Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna itev. Din 1*—
Štev* 30.	V Ljubljani, dne 26. julija 1928.	Leto XI.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Dr. Korošec hoče še nadalje podpirati srbijansko nadvladje
Pripravlja se obnova okrvavljenega režima pod vodstvom bivšega notranjega ministra dr. Korošca — V inozemstvu bo čudno odjeknilo dejstvo, da sestavlja vlado mož, pod katerega ministrovanjem se je prelivala kri — Obnova starega režima pač ne bo mogla pomiriti upravičeno ogorčenega prečanstva — Klerikalci so se popolnoma prodali radikalom — Slovensko ljudstvo mora z izdajalci slovenskih koristi temeljito obračunati
O sramotni vlogi, ki so jo igrali klerikalci v Vukičevičevi vladi, smo že mnogo pisali. Vendar pa je treba ponovno poudariti, da so bili v tej vladi klerikalci povsem pokorni sluge radikalom, da so izpolnjevali vse njihove želje, čeprav je bilo to v škodo vsem prečanskim krajem in seveda med njimi tudi Sloveniji. Kar so dosegli klerikalci s svojim sodelovanjem v Vukičevičevi vladi, je bilo samo to, da so spravili par svojih petolizni-kov h koritom, pognali več neklerikalcev iz državne službe na cesto. Ljudstvo od vsega tega seveda ni imelo nobenih koristi.
Davki se niso prav nič zmanjšali, gospodarska kriza je postala v tem času, odkar sodelujejo klerikalci v vladi, še večja, in končno je povzročil klero-radikalski režim težko notranjepolitično krizo, ki je z umorom v Narodni skupščini razburila vse poštene elemente v državi ter osramotila našo državo v zunanjem kulturnem svetu.
Kmetsko-demokratska koalicija se je od vsega početka borila za to, da bi bili v naši državi vsi enaki v pravicah in dolžnostih, ne samo vse pokrajine, temveč tudi vsi sloji in stanovi. Predvsem se pa ne bi smel pozabiti kmetski stan, ki tvori jedro države. Ker se je Kmetsko-demokratska koalicija borila za to sveto in pravično načelo, brez čigar uresničenja naša država ne more priti do urejenih razmer, je tekla kri v Narodni skupščini ter so padli njeni najboljši ljudje, zadeti od strelov morilca, ki je izšel iz vrst dosedanje klero-radikaiske večine.
Jasno je, da zastopniki Kmetsko-demo-kratske koalicije niso mogli več nadaljevati boja za enakopravnost vseh državljanov v Narodni skupščini, v kateri niso bili več varni življenja kljub svoji imuniteti, zajamčeni z zakonom, in da so morali ta boj prenesti med ljudstvo samo z zahtevo, naj narod sam Izreče pri svobodnih volitvah, ali odobrava početje kiero-radikalske vlade.
Kakor znano, je KDK zahtevala takoj po krvavih dogodkih v Narodni skupščini, naj odstopi klero-radikalska vlada in se sestavi nova nevtralna vlada, ki bi razpustila sedanjo Narodno skupščino ter dala tako ljudstvu možnost, da izreče samo pri svobodnih volitvah svojo sodbo.
Gotovo je, da nadaljevanje boja v sedanji Narodni skupščini ne bi moglo prinesti nika-kih koristi za naše ljudstvo, ker bi hegemo-nisti še nadalje izrabljali svoj položaj in svojo
številčno moč proti vsem upravičenim željam in zahtevam zastopnikov Kmetsko-demokrat-ske koalicije.
Končno je bila klero-radikalska vlada prisiljena, podati ostavko, in vojni minister general Hadžič je dobil mandat za sestavo nevtralne vlade, ki bi jo tyorile osebe, na nobeno politično stranko vezane. Toda vsi nevtralni kandidati iz prečanskih krajev so izjavili, da bi nevtralna vlada ne mogla več delati s sedanjo Narodno skupščino, v kateri je bila prelita kri ljudskih zastopnikov, in da bi v tako vlado mogli stopiti samo, ako bi Imela tudi pooblastilo za razpust sedanjega parlamenta ln za razpis novih svobodnih volitev. Ker general Hadžič ni imel volilnega mandata in ker ni mogel dati zagotovila, da bo nevtralna vlada lahko razpustila parlament in izvedla nove svobodne volitve, je v ponedeljek vrnil kralju mandat za sestavo nevtralne vlade.
Bivši režimovci so napeli sedaj vse sile, da bi zopet prišli k vladnem krmilu. Ker je bilo skoro izključeno, da bi dobil mandat za sestavo vlade kak član radikalske stranke, katere pripadnik je bil morilec Puniša Račič, so dosegli, da je bil v torek zvečer poverjen mandat za sestavo vlade dr. Korošcu. Primernega Srbijanca niso mogli najti, da bi ga postavili na čelo nove vlade, ker bi to užaljeni Hrvati smatrali za novo izzivanje, in zato so dali mandat za sestavo vlade dr. Korošcu, češ. ta ni ne Hrvat in ne Srb, zato pa služi tem bolj zvesto srbijanskim interesom in nam je bolj pokoren kakor vsakdo drugi.
Dr. Korošec se je izkazal že kot notranji minister pokoren radikalski sluga bolj kakor so pričakovali od njega. Nikoli ni delal vladi kakih težkoč, vedno je pobijal upravičene zahteve prečanskih zastopnikov in pod nje-
Raroialaa i* tazemttro: (etrtletu I M Dla, polletna IS Dla. etloletM U Dia; ta laoiemstro: tetrtletaa 12 Din, polletna M Dla, celoleta. «8 Dla. — Ratan poštne Hranilnice, podrninlce • LjaMJaai. it 10.711.
govim ministrovanjem so delovali bajoneti in puške.
Zato je bil izbran, da sestavi novo vlado, ki bi naj morda še delala s sedanjo Narodno skupščino, odobrila z njo brez Hrvatov tudi nettunske konvencije ter izvršila vse posle, ki jih niso hoteli prevzeti nase izvenstrankar-ski ljudje v morebitni vladi generala Hadžiča.
Srbijanci se nočejo še bolj zameriti Hrvatom in zato potiskajo dr. Korošca v ospredje v pričakovanju, da bo ta itak tako plesal, kakor bodo oni žvižgali.
Gotovo je, da ta vlada, če jo bo dr. Korošec res tudi sestavil, ne bo dolgega življenja. Jasno je, da se brez Hrvatov ne da vladati v naši državi in da bo odpor proti obnovljeni klero-radikalski vladi tudi med ostalimi prečani postal še večji. Nova vlada pod dr. Korošcem naj bi ostala samo do jeseni, na kar naj bi ji sledila druga, v katero bi im^lo ljudstvo več zaupanja.
Kljub temu, da bo imela morebitna vlada dr. Korošča samo začasen značaj, je gotovo, da more samo poostriti boj med Kmetsko-demokratsko koalicijo in sedanjimi režimovci in da ne bi mogla prispevati k pomirjenju duhov v državi. Postavitev dr. Korošca na čelo vlade bodo smatrali Hrvati za novo izzivanje, ker ni pozabljeno, kako se je obnašal kot minister policije in kako ie pustil prelivati kri po zagrebških ulicah, ker so ljudje demonstrirali proti krvavemu zločinu v Narodni skupščini.
Za nas Slovence pa postaja s tem položaj še težji. Na eni strani izigravajo srbijanskl krogi dr. Korošca in njegovo stranko za svoje hegemonjstične namene proti upravičenim zahtevam prečanskih krajev po enakosti, ravnopravnosti in svobodi, na drugi pa se oddaljujemo čim dalje bolj od Hrvatov, ki so naši neposredni mejaši in s katerimi imamo skupne interese.
Zgodi se lahko na ta način, da bomo obsedeli že v kratkem času med dvema stoloma, kar slovenskemu ljudstvu niti najmanj ne bo v korist. Ako hočemo Slovenci doseči, da bomo igrali v bodočnosti ravnopravno vlog v državi in da nas ne bo doletela uso^a dr. Korošca in njegove stranke, ki jo bodo Srbijanci ob prvi priliki, ko jim bo kazalo, zavrgli kot obrabljeno cunjo, in ako hočemo, da nas tudi Hrvati ne puste popolnoma na cedilu, je sveta dolžnost vseh razsodnih ljudi, da se zaradi koristi slovenskega ljudstva postavijo na stran tistih, ki se ne prodajajo za ministrske stole in tre""tne koristi.
Zopet sučejo staro lajno
Baš zaradi besne klerikalne gonje proti »Domovini" se ta neprestano širi — Ljudstvo ni slepo in rado čita časopis, ki se bori za poštenost, enakopravnost in pravo vero
Gorenjsko, julija.
Zadnje tedne se je začela zopet navijati stara klerikalna lajna proti naprednemu časopisju, predvsem proti «Domovini», češ, da je brez-verska, dasi je «Domovina» že opetovano izjavila, da ne jemlje nikomur vere, pač pa prej ko
slej vedno in povsod odločno nastopa proti zlorabi vere in cerkve v kake umazane politične strankarske namene.
Tega se, kakor spoznamo iz vsake številke, »Domovina* tudi drži. Seveda, ne prizanaša pa klerikalnim mogotcem, če jih je treba okrcati.
Tako je okrcala že mnogokrat politiko klerikalnih poslancev, predvsem njihovega voditelja dr. Korošca kot notranjega ministra, ki nosi veliko odgovornost za prelivanje krvi po beograjskih in zagrebških ulicah.
<Jutro« je prineslo sliko, ki jo je povzela tudi •Domovina« in ki predstavlja duhovnika dr. Korošca okrvavljenega v kričečem nasprotstvu s Kristusovim naukom, življenjem in končnim trpljenjem za odrešenje človeštva. To je dalo klerikalcem' povod za novo gonjo proti našim listom na deželi, predvsem proti »Domovini«. Vzdignili so mnogo prahu v »Domoljubu® in : «Slovencu*, da se mora to «bogokletno» časopisje zat-reti pa naj velja, kar hoče. Vzrok njihovega kričanja je-pa iskati, seveda** povsem drugje: Mar je klerikalcem bogokletsvo! Če bi jim res bilo za vero, bi uredili -svoje' življenje • vse drugače in se držali res v Vsem in povsod božjih •naukov tudi do svojih političnih nasprotnikovi Gre jim le za njihovo moč in veljavo v posvetnih zadevah. V klerikaliji poka in škriplje na Vseh- kontih iii krajih.	; •
. 'fAt:^	.....i if :	'
Do propadanja . klerik^ljje . je pripomoglo ,,v najwčji ^meri ' naprfedno"!£žljsol>isje." Ztasti' «Domovina« ima zaslugo, da so'so pričeli preprosti ljudje otresati klerikalnega jerobstva in spoznavati njihovo politiko. To jih je zazeblo in zaske-lelo. Kaj bo, če ne zatremo tega prohujanja? Tako se vprašujejo klerikalci in besedujejo: «La-žimo se, da je to časopisje veri najnevarnejše! Nekaj bo ta laž že pomagala, vsaj pri bolj omahljivih. Seveda, dr. Korošec še ni vera niti cerkev, posebno ne kot politik in minister. Če se mu o£ita po karikaturi, da so njegova dejanja, ki jih izvršuje kot minister, v nasprotju z njegovim pravim duhovniškim poklicem, ni to niti protiversko niti bogokletno. Kdor se v javnost podaja, se sam izroča ljudski sodbi glede svojega delovanja in svojega poklica. Taka je tudi 2 dr. Korošcem.
Radi tega se je pričela nova gonja — na deželi predvsem proti «Domovini». Sicer ni ta gonja nič novega. Je to že stara obrabljena lajna, ki se od časa do časa zavrti, da ogluši za hip ušesa. Tako bo tudi s to novo, prav za prav ie staro vižo. Preganjanje naprednega časopisja od strani klerikalcev se vrši že od tedaj, odkar napredno časopisje izhaja. Prirejali so se
proti njemu misijoni z najgrozovitejšimi pret-njami. Odrekala se je bolnikom čitateljem naprednega časopisja zadnja popotnica. Izdajali so se pastirski listi pod raznimi imeni in naslovi. Pa ni vse skupaj nič izdalo. Napredni listi se vedno bolj širijo med preprostim narodom.
Vsako leto v Adventu, k novemu letu, je naj-
živahnejša agitacija po prižnicah ter v cerkvenih družbah in bratovščinah za klerikalne liste in proti «Domovini», a «Domovina» izhaja in prihaja v sleherno vas. Ljudje dobro ločijo pravo od nepravega in ostanejo pri sv<?ji priljubljeni «Domovini», brez katere ne morejo več biti in ki jim je najljubše tedensko berilo.
Gotovi smrti sta ušla.«*
Dolnja L e n d a va, 22. julija.
Klerikalni madžarski list «Nepusjag» prinaša naslednjo zanimivo beležko o umoru v Narodni skupščini: «Božje varstvo. Ob priliki krvave drame v Narodni skupščini 20. junija je Ivan Jerič, narodni poslanec Liudske stranke, sedel ne-poisredno za g. dr. Pernarjetn. Videl je, ko je Puniša Ra<ič privzdignil revolver in ciljah Videl je zevajočo cev nabitega revolverja... Ako Ra-eie ne bi dobro ciljal, je skoro gotovo) da bi poslanec Jeric postal žrtev. - . - -
Oospod poslanec Klekl v trenutku Streljanja
ni bit- v parlamenti*. Oh pa je sedet itaVadite za
Pavlftm Radičem, ubitim Voditeljem radi če v cev. ■ ' p.. : ■ ... "*,»."
Nad našima poslancema je bdela božja previdnost«.
To je dobesedni prevod notice, ki ga prinašamo zaradi njegove zanimivosti ter ugotavljamo naslednja dejstva:'	- ' .. *»«.,..
«Novine», ki jih'čitajo ljudje tudi iz Preka, niso o tej strašni nevarnosti za naša dv.a poslanca prinesla ničesar, dasi v treh zaporednih številkah v potu svojega obraza skušajo žalostne dogodke v Narodni skupščini pripisati nesrečnim žrtvam. Iz tega sledi, da so s to beležko hoteli klerikalci prikazati svoja poslanca kot nekaka mučenika Madžarom, ki ne čitajo drugih časopisov. V «No-vinah« si tega niso upali zapisati, ker bi si Slovenci, ki čitajo tudi druge novine, takšne potegavščine ne dali natveziti. S tem si sicer niso popravili slabo stoječih šans med Madžari, ker so ti takoj izrazili svoje mnenje glede primera s poslancema Jeričem in dr. l3ernarjem. ki ga pa ne maramo obelodaniti, ker ne privoščimo tragične smrti nikomur.
Dobro bi pa bilo znati, v koliko notica «Ne-pujsaga« odgovarja dejstvom. Želeli bi, da nam naši poslanci po možnosti povedo: ali je res sedel
poslanec Jerič za težijo ranjenim, dr,. Pernarjem in alf je to njegovo stalno mesto? Ali je v resnici navadno sedel g. poslanec Klekl za Pavlom Ra-dičem? Ali jfe pa «Nčpujsagova» vtffrt prosto izmišljena? Vsekakor bi radi-ugotovili klerikalno resnicoljubnost, .zato nam bodo pojasnila naših poslancev .prav dgbrp dQŠla.
Poslanec Jeri^, je duhovnik,. in to mlad, duhovnik, ki zelo rad pokaže svojo,, versko, gorečnost, kar mu mi kot katoličani štejemo, seveda, v dobro. Ne moremo sj pa razložiti njegovega koraka, (ki. je zbežal .»z ;Na rodne-skupščine. namesto, da bi težko ranjenim svojim, katoliškim bratom, svojim poslanskim tovarišem priskočil r.a pomoč in jim v zadnjem trenutku' življenja nudil verska tolažila, kar bi bila njegova prva in najsvetejša dolžnost! To bi bilo zaftj vsekakor hvalevredno, tembolj, ker je sam ušel gotovi smrti,. ker ga je varovala božja previdnost, kakor pravi njegov list. .
Seveda, se bodo naši poslanci duhovniki izgovarjali na vse načine, ker se zamudili-.-svojo duhovniško dolžnost v smrtni uri dveh katoliških mož, o katerima so sami pisali, da sta bila zelo verna moža. Toda tu ne pomaga noben izgovor. Klerikalni poslanci dosledno zanemarjajo svoje poslanske in duhovniške dolžnosti in zaradi tega jim bo dal narod.primeren odgovor pri prihodnjih volitvah.
Politični pregled
Podoba je, da se bo to, kar se je smatralo kot popolnoma nemogoče, spričo vladajočih razmer v naši prestolici vendarle zgodilo, to je, da bo kriza vlade po 21 dneh rešena z obnovo starega režima, ki ima na vesti umor dveh prečanskih poslancev in ki je tako rekoč z revolverjem v
Stric Janez v vojni
(Po Pierre Villetardu priredil B.)
(Dalje.)
«. '. * - % !
Sedai pa ie vendar enkrat pokazala Špela svoje zlato sreč. Bila je prijaznost sama. Kuhala ie dan na dan Janezu jedi, ki jih je imel najraje in ga negovala, kot je le mogla. Zal beseda ni več prišla iz njenih ust. Toda vse to ie Janeza le dražilo. Zdelo ,se mu je v njegovem razburjenju, da si njegova žena želij da bi poginil v vojski. Neko jutro, ko mu je mesto kave prinesla Čokolado in poleg še skodelico sladke smetane, potresene s sladkorjem. ji je jezno dejal:
—	O, saj še nisem mrtev!
5. Vojak.
Tri tedne pozneje je" moral stric Janez, ki so ga potrdili na naboru, oditi k vojakom. Tisti usodni dan se je naglo, a ves žalosten oblačil. Prejšnji večer se je bil na tihem poslovil od svojih zvestih prijateljev. Kljub temu, da je pozno legel spat, je bil že zgodaj pokonci. Ko je pri oblačenju gledal skozi okno na svoj lepi vrt, ki se je razprostiral pred njim v solncu, se mu je kar milo storilo.
—	Prokleta vojna! je klel na tihem in škrtal z zobmi.
Špela je bila vstala že eno uro prej. Vrtela se je po kuhinji in kregala Rezo, potem jo je pa spet čul Janez, kako je na podstrešju premikala zaboje in kovčege, nosila nekaj dol, odpirala in zapirala omare... skratka, vsa hiša je je bila polna.
