu ob potoku Gedgeda Zubaha v Eritreji. Proslavi so hoteli dati še poseben povdarek. Radi tega so prihiteli v Idrijo prefekt Ciampani, politični tajnik Luraschi, predsednik goriške pokrajine, zastopniki, vojske in milice, odposlanstva najrazličnejših nacionalnih i fašističnih organizacij, posebno pa še vse balilske in druge fašistične ustanove iz vsega okoliša. Prisostvovati so morali tudi vsi rudarji. Najprej se je vršila maša za pokojnikom v župni cerkvi, ki jo jo moral brati domači župnik g. Arko ob asistenci dveh drugih duhovnikov. Nato so se zbrali na trgu, ki nosi sedaj ime po italijanskem kralju Viktorju Emanuelu 111, kjer stoji hiša idrijskega fašja. Na pročelju te hiše. ki se bo odslej imenovala po For-tunatu.,Razpetu,'SO odkrili mraiuornato spominsko ploščo, ki naj priča o sramoti, ki jo je napravil sin slovenske mu matere svojemu narodu. Glasi se tako-le: !:''Fortunat Razpet (pisano je Ra.spet) — bojevnik v Vzhodni Afriki — je posvetil s smrtjo — nad vse italijansko in fašistično prepričanje — tega obmejnega ozemlja — Hudournik Gedgeda Zabaha (Eritreja) 3. januarja 1936. XIV." ŽALOSTNA SMRT PRIMORSKEGA BEGUNCA Otroci, ki se vozijo iz Notranjih goric in z ivzovice v ljubljanske šole, so našli te dni v bližini čuvajnice; 650, na progi strašno razmesarjeno moško truplo. Postajni načelnik ,je takoj uvedel poizvedovanje in pozval na pomoč orožništvo. Orožniška pairóla se je napotila na progo in našla povoženea pol kilometra južno od brezoviške postaje v bližini cestnega prelaza, kjer križa cesta Podpeč-—Brezovica železniški tir. Ker jo povoženčeva glava po, čudnem naključju ostala nedotaknjena, so v njem lahko prepoznali železniškega delavca Ravbarja Milana. Ostalo truplo je bilo popolnoma razbito. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, bo šele ugotovila, preiskava.. Ravbar Milan je štel šele 20 let. Svojei mu žive v Tomaju na Krasu. PATER GIULIANI ZABODEN NA ABESINSKI FRONTI "Piccolo" z dne 2. t. m. prinaša daljši članek o smrti patra dominikanca Giulianija, ki so ga Abesinci pri nekem napadu zabodli. Ko je oddelek vojaštva naskokoval Abesince, se mu je pridružil tudi pater. Oddelku je poveljeval oficir, katerega so kmalu Abesinci ubili. Pater je pritekel k njemu i nmu podelil sv. zakramente. V istem hipu pa je pridrla truma Abesincev, ki je patra zabodla, da je kmalu potem izdihnil. "Piccolo" se nad tem dejanjem, da so namreč ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. (dabofadat) con lad nuyofeó matenaó fifunab: LíífmLo f^ruy y /m/a mM cupemm l/otílxxh ¿^lljb líl/ty e¿pmxdpjüfa "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires ---oOo-- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, .»brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ivo iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brišar, Calle Ricar-done 51. Sa Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. Abesinci zaklali patra, na najsilovitejši način zgraža. Omenjeni pater je bil prav dobro poznan pri našem ljudstvu. V času svetovne vojne je bil kot vojaški kaplan pri arditih. "V mnogih bitkah, ko so ostali oddelki brez oficirjev, je on prevzel mesto padlih poveljnikov in ko je zbral preostale ardite, jih je več kot enkrat junaško vodil na naskok, tako da si je'priboril 2 broii-easti kolajni za vojaško hrabrost in 3 križce" (Piccolo 2. feb.) Ali je to mesto za duhovnika» čeprav vojaškega? Zdi se da ne. Kdor p«sC krščanske duše ne spada k jurišu. Z ozirom i'il zgornja izvajanja si lahko predstavljamo kako je bilo v Abesiniji... V letih hitro po vojni je prišel v Trst, ko jc bil škof pri sv. Justu še naš Karlin. S strup«" nimi supernacionalističnhni verskopobarva»1' mi govori je storil mnogo zla Slovencem 111 sploh kjer je le mogel se je udejstvoval P1'0*1 Slovanom. Bil je "prvi med prvimi" v zna'1' ekspedieiji z D'Annunzijem na Reki in vsr stransko deloval, da se Reka priključi Italo1' BLAŽ GRČA, DEVETDESETLETNIK Ljubljana. — Biseromašnik Blaž Grča Vrí>í' noval je dne 28. januarja svoj devetdeseti i'0.1' stni dan. Rodil se je dne 29 januarja 1846 v Sp-pri Preddvoru na Gorenjskem. Gimnazijo Je študiral v Kranju in Ljubljani, kjer je tlU. maturiral leta 1867. Med drugimi je bil tu'1 on član Levčevega kroga. Ker ni bil sprejet No. 342 