Stric Janez se je v svoji razburjenosti jezil, da ni še zadnji dan miru v hiši. Ko je Špela stopila v sobo, jo je nahrulil:
—	Kaj ne moreš biti pri miru?
Rezko ga je zavrnila:
—	Oprosti, dragi moj, imam čez glavo dela zate!
Prinesla je v sobo kup Janezovih stvari, Reza pa je privlekla za njo njegov kovčeg. Špela je začela spravljati vanj nogavice in drugo perilo in je pri tem globoko sopla, ho-teČ s tem pokazati,, koliko ima dela in kako se žrtvuje za svojega moža. Janez je stal pri oknu. kadil pipo in gledal obe ženski pri posoravljanju.
Naenkrat je Špela zaklicala kot blazna:
—	Rez:a! Hitro! Mleko že gotovo vre!
Reza je preplašena poskočila in odhitela
k vratom, a pri tem ni videla polnega vedra vode. Prevrnila ga je in v trenutku je bila vsa soba poplavljena. Med tem pa. ko je Reza pobirala vodo, ki se je zvalila do kov-čega, je Špela že odhitela do stopnicah navzdol v kuhinjo in prišla ravno še o pravem času, da je rešila mleko. Divje je začela kričati na služkinjo, ki je prišla za njo, tako da se je ta zjokala. Špela ji je slednjič dejala:
—	Dovolj.. . dovolj... jutri imaš dovolj časa, da se cmeriš ... sedaj idi hitro gor pobrisat, potem pa pogrni mizo za kosilo ... jaz ne morem nič več, tako sem trudna!
Vrnila se je v gornjo sobo in nadaljevala z urejevanjem Janezovega kovčega. Slednjič je bil tako poln, da ga ni mogla zapreti. Janez ji je priskočil na pomoč, pokleknil na kovčeg
in z združenimi močmi se jima je posrečilo zapreti zaponke in ključavnico.
Nato je šla Špela v kuhinjo, prižgala petrolejko in izginila v klet. Vrnila se je s staro, zaprašeno in s pajčevinami ovito steklenico in jo dala Janezu, rekoč:
—	Tole boš vzel s seboj!
—	Hvala lepa, Špela, je odvrnil Janez. Nato je potegnil uro iz žepa ter nadaljeval:
—	Enajst je. Zadnji čas, da sedeva h kosilu. Če ne še zamudim vlak.
Miza je hila pogrnjena. Špela je bila sestavila to zadnje kosilo na kar najboljši način, tako da je Janez veselo vzkliknil:
—	Menda me ne misliš nasititi za vso vojno?
Po kosilu je dobil Janez, kot pri velikih gosposkih pojedinah, skodelico kave in kozarec finega žganja.
Ni hotel, da bi ga Špela spremila na kolodvor, ker ni rad kazal ganljivih prizorov vsej javnosti. Poslovila sta sc doma. Čeprav je njiju domača vojna že trajala dvajset let, sta se vendar rada imela, in Špela je obupno jokala, ko je odhajal. Janez je gledal mrko, toda v srcu mu je bilo hudo. Zapuščal je lepe domače urejene razmere, udobnost, na katero je bil navajen dolga leta, in šel nasproti negotovosti, trpljenju, morda celo smrti.
—	Idiva, je dejal Rezi, ki mu je nesla njegov kovčeg, in odšla sta.
Na kolodvoru je moral čakati tri četrt ure, kajti vlak je imel zamudo.
—	Odkar vozi toliko vojaških vlakov, je vse narobe, mu je dejal postajni načelnik.
==~«D0M0VINA» 5t. 30
Stras 3
roki pregnal zakonite predstavnike prečanov, poslance KDK, iz Narodne skupščine.
Po dvanajstih dneh brezuspešnih razgovorov le general Hadžič vrnil mandat, ki ga Je kralj nato poveril bivšemu notranjemu ministru dr. Antonu j	Korošca.
•	Vse izgleda tako, kakor da je bilo vse že v naprej dogovorjena igra. Dvanajstdnevno zavlačevanje razpleta krize preko generala Hadžiča se sedaj splošno tolmači tako,
kakor da njegova naloga ni bila v tem, da sestavi novo vlado, marveč da zavleče rešitev krize za nekaj časa, da M med tem prišlo vsaj do neko.
•	. > ttkega pomirjenJa duhov.
•	General Hadžlč se je najprej izgovarjal na to, da mora počakati na prihod londonskega in rimskega poslanika, da se pouči o zunanjem političnem položaju, ki je merodajen pri sestavljanju vlade. Ko sta oba poslanika končno prispela, je general Hadžič znova nadaljeval svoje razgovore z nevtralnimi ministrskimi kandidati iz prečanskih krajev.	•	.- ..
Koncem prejšnjega tedna se Je zatrjevalo, da Je smatrati Hadžičevo akcijo za končano z uspehom ter da bo že prve dni tega tedna sestavljena nevtralna vlada.	I
Slo je samo še za to,.ali naj bo to izrecno volilna vlada ali pa delovna vlada, ki bi reševala držav-] be posle brez sodelovanja s parlamentom, bi na-jesen Narodno skupščino razpustila in za pomlad razpisala nove volitve.
. Preko nedelje pa je nastal zopet popoln pre-okret. Namesto sestave vlade, kakor se je pričakovalo, so se pojavile vesti, da namerava general Hadžič vrniti svoj mandat. To je v ponedeljek opoldne res tudi storil.
Ta svoj korak Je utemeljil s tem, češ, da so nevtralci zahtevali takojšen razpis volitev, kar i	pa smatra za neprimerno.
^ Nevtralni ministrski kandidatje so to vest takoj zanikali, tako da je podoba, da so bili povsem drugi razlogi merodajni za to, da general Hadžič ni sestavil vlade.
Takoj nato so pričele na dvoru zopet avdi-jence šefov parlamentarnih skupin.
Zaslišani so bili po vrsti najprej Aca Stanojevlč I za radikale, Svetozar Prlblčevič za KDK. Ljuba' Davliiovlč za demokrate In dr. Korošec za klerikalce.
Pristaši bivše vlade so vsi predlagali obnovo prejšnje delovne vlade, Svetozar Pribičevič pa je tudi pri tej priliki naglasi!, da smatra KDK razpust Narodne skupščine In razpis novih volitev za edini izhod iz težavnega položaja. KDK stoji slej ko prej na stališču, da mora nove volitve izvesti ali opozicija ali pa nevtralna vlada.
V	torek zvečer je bil
končno poverjen mandat za sestavo nove vlade
dr. Korošcu.
Vest o takem razvoju krize nI presenetila, ker je že po vrnitvi mandata generala Hadžiča postalo J jasno, da se pripravlja obnova starega režima. Trenutno še ni jasno, kako vlado bo sestavil! tir. Korošec. Misli pa se splošno, da bo sestavil vlado prejšnje koalicije, tako da gre le za obnovljeno vlado Vetje Vukičeviča' pod Koroščevim predsedstvom.. / ' .
Dejstvo, da je bil poverjen mandat ba5 dr. Korošcu kot predstavniku najmanjše izmed štirih koaliranih strank, je vzbudilo različne domneve. Splošno pa se sodi, da je dr. Korošec za ceno, ministrskega stolčka zopet pretvzel vlogo za-morca.
Hegemonisti se zavedajo, da pomeni obnova starega režima, predvsem pa dejstvo, da Je postal ministrski predsednik dr. Korošec, ki »e kot bivši notranji minister v prvi vrsti odgovoren za prelivanje krvi v Narodni skup&ini, izzivanje pre-čanov, predvsem Hrvatov,
ter da lahko rodi to Izzivanje usodne posledice. Za ta primer je baš izbran dr. Korošec, da prevzame grehe hegemonistov na svojo glavo. Tako bi imeli hegemonisti tudi pred zunanjim svetom opravičilo, češ, saj se je to dogajalo pod vlado prečana in povrh še Slovenca!
V	tem trenutku sicer še ni mogoče reči, ali bo dr. Korošec tudi res sestavil vlado, dasi obstoja za to mnogo verjetnosti. Značilno pa je, da
hegemonisti že sedaj napovedujejo najostrejši boj proti KDK in pripravlja se baje celo nekaka obznana za primer, da bi Stepan Radič dal le najmanjši povod za nastop proti Hrvatom in KDK.
KDK mirno gleda v bodočnost v zavesti, da je njen boj za enakopravnost, red In zakonitost v državi pravičen ter da stoji za njo vsa poštena javnost. Že bližnji dnevi pa bodo pokazali, kaj naj pomeni nevarna igra hegemonistov z usodo države, ki je bila zgrajena na gorah tnrličev In t| morju prelite krvi z svobodo hi ujedinjenje vseh južnih Slovanov.
V	Sloveniji
klerikalci še redno gonijo svojo borbo proti naprednim Ustom, zlasti pa proti «Jutrn» to •Domovini«,
ker jih silno boli, da napredni IfsH neustrašno! razkrivajo resnico In pozivajo dr. Korošca ia cele SLS na odgovor za prelito kri in čtadalje slabše razmere v državi. V to gonjo so klerikalci
vpregti oba slovenska oblastna odbora, ki sta se morala na povelje od zgoraj oficijelno priključiti «SIovenčevemu» konkurenčnemu boju proti «Jutru» in ga v posebnem proglasu <obsoditi».
Poslanci KDK ▼ mariborski oblastni skupščini so zaradi tega vložlH na zadnji *e# oblastne . : skupščine obtožbo proti oblastnemu odbora,
ker je s tem kršil zakon. Debata o tej obtožbi j« bila silno viharna, ker si klerikalci niso znali po* magati drugače, kakor da so z vpitjem In kriča* nJem preprečili stvarno razpravo, na koncu pa So še izrekli zaupnico dr. Korošcu ter s tem pok kazali, da tudi oni odobravajo prelivanje krvi U se je vršilo na vseh koncih in krajih pod Ko* roščevim ministrovanjem. ' / '
V	zunanjem svetu je zabeležiti
atentat na mehikanskega državnega predsednik!! generala Obregona.
Neki Jose de Leon, okrog 30 let star slikar, ga je ustrelil v bližini glavnega mesta Mehike, ko je bil Obregon na nekem banketu. Obregon jo bil takoj mrtev, atentatorja so pa na licu mesta prijeli in zaprli. Izkazalo se je, da je atentat v zvezi z akcijo mehikanskih klerikalcev, ki se Že leto dni na krvav način bore proti vladi, ki jo končno pometla s klerikalno nadvlado in izgnala politiktijočo duhovščino. Atentator bo v kratkem postavljen pred sodišče.
v."'
Nered je takšen, da se čudim, da ni večjih nesreč. Povem vam, da bo enkrat vse skupaj vrag vzel.
—	Čim prej, tem bolje! mu je odgovoril Janez, ki je vedel, da je tudi postajni načelnik pošten Slovenec in narodnjak.
Slednjič je vlak vendarle prisopihal: eden tistih žalostnih vojnih vlakov, ki so vozili vpoklicane nabornike. Sestajal je iz prastarih, umazanih vagonov in kilavega, zarjavelega stroja s slabimi pljuči, ki je strašansko kadil, piskal in smrčal, a komaj lezel naprej.
V oddelku, kamor je bil vstopil Janez, so že sedeli trije možje, ki so tudi odhajali v Ljubljano k vojakom. Bili so istih let kot 'Janez, starejši kmetje, že deloma sivih las. Janez se najprej zanje ni pobrigal, kajti gledal je žalostno skozi okno in videl, kako se vedno bolj In bolj manjša zabreški zvonik v daljavi, dokler ga ni pri nekem ovinku popolnoma izgubil iz oči. Kmetje so jedli slanino in kruh. Stric Janez se je hotel sprijazniti z njimi, zato je privlekel iz svoje torbe steklenico in jim dejal:
—	Tole bomo pa na potu uničili, kaj? Saj je še daleč do Ljubljane.
—	O tisto pa, tisto... pa z veseljem! so mu pritrjevali zadovoljno vsi trije.
1 Začeli so se pomenkovati In piti in postali so dobre volje. Pozabili so skoraj, da se pot neskončno vleče. V istini je vlak lezel kakor polž; stroj je sopihal, da ga je bilo kar hudo poslušati in če je proga šla le količkaj navzgor, bi bil človek mislil, da se mora v'ak vsak hip ustaviti. Dvakrat ali trikrat pa, ko je vozil navzdol je dirkal tako hitro, da je
bilo videti, da mora skočiti iz tira. S čisto mladeniško vročekrvnostjo je hitel skozi predore in skakal preko mostov. Toda gorje, če je prišel na kako postajo. Za eno uro, pa tudi za dve so ga postavili na stranski tir in mimo njega so potem ponosno hiteli drugi vlaki: brzovlaki z dolgimi, lepimi vagoni, tovorni vlaki s topovi in strelivom ali pa celo z govejo živino. Videti je bilo, kot bi bili na vlak z naborniki popolnoma pozabili.
Stric Janez se je zvečer, ko so začeli prižigati luči, spomnil, da se sprehaja ob tem času šolski vodja Pernot z notarjem po glavnem trgu v Zabrežjm in da bosta po polurnem sprehodu šla domov večerjat in se nato udobno vlegla vsak v svojo posteljo. Pri teh mislih je divje stiskal pesti: ^
—	Prokleta vojna 1
On pa ni vedel, kako in kdaj bo šel spat nocoj.
Polnoč je bila, ko jo je. vlak slednjič le primahal v Ljubljano. Strica Janeza in njegove tri potne tovariše so na kolodvorskem poveljstvu oddali naredniku, ki jih je peljal v šentpetersko vojašnico. Na potu je stric Janez, ki je bil najpogumnejši od vseh, vprašal narednika:
—	Kaj je v šentpeterski vojašnici naš polk?
—	O, ne, samo zbirališče. Tu ostanete nekaj dni, morda samo en dan, potem pa boste poslani naprej v Ptuj, kjer je kader.
Ta novica je bila Janezu čisto všeč. kajti vedel je, da se bo v malem mestu lepše živelo kot v ljubljanski vojašnici.
V šentpeterski vojašnici je razen straže pri vratih in službujočega narednika v pisarni že vse spalo. Ta je dejal štirim novim pri-šlecem:
—	Pozno prihajate. Danes boste morali spati v pritličju, kakor pač veste in znate.
Pokazal jim je na dvorišču vrata in odšli so. Ko je stric Janez odprl pokazana vrata, jim je zazijala popolna tema nasproti. Junaško je začel stopati naprej, a že pri drugem koraku je zadel ob moža, ki je spal na .leh na slami. Obenem ga je nekdo sunil s pestjo v nogo in začul se je glas:
—	Kaj hudiča mi pa stopaš po trebuhu?
—	Oprosti, v temi se prav nič ne vidi, je dejal Janez in v svojem strahu ob visel z dvignjeno nogo v zraku. Ni si upal več premakniti se v tem temnem, smrdljivem prostoru.
Ves obupan je vprašal:
—	Kam naj pa ležem?
Tu mu je odgovoril glas iz daljne teme!
—	En prostor je še v jaslih. ^
—	V jaslih, kje?
Nevidni tovariš mu }e odgovoril:
—	Idi kar naravnost naprej, pa nič se ne boj.	# h
Janez je previdno stopal naravnosf naprej, kot se mu je bilo reklo, tu in tam je zadeval ob speče, ki so se jezili, a slednjič z rokami, s katerimi je tipal pred seboj, zadel ob jasi!.
—	Ali hočeš, da ti pomagam ?f se je oglasil nevidni dobrotnik, ffoffi-ft ktlrA.:^
š — O, prosim! »
Krepke roke so ga prijele, dvignil se je in se zrušil v jasli. Bil je radi svojega novegaE
Stran 4
«domovina» št. 30
JEŽICA. Tombola, ki jo je za 10. junija pripravljajo Društvo za zgradbo društvenih domov, se ta dan ni mogla vršiti in se bo vršila nepreklicno v nedeljo 2. septembra ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse igralne tablice, ki so že kupljene, naj vsakdo dobro shrani, ker so, seseda, veljavne! Prav tako pa priporočamo, da si nabavite še novih tablic, saj gre lep del tom-bclskega uspeha v dobro našemu Sokolskemu domu. Dobitki so izredno številni. Glavni dobitki so tako lepi, da morate brez pomišljanja žrtvovati po 2 Din za tablico.
GORNJI LOGATEC. Kakor je poročala »Domovina«, je prav lepo izpadla prosiava otvoritve Sokolskega doma v Gornjem Logatcu. Dramski odsek Sokola je priredil igro «Osvobojenci». Ker je pisana igra v verzih, se je zdelo, da ne bo uspela zaradi enoličnosti, pa se je le posrečila, ker imamo prav dobro igralsko osebje. Posebno dober je bil Doljak. Tudi Rozman se je dobro vtopil v vlogo. Ruža se je prilegala svoji vlogi. Prav tako Eržen. Med mlajša moramo prišteti Jožefovega in Mikličevega, katera sta pokazala že sedaj, da se znajdeta na odru ter da se bosta razvila še v dobra igralca. Predgovor jc imel notar g. Tavzes, marljivi tajnik Sokola v Gornjem Logatcu.
GORNJI LOGATEC. Umrl je po dolgi in mučni bolezni tukajšnji posestnik in trgovec z lesom g. Josip Molk. N. v m. p.! — Na lep in plemenit način je praznovala minulo nedeljo Posojilnica v Logatcu svojo štiridesetletnieo. Med tem ko je bil upravni odbor z zadrugarji in javnimi funkcijonarji zbran pri slavnostnem banketu, je jubilantka sijajno pogostila v obeh logaških občinah najpotrebnejše med potrebnimi in jih obenem obdarila z življenjskimi potrebščinami. Samo v naši občini je bilo teh izvoljencev deset. Tudi šolska mladina je bila obdarovana s hranilnimi vlogami po 100 Din. Za ta svoj plemenit Čin zasluži logaška Posojilnica javno pohvalo.
Domačemu denarnemu zavodu želimo nadalj-njena procvitanja!
GORNJI LOGATEC. Prostovoljno gasilno društvo v Gorenjem Logatcu bo priredilo 5. avgusta na prostoru pred Sokolskim domom veliko vrtno veselico z naslednjim sporedom: 1.) Ob 15. uri sprejem gostov. 2.) Bogat srečolov, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Za izvrstno postrežbo preskrbljeno. Sviral bo priznani dolenjelogaški šramelj. Vstopnina 5 Din, za gasilce v kroju 2 Din.
BREZNICA. «Če stopiš psu na rep, zacvili«, pravi pregovor in isto je tudi z našimi klerikalci. Že mesec, dni gonijo svejo lajno, da bi odvrnili od sebe odgovornost za krvoprelitje v Narodni skupščini. Poslali so v boj oblastna odbora, svoje zaupnike, duhovnike, občinske od-1 bore, vse pristaše, tudi žene in dekleta, toda njihova blamaža postaja od dne do dne večja. Vsi njihovi pozivi in grožnje so našli le malo od-1
živa. Izmed več kakor pol tisoča slovenskih občin je šlo komaj par desetin v ogenj po kostanj za dr. Korošca. Ljudstvo vedno bolj uvideva, j kdo so njegovi tlačitelji, ki zahtevajo predvsem slepo pokorščino in poljubljanje biča, s katerim ga tepejo. Tudi pri nas imamo nekaj zagrizen-1 cev, ki bi radi terorizirali vse in celo okrnili osebno svobodo posameznika. V tem se zlasti odlikujejo uslužbenci elektrarne, na katere je magično deloval znani ferman oblastnega odbora. Tako se je pred kratkim eden njih širokoustil, da ne bo noben klerikalec več obiskoval gostiln, kjer imajo naročeno »Jutro«. Drugi je šel še dalje. V hiši, katere lastnica je njegova tašča, stanuje več strank, od katerih sta dve naročeni na »Jutro«, ki ga čitajo potem tudi ostali stanovalci. Zadnji teden se je možak tako daleč izpo-zabil, da je zagrozil, da bodo morale stranke zapustiti hišo, ako bodo še čitale »Jutro«, in če bi se moralo zgoditi to tudi nasilnim potom. Vsi; pametni ljudje se zgražajo nad tako zagrize-j nostjo in se le smejejo naivnosti dotičnega možaka. — V nedeljo se je vršil sestanek članov kr. o. SDS, na katerem je bilo soglasno sprejetih več važnih sklepov, ki bodo gotovo pri-
pomogli, da se bo napredna ideja še bolj razširila v naši občini. Pozvani so bili na sestanek tudi zastopniki SKS, s katerimi se vrši dogovor za ustanovitev poslovnega odbora KDK. Prepričani smo, da bo skupno delovanje jmeTo naf-lepše uspehe za napredno stvar.
LAŠKO. V nedeljo 29. t. m. ob 17. bo priredil dramatski odsek TD « Z o r a » pri Sv. Je* derti igrokaz «Divji lovec« v dvorani Radijsko-termalnega kopališča v Laškem. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo raznih potrebščin šele novo ustanovljenega društva, vabi odbor k obilni udeležbi.
MUTA OB DRAVI. Pri nas vladata vefjka vročina in suša. Ako kmalu ne bo dežja, se je bati, da bodo otava, koruza, krompir in drugi poljski pridelki popolnoma uničeni. — V nedeljo 22. t. m. popoldne ob 3. uri bo priredilo tukajšnje gasilno društvo na vrtu g. Pajka ljudsko veselico. Sodelovala bosta tubajšna železarska godba in domače pevsko družbo pod vodstvom kapelnika g. Wankmullerja in pevo-vodje g. Bele iz Vuzenice. Za dobro pajačo in jedila kaker za zabavo je preskrbljeno. — Pri naši. sosedni občini .Sv. Primož nad Muto se je vršila 10. t. m. drugič volitev župana, pri kateri je bil g. sreski glavar iz Trevalja bsebno prisoten. Za župana je bil izvoljen g. Aleš Dol iiik, po domače Krkot, posestnik pri S. Primožu.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Zaradi raznih zaprek odpade v nedeljo 29. t. m. nameravana prireditev malonedeljskih diletantov.
-j- Klerikalizem brezobziren teptalee vsake svobode. S Štajerskega nam pišejo: Gorje, ako se bo klerikalizem povzpel do absolutne moči ia veljave. On bi nam po zakonu strogo predpisoval, kaj smemo čitati in kaj ne in po orožništvu bi nas nadzoroval. Učitelje bi zopet poni/al v mežrarje in kaplanove ministrante. Le čitajte, kako besno
položaja tako presenečen, da je čisto pozabil zahvaliti se. V svojem življenju še nikoli ni ležal v jaslih. Bite so široke vojaške jasli, pritrjene vzdolž zidu. Ta zanj nova, trda postelja je bila tako ozka, da je imel komaj dovolj prostora. Hotel se je obrniti na drugo stran, pa ni šlo.
—	Nič ne pomaga, do jutra bom že moral ostati tu, si je mislil in od utrujenosti kmalu zaspal.
Naslednje jutro je ves začuden odprl oči. Bolele so ga vse kosti. Nahajal se je v veliki sobi, v kateri je bila na tleh postlana slama. Na njej so poprek ležali naborniki in spali. Naenkrat pa je zunaj na dvorišču zadonela trobenta in nekdo je na stežaj odprl vrata. Hladna, žalostna ljubljanska megla je začela prodirati v sobo in možje so vstajali.
Stric Janez jih je nekaj časa gledal iz višav svojih jasli, dokler ni stonil rdečelas narednik skozi vrata in se zadri nanj:
—	He, ti gorila tam gori, zlezi dol iz svoje gajbe! W ! Janez se je skušal dvigniti, a ni šlo. Laže 5e, leči v jasli, kot vstati iz njih. Dva možaka, ki sta videla, da se zaman trudi, sta mu prišla na pomoč in ga zvlekla iz neprijetnega j položaja. Ko se je postavil na noge, je gledal, | kaj delajo drugi. Ko je videl, da je vsakdo 'vzel svojo menažno skodelo in odšel iz sobe, je potegnil tudi svojo iz torbe in šel po kavo. Kava jc bila slaba in se sploh ni dala primerjati z ono, ki jo je bil prejšnji dan pil po kosilu doma. Toda Janez se je vdal v svojo usodo. Sedel je na prazen sod poleg vrat, prižgal pipo in začel srebati črno tekočino.
Zamislil se je domov. Toda dolgo ni sanjaril. Eden nabornikov mu je dejal:
—	Preobleči se bomo šli. Čas je, da gremo.
Janez jc na te besede izpraznil svojo pipo na sod, spravil menažno skodelico v torbo in stopil h gruči, ki se je zbirala za odhod. Pod vodstvom narednika so nato v lepi vrsti odšli preko dvorišča. Prvič v svojem življenju je stric Janez korakal v vojaški vrsti. Šli niso daleč, skladišče za uniforme je bilo na drugem koncu dvorišča v pritličju. Četa je vstopila v prostore, ki so dišali po usnju in starih oblekah. Križemgled korporal ie razdajal posamezne kose: vsakdo je dobil dve garnituri perila, modre hlače, bluzo in plašč, čepico in pas. Korporal je bil svoiega dela že navaien, obleka je iz njegovih rok kar frčala po zraku:
—	Halo... Hop ... Vzemi!
. Stricu Janezu tako nrezirajoče početje ni ugajalo. Ko mu je korporal pomigal s pod-bradkom, rekoč:
—	Hej, ti možic, stoni sem! je dostojanstveno odvrnil:
—	Želite prosim ... Ali govorite z menoj? it^— Hudiča, menda ne z ruskim carjem!
Je že prav, gospod korporal, prepirala se ne bova.
Stric Janez je prijel za ionič, ki mu ga je bil dal korporal, in ga pomeril. Prilegal se mu je čisto dobro, ravrm tako olašč. Samo s hlačami je bil križ. Za njegov debeli trebušček ni bilo primernih hlač v vsem skladiščil. Potrpežljivi skladiščni korporal mu jih je prinesel cel kup, stric Janez je pomerjal, a zaman. Slednjič je korporal izgubil potrpljenje :
—	Kaj hočete? Hlače na mero? Takih pa tu nimamo.
Stric Janez je moral oditi iz skladišča, ne da bi bil našel zase primernih hlač.
<r>alie Diih.)
Ivan Albreht:
Greh krvi
(Dalje.). «. ; .
X.
Leto za letom mi je minevalo brez posebnih dogodkov. Spomini na razburljive prizore izza detir.stva so jeli bledeti in se umikati vedno smelejšim načrtom za bodočnost. Roditeljem sem se polagoma odtujil in tudi hrepenenje po domu je nekako usahnilo. Želel sem v svet, čim dalje v svet.
Materina srčna žeija je bila, da postanem duhovnik, med tem ko oče ni kdove kako silil vame, kakšen poklic naj si izberem.
Raznožnikova sta gospodarila prav lepo. le to ju je žalostilo, da nista imela otrok. Teta Marta je bila vedno nekam mrka in tudi ni nič kaj pogosto prihajala k nam domov. Kadar sem jo o počitnicah obiskal, me je sicer prijazno sprejeta in mi postregla, vendar sem se čutil v njeni bližini vedno nekako tuiega. Stric je bil tih kakor vedno. Na samem nisem nikoli govoril z njim, sicer pa je skrbel zame, da nisem mogel želeti nič boljšega.
Ko sem dovršil latinske šole, sem se bil namenil v Gradec ali pa na Dunaj, življenja poln, razigran in vesel sem bil. Ko da ie ves svet moj, se mi je zdelo, ko sem tedaj odhajal na počitnice. Vse je pelo okrog mene. Bil sem bogat v svojem srcu: kajti iz deških sanj je vzkiila v njem ljubezen, tako sladka, razkošna ljubezen, da ni bilo srečnejšega človeka na svetu od mene. Moja izvoljenka je bila Angelica, ki se je razvijala v nenavadno lepo dekle.
Kakor da je bilo včeraj, se mi zdi. Pripravljal sem se za maturo in presedel pri knjigah marsikako noč. lu nekoč — kakor
teljne korenine. Kot pristna zajedalka ima golo steblo brez zelenih listov, vrhu stebla pa napravi cvetje, ki rodi polno prav drobnega semena, s katerim se raznaša in naprej pomnožuje. Vsled zajedanja nam začne detelja hirati in ginevati. Namesto polne druge košnje dobimo komai polovico pridelka ali pa še manj.
Ta velika škoda, ki nam jo prizadeva pojalnik, bi nas morala strezniti in pripraviti povsod do tega, da bi začeli to zajedalko preganjati in uničevati. Pri nas pa delamo nasprotno. Pri nas mimo gledamo, kako nam uničuje deteljo, jo pustimo zoreti in v krmo spravljati, da se nam tudi z gnojem raznaša. Nič čudnega, če se nam potam v gotovih letih tako zagonetno pojavlja po naših deteljščih.	! .-.-• ub.
Kakor hitro zapazimo na deteljišču to škod-Ijivko, jo je treba poruvati in na kupu sežgati. To delo ni težavno in je jako hvaležno. Opravlja ga lahko mladina, če jo primerno podučimo. Z ruvanjem je pričeti, preden začne zoreti in na-, stavljati seme.
Čudno :'e, da smo proti tako nevarnim sovražnikom, kakor je deteljni pojalnik, tako malo-j brižni, ko bi morali kot maloposestniki vse sile j napeti, da se znebimo takih škodljivcev in da si zagotovimo čim večji pridelek detelje. Ne glejmo! tedaj prekrižanih rok, kako nam deteljni pojalnik; kvari naš krmski pridelek, ampak lotimo se; povsod tega zavratnega škodljivca, da mu pridemo do živega!	b
RDEČI PAJEK ALI BAKRENI PALEŽ NA HMELJU.
Poleg navadnega solnčnega paleža imamo pri lunelju tudi tako imenovani bakreni palez, ki ima svoje ime po bakreni rumeno rdečkasti barvi. Pri tem se listje posuši in odpade. Vse to pa ni posledica kakšne glivične bolezni, ampak je posledica škode, ki jo dela z izsesavanjem nevarna limeljska pršica, ki jo imenujemo pri nas rdeči pajek. To jc mala živalca, ki jo na listih komaj vidimo. Razodeva se po tisti lahki preji, ki jo zapazimo na sprodnji strani listov, med žilami in t rebri hmeljnih listov. Tukaj najdemo zelenkaste
in rdečkaste pikice, ki se gibljejo in premikajo. To so tiste pršice in njih ličine, ki izsesavajo in uničujejo hmeljne liste pa tudi zelene ko-bule. Vmes je tudi že polno nove jajčne zalege. Ker se te živali jako hitro tnnože, se tudi škoda, ki jo povzročajo, silno naglo širi in se listje od rastline do rastline tako naglo suši, da je tal naglo širjenje podobno paležu.
Skoda, ki jo dela hmeljska pršica ali rdeči pajek, je podobna oni hmeljske uši, toda je veliko večja, ker se nagloma širi in ker se pri tem listje popali in posuši. Listje se suši od vrha do tal in se v tem loči ta palež tudi od solnčnega paleža, pri katerem listje Ie spodaj porumeni, po-rjavi in odpade. Pri bakrenem paležu se listje tudi skrči ali sfrkne, postane rjavkastordeče, še posuši in odpade po celi rastlini.
MfUkMhrt 4»J!llifWltl tlilMtt n	*
Ker imamo letos tako vročino in sušo, se je bati, da nam bo rdeči pajek prizadel veliko škodo. Na to moramo biti pripravljeni.
Proti rdečemu pajku rabimo lahko vsa tista sredstva kakor proti hmeljski uši, vendar so dosedanje izkušnje pokazale, da je še najizdat-nejše sredstvo žveplanje in da se v ta namen posebno priporoča škropljenje s sulikolom, ki je tekoči izdelek žvepla. Sulikol se lahko rabi sam zase ali pa v zmesi z galičnim škropivom, kar se šo najbolj priporoča. Na 100 litrov galičnega škropiva je vzeti 250 gramov sulikola.
Ker polagajo pajkove samice svoja jajca v razpoke kolja, pod skorjo hmeljnih trt in na starejše liste, kjer prezimujejo, je prav, da razku-žujemo droge, da sežigamo vse trtne dele, ki odpadajo, in da nadomeščamo droge t žico.
Prireditev »Ljubljana v jeseni*
bo letos jeseni od 1. do 10. septembra ter bo podala nov dokaz marljivosti in organizatornega daru Slovencev. »Ljubljana v jeseni* bo plod tisočev pridnih rok kmetovalca, obrtnika, industrijalca, kulturnega delavca in znanstvenika.
grozi cSlovenski Gospodar* od 12. julija t. 1. v
članku cPolitični razgovori), ko pravi dobesedno: cUčitelj ve, da imamo moč in vpliv, kateremu se bo moral vdati prej ali slej.» Dalje pravi <Sloven-6ki Gospodar», da je «Jutrom bogoskrunsko sramotilo Kristusovo trpljenje, ker je prineslo sliko Kristusovega mufeništva poleg duhovnika z ba-tino v roki. V resnici pa je s to sliko <Jutro» le branilo svetost Kristusovega trpljenja pred oskrumbo od strani klerikalcev. A ne boš, Jaka! Kmetsko ljudstvo vedno bolj obsoja ogabnost klerikalnega absolutizma in hujskanja ter bo pomagalo vreči to prašno slovensko nes.ečo. Vse naše pomilovanje tistim učiteljem in učiteljicam, ki se* se vedno obešajo za črno suknjo. Ali ne vidijo konjskega kopita? So tudi pri klerikalcih častne izjeme in jih je precej tudi med duhovniki, ki obsojajo klerikalno petelinsko bojevitost in vpreganje vere v politiko, pa morajo molčati, sicer jih klerikalizem uniči, kakor jo uničil bivšega svojega voditelja dr. Šusteršiča, ker si je upal opozoriti na gnojne bule na telesu klerikalizma.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
DETELJNI POJALNIK.
Ta zajedalka nastopa le v gotovih letih in zmeraj le na domači detelji, na kateri dela veliko škodo. Prikazuje se šele v drugi košnji kakor predcnica. To je dokaz, da potrebuje za svoj razvoj toplega poletnega vremena. Njegovo seme leži nepoškodovano lahko leta in leta v zemlji. Z oranjem in obračanjem zemlje ga spravljamo ^ zdaj nižje v zemljo, zdaj zopet na vrh, dokler ne najde ugodnih pogojev in ne pride z novo po-setvijo detelje na dan, in sicer zmeraj le v drugem letu deteljne rasti. Deteljni pojalnik in .vgnezdi na zgornjem delu deteljne korenine in se na tem mestu kakor čebula zdebeli, dočim je njegovo mesnato steblo kakor sveča ravno. Pojalnik se naglo razvija s hrano, ki jo sesa iz de-
v snu: Ko se ozrem, stoji kraj mene Angelica. Vsa plaha, skrbna in drhteča stoji in molči. Prvi hip se mi zdi, da sanjam, potem pa čujem njen topli elas:
»Zbolel boš, Boštjan —» «Ti —*
Ne vem, zakaj nisem mogel reči nobene druge besede. Prijel sem jo rahlo za roko in jo vprašal, kaj želi. In že ob vprašanju samem sem se zazdel sam sebi smešen in neroden.