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 9 Ijubljans >ko semenišče, ker so ob maturi za odvodnico zapeli rusko himno, je odšel v goriško semenišče, lcjer je bil posvečen v mašnika ^ septembra 1871. Njegovo prvo službeno me-st() je bilo mesto kaplana v Rihomberku, nato Pa v Kobaridu. Leta 1875 je bil premeščen v Opovan, kjer je ostal 17 let. Njegovo četrto "i zadnje službeno mesta pa je bilo v Šempasu, je bil nepretrgoma 24 let, in sicer do leta 1916. il je upokojen ter se je preselil v Šenčur pri Kranju, kjer živi še sedaj. V vseh dolgih 45 letih življenja na Goriškem, -!e njegovo delovanje tesno združeno z zgodo-Vl»o našega naroda. On ni bil samo vnet dušni gospodarskem in političnem polju. Bil je usta-P&stir, ampak se je, iidejstvoval na kulturnem, novitelj neštevilnih kulturnih in političnih društev, dalje gospodarskih in drugih zadrug. Kot deželni poslanec je 12 let zastopal kmetje občine volilnega okraja Gorica—Kanal— Ajdovščina. Bil je član deželnega zbora in si-Cer pravnega in šolskega odseka. Sodeloval je l)a tudi skoraj pri vseh kulturnih in gospodarjih ustanovah v Gorici ter se vedno in povsod zavzemal za našega človeka. že 20 let je, odkar je stopil v pokoj in kar Se je izselil. Društva in ustanove, ki jih je ustanovil, vodil in pri katerih je sodeloval je fašizem že vse uničil. Vendar njegovo delo ne bo 0stalo pozabljeno. Jubilantu iskreo čestitamo. V GORICI VSE V ZASTAVAH Gorica. — V Gorici so te dni nenadoma za- Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 Veliki zavod B^V[•}!*! ^■VENEREAS operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. SIVčNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. JRLO, NOS, USEšA, vnetje, polipi: brez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJ ALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno todensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 'Rivadavia 3070 plapolale na vseli poslopjih zastave. Ljudstvo sprva 111 vedelo zakaj gre. Kmalu pa se je razširilo to tudi po okoliškili vaseh, kjer so kara-binerji z milico pridno silili vse, da so razobesili italijanske zastave. Kakor se je kasneje zvedelo gre to za neko novo zmago v Abesiniji. Ljudje vsega skupaj sicer niso bogvekaj veseli, ker nima nihče od tega nobene koristi. Med tem časom so namreč tudi proslavili že precej zmag in jim je že vseeno, če morajo še za eno po vrhu razobesiti. PO NAŠIH VASEH RAZSAJATA BEDA IN OBUP Št. Peter na Krasu. — V naši okolici in Št. Petru samem razsaja beda in tudi lakota. Zad-uji pridelek ni bil bogve kako prida, zlasti pa današnji položaj v Italiji, ki je zelo dvignil cene raznim živilom, je razmere našega človeka še poslabšal. Tako piše neka ženica, da je letošnji pridelek krompirja že trikrat prodala, in sicer samo za davke, pa še ni vse plačala. Pravi, da ne ve kaj bo delala, ko bo ves krompir prodala, a ne bodo še plačane vse rate za davke. Pomanjkanje spravlja ljudi tako daleč, da prodajajo celo semen je iz svojih kleti, ne glede na to, da spomladi ne bodo imeli ne semeja ne denarja, da bi si drugo seme nabavili. SLOVENSKI FANTJE PADLI V ABESINIJI V bitki pri Aksumu je padel pešec Ernest Fajdiga iz Versarja v Istri. Dalje je padel Ga-tej (?) Alojz iz Novakov pri Cerknem, ki ga s padlim fašistom Razpetom iz Idrije fašistič- Naznanjam cenjeni slovenski naselbini, da sem odprl lastno OGIJARNO kjer bom imel na razpolago vse v stroko spadajoče predmete: krompir, milo, koruzo, vseh vrst žito, itd. itd. RAZPEČEVANJE NA DOM Priporočam se cen j. slovenski naselbini JOSIP KRAJNIGER Osorio 492 8, Paternal - Bs. Aires KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Bueno a Aires ni časopisi hvalijo, ker sta s svojo smrtjo v vrstah črnih srajc dokazala, da se sme" Italija zanašati tudi na zvestobo, svojih novih državljanov. Umrl je dalje Leopold 1'odgornik iz Cepovana, ki je odšel kot delavec lanskega septembra v Afriko. Dobil je pljučnico. Po uradnih statistikah je do sedaj padlo vsega skupaj 5 črnih srajc legije "Isonzo". ŠOLSKA STATISTIKA JULIJSKE KRAJINE 127.730 šolarjev na ljudskih šolah Prosvetno ministrstvo je izdalo statistiko, ki se tiče šol in šolarjev v Julijski Krajini. Vseli šolarjev je bilo vpisanih na ljudskih šolah 127.731, od katerih je 65.430 moškega in 62.301 ženskega spola. Ker pozimi