»Bojim se zate,* je šepeta je začela ona, «ko se toliko mučiš — Noč za nočjo » «Saj bo kmalu konec —* « Vseeno —»
Pritegnil sem jo k sebi. Brez moči se je branila, jaz pa samo: «Angelica, slišiš —» Drhtela je ko metulj nad cvetom. «Mama pravi, da boš zbolel —» Brezimno razkošje me je prevzelo, ko sem videl to njeno iskreno skrb. «Zdaj», sem si mislil in zajecljal: «Angelica —» «Boštjan —» «Ali me imaš kaj rada?» Ona je samo povesila glavo. Po licih so ji zapolzele solze. To je bil zame najslajši odgovor. Vroče, strastno sem ji nato začel govoriti o svoji ljubezni in o solnčni bodočnosti, ki si jo hočem priboriti zanjo. Naenkrat se je splašila. «Kaj ti je?» «Nič.» -*— «Pa vendar?*
«Jokam, ker sem tako srečna in ker vem. da je ta sreča tako kratka —» »Zakaj ?» «Sam veš —* Misliš, da te popustim?* «Saj veš, kako je —»
«Kako?! Kaj vendar misliš?* «Na tvoj bodoči stan. Saj veš, za kakšen stan si namenjen —» «Kako misliš?* «Saj boš duhovnik —* Zdaj sem ji povedal, da ne mislim na ta stan. ker ne čutim poklica zanj. Tudi staršem povem, kako je z menoj. Cisto mirno jitn razložim, da nočem in ne moerm. «Kdo te bo poslušal?!* «Oho, nekoliko besede bom pa menda le imel —»
«Ze res. Ali kako moreš odreči prošnjo — materi?*
«Povem ji. kako bi bil nesrečen, kako bi zagrenil življenje sebi in svojim. Sama bo uvidela, da je bolje, ako sem pošten in na mestu v kakršnemkoli poklicu, nego nevreden duhovnik. Čim bolj je vzvišen kak stan, tem hujše onemu, ki si ga po nemarnem izvoli —*
Govoril bi bil morda še dolgo, toda Angelica se mi je nenadoma izmuznila in šinila iz sobe...
Ko sem bil spet sam, sem ves trepetal v nekšni čudni vznemirjenosti, kakršne dotlej nisem poznal. Sedel sem zopet h knjigam, toda z učenjem ni bilo nič več to noč. Izmed črk in vrst me je venomer gledal Angellčin plahi obrazek, njene rosne oči so vabile, svarile in prosile obenem.
Izmučen sem legel, toda spanja ni bilo. Do ranega jutra sem se premetaval po oo-stelji. Mučila me je vročina in stotero zbeganih misli.
Zjutraj, ko me je prišla gospodinja klicat, sem bil že oblečen.
«Kako pa danes tako zgodaj?* «Sem še! zgodaj spat —»
«Ni videti», je podvomila gospodinja in me ostro pogledala v oči. «Pazi, da ne zboliš pred koncem!*
Ko mi je Angelica prinesla zajtrk, so s» ji tako tresle roke, da ji je skodelica zdrknila na tla.»
«Kaj pa vendar počneš!* se je vznevoljila
mati. ff *« ms*	Ml lijl
Mladenka je skomignila z rameni in skri- ' vala obraz.
«Bolna sem*, je rekla čez nekaj časa.
Gospodinja je pogledovala zdaj njo, zdaj mene.
«Ali pojdeš k zdravniku?*
«Ne vem —*	.ijff oihtf .li&tfi)*
«Lahko greš — Bolje prej nego pf^ kasno —»
«Bom videla —*
Pa je šla in je nisem več videl do sredi popoldneva. Krenil sem bil tedaj proti Ste-panji vasi, ko mi pride nasproti.
«Angelica. ali greš malo z menoj?*
Zardela je in se mi pridružila. Kmalu svat bila v živahnem razgovoru. Povedala mi je, da misli name, odkar se zaveda življenja, da ne bi mogla živeti brez mene in da bi se odrekla svetu, ako bi se morala odreči meni.
«Nikoli», sem dejal. «S teboj živim in $ teboj umrem!*
«Ali ti res smem verjeti?*
« Angelica!*
Omahnila je k meni in skrila obraz na mojih prsih. In zdelo se mi je, da imam pri sebi najdražji zaklad na svetu...
Tako je bohotno začela cvesti najina ljubezen. Ko sem torej tisto leto odhajal domov, sem šel čisto spremenjen.
Doma so me seveda bili na moč veseli. Prvi teden me ni nihče vprašal, kako in kaj
«J» lepo razstavo favne Slovenije. Obiskovalec bo imel priliko videti skoro vse živali, ki žive v naših krajih v prosti naravi. Po
I. »Ljubljana v jeseni« bo obsegala predvsem naše kmetijstvo. Matica slovenskega kmetijstva, Kmetijska družba za Slovenijo, bo slavila
1601etnico svojega obstoja. Z obsežno kmetij-] sebno lepa bo razstava ptic, plazilcev v terarijih sko razstavo bo priredila obdelovalcem in rib v akvarijih.
rodne grude v dnevih od 1. do 10. septembra sta- V. Razstava pohištva in stano-novski praznik. Obsegala bo: a) splošno-poučni vanjske opreme bo nameščena v paviljon-oddelek v paviljonski zgradbi K; b) strokovno-1 ski zgradbi E. Razstava bo obsegala vsakovrstno produktivni odelek v paviljonski zgradbi G (kme- j pohištvo in stanovanjsko opremo, od najprepro-tijsko rastlinstvo, živinoreja, živinozdravstvo in^tejše do luksusne izvedbe, podkovstvo); c) oddelek za pomožne stroke v
paviljonskih zgradbah F in O (kmetijsko stavb-ništvo, kmetijska industrija, kmetijski stroji, domača hišna obrt; d) oddelek za začasne razstave v paviljonskih zgradbah E, F in G, poluodprti prostori (razstava in premovanja konj, goveje živine, prašičev, ovc, koz, perutnine in kuncev).
Obiskovalce jesenske kmetijske prireditve zlasti opozarjamo na obsežne razstave sira, sirovega masla in drugih mlekarskih izdelekov, raznovrstnega sadja, zlasti jabolk, ki bodo vloženi v ličnih zabojih po 25 kg, razne več ali manj poznane zelenjave, izbranega vina v buteljkah, pristnega medu. Vsi ti kmetijski proizvodi so po
VI.	Mednarodna industrijska, obrtna in trgovska razstava bo nameščena v paviljonski zgradbi H.
VII.	Radio-klub v Ljubljani bo priredil radijsko razstavo, ki bo nameščena v južnem delu paviljonske zgradbe. Ta razstava bo zlasti zanimiva zato, ker se bo za časa naše jesenske prireditve otvorila radijska oddajna postaja v Domžalah.
VIII.	Revija slovenskih narodnih noš bo v nedeljo 2. septembra. Slavnostni obhod po sejmišču bo tvorilo preko 300 izbranih narodnih noš. Zastopana bo gorenjska narodna noša, ljubljanska, primorska, koroška, prekmur-
8. avgusta: Videm pri Brežicah (samo xa živino), Cakovec.
4. avgusta: St.Ilj pri Velenju, Sv. Peter pod Sv. gorami, j^,
ugodnih cenah na prodaj.	| ska, čička, belokranjska, štajerska in kočevska
Vršila se bo tudi velika razstava Iz- no^a< branih konj, goveje živine, praši- IX. Nagradno tekmovanje sloven-čev in malih živali	skih harmonikarjev bo v nedeljo dne
V paviljonski zgradbi F, ki obsega preko 9. septembra. Nastopili bodo domači harmonikarji
iz vse Slovenije. Vsekakor bo to zanimiva produkcija samoukov.
X. Veliko zabavišče »Mali p r a t e r«
800 m2 prostora in na prostem, bedo razstavljeni uajraznovrstnejši kmetijski stroji, deloma v pogonu.
Kratke vesti
— Položaj na denarnem, sitnem in imnskem
tržišču je v glavnem nespremenjen. Cene ne po- ^ kazujejo znatnejših sprememb.	^
= Kmetijski stroji in »rodje bodo tvorili na letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega vele-sejma od 1. do 10. septembra posebno razstavo* da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodarjem, ki bodo prišli na ogled. Uprava velesejma vabi vse tvrdke, ki ee bavijo s izdelovanjem ali prodajo kmetijskih strojev in orodja, da se poslužijo te prilike in ee čimprej prijavijo kot razstavljalci. Cene prostorom so izredno nizke. Pišite takoj na upravo velesejma v Ljubljani.	i
bo nameščen na vinskem oddelku velesejma. Po-
II. Vrtna rsk ar a z s t a v a bo nameščena ,eg izbranega vina in jestvin se bodo vrtili tudi v ' Paviljonski zgradbi J. Priredili jo bodo ljub- ^^
reviji hipodromi, tobogan, vrtiljaki, avto-
Ijanski umetni m trgovski vrtnarji, ki so s svojimi drom, skupne Kitajcev, Arabcev in Liliputan dosedanjimi razstavami pokazali izreden okus,< jtd Dovolj zabave za mlado in staro
^ Z"-anje ,n !j"b<?en d0 pnrode- Pureko U g o dn o s t i o b i s k o va I c e m. S 1000 m2 obsežna zgradba bo spremenjena v bajni
cvetlični vrt, poln domačega in eksotičnega
cvetja in zelenja. Vrtnarska razstava je naš
ponos in prekaša po svoji lepoti mnoge slične
prireditve v inozemskih velemestih.
III.	H i g i j e n s k a razstava bo nameščena v paviljonu L. Prikazala bo zlasti higijeno na deželi in bo obsegala: a) osebno higijeno, b) higijeno gospodarstva, c) higijeno občine.
IV.	Društvo «Zoo> v Ljubljani bo priredilo v severnem traktu paviljonske zgradbe
permanentno velesejmsko legitimacijo je posetniku dovoljen poljuben večkraten vstop na velesejem in deležen je znižane voznine na osebnih in brzih vlakih ter parobrodih v Jugoslaviji. Inozemski obiskovalci plačajo znižani vizum od 20 Din ter imajo 50% popust na železnicah v češkoslovaški, v Avstriji pa 25 % popust.
Legitimacije se dobe za ceno 30 Din pri denarnih zavodih v vseh večjih krajih pri gospodarskih zbornicah in drugih gospodarskih organizacijah, pri tujsko-prometnih uradih in
Zaupniška zborovanja KDK
V	soboto 28. t. m. ob 16. uri se bo vršilo zaupno zborovanje KDK vZidanem mostu v restavraciji Ivančič. Na zborovanju bodo poročali gg. dr. Gregor Žerjav, Ivan P u c e 1 j in dr. Jože Bohinjec.
V	nedeljo 29. t. m. bo zaupniško zborovanje KDK v Domžalah ob pol 9. uri dopoldne v Sokolskem domu. Na tem zborovanju bosta poročala gg. poslanca dr. Gregor Žerjav in Ivan P u c e 1 j.
Istega dne ob 15. uri se bo vršilo zborovanje v L i t i j i pri g. šribarju, na katerem bosta govorila gg. poslanca dr. Albert K r a m e r in Ivan P u c e 1 j.
Ker so poročila, ki jih bodo podali gospodje poslanci, velevažna, vabimo vse zaupnike in od-] i bornike ter člane organizacij KDK k polnoštevilni udeležbi.
mislim v bodoče. Ko sva pa bila v nedeljo popoldne z materjo sama doma, je začela:
•Bogu bodi hvala, najhujše imaš zdaj že za sabo—»
«Ali pa tudi ne?» sem se previdno odmaknil, da bi jo prisilil k večji jasnosti.
«Oh, no, tako ti že ne bo več treba si glave beliti —»
»Višje šole, težje so —» V materinih očeh se je vzbudil strah: «Boštjan —!?»
Pogledal sem jo In sem se je skoro prestrašil, tako je bila nenadoma bleda in pre-padena.
»Ali res nočeš izpolniti —» «Mati,» sem jo prekinil, »hotel sem že govoriti z vami. Poglejte, mati —» Ona je žalostno odkimala. »Vse moje življenje je grob, ti boš pa vrgel še zadnji in najtežji kamen nanj«, je vzdihnila in zajokala, da me je ob pogledu nanjo začelo ko mora tiščati v prsih.
Iz dalje so zvenele kose, nastavljene po njivah za strašilo. Tu, tam je kdo zaukal. Sem z gmajne je bilo čuti pastirja, ki je pel:
«Sem rajtal študirat, sem hotel bit' far —»
Zdelo se mi je, ko da prav nalašč zasmehuje mene. In vse bogato razkošje mojega srca se je tisti hip zrušilo v nič — (Dalje.)
Občinske volitve v nekaterih občinah
Znaki prihajajočega klerikalnega poloma
V nedeljo 22. t. m. so se v treh občinah Ijub-kmetijskih organizacijah. Vstopnice za enkratni jjanske oblasti vršile občinske volitve, ki so vstop na velesejem brez pravice na znižano že-lezniško voznino veljajo po 10 Din. Legitimacije se lahko naroče tudi direktno, ustmeno in pismeno pri velesejmskem uradu v Ljubljani.
Kakor se vidi iz programa, nosi ta razstava v glavnem značaj kmetijske prireditve na trgovin-
ski podlagi, čeprav je v svoji celoti mednarodna,; obsodbo in so izgubiij skoro 100 glasov, ker je med razstavljalci veliko število raznih ino-zemskih tvrefk, katerim je jesenski termin bolj všeč od junijskega. Njen namen je, da dvigne
jasno in nepobitno pokazale velik padec klerikalnih glasov. Ljudska sodba se torej že pi^e in se bo kmalu napisala v celoti.
V Kotredežu sta dobili napredni listi 180 glasov in 12 odbornikov, SLS pa 67 glasov in 5 odbornikov. Klerikalci so tu doživeli strahovito
Pri zad-
' j njih volitvah so imeli še 149 glasov, tokrat pa so jod v a dobih 67. Naprednjaki so lepo napredovali.
V Zagorju ob Savi je bilo vloženih 5 list. Rezultat je bil naslednji: 2 listi SDS sta dobili skupno 288 glasov (9 mandatov), SLS 210 gla-|sov (6), socialisti 115 glasov (3) in komunisti
»MTMMMTTTfTTTTTTTTTtTTUTttTTTMTfTTTTfTMTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
trgovino z našimi domačimi pridelki, posebno kar se tiče sadja, zelenjave, čebelarstva in medu, mlekarstva in sirarstva ter vina. Važen namen1 pa zasleduje tudi s tem, da se producenti z ogle-
dovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov na-)232 lasov (7) število lasov SDS se je ^ zad_ vdušujejo za izboljšanje svojih dosedanjih uspe- njihBvoUtev dvi(?nilo ^ 230 na 288, komunisti hov Obenem ,,m nudi k m e t! jsk o-s t r o j n pa eo nazadoVali od 373 na 232 glasov. Kleri-oddelek v izbiro najrazličnejše gospodarske,^. go ]e z najve5jim pritiskom obdržali SV()j stroje m orodje. Stroji, na katere ,e danes na-l j gocialisU so edovali ^ 25 g]a90V. vezano naše kmetijstvo, se v svoji sestavi odp y ^andrgah so ob£inske voIitve pokazale zaleta do leta izpopolnjuj^	^ L Zaradi uhtbinoM k|erikalcev,
tr^H" ^Tr^h"] Tn°r7't	^.ki so pod častno besedo sklenili z ostalimi stran-
kar mu nud, letošnja jubilejna kmetijska razstava k » tlTipno llsto, pa so vložili poteni še
najlepšo priliko, kjer si more potrebne stroje ^ ge ^^ ostalih ^trank iz protesta teh
občinskih volitev niso udeležili. Rezultat teea protesta se je pri volitvah jasno pokazal. Od 259 vpisanih volilcev se je volitev udeležilo le 27 volilcev. Prva skrinjica (kompromisna) je dobila 9 kroglic, klerikalna skrinjica pa 18. Količnik za 1 občinskega odbornika znaša, reci in piši, 3 kroglice. Zahrbtnost klerikalcev je bila s protestom odsotnosti volilcev temeljito obsojena. Radovedni smo, kaj bo sedaj ukrenil oblastni odbor, kajti mnenja smo, da tak občinski odbor, ki je bil izvoljen od tako velikanske večine, ne sme delovati.
si more potrebne stroje kratkim potom tudi nabaviti.
Sejmi
27.	julija: Toplice pri Novem mestu.
28.	julija: Dolnja Lendava.
30.	julija: Ormož.
31.	julija: Dol pri Laškem, Konjice (trg), Maren-berg.
1.	avgusta: Pišece, Ponikva (okraj Šmarje pri Jelšah).
2.	avgusta: Črnomelj, Sv. Lenart v Slovenskih goricahj Dravograd.
Ze 8. t. m. so se ponovno vršile občinske volitve v Črnomlja, kjer so tri napredne liste dobile 11, klerikalci pa le 6 odbornikov. Črnomelj ostane odločno napreden!	r j
O Andreju, ki ga ni bilo nič strah
(Iz Roža.)
Mežnar Krivina je živel s svojo ženo Katro bi sinom Andrejem prav prijetno in zadovoljno. Poleg tega poklica je opravljal tudi posle orga-nista, pa še tako po strani je godel okrog, kadar je bilo treba.
Njegov Andrej je bil čeden dečko, še bolj ko očetove orgle pa je ljubil citre, ki jim je znal izvabljati tako mile in prijetne glasove, da bi ga Človek kar noč in dan poslušal. Poleg tega je tudi sicer rad pomagal očetu pri njegovih poslih, zlasti pa je vedno rad hodil zvonit jutrnico. še napol otrok je že opravljal to delo mesto očeta.
Oče Krivina in mati Katra sta bila zbog tega svojega edinca zelo vesela, le to ni bilo očetu nič kaj po godu, da fantiča ni bilo nikoli nič strah. Zato je oče sklenil, da odpravi pri sinu še ta ne-dostatek, in je tudi materi Katri povedal, kako in kaj se je odločil. Žena je bila z moževo namero zadovoljna, ker je tudi sama želela, da bi Andrej spoznal tudi — strah.
Kakih šestnajst let je bil tedaj mežnarjev sin star pa že lep in zastaven tako, da še nikoli tega. Kakor vedno se tudi to jutro odpravi s prvim svitom zvonit jutrnico. Ko pa stopi v zvonik grede v cerkev, se mu čudno zdi, kaj naenkrat pomeni rakev sredi nje. Malo postoji in kljub mraku opazi, da se v rakvi nekaj giblje in da dviga glavo. «Kdo je?» vpraša, a ne dobi odgovora. Vpraša še drugič, tretjič, toda zaman. Tedaj potegne zapah izza cerkvenih vrat, lopne po strahu v rakvi. Strah nemo omahne vznak in mirno obleži v rakvi, Andrej pa gre nato od-zvonit jutrnico. Doma potem pove materi, kako Je v cerkvi videl »strah« in kako ga je brez bojazni ukrotil.
•Ježeš, Marija,« krikne vsa v grozi mati, «pa menda vendar nisi očeta ubil?!»
Andrej jo debelo pogleda in se zasmeje, češ, kako da more misliti kaj takega. Drhteča od groze mu nato mati pove, kako je oče želel, da ne bi bil sin tako čisto brez strahu in kako je sam zanesel v cerkev rakev in legel vanjo, da bi sina malo ostrašil.
Zdajci začne skrbeti tudi Andreja. Skupaj gresta z materjo v cerkev in res najdeta očeta mrtvega v krsti.
Od same žalosti se tedaj poda sin po svetu in vzame svoje citre s seboj. Blodi, blodi okrog ln pride do gradu, kjer ga sprejmejo za višjega pastirja. Ali v samoti pri ovcah mu je še bolj hudo. Venomer ga grize kes, tako da je revež vedno potrt in kar nekam zgrešen.
Tam blizu je živel v samoti puščavnik, ki je delal pokoro za svoje grehe. Ko Andrej prvič pride do njega, mu potoži svoje gorje, puščavnik pa ga tolaži, naj ne obupa in naj si ne žene nesreče preveč k srcu. Polagoma se spoprijazneta in Andrej daje puščavniku od svoje hrane in od vsega, kar ima, puščavnik pa mu obljubi pomagati z dobrim svetom in z molitvijo.
V gradu so bile tri grajske gospodične, tri lepe, žlahtne rožice. Vse tri so rade poslušale mladega ovčarja, kadar je začel brenkati na citre, posebno najstarejša se kar nikakor ni mogla odtrgati od njega.
Grof polagoma opazi, da njegova prvorojenka nima več povsem v oblasti svojega srca. Zato sklene, da jo čimprej omoži. Postaviti da tedaj silno visoko streho, vrhu strehe pa da privezati prstan in šop svilenih trakov. Kdor bi s konjem preskočil streho in v skoku vzel prstan in trakove, dobi grofovo najstarejšo hčer.
Andreja, ki je tudi že rad videl grajsko lepotico, je to hudo potrlo. Gre tedaj in potoži puščavniku svojo nadlogo. Puščavnik ga pomiri in mu naroči, naj pride k njemu, preden se začne tekmovanje.
Od blizu in daleč je prihitela skupaj z raznih gradov gospoda. Zali in junaški vitezi so se kosali v spretnosti, ali strehe ni preskočil nobeden. Tedaj da puščavnik Andreju prelepo obleko in iskrega vranca ter mu naroči, naj zadnji, ko bodo že vsi obupali, brez strahu poskusi svojo srečo. Samo čakati ne sme nič, ampak zdirjati z dragocenim plenom grajskim izpred oči in molčati o vsem, kakor da se ni zgodilo nič.
Mladenič uboga, res preskoči streho in si v skoku vzame prstan in trakove. Vse mu ploska in ga občuduje, junak pa skokoma oddirja na iskrem vrancu in izgine gospodi izpred oči. Grajski čakajo in čakajo, kdaj se vrne zmagovalec, vendar čakajo zaman. Zato se odloči graščak za novo tekmovanje, vendar ne dene to pot na streho nič prstana, ampak samo trakove. Tudi naroči grajskim, naj dobro pazijo na drznega jezdeca in naj ga zadrže ali vsaj zdirjajo za njim, ko bo preskočil streho.
Puščavnik da zdaj Andreju še umejšega konja in lepšo, vse sijajnejšo obleko nego prvič. Naroči mu pa spet, naj spet zadnji gre na tekmovanje in naj se nikakor ne da spoznati
Andrej stori, kakor mu je bil naročil puščavnik, preskoči srečno streho, si v skoku vzame trakove in bliskoma izgine gospodi izpred oči.
18. t m. na javni seji predlog mestnega župani g. Cirila Pirca, da izvoli mestnega župniki in dekana g. Antona Koblarja v priznanje njeK govih velikih zaslug za slovenski narod in zlasti za mestno občino za častnega meščana. G. dekan Anton Koblar bo praznoval 5. avgusta petdeseti letnico svojega duhovniškega poklica; meseca septembra bo poteklo 28 let, ko je imenovan kol tedanji kurat za mestnega župnika. To sta dv«l pomembni obletnici v življenju moža, ki je vzgleden svečenik, plodovit zgodovinar in znati svetnik ter priljubljen narodni politik oral ledin slovenskemu narodu za seme lepše bodočnc in boljšega blagostanja. Novoizvoljeni čast meščan Koblar spada v ono vrsto duhovnikom ki prav razumejo poverjeno jim božjo nalogo in dolžnost svojega poklica. Velike so njegovi zasluge na dobrodelnem polju za preskrbo ubc« gih in vzgojo sirot ter zanemarjene deceČ Krasno posestvo sirotišnice, otroški vrtec in Vj zadnjem času gospodinjska šola so vidni pkH dovi njegovega dela.	f
* Angleške učiteljice v Dalmacig. Sredi pr£j hodnjega meseca bo prispela v Split večja sku<* pina učiteljic iz Anglije, ki se bodo teden dni mudile na dalmatinski revijeei ter si ogledale važnejše kraje Dalmacije. Ministrstvo prosvetfll
zalega zmagovalca, puščavnik pa naroči Andreju, naj zvečer, ko bo gospodičnam igral na citre, jame tožiti o bolečini v nogah in naj si potem z enim izmed svilenih trakov preveže nogo. Ko bodo mladenke vprašale, kje je dobil tak trak, naj jim pove, nakar bo že vse dobro.
Res stori Andrej, kakor mu je bil naročil puščavnik. Ko najstarejša zagleda trak, se zavzame:
»Kje si pa to dobil?« / «Na strehi«, odvrne Andrej. Dekleta brž prikličejo očeta, ki vpraša Andreja še po prstanu. Mladenič seže za pas in pO'
pri-
v
Graščak spet zaman premišljuje, kako bi našel je oblastvom naročilo, naj gredo angleškim učiteljicam v vsakem oziru na roko ter jim pravijo čim lepši sprejem.
*	Otroško zavetišče v Ptuju. Tudi Ptuj na-« preduje na socijalnem polju. Kakor povsod jfli tudi pri nas zelo aktualno vprašanje, kam z delavskimi otroki čez dan. V svrho ustanovitve takega za naše mesto in sosedni Breg prepon-trebnega prekodnevnega otroškega zavetišča se» ustanavlja posebno društvo, ki si je obenem zadalo nalogo, tudi delavkam nuditi ceneno hrana in jih obvarovati pred moralnim zlom.
•	Sestanek SDS na Temu pri Mariboru. V čei Itrtek 19. t m. zvečer se je vršil na Teznu lepe
kaže tudi prstan ter odkrito pove, da je on tisti ^"P1" sestanek SDS, na katerem je poslanec dok-..... ------	tor Pivko poročal o političnih dogodkih in na katerem se je obnovil odbor tamočnje krajevne orga*
jezdec, ki je preskočil visoko streho.
«No, če se te ovire nisi zbal,» pravi graščak,	. -----------------.----.------
«ti pač tudi jaz lahko brez strahu zaupam svojo; nizacije SDS.
hčer.«	* Papežev nuncij na Plltvicah. Papežev nun«
| Brž so začeli pripravljati vse potrebno za; cij Pelegrinetti se je v spremstvu zagrebškega
! - . - .
svatbo, še starega puščavnika je hotel Andrej povabiti v goste, toda njegove ure so bile stekle medtem. Zato mu rti mogel izkazati Andrej druge časti, nego da ga je dal pokopati v grajski grobnici. Grajski in podložni pa so bili zadovoljni z novim gospodarjem Andrejem. Vsi so vedeli povedati, da je postal samo zato graščak, ker ga nikoli ni bilo nič strah. I v an A1 b r e h t.
• Lep ibor KDK ob meji. V nedeljo 22. t. m, je bil pri Sv. Juriju ob Pesnici v prostorih g. Aloj- va!»
nadškofa dr. Bauerja mudil v zadnjih dneh na Plitvičkih jezerih. Svojim spremljevalcem je izjavil, da se prav dobro počuti med Hrvati. i * Na učiteljski skupščini v Celju, ki se jO vršila te dni, je po poročilih funkcijonarjev glede na žalostne dogodke v Narodni skupščini pred-' sednik ljubljanskega UJU gospod Škulj podal naslednjo izjavo na naslov hrvatskega naroda. «Ob tragičnem dogodku v Narodni skupščini, ki je združil v globoki boli ves hrvatski narod, čuti slovensko učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini v Celju, srčno potrebo, da mu izrazi svoje sožalje in svojo solidarnost z njim.« Zbrani delegati so zaklicali padlima poslancema «Sla-
zija Vračka velik zbor, sklican od vodstva KDK. Zbora se je udeležilo nad 100 ljudi in sta bili obe gostilniški sobi 6 hodniki vred napolnjeni. Poleg domačinov so se udeležili zborovanja tudi občani
I
* Konferenca zapadnih oblasti ta pospeševanje narodnega gospodarstva. Ze meseca aprila se je vršila v Splitu prva konferenca zastopnikov osme-
___________ ™ ~_________________----------rih zapadnih oblasti naše države, na kateri so
iz Sv. Križa, Zgornje Sv. Kungote, Svečine itd. razpravljali o skupnih smernicah za pospeševanje Zborovanje je vodil znani narodni in gospodarski splošnega narodnega, zlasti pa kmetijskega go-delavec g. Stanko Terčelj, poročala sta pa gg. na- (spodarstva. V soboto 21. t. m. je imel oblastni od-rodni poslanec dr. Pivko in bivši poslanec Kirbiš.-bor zagrebške oblasti svojo sejo pod predsedstvom Med zborovalci je bilo tudi nekaj pristašev SLS, j Stepana Radiča. Na tej seji se je poleg mnogih ki so poskušali po naukih svojega «Slovenskega j drugih važnih stvari razpravljalo tudi o tem, da Gospodarja> delati medklice, pa sta jim oba po- se najkesneje do septembra meseca skliče poročevalca hitro zamašila usta, tako da so osramočeni utihnili. Kako veliko je bilo zanimanje zboro-
novno konferenca, in sicer tokrat konferenca načelnikov kmetijskih oddelkov pri posameznih
valcev, dokazuje dejstvo, da se je vršil zbor od oblastih, na kateri konferenci bi se nadaljevalo konca maše pa do pol 2. ure popoldne in so zboro- razpravljanje o vseh onih vprašanjih, ki so v tesni valci vztrajno poslušali. To je tembolj značilno, j zvezi s pospeševanjem in napredkom našega celo.
ker so se klerikalci zadnji čas z vso silo vrgli na to občino, v kateri bodo v nedeljo 29. t. m. občinske volitve, in že po ^Slovenskem Gospodarju» pojejo slavo svoji zmagi. Zlasti Zebot sam je priredil nedavno tam zelo klaverno zborovanje. Podoba je, da bodo volilci občine Sv. Jurij v nedeljo 29. t. m. dokazali, da se ne dajo komandirati.
* Dekan Anton Koblar častni meščan mesta
kupnega narodnega gospodarstva.	j
*	Velika suša v Sloveniji. Ker že dolgo ni bilo izdatnega dežja, preti nevarnost, da bodo vsi poljski pridelki usahnili. Zlasti travniki so marsikje čisto požgani. Posamezne nevihte zadnje da* so malo zalegle. Zaradi suše tudi močno trp^ hmeljski nasadi v Savinjski dolini in drugod.
*	Zdravstveni dom v Kr?nju zagotovljen
Kranja. Občinski odbor mesta Kranja je sprejel,Državni higijcngki zavod se je že dalje časa pe;
cal z načrtom, da bi zgradil v Kranju Zdravstveni dom po vzgledu onega v Lukoviei pri Domžalah. Sedaj je zgradba tega doma zagotovljena, in sicer na državne stroške.
*	Novo šolsko poslopje v Dolu pri Hrastniku. Pričeli so z zidavo novega šolskega poslopja, ki bo končano jeseni drugega leta.
*	Jubilej treh gasilcev. Te dni so praznovali JOletnico članstva in dela v Gasilskem društvu v Kranju naslednji člani: starosta gasilske župe j. Janko Sajovic, brivski mojster g. Karel Depoli tn pleskarski mojstejTg. Anton Soklič.
*	Pomanjkanje vode v Mariboru. Zaradi velike eročine in večje porabe je nastalo občutno pomanjkanje vode v mestnem vodovodu v Mariboru. Ker poraba dnevno narašča, je bil mestni magistrat prisiljen, pozvati prebivalstvo k največjemu varčevanju z vodo. Prepovedano je, prevažati vodo iz mestnega vodovoda na druga zemljišča. Prestopke bodo brezobzirno kaznovali.
*	Letošnja glavna skupščina jugoslovenskih učiteljev se bo vršila v Mariboru v dneh 11., 12. in 13. avgusta, predhodni sestanek učiteljev pa bo 10. avgusta.
*	Smrt soustanovitelja radikalske stranke. Te dni je umrl v Beogradu vseučiliški profesor Jovan Gjaja, organizator in ustanovitelj radikalske stranke, novinar in pisatelj. Jovan Gjaja je bil eden izmed zadnjih radikalov, ki je z Ni kolo Pašicem, Andro Nikoličem in Stojanom Protičem ustanovil proti starim srbskim nazadnjaškim strankam takrat svežo in napredno radikalsko stranko. Kakor njegov prijatelj in soborec za napredek, pokojni Ljuba Jovanovič, ki je bil iz Kotcra, je bil tudi Jovan Gjaja iz Dalmacije, kjer je bil rojen leta 1846. v Dubrovniku.
*	Klerikalizem pozna le hinavstvo in sovraštvo. Iz Slovenskih goric nam pišejo: Farizeji, hinavci, ki se hlinite pravične in poštene, pa ste podobni pobeljenim grobovom, polnim zavisti in sovraštva! Tako nekako je zaklical Gospod v svoji sveti ogorčenosti nad hinavci. Klerikalni cSloven-ški Gospodar* pa piše 12. juliia t. 1. tole: iMi vemo, da nas, državo in vse narode v naši državi fn Evropi sploh more rešiti propada, posebno gospodarskega, samo delo, mir ter zopet mir. Namesto krščanskega bratoljubja in mira pa trosijo radičevci in samostojni demokrati zgago, sovraštvo in nemir. To je lahkomiselnost, ki jo mora obsojati vsak razsoden človek. Slovenci, na to pot mi ne gremo!> — To piše torej ^Slovenski Gospodar*, in ta cSlovenski Gospodar* je v isti številki poln strupenega hujskanja k sovraštvu in bojkotu pripadnikov drugih političnih strank. Ko človek vse to gleda, se mora nehote spominjati gornjih Kristusovih besed o hinavcih in pobeljenih grobovih ...
j' • Smrtna kosa. Po dolgi težki bolezni je te dni Zvečer umrl v celjski javni bolnici g. Drago Pertot, obratovodja Kamnoseške industrijske družbe v .Celju, rodom iz Barkovelj pri Trstu. Kot sin slovenskega Krasa je rn v mladih letih vzljubil na nacijonalno vročih tle'i svoj materni jezik in rodno grudo. Pod mogočnim vpilovm pokojnega dr. Riba f a pa se je izkristaliziral v povojnem Pertotu jeklen značaj in rede': narodni idealizem, ki ga ni zapustil niti v težkih življenskih urah. Za svetovne vojne leta 1915. se je preselil v Celje ter bil ■ do svoje smrti marljiv in zvest uslužbenec celjske Kamnoseške industrijske družbe. Sodeloval je v Celju pri raznih narodnih in kulturnih društvih. Največje zasluge pa si je stekel za Celjsko pevsko društvo. Tudi SDS žaluje za pokojnikom, svojim 'somišljenikom, saj je ostal zvest njenemu programu izza ustanovitve ter služil marsikateremu inteligentu za vzor, kako je treba tudi dejansko {>okazati svojo strankarsko pripadnost in prepričanje. Bodi mu ohranjen najlepši spomin, narodno vzgojenim hčerkam in sinu ter ostalim sorodnikom pa naše nuj iskrene jše sožalje! — V Leo-nišču v Ljubljani je umrla po dolgi in mučni bolezni splošno znana in priljubljena gostilničarka ga. Antonija K e r š i č e v a iz Sp. Šiške v starosti 52 let. Zelo jo bodo pogrešali šišenski siromašni sloji, ki jim je bila tako rekoč skrbna mati. Zapušča štiri sinove. Pogreb spoštovane, nepozabne polcojnice se je vršil na pokopališče .v Dravljah.
— Na Rakeku je umrla v starosti 70 let ga. Marjeta na nosilih ter jo spravili zvečer v ^Mojstrano.
M o d i c e v a, roj. Lovkova. — V Št. Jurju ob juž. železnici je umrla ga. Jožefa Blausteiner-j e v a. Bila je marljiva gospodinja in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. — Blag jim spomin! * Dr. Avgust Kumar t. Minulo nedeljo se je
Noč je šoštaričeva prespala v Mojstrani, zjutraj pa so jo. naložili ter jo odpravili z vlakom v: Ljubljano, kjer jo je z glavnega kolodvora odpeljal rešilni avto v bolnico——
Požar* Te dni je nastal na nepojasnjen na-
g. dr. Avgust Kumar s soprogo, hčerko in sin- čin požnr v gospodarskem poslopju Fr. Tomažini kom odpeljal iz Hrastnika v Rimske toplice, da v Stari vasi P" Škocjanu. ; Kljub nadčloveškim se ohladi v Savinji. Z njim je bila večja družba.! naporom vrlih gasilcev iz Skocjana in iz Grmulj Dr. Kumar je bil prvi slečen in je tudi prvi sko-! i8 gospodarsko poslopje zgorelo. Požar se je čil v vodo. Kot dober plavač je lepo odplaval razširil tudi na hišo in jo deloma vpepelil. Dalje nekaj metrov od obrežja. V tem trenutku se jel ^	uničiI tudi gospodarsko poslopje soseda
že začel potapljati, dvignil je še roke iz vode,1 Martina Lindiča. Pretila je nevarnost, da bo vsa klical na pomoč, obenem pa že tudi izginil na vas pogorja. K sreči so ogenj omejili. Pri gaše-dno. Njegova soproga Krista je takoj skočila v | niu.se je občutno poškodoval na desni nogi Alojz vodo, a bilo je že prepozno. Ako bi je neki go-■	,,. ' • , .
spod ne potegnil iz vode, bi tudi njo zadela ista! incdras P1"1 aeKI,c0- K» Je Pred Pa<" dnevi usoda kakor soproga. I)r. Kuna rja je bržkone sedemletna Cvetka Kikljeva, hčerka železničarja prijel krč. Z velikim trudom so iskali truplo im Jesenicah, nabirala v Mirci jagode, jo je pičil pozno v noč, a zaman. Po obupano družino je ,nodras nad stopalom leve noge. Poklicani zdrav-prispelo več Hrastničanov z avtomobilom v Rim- uik S- dr. Kogoj, je dekletcu takoj vbrizgi« injek-ske toplice in jo peljali v mraku na njen dcin v WJO,yHa kar se je njeno stanje, ki je bilo izprva Hrastnik. Mrtvo truplo pokojnikovo so šele na- zel° kritično, izboljšalo. Njeno življenja je bilo s sledujega dne potegnili iz Savinie. Pekoinik Je ,em rešeno.