precej šolarjev ne poseča šole, je treba nastaviti povprečno stevi-Ijudske šole obiskujočih otrok na 120.000. Prebivalstvo julijskih provinc, od katerih julijska provinca, kar se tiče šolstva, šteje 950.000 duš, izvzemši videmsko provinco. Videmska provinca sama šteje 700.000 duš in se v njej nahaja 80.000 ljudskih šolarjev. Italijansko časopisje Primorja (slovenskega sploh ni, kakor znano), ki ima svojo najvišjo učno upravo v Trstu, zahteva, naj bi se postavila pod tržaško šolsko upravo tudi videmska pokrajina. Razlogi so jasni, amreč centralistični. Tako bi vseh M F nir1N A N F W $ Oddelek za venerične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 daljo mesečno. Blenoragija. Brozbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specialist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd., izpušaji, lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo, j Načelnica tega odelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ženskih in otroških boleznih, z mnogoletno prakso, ki govori slovanske jezike. Klinika general. Jetika, srce, želodec, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Eadioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. žarki ultra violeta infra rudeča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkili cenah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI. Ordiuiramo od —12 od 15—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Sprejema od 3—8 zveer — NIZKE CENE — Plačevanje na obroke. BRASIL 923 pet julijskih provine tvorilo,-kakor pravijo fašistični listi, "eno samo močno trdnjavo na vzhodni meji domovine" in bi se moglo italijansko učiteljstvo iz Viclma prestavljati na slovansko Primorje, da pospeši in poglobi njegovo poitalijančevanje. NOV FAPAD NA NAŠ JEZIK Goriški nadškof mons. K. Margotti ukazuje da morajo slovenska verska društva rabiti italijanski jezik Gorica. — Goriški nadškof mons. Kari Margotti je te dni izdal vrsto odredb, ki se tičejo delovanja verskih družb. Tiče pa se še posebno slovenskih verskih družb in društev, ker po tej odredbi ne bodo mogla rabiti več slovenščine, ampak se bodo morala posluževati italijanščine. Prinašamo odstavek odredbe, ki prepoveduje naš jezik: "V nekaterih krajih naše škofije, in teh je precej, vladajo težkoče glede rabe jezika na sestankih in diskusijah argumentov prinešenih na dnevni red. Naravno je, da so sestanki Katoliške akcije javni in zato morajo biti registri, dokumenti, poravnavec, zapisniki sestankov pisani v italijanščini. Glede diskusije in objašnjevanja točk dnevnega reda, naj vsak rabi tisti jezik, ki ga najbolje obvlada, toda predsedniki se morajo pobrigati d bodo zapisniki o tem, kar se je na sestanku govorilo spi- sani v italijanskem jeziku. Glede drugega delovanja društev Katoliške akcije je jasno, da ne obstoja vprašanje jezika. Torej tudi v župnijah z drugojozičncf Večino bodo mogli 'in morali ustanavljati in pospeševati razna društva, uporabljajoč statute potrjene od sv. Stoli- ce za italijansko Katoliško akcijo". »* ki Vam nudi na izbero najboljša angleška in nacionalna sukna. Delo prvovrstno. — Cene ikonomične. Ljubljanski "Ponedeljski Slovenec" od 17 februarja poroča: Goriški nadškof monsgr. Margotti in pre-fekt Ciampani sta ob priliki obletnice konkor-data izmenjala prisrčni pismi. V svojem pismu želi nadškof, naj bi "Italija kmalu trium-firala nad vsemi zaprekami in zmagovito diktirala svetu sladko postavo miru in ljubezni na podlagi resnice in pravice." Priporoča se ANTON KLINC Bs. Aires Rosetti 1527 V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD ZOBOZDRAVNICA T Dra. Samoilovic de Falicov ! in FELIKS FALICOV l Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure ♦ DONATO ALVAREZ 2181 J U. T. 59 - 1723 I Trelles 2534 ♦ .................... Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega /(¡ravnih zatecite se na 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije ■ Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-].i-:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrstf- stavljanja zob Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom «sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VII. Núm. 3421 buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin Obiščite krojačnico "L A CONFIANZA"