.bil med Hrastničani izredno priljubljen in «po-| *	Dne 11. t. m, se je iz neznanega
štovan zdravnik. Bil je vnet društvenih in zvest' vzr'*a ol;esil v podstrešju hiše v Cubčevi ulici 10 pristaš SDS. Z izgubo dr. Kumarja je v hrastni- v CelJu 53letui kleparski mojster Fran- Korber, Ikein društvenem življenja nastala velika vrzel. la ie imel svojo delavnico na Kralja Petra cesti. Pogreb pokojnika se je vršil včeraj na kolodvor	8a	je bil že mrtev,
v Hrastnik, odkoder so truplo prepeljali v Za- j * Preprečen samomor. Te dni si je hotel na greb. Časten mu spomin, žalujoči družini pa svojem stanovanju v Melju pri Mariboru kenčati uajiskrenejše sožalje.	j življenje z britvijo Soletni Ivan W. Prerezal si je
• Novi bankovci po 10 Din Narodne banke *o žil°nad ^io leve roke, a so njegov samo-prišli 25. t. m. v promet. Novi bankovci imajo veli- morilm poskus se pravočasno opazili ter pozvali kost bivših srbskih bankovcev po 5 Din iz leta retfllno PostaJ°' kl le moza odpeljala v bolnico.
1917. Barva rovih bankovcev je oranžas!a. Izdelala je te bankovce Francoska narodna banka.
* Nesreča v vevški papirnici. V vevški pa-« pirnici se je hudo ponesrečil pri delu 681etni de-
Papir je zelo fin in doher, mi ogo boljši kakor pri. lavec France Grad iz Zg. Kašlja. Mož je bil zasedanjih ckovačih*, ki so Lili izde'ani v Ameriki. I Poslen [»i nakladanju bal papirja, pri čemer se To so zadnji naši bankovci, naročeni v inozemstvu, je nenadoma zvalila nanj velika, težka bala ter Odslej se bodo bankovci izdelovali v veliki to- ga podrla na tla. Bala mu je zlomila več reber vami Narodne banke.
Slovesna otvoritev norega železniškega po-
in so ga morali prepeljati v splošno bolnico. * Nesreča na Bledu. Nedavno je prišlo na sta*aHš<-a v Jevnici med postajama Laz 3 in" K res-; Bledu do hude nesreče, katere žrtev je postal niče se bo vršila 5. avgusta t. L Otvoritveni vlak' mlad Ljubljančan. 191etni dijak Črtomir Dolar, ki bo okrašen, bo odpeljat iz Ljubljane, gl. kolo-' Dolar se je ob omenjenem času peljal skozi Bled dvor, ob 14.10. Po otvoritvi se bo vršila v senci I z motornim kolesom. Tik na ovinku pred hišo prijaznega gozda velika ljudska veselica s ple- zdravnika dr. Benideka pa mu je privezil z ve-som in vsestransko zabavo.	iliko brzino nasproti po sredi ceste velik avto.
*	Dediščina ii Amerike. Te dni je prispela iz-! Avto se motociklistu ni mogel več ogniti in je redno vesela vest do šuštarjevih, ki imajo svojo' tako nastal neizogiben karambol. Obe vozili sta skromno domačijo z malim mlinom v grapi poleg treščili skupaj s strašno silo in Dolar je odletel Save. šuštarjeve so namreč obvestili iz Amerike,1 daleč vstran na cesto, kjer je obležal s skoro da dobe za umrlim stricem znatno vsoto denarja, odrobljeno levo nogo nad kolenom. Ponesre-
*	Prostovoljno v smrt. V gozdu pod Mar-	so takoj prenesli v stanovanje dr B.ne-tuUkom se je. te dni obesil Fran Pogačnik, knji-; ^kja kjer mu je ta nudil prvo zdravmško po-ževnik in bivši novinar. Pokojnik je že dalje ™<p Kmalu pa je prispel na Bled avrz.ran. re-Isa kazal znake velike potrtosti. Njegov po- §,'ni aXtot ,z Ljubljane k, je hudo poškodovale* le je vršit'v Kranjski gori. Pogačnik, znan "e*a duaka Prepeljal v Leonisce. Pri nesreči se
kot dober podlistkar v slovenskem časopisju, je £mD^enV0 ko ° fk.°f P™*"«™ razb,Jo dobil mirnega značaja in dober človek. Blag mu ^m se je pn avtomobilu pokvaril samo levi blat-
spomin!	„ , . I '* Strela zanetila požar. V sredo 18. t. m. po-
*	Poncsrecenka na Triglavu. Te dn so e	g z okolico prec(^rijo ne_
z vlakom pr,pel,ali v Ljubljano 18-letno Migo-, vihto> med ka(ero je Hdarila stre£ v elek.ri5ni vodkmjo Margito Sostancevo, doma .z Man- transforniafor v Družmirju ter v kozolec t. bora k, je odšla predzadnjo nedeljo zjutra, na njka Meha y Ravnah ^	^ ^
rnglav z namenom, da prepleza.nevarne, Se- fe,o Gasilno druSt^0	ki j/branilo
verno steno. V meni družbi ,e bi tudi Ma - darsko j je in hjšo	^ bHo ve5
borcan Hubert Kukavic, ki jo je spremljal na	rešiti ter ie z vsemi pridelki ncgorel do
tej turi. Kakor pripoveduje šoštaričeva, ji je	resm ter je z NSemi pndeikl pcgorel ao
popoldne na neki skali med plezanjem na steni;
nenadoma spodrsnilo, da je zgrmela kakih 10 m
* Šota na Barju gorela. Te dni se je na Barju
globoko, kjer je obtičala na skalnati policij Ljubljani vnela sota v zemlji ter je ^esno Čutila je takoj v nogi silne bolečine, bolelo pa ogrožal Črno vas. Ljubljansk, gasilci so delali več jo je tudi v prsih. Prva sta prišla do ponesre- dn, m noč., da se ,,m je končno posrec.lo pogas.U četike, ki je klicala na pomoč, priv£ ttni uradnik,ogenj ter odstraniti vsako nadaunjo nevarnost.
Brandt in akademik Preveč, oba iz Ljubljane. I Po ne.9režl 8e » °xbe9'L V, Tr°0tvl.ja? ?7 Nr0V1 Oba turista sta pravkar prispela s težke ple-, cerkvi se je po nesreč. obes.I lOletn, deček Gu-zalue ture in sta v Vratih zvedela za nesrečo, I stfv Jesen.c-n.k, Ker mu je bil cerkven, pogreb nakar sta se nemudoma podala na pomoč terj odjr«čein' 80 mut siorodmkl sosedje sam, pri-še zvečer v nedeljo prispela do težko ranjene leP P°Sreb ,er 80 mu Položlh na krsto nad ponesrečenke. Začela sta še istega dne z reše-j°" vencev.
valnim delom, ki je bilo skrajno naporno. Po-1 * Požar zaradi strele. Te dni ponoči je nena-zneje so jima pomagali še neki bavarski turi- doma udarila strela v neko hišo v vasi Selo pri sti in pa reševalna ekspedicija, organizirana od Bledu. Hišo je objel kljub silnemu nalivu v ne-I>odružnice SPD v Mojstrani. Ponesrečenko so kaj minutah mogočen ogenj, ki je vsako minuto po 14urnem naporu previdno prenesli .v: dolino .rastel in se kmalu razšird tudi na sosedna po-
eJopja. Na pomoč so kmalu prispela gasilna društva, ki pa niso mogla storiti drugega, kakor da so požar lokalizirali in ga koučno ob zori tudi udušili. Gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi preoddal jen osti vode.
*	Poštni avto zgorel. Nedavno se je pri Fari zgodila nesreča, ki bi zahtevala lahko več človeških žrtev. Poštni avtomobil, ki vo/.i na progi Kočevje—Brod ob Kolpi, je peljal tudi usodnega dne proti Kočevju. Blizu Fare ob Kolpi je nastal v avtomobilu defekt, ki je povzročil, da se je vnel bencin in je sprednji del avta začel goreti. Šofer je imel še toliko prisotnosti duha, da je avto za-;vozil v kraj in ustavil. Med potniki je nastala panika, vendar so k sreči vsi poskakali iz avtomobila. Zgoreli so vsi paketi, ki so bili na avtu. Avto sam je sedaj neraben, ker je ostalo od njega 6koro samo železje.
*	Smrt v Savinji. Prejšnji petek zvečer so se kopali v bližini drugega železniškega mosta v Celju štirje mesarski pomočniki. Alojzij Goričan, 26Ietni pomočnik pri mesarju Rajberju v Celju, je zašel v globljo, vodo ter je kljub temu, da je bil plavač, nenadoma izginil pod površino. Šele po daljšem iskanju so ga našli in izvlekli na suho že mrtvega. Zadela ga je kap. Goričan je bil doma iz Prihove pri Konjicah, miren, priden in vesten
rf mfnn r e itrni McovUBivsi MiV
*	Smrtna nevarnost otroka. V nedeljo popoldne se je pri meljskem brodu pri Mariboru 'igral 71etni, nekoliko slaboumni železničarski sin Josip Koren z malim Čolnom. Pod težo dečka se je čoln obrnil in deček je padel v Dravo. Brodar Ivan Merdavs, ki je bil z brodom že blizu drugega brega, je na srečo opazil dečkovo nesrečo. Brod je predal svojemu pomočniku, sani pa je od vezal rešilni čoln ter s pomočjo nekega kopalca še srečno prestregel otroka, ki ga je Drava odnesla že kakih 100 m daleč.
*	Smrtna žrteT Drave. V nedeljo je utonil pri kopanju pod Studenškim hribom 171etni zidarski vajenec Makso Zamut, doma iz Studencev. Mladenič se je pogosto kopal in je veljal za dobrega plavača. Usodnega dne ga je najbrže zgrabil krč s tako silo, da se je v trenotku po-greznil in se ni več prikazal.
*	Tat priporočenih pisem v Mariboru. 2e več tednov so na obeh mariborskih poštah opažali tatvine priporočenih pisem. Polagoma se je ugotovilo. da se tatvine vrše le ob dneh, ko ima službo sluga L. Moža so na skrivej strogo nadzirali in v nedeljo popoldne so nepričakovano izvršili na njegovem s'anovanju hišno preiskavo. V njegovem službenem jopiču, ki je visel za neko omaro, so našli 15 bankovcev po 100 Din, 1 bankovec za 1000 nemških mark in staro štam-piljko za priporočene pošiljatve. Preiskavo je vodil poštni komisar iz Ljubljane, kateremu Je osumljeni sluga priznal, da je že dalje časa na slepo srečo jemal priporočena pisma v nadi, da bo v njih našel derar.
*	Slepar. V kavarno »Prešeren* v Celju je prišel nedavno ponoči neki Nemec, ki se je predstavil natakarju Lukašu kot trgovski potnik Albert Beschell z Dunaja, ter mu ponudil fotografski »parat, katerega je natakar kupil za 900 Din. Šele prihodnjega dne je opazil Lukaš, da manjkata aparatu najbistvenejša dela, ki bi stala 1000 Din. Baje se je neznanec naslednjega jutra odpeljal v Maribor.
*	Pokvarjena fantalina. Nekemu kočarju v Veliki Pirešici sta nedavno pobegnila oba sinova, 141etni France in 81etni Avgust. Oba navihsnca se klatita okrog po deželi ter se preživljata s tatvinami. Starejši France je navzlic svojim mladim letom že kaznovan zaradi tatvine. Imel pa je tudi dobro šolo, kajti ko je pobegnil žo enkrat pred kakim letom, se je pridružil enosiavno ciganom ter se z njimi po vsej Hrvatski uril v tatinski umetnosti. Zdaj je zapeljal še mlajšega brata, s katerim bosta poskušala tatinsko srečo tako dolgo, da ju bodo prijeli.
*	Z vilami ga je obdelal. Mizarski pomočnik Tone K. je dal te dni občutiti svojo jezo blnpcu Jaki Urliu pred domačo hiSo na Brdu. Zaradi neke malenkosti je pograbil gnojne vile iu se
zaletel v Urha. Udaril ga je večkrat čez pleča, potem po glavi ter slednjič dregnil z ročajem še v trebuh. Urb je moral iskati zdravniško pomoč.
*	Pred dnevi je neznano kam izginila 171etna prodajalka Ana Gajlinger, uslužbenka v trgovini Bevc v Lokah pri Trbovljah. V Bevčevi službi se je nahajala kake tri tedne. Poslednji čas je postajala nekam zamišljena in otožna. Domneva se, da je izvršila samomor.
*	Roparski napad. Te dni zvečer so na cesti iz Lajtersperga v Maribor trije neznani moški napadli nekega trgovca, ki je potoval v Maribor ter nosil s seboj večjo vsoto denarja. Napadalci so ga naskočili ter mu izbili aktovko, v kateri je bil
denar, iz roke. Napadeni je klical na pomoč in ko je priteklo nekaj ljudi, so roparji zbežali, ne da bii mogli odnesti plen s seboj.
*	Sreča Vas čaka, če kupiie srečke efektnef loterje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Žrebanje bo I. avgusta t. I. Cena srečki 3 Din. Če jih še nimate,'naročite jih takoj pri Zvezi obrtnih za dni g v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
*	Črevesne bolečine, prenapolnjen želodec, Binotica, neenakomerno utripanje srca, težko dihanje Vam takoj odstrani uporaba naravne grenčice «Franz Josef«. Zdravniki jo priporočajo posebno ljudem, ki mnogo sede. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novi viničarski red za mariborsko oblast
Sprejet soglasno v mariborski oblastni skupščini v petek dne 20. julija 1928. — Obvezno moč bo dobil 1. novembra 1928. — Poslanci KDK so s stvarnimi nasveti mnogo pripomogli k izboljšanju
uredbe
S i.
Viničarji so osebe, ki jih najme vinogradnik v službo, da obdelujejo vinograd v izmeri najmanj 5600 m® (en oral) ali še zraven pripadajoče dele posestva proti plačilu v denarju ali v naturalijah, ali v denarju in naturalijah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikov! zgradbi in imajo za pravilno izvrševanje svoje službe potrebno strokovno usposobljenost.
Viničarjem se ureja njihovo delovno razmerje po določilih te uredbe.
Viničarsko Izkazilo.
§2.
Viničarsko izkazilo je viuičarska knjižica (in izkazi o strokovni usposobljenosti). Vinčarska knjižica je javnopravna listina, ki se glasi in velja samo za dotično osebo. Vsaka zloraba }e kazniva v zmislu določil splošnega kazenskega zakona.
S 3.
Viničarska knjižica mora imeti predpisan obrazec in besedilo te uredbe.
i Viničarsko knjižico izdaja proti povračilu nabavnih j stroškov viničarjeva domovinska občina, ako se pro-
| silec izkaže s potrebnimi dokazili strokovne usposobljenosti, občina bivališča pa le na podlagi javnih listin o domovinstvu in strokovni usposobljenosti. V tem j primeru se mora izdanje knjižice javiti domovinski občini zaradi morebitnih ugovorov. Dokler ni zadostno število strokovnih šol, nadomešča izkazilo o usposobljenosti od županstva bivališča Izdano potrdilo, da te imenovana oseba zaposlena tri leta v vinogradniških , deliti.
Ustanovitev službenega razmerja.
§4.
Za službeno razmerje oseb. ki žive napram gospodarju v službenem položaju, opisanem v § 1. te uredbe, v-1 i a jo dr>!rči!a te uredbe ne glede na obliko pogodbe. Tako službeno razmerje se ustanovi s pogodbo, s katero se zaveže viničar stopiti pri sopogedbeniku v viničarsko razmerje na določeni viničariii ter ie gospodar s tem sporazumen, in z izročitvijo vini carske knjižice.
Ako nista pogodbenika v vseh podrobnostih določila obojestranskih dolžnosti in pravic, je smatrati, da manjkajoče podrobnosti odgovarjajo pogojem, pod katerimi je isto službo vršil neposrednji prednik-vinlčar, v kolikor ti slednji pogoji ne nasprotujejo obveznim in pogodbeno neizpremenlilviin pogojem te uredbe v zmislu § 33. te uredbe. Za vprašanja, ki so še kljub porabi te uredbe dvomljiva, veljajo krajevni običaji in končno določbe občega državljanskega zakona. Zaradi večje pravne sigurnosti pa mora sled!ti ustni pogodbi pismena pogodba nnjkesneje v 14 dneh po sklepu pogodbe.
Vsebina službene pogodbe.
§ 5.
Pismena pogodba, katere obrazec predpiše oblastni odbor ter ga izdaja gospodarju ali viničarju proti povračilu nabavnih stroškov viničarjevega bivališča občina, mora biti spisana v dveh izvodih — za vsakega i pogodbenika po eden — in obojestransko podpisana. ! Vsebov;.ti mora izčrpen seznani dela, ki ga mora viničar vršiti, število oseb, ki jih mora imeti viničar na razpolago za viničarska dela, število živine, katero mora pripeljati s seboj ali jo vsaj rediti za gospodarja, ter prejemke (protidajatve), ki jih dobi viničar, oziroma njegove delovne moči za navedena dela.
Kot viničarjeve delovne moči pridejo v poštev samo osebe, živeče \ skupnem gospodinjstvu z viničarjem. ki so dovršile 16. leto in so dela/možne, i Za lažja dela (paša. pobiranje sadia. sušenje knnc, arablieuie listja. spravljanje rožja itd.) se lahko po
izrecnem dogovoru uporabljaj« tudi mlajše dela-zmožne moči, živeče v skupnem gospodinjstvu vini-čarjevem.
Prejemki vlničarjev.
§ 6.
Viničar dobiva:	'
a)	Prosto stanovanje, pripadajoče k viničariji, z že obstoječim vrtom za zelenjavo (grede).
b)	Deputatne zemlje (oralne zemlje ali kopavine) v izmeri najmanj ene četrtine tiste površine vinograda, ki jo oskrbuje.
Ce pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora gospodar dajati viničariu namesto manjkajoče deputatne zemlje letno najkesneje do dne 1. novembra toliko krušnega zrnja, odnosno krompirja, kolikor bi se povprečno pridelalo na manjkajoči površini. Računa se, da pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 206 kg krompirja na 5 arih.
Ako ni v zmislu § 4. te uredbe določeno, dali dobiva viničar Ueputatno zemljo v prvi vrsti in v drugi vrsti nadomestek ali narobe, ima viničar pravico, odločiti se za eno ali drugo, bodisi delno, bodisi v celoti.
c)	Steljo oskrbi gospodar sam: k stroškom spravljanja pa prispeva gospodar polovico, če je živina njegova.
č) Ce ima viničar svojo živino ali popolni hasek gospodarjeve živine, trpi stroške spravljanja krme viničar, drugače pa vsak polovico.
d)	Ne glede na to, čieava je živina, ki jo viničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od dne 1. decembra do dne 1. maia, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje, z ostalim pa gospodar.
e)	Viničar mora dobiti kot nagrado poleg v pogodbi določene količine vinskih tropm še 100 Din letno od vsakega orala vinograda, ki ga je viničar obdelal. Nagrado je plačati do dne 1. novembra.
f)	Pcleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno mezdo, ki pa ne sme biti manjša od dosedanje, ne glede na gorenje pre-
j jemke. Ako mezda ni pogojena, velja kot mezda ona drugih vinogradniških delavcev pri svoji hrani (deri) I v istem kraju. Morebitna akordna mezda inora odgovarjati taki dnevni mezdi.
I g) Za nastopna kvalificirana in težja dela v vinogradu, to je rigolanje. cepljenje, škropljenje in žvep-ljsnje dobivajo viničar in njegove delovne moči k splošni zgoraj določeni mezdi še 25odstotno doklada ako so dela v redu izvršena.
§ 7.
Ob nastopu ustanovljeni prejemki viničarja se za dobo trajanja viničarskega leta v škodo viničarja ne morejo spreminjati.
Delovni čas.
V splošnem znaša dekivni čas pri svoji hrani (deri) v letnih mesecih od 7. do 12. in 13. do 18. ure, pri čemer ima viničar dopoldne in popoldne po pol ure
odmora, v zimskih mesecih pa od 8. do 12. in 13. do 17. ure, pri čemer odmor odpade. Pri hudi vročini ali ob nestanovitnem vremenu se lahko dnevna delovna doba tudi preloži. Kjer je krajevno uveden krajši delovni čas ali druga delovna doba, ostane pri dosedanji navadi. Letni detovni čas se računa od dne 1. aprila do dne 1. septembra. Gospodinja-vtničarka ima tudi opoldne pol ure več odmora.
Nadure.
U'*/Si
Kar dela viničar preko časa, določenega v S 8., se smatra za nadurno delo, kakor tudi delo v noči in ob nedeljah in praznikih. Za nadurno delo gre viničarju 50 % višji plača kakor za redno delo. Delavcem pri spravljanju sadja in ob trgatvi gre normalna plača, če so preko noči popolnoma oskrbljeni s hrana. Viuičar.
stran 10
•domovina:« st. 30
»e ob nedeljah In praznikih ne more siliti k delu brez gujnega razloga.
Dolžnosti vlnJčaria.
9 10.
Viničar Je dolžan nastopiti službo ob določenem €asu z dogovorjenim številom delovnih moči in dogovorjenim številom živine.
Dokler ima gospodar na posestvu dela, mora imeti čar pogojeno Število ljudi in živine na razpolago Izključno za dela na posestvu.
Vinogradniška dela mora opravljati strokovno pra-ritno in ob pravem času ter je dolžan vestno Upotnje-rati vse odredbe gospodarjeve, U se tičejo njegove "ližbe. -
Viničar Je vinogradnikov zaupnik bi pooblaščenec o®irom na vinogradniško posestvo, na katerem Je ^nastavljen; zato mora takoj naznaniti svojemu gospodarju vsako poSkodbo na zemlji ali poslopjih In mora zastaviti vse svoje moči. da obvaruje gospodarja.vsake Škode, posebno škode po požaru, po tatvini na grozdju,
r ju. krmi. drvlh. štetji, orodju itd. '	-.
Za Škodo, katero Je zakrivit viničar zaradi zanemarjanja svojih dolžnosti ali zaradi strokovno ne-gu-avilno izvršenega dela. Je odgovoren svojemu gospodarju v zmislu določb splošnega državljanskega za-Iconika. Pri tem Jamči viničar tudi za škodo, ki so jo povzročili njegovi ljudje ali n]egoya živina, f Brez dovoljenja gospodarjevega ne sme viničar nikogar vzeti v podnajem.
9 n.
Viničar In nlegovl ljudje se morajo napram svojemu gospodarju dostojno vesti in njemu in njegovim ljudem izkazovati primerno spoštovanje.
Dolžnosti gospodarja-vinogradnika.
9 12.
Oospodar-vlnogradnik Je dolžan vlnlčarja sprejeti It službo ob določenem času, mu izročiti dogovorjeno stanovanje In deputatno zemljo in mu dajati dogovorjeno plačo za opravljeno dela Izplačilo se mora vršiti koncem vsakega tedna.
§ 13.
ft Viničarjevo stanovanje naj po možnosti obsega kuhinjo, shrambo in za vsak zakonski par viničarlevih družin po eno sobo, pri rodbinah, ki imajo več kakor 'Štiri delovnih moči, pa dve sobi. Stanovanje mora odgovarjati splošnim higienskim zahtevam in v splošnem ne ime biti slabše kakor so druga kmetiška stanova nja v dotičnem kraju.
(i Tudi za pogojeno število živine morajo biti na raz polago primerni hlevi.
P) Posestnik mora primerno popravljati in vzdrževati poslopja na svoj račun. Posebno je dolžan skrbeti za higiensko stanje in požarno varnost poslopja. Vendar pa viničar ne more zahtevati preureditve stanovanja po nastopu službe.
§ 14.
i Pijača, ki Jo dobi viničar. mora biti zdrava ln nepokvarjena in ne sme biti ponarejena. Ni pa zabranjen petijot.
Materam-doiilkam, oženjenim In neoženjenim, se tnora dati prilika, da ob pravem času doje svojo deco. Zato se jim ne sme skrajšati njih rednega odmora ali pa njih plače.
.	§ 15.
/f Vinogradnik mora sploh s svojimi viničaril In njegovimi ljudmi dobro ravnati In Je v tem pogledu tudi odgovoren za ravnanje svojih rodbinskih članov ln svojih nameščencev.
Doba ln prenehanje službenega razmerja.
i	9 16.
r Viničar}! se najmejo redno za eno leto (vinlčarsko leto), ki se prične s 1. novembrom in se konča t 31. oktobrom.
f< Službeno razmerje se lahko brez navedb razloga Odpove samo v času od 1. do 15. avgusta. Ce te ne odpove, se molče podaljša za eno teto. H Vsaka morebitna sprememba pogojev se mora ea-Jbdežiti v obstoječi pogodbi.
. i ' :• .	• • - '-v.
Selitev vlnlčarja.
§ 17.
IT Ko viničar zapusti svojo službe, mora v redu Izločiti vinogradniku vse. kar mu je dal v uporabo, inskrbo in varstvo. S seboj sme vzeti le toliko drv, |aena in slame, kolikor jih Je pripeljal s seboj pri vstopu pr službo. Gnoj ostane gospodarju brez odškodnine. gStroške selitve trpi viničar.
i Selitev se vrši v času od 1. do 11. novembra.
P Gospodar, ki med viničarskim letom sprejme vinl-Carja, ki je služil pri drugem gospodarju in ki ni njegovega službenega razmerja razrešila viničarska komisija, se kaznuje z globo od 100. do 1000 Din ter odgovarja za vso škodo prejšnjega gospodarja.
Sprememba posesti — smrt vlnlčarja.
' 9 18.
Sprememba r osebi gospodarja Je za vlnlčarja z ozirom na pogodbeno službeno razmerje brez posledic.
Ako umre viničar. Ima vdova pravico. stoplU na mesto svolega moža v službeno razmerje. Tako pravico ima tudi vlnJčarjev sin. če je polnoleten. Med večlml upravičenci zbira naslednika vinogradnik.
Predčasna ukinitev službenega razmerja. •
9 19.
Viničarska pogodba more prenehati predčasno Iz krivde vlnlčarja alt lz krivde gospodarja ali iz obojestranske krivde.
S 20.
- Iz krivde vlnlčarja more prenehati službeno razmerje!	•fra^š.lal
a)	ako Je viničar zagrešil tatvino — tudi poljsko kvaro — goljufijo, poneverbo ali hudobno poškodbo tuje lastnine v škodo svojega gospodarja;
b)	ako težko krši svoje službene dolžnosti. osoMto ako se ne pokorava gospodarjevim naredbam glede obdelovanja vinograda ali ako postane zaradi ponovne pijanosti ali sploh po svoji krivdi nesposoben za vršenje svoje službe:	- -	-
c)	ako zanemarja živino, ki se mu Je dala v oskrbo, in to vkljub opominom gospodarja;
č) ako svoje delovne moč) In gospodarjevo vprežno živino. brez dovoljenja gospodarjevega in vkljub izrečenih prepovedi uporablja pri drugih ali ako Isto stori s svojo živino, dokler nI domače delo opravljeno:
d)	ako je svojega gospodarja ali pa njegove svojce občutno žalil ali i njimi sirovo ravnaL
V	teh primerih odgovarja viničar tudi za dejanja svojih delovnih moči.
9 21.
Iz krivde gospodarja:
a)	ako je gospodar z vinlčarjetn sirovo ravnal;
b)	ako viničar brez Škode za svoje zdravje aH nravnost ne more nadaljevati službenega razmerja;
c)	ako gospodar vlničarju pristoječo plačo neupravičeno zadržuje aH odteguje;
č) ako gospodar zakrivi nravstveni pregrešek, bodisi proti vlničarju. bodisi proti njegovi družini.
V	vseh teh primerih odgovarja gospodar tudi za deianja svojih rodbinskih članov ln nastavljencev.
9 22.
Olede vseh sporov, Izvlraločih iz vlničarskega razmerja. osobito pa, ako hoče bodisi gospodar, bodisi viničar uveljaviti predčasno prenehanje službenega razmerja Iz razlogov, naštetih v §§ 20. in 21.. se mora s takim predlogom bodisi ustno, bodisi pismeno obrniti na viničarsko komisijo.
Viničarska komisija.
9 23.
V	vsaki občini, kjer so viničarji. obstoja posebna viničarska komisija iz treh članov.
Predsednik je župan občine, v kateri leži posestvo, na kateri je viničar zaposlen. Enega člana imenuje vinogradnik, drugega pa viničar za vsak primer posebej.
Predsednik Ima namestnika, ki je namestnik župana pri občini.
Viničarska komisija je sklepčna, ako so povabljeni in navzoči vsi člani. Predsednik mora odstopiti, ako se obravnava njegova zadeva ali zadeva sorodnikov in svakov do tretjega kolena.
Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov odločuje predsednik.
O razpravah pred vinlčarsko komisijo le voditi zapisnik. iz katerega morajo biti razvidni predlogi strank in sklepi viničarske komisije. Kot zapisnikar se lahko pritegne občinski tajnik, ako viničarska komisija ne določi drugače.
%
Postopanje pred viničarsko komisijo. >?
9 24.
Viničarska komlslla mora o vsakem predlogu, ki ga stavi bodisi vinogradnik, bodisi viničar, razpisati tekom 14 dni po prejemu predloga ustno razpravo; ako se pa zahteva predčasno prenehanje službenega razmerja, pa tekom treh dni.
Na ustno razpravo Je osebno vabiti obe stranki Ako sta doSH obe stranki, se najprej poskusi doseči poravnavo. Ako nobena stranka ne pride, se o predlogu ne razpravlja in je smatrati, da Je predlagatelj svoj predlog umaknil. Istotako se ne razpravlja, ako predlagatelj sam ne pride.
Ako sta prisil obe stranki In Je nemogoče doseči poravnavo, mora komisija Izdati obema strankama o tem potrdilo. Ako pa gre za takojšnjo ukinitev službenega razmerja, mora ugotoviti najprej, katera stran-, ka je na tem kriva. Obenem ugotovi škodo, kt Je nastala eni stranki zaradi protlpogodbenega ravnanja druge.
§ 25.
Ako Je viničarska komisija prišla do prepričanja, da |e razlog za razveljavljenje službenega razmerja iz krivde gospodarja-vinogradnika, potem mora viničarska komisija po ugotovitvi eventualne škode, ki jo
utrpi viničar. Izreči, da mora povzročeno škodo gospodar povrniti viničar ju; na Izrecno zahtevo viničar Ja mora komisija tudi odločiti, da mora gospodar vlnlčarja takoj izpustiti iz službe.
Ako se pa pokaže, da je kTiv viničar, potem obsodt vlnlčarja v povračilo eventualne škode, ln ako gospodar to izrecno zahteva, tudi izreče, da mora viničar takoj, najpozneje pa v osmih dneh zapustiti sužbo ia se izseliti s posestva. Ta rok velja za pregreške po točkah b) In d) 9 20.. v vseh drugih primerih pa velja 14dnevni selitveni rok.
9 26.
Izrek viničarske komisije, da je gospodar dolžan vlnlčarja takoj Izpustiti lz službe ter Izrek, da se mora viničar IzselUi s posestva, je izvršljiv po preteku rokov. ki so določeni v drugem odstavku 9 25. aX Izvršba se vrši po predpisih o Izvršilnem postopanj« pred političnimi oblastmi Predlog je vložiti pri županstvu na sedežu viničarske komisije, ki je izrekla to odločbo.'
. - . -	I 27.
Izrek o odškodnini postane Izvršljiv le tedal. če stranka; ki se čuti po Izreku prizadeta, ni vložila tožbe prt rednem sodiSču ia zahteval«, da se nastala škoda sodno ugotovi ..
Tožba se mora vložiti tekom 30 dni od dneva razprave. na kateri je viničarska komisija škodo ugotovita In presodila. Po preteku tega roka se tožba ne more več vložiti; tudi le stranka Izgubila pravico do tožbe, ako sta stranici že pred potekom 30 dni po vinlčarski komisiji ugotovljeno škodo popolnoma poravnali
& 28.
Vkljub Izvršljivosti Izreka o Izpustu Iz shižbe ln o Izselitvi s posestva (9 27.) lahko stranka pred rednim sodiščem uveljavlja svoj polni odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve službene pogodbe, ako misli, da izrek viničarske komisije stvarno aH pravno nI utemeljen. Tudi to tožbo Je vložiti tekom 30 dni po izreku viničarske komisije, sicer je stranka Izgubila pravico do tožbe.
Ugotovitev škode.
9 29.
Ako se je službeno razmerje ukinilo zaradi krivde gospodarja, mora dobiti viničar, ne oziraje se na drugo, odškodnino, ki jo Je določiti po splošnih predpisih veljavnih zakonov, vsekakor vrednost žetve, ki M jo viničar predvidoma dosegel na deputatni zemlji, kakor tudi stroške selitve.
Ako se Je službeno razmerje ukinilo iz krivde vlnlčarja, sme zahtevati viničar samo vrednost semena in vrednost dela na deputatni zemlji. Ta odškodnina pa ne more znašati nikdar več kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov z ozirom na način obdelovanja na deputatni zemlji.
9 30.
Poravnave, tičoče se viničarskega razmerja, sklenjene ored viničarsko komisijo, imajo veljavo sodnih poravnav. Listino o poravnavi podpiše predsednik komisije.
Pravica združevanja.
' -*>:§ 31.
Viničarji imajo pravico, združevati se v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov.
Prestopki.
9 32.
Kolikor ne spadajo dejanja, nasprotujoča tej uredbi, pod določbe kazenskega zakona ali drugih zakonskih predpisov, se kaznujejo kot prestopki zoper oblastno uredbo po členu 64. zakona o oblastni in sreski samoupravi
Denarne globe se stekajo v občinski ubožni sklad občine, kjer leži vinograd.
9 33.

Pravice, ki pripadajo viničarjem v zmislu §5 8, 9, 13.. tretji odstavek. 14.. 16.. 28.. 21., 22.. 29. In 3U se z vinlčarsko pogodbo me morejo niti razveljaviti niti omejiti.
Za vsa nova in 2e obstoječa viničarska razmerja veljajo od 1, novembra 1928. dolo»e te uredbe. Stara viničarska razmerja je do dne 30. septembra 1928. spraviti pogodbeno v sklad s temi določbami
Viničarji, kt že Imajo dosedaj veljavne viničarske knjižice ali veljavno nadomestllno Izkazllo in so dejansko služIli kot viničarji. se smatrajo za viničarsko službo sposobni v zmislu 9 3. te uredbe, ne glede na dobo dosedanje zaposlenosti v te) stroki Zaradi tega pa morajo te knjižice do 30. septembra 1928. zamenjati z novimi
1	9 34.	v
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo oblastna skupščina sprejme, obvezno moč pa dobi dne 1. novembra, ki sledi sprejetju in razglasitvi te uredbe v oblastnem uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast Obenem se razveljavi zakon z dne 2. maja 1886., dež. zak. št. 26 za vojvodino Štajersko in z dne 1. Junija 1898., dež. zak. za .vojvodino Štajersko št 1.

Verujte, če se Vam povet
U i-.;--' , vC-iv*:? i
*H jSKt.jMk^. iS'K', si
da Je vsaka gospodinja napravila naj boljo izkušnjo, če Je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj Je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila
Vžame



'f *
■ ■ Iii'

Schichtovo Te r p e n t i n m i I o
SOKOL JEŽICA.
Tik pred napredno Ljubljano, na prijazni Je-žici, bo v nedeljo 5. avgusta pomemben kulturen j praznik. Sokol Ježica, preziran od vseh strani' In zlasti od klerikalcev preganjan na žive in mrtve, je ven 'ar zmogel združiti toliko naprednih1 sil, da si je po osmih letih neprestanega truda postavil udoben, prijeten dom, ki ga bo 5. avgusta ob 15. uri svečano otvoril. Obenem bo imelo 1. ljubljansko sokolsko okrožje na Ježici svoj okrožni zlet. Zato bo ta dan prikorakalo na Ježico predvsem Sokolstvo vse Ljubljane, dalje iz Št. Vida, Viča, Polja, Most, Štepanje vasi, Domžal, Kamnika itd. Pri vsej prireditvi bo igrala godba Sokola I. iz Ljubljane, ki bo povedla ljub- j Ijanske in druge goste izpred Narodnega doma 1 po Dunajski cesti na Ježico. Ob četrt na 17. pa' bo pri «Štirnu» okražna telovadna prireditev in
nato velika narodna veselica. Vstopnina jc Po| 8, 6 in 4 Din. Za primer slabega vremena se bo vsa prireditev vršila nepreklicno 15. avgusta. Vabimo tedaj vse rodoljube, vse prijatelje Sokol-stva od blizu in daleč, da pribite 5. avgusta na ■nli<lli'j>lwl <|| >11 iifti Iiiiirml lit I
Sodček vinca na žalskem taboru
Premiirska deputacija pri gospodu dr. Korošcu v Žalcu.
Na klerikalni politični shod v Žalcu je šla tudi deputacija iz Prpkmurja. V njej so bili: oba poslanca Jerič in Klekl, šolski upravitelj iz Turnišia Julij Kontler, šolski upravitelj iz Tišine Evgen Antaner, oblastni poslanec Litrop in sodar Antolin iz Črensovcev. Torej prava pravcata kmečka deputacija. In ta deputacija se je šla v Žalcu zahvalit gospodu dr. Korošcu za govor, ki ga je imel lansko leto v Črensovcih. Tako pravijo «Novine». Mi bi pričakovali, da bi naši klerikalci g. ministru Korošcu povedali in potožili naše težave, in sicer: gimnazija ni popolna., Mura še ni regulirana, po toči prizadeti gladujejo in pomoči ni od nikoder, les iz naših gozdov se neusmiljeno izvaža, strašni dav-
ki nas žalijo, naši delavci nimajo dela in ne za-j služka, domače ljudi mečejo iz službe na cesto itd. Sto in sto težav, brig ter potreb. O vsem tem klerikalci nočejo govoriti, pač pa gredo v Žalec poklonit in zahvaljevat se g. Korošcu ter mu izročit (po <Novinalo) diplomo, ki jo je izdelal g. Julij Kontler z napisom: »Gospod minister! Danes, ko obhaja slovenski rod 601etnico žalskega narodnega tabora, Vam v imenu organizacij SLS v Slovenski Krajini poklanjamo kot največjemu Slovencu to hvalno priznanje za Vaš govor, ki ste ga imeli v Črensovcih in s katerim ste dali viden znak in uspešen poudarek zmagi' slovenske misli v Slovenski Krajini. Poklanjamo Vam to priznanje v imenu pristašev, ki so se borili v drugi državi, ali vendar za iste ideale, za katere se je začel boj v Žalcu, to je za svobodo in samostojno državno življenje slovenskega naroda.>
Da bo ta slika popolna, je treba dodati, da je govord v imenu deputacije istotako gosp. Julij Kontler, šolski upravitelj, ki je znan nasprotnik slovenskega učiteljstva v Prekmurju in glavni sotrudnik madžarsko-nacionalističnega lista <N6-' pujsdg»!
Kakor pripovedujejo «Novine>, je imel prizor tudi nekaj veselega in šaljivega na sebi. Sodar Antolin iz Črensovcev je izdelal sodček, ki so ga gospodje pred odhodom v Žalec napolnili ž izborno. kapljico tam iz lepih Lendavskih goric. Ta napolnjen sodček je izročila deputacija s krasnim nagovorom g. Kontlerja, ;ki je razložil pomen sodčka in vsebine g. ministru dr. Korošcu. Sodček ima napis: «V spomin borbe za Slovensko Krajino^? Ta napis je na zadnji strani. Na sprednji strani pri pipici pa stoji: «Glavnemu govorniku v Opomin, dr. Antonu Korošcu, ministru.« Vse to je silno ganilo in pa-pravilo globok vtis na g. ministra. G. minister so kot za odgovor krepko stisnili roko vsakemu članu iz deputacije. (Vse navedeno je povzeto po Kleklovih «Novinah».)
To so bili vsekakor ganljivi prizori. Prekr murci smo lahko ponosni na svoje politično vodstvo, svoje (klerikalne) poslance in na svojo imenitno deputacijo. Boljšega uspeha si nismo mogli želeti. Bodite uverjeni, gospodje iz deputacije, da se narod kar zvija od radosti nad Vami in Vašimi uspehi. Mi se bomo še vrnili k stvari. Za danes samo toliko! «Novine> so res odkritosrčne in povedo stvari, ki jih ne bi smele, za kar so nekateri člani deputacije tudi hudi nanje. Vsekakor na. živela nrekmurska deputacija 1
NEGOVANJE UST.
Mnogo ljudi je, ki jim prihaja iz ust smrdljiva! sapa. Tega morda sami večkrat niti ne vedo, tem neprijetneje pa občutijo to drugi, ki prihajajo 71, njimi v bližjo dotiko.
Slaba, smrdljiva sapa je vedno znak kake bolezni, bodisi v zobeh, ustih, grlu ali pa želodcu« Kdor ima gnijoče zobe. najbolje napravi, če se čimprej zateče k zobozdravniku. Sicer naj si pa vsaj zobe pridno čisti in usta izpira. Zobna krta-j čica in dobra zobna pasta so prvi pripomoček proti smrdljivi sapi.
Če prihaja smrad kako drugače iz ust, je treba usta izpirati. V lekarnah in drogerijah imajo! vsakovrstne ustne vode, ki zelo pomagajo in ki tudi niso drage. Kot domače sredstvo pa je priporočljiva vinska rutica, kuhana na belem vinu« Grgraj jo na tešče in zvečer, preden ležeš spat. Proti slabemu duhu iz želodca si pomagaš s pe-linovim vinom, ki ga jemlji večkkrat na dan kaH požirek.
Sploh pa je treba vsakomur, tudi tistemu, ld; ne trpi ravno na «hudi sapi», skrbeti za čistočo!' v ustih in zobeh. Redno naj vsakdo očisti zobe vsako jutro in vsak veper. Tako si varuje zdravje in pa dobre zobe. Priporočamo materam,, da navadijo svoje otroke že od mladih nog na zobno krtačico. Zobna krtačica, ta je najuspešnejše orožje proti raznim boleznim.	-'" j
ZALIVANJE SOBNIH RASTLIN. *
Pravilno zalivanje igra pri sobnih rastlinaU veliko vlogo. Marsikaka cvetlica v lončku hiral, ali pa celo pogine, Če je nismo prav zalivali.! Važno je ne le, kolikokrat zalivajmo, ampak tudi, kako in kdaj zalivamo. Vsekakor se je treba tudi držati gotovega reda in ne smemo delati napake* da rastlino enkrat pogosto zalivamo, drugikrat pa preredko, enkrat preveč, drugič pa spet premalo.	• I Zdaj v vročem poletju moramo vsak dan zalivati. Kadar dežuje, je zelo priporočljivo, da po-. ■ staviš rastline tudi ven na dež, da jih opere. Se-j veda smeš izpostaviti rastline le rahlemu dežjuJ ker močna ploha bi ti jih samo sklestila in po-j kvarila. Ako poleti rosa ni preveč mrzla, lahkoj puščamo sobne rastline brez skrbi tudi ponoflr zunai.
Kadar je huda vročina, zalivaj tako, da bo v podstavkih lončkov vedno stala voda. Lončki, ki so zunaj glazirani, niso dobri, ker ne more zrak do korenin. Najbolje uspeva rastlina v navadnih glinastih lončkih, skoz katere lahko prehajajo zrak, vlaga in toplota.
Za kuhinjo
r 1 Krompirjevo vzhajano testo za štruklje. Stresi na desk« pol kilograma moke, 30 dekagramov lolupljenega kuhanega krompirja, eno jajce, poldrugi dekagram mlačnega razmočenega kvasa (germa), pet dekagramov sladkorja, tri deka-grame masti in nekoliko soli. Iz vsega tega naredi testo, ki ga gneti četrt ure. Testo položi na desko, in sicer na prtič, potresen z moko, pokrij ga z tvečjo skledo in ga pusti čez noč na hladnem shajati. Drugi dan testo razvaljaj in ga pomaži s temle nadevom: Mešaj četrt litra kisle smetane, In ko se prične gostiti, dodaj dve jajci in dobro zmešaj. S to zmesjo namaži razvaljano testo, ga potresi z drobno zrezanim pehtranom, potresi pest krušnih drobtin in malo sladkorja. Nato zvij testo, deni ga na pomazano pekačo (pleh) in postavi na toplo za četrt ure, da nekoliko vzide. Štrukelj pomaži z jajcem in ga peci v srednje ivroči pečici tri četrt ure, da lepo porumeni. Štrukelj razreži in postavi toplega ali hladnega na mizo.
f X Amundsena še vedno niso našli. Ekspedi-eije raznih držav so na delu, da bi rešile norveškega učenjaka Amundsena, ki se je ponesrečil pri reševanju Italijanov iz večnega ledu. Zelo težko je verjetno, da je Amundsen še živ. Nobile in njegovi spremljevalci se vračajo zdaj domov. Namesto slave žanje general Nobile s svojim lahkomiselnim polelom na severni tečaj samo pomilovanje in posmeh, v kolikor ga ne spremlja splošno ogorčenje evropske javnosti zaradi smrti učenjaka Malmgreena in skoro gotovo tudi 'Amundsena.
X Ni mu bilo usojeno. Uslužbenec neke dunajske restavracije Jožef Bauer je našel lanskega aprila na mizi kuverto s 4000 lirami. Svojo najdbo je sporočil dvema drugima natakarjema in je denar potem oddal policiji. Ker se v zakonitem roku enega leta ni javil nihče, ki bi denar reklamiral, je policija odločila, da ga dobi Bauer. Proti temu pa sta protestirala oba natakarja, češ, da ju je smatrati istotako za najditelja in da bi morali dobiti vsi trije vsak tretjino vsote. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je pred nekaj dnevi razsodilo, da pripada vseh 4000 lir edino Bauerju. Še preden pa so mu jih izročili, ga je dohitela smrt; pri kopanju je utonil, potem ko je bil že prejel obvestilo, naj pride po denar.
Mojster in učenec.
Mojster je pošiljal vsak dan učenca Janeza v klet po vino ter mu je vsakikrat napravil ^»reko ust črto s kredo, da bi mogel ugotoviti, ali dečko kaj pije.
To je delal mojster dolgo časa. Nekoč pa ni imel krede pri roki, pa je kar tako zamahnil s prstom preko ust učenca, da bi ta vsaj mislil, da je običajna bela črta na njegovih ustih. | Kako pa se je začudil gospodar, ko je prišel ; fant nazaj iz kleti z lepo belo črto od krede na i ustih...
Sir je predstavljal.
Mati: <Za božjo voljo, Jankec, zakaj pa imaš oblekico tako preluknjano na vseh koncih in krajih ?>
Jankec: cVeš, mamica, igrali smo se trgovce s sirom in jaz sem predstavljal bohinjski sir.. .>
Kdo je bil prvi na svetu.
Zdravnik, stavbenik in komunist se prepirajo, kdo izmed njih je bil prvi na svetu, j Zdravnik reče: cMene je Bog potreboval naj-'prej, ko je iz Adamovega rebra ustvaril Evo.» j Gradbenik: <Mene se je Bog še prej posluževal, ko je iz velike zmešnjave ustvaril svet.» | Komunist: <No, in kdo je povzročil zmešnjavo?*
Zeleno mora gledati.
šef: c Vi ste se javili bolni in cel teden niste t bili v uradu, a jaz sem vas videl vsak dan v kavarni igrati biljar.>
Uradnik: <Veste, gospod šef, zdravnik mi je odredil, da moram mnogo počivati in dolgo gledati v zeleno.
Težja izdelava.
Gospa (v prodajalni igračk): «Kaj, 200 dinarjev stane ta punčka? Saj je dražja kakor živa.»
Prodajalec: cNo, je pa tudi izdelava težja.. .>
Katero samsko kmečko d"v,e
vesele, zdrave narave, močno, staro 22 do 32 let, z doto 5000 Din v gotovini ali blagu, želi poročiti vdovca, posestnika v trgu? Prednost imajo vdove v isti starosti, ki imajo gospodinjsko prakso, so brez otrok in so posestnice. — Ponudb«" s sliko na upravo «Domovine» pod «Zvesta in prijazna*. 178
Pozor, zastopniki za srečke na odolačevanje!
Docela nove, največje ugodnosti. Pišite v lastnem interesu pod šifro «Beskonkurenč-na zarada 367—1» na Interreklam, d. d., Zagreb, Marovska ulica 28.	171
Tovarna glasbil, piMftaiv it
barnofllk.
Skladišča:
MEINEL & HEROLD
B. LORCJER, MABIBOK it. 104-A.
Violine od Din 95*—d. Ročne harmoniko od Din 8V—d.
Tamburice od Din 98-—d. Gramofoni od Dia 345'— ZAHTEVAJTE NAS VELIKI KATALOG. KATEttEGA 119 VAM POŠLJEMO BREZPLAČNO.
Do sedaj najcenejša tvrdka v državi t
W
rs
za modroce, najboljša in najcenejša, pri
IA. MastePi, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Listnica uredništva
Dopisnikom! Celo vrsto dopisov smo morali zaradi kršenja tiskovnega zakona odložiti. Prosimo torej ponovno: Ne preveč osebnih napadov, ker je tiskovni zakon izredno strog! — Nekaj dopisov, ki ne zastare, smo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti za prihodnjo številko. : Čatež ob Savi. Se bojimo priobčiti, ker je v j dopisu, ki je za širšo javnost nerazumljiv, lahko kakšna ost proti zakonu.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS

Avto.
f Neki avto se vozi z blazno brzino. Stari gospod Gašper ga od daleč gleda in ko pride avto bližje, začne Gašper namigovati šoferju.
Avto se ustavi in Gašper vpraša šoferja: «Ali Imate kaj časa?>
\ «Da, gospod«, mu odgovori šofer. , «Ce je tako, dragi šofer, mi pa povejte, zakaj !>oteni s tako vražjo brzino dirkate po cesti...»
f	Preklinjevalec.
I Sprevodnik: »Gospod, prosim za vozni listek!* ,< Potnik (išče): »Prekleti hudič, da ga ne mo-fem najti... Tri sto vragov, kam sem ga neki založil? Aha, sakramenski zlodej, tule je... Kmalu bi se ne mogel peljati v Maribor...»
Župnik: «No, če boste tako kleli, boste s tem voznim listkom prjadrali prej v pekel nego v Maribor...»	I
MALI OGLASI
Vajenca za sedlarski obrt
sprejme Josip B i r k, jennenar in sedlar, Krka pri Stični.	i«)
Velik zaslužek
dobe zastopniki v vsakem večjem kraju. Vzorci po 10 Din. — R. C o t i č, Vrhnika.	l™
200 Din nagrade
dobi takoj tisti, ki mi preskrbi v najem mlin na vodno silo. — Ponudbe na mlin Perovo št. 12, pošta Grosuplje.	178
Malo kmetijo
z lepo družinsko hišo in malim sadovnjakom blizu železnice kupim. — Ponudbe na naslov Franjo Sever, poste restante, Sušak.	175
Zastonj dobite avtomobil,
motorno kolo, kolo, šivalni stroj itd. z najmanjšim trudom. 3 Din za odgovor. — Aškerc Anton, trgovec, Sv. Rupert, pošta Sv. Jurij ob juž. žel. 173
Žimnice (modroce) vrhnje In spodnje, otomane. razne divane flmo. afrlk. cvilh in vse potrebščine prodaia najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.
Mlado lice
I
la ki ohranite do visoke starosti, ako «ta za to skrbeli, preduo je lice saoelo veneti. Mladenišlto svežoat je treba varovati, dokler ne min*. Uporabljajte za nego Vašega telesa. Vašega lic«, Vaš h rok in Vaših las: Z. Fallarjevo pravo kavkalko pomado x& zaščito lloa ln koi«. Ta pomada izgladi gube in brazgoiine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Izne-nadilo Vas bo, s kakšno brzino izginj&io solnčue pege, kožne brazde, rdečilo nosa, mozolji, zajedava in drugi vsakovrstni uedoatatki kože.
II.	Fellorjavo modno pomado ca rast laa, ki preprečuie izpadanje lan, prerauo osi ve los t, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke is bujne ter pospe*uie njih rast.
Za poizkus staneta 2 lončiča ene, alt po en lonrič od vsake Eisa pomade s omotom in pošt-umo vred 38 Din.
III.	£ laa-milo zdravja Ia lepoto, ki ni samo parfiuiirano toaletno milo, temveč ima v sebi medicinsko preizkušane, dobro delajoče sestavine, ki • prodirajo v Vašo kožo in vzdržujejo Vašo zunanjost zdravo, lepo. mlado in mladenitko svežo. E.Ilerjeva prava mila zdravja in lepote so:
ELSA lilijino mlečno milo ELSA rumenjakovo milo ELSA glicerinovo milo ELSA- boraksovo milo ELSA katranovo (*ampon) milo ELSA-milo za britje
Poizkusite j h 1 Nikdar ne bost« rabili drugih mili
Za poizkus stane 6 kosov Elsa mila i omotom in poštnino vred 62 Din.
Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar naprej, zakaj pošiljatev po povzetju stane 10 Din več.
Naročila naslovite takole:
EUGEN V. FELLER
BTUBICA DONJ A, Elsatrg 360, Hrvatska

Urejuje Filip O mladič.
Ta Narodno tiskarno F t a n Jes»rio~