GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV « LJUBLJANA* 13. APRILA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 8 Dolžnost in denar Vsak, ki se ukvarja z vzgojo, prevzema veliko odgovornost pred družbo in pred tistim, ki ga vzgaja. Seveda, vzgojnih činite-Ijev je veliko. Med prvimi so starši in poklicni vzgojitelji v šoli, čeprav vzgaja mlado osebnost celotno okolje, v katerem živi. Ni pa dovolj, če se učitelj zadovolji, s tem, da je seznanil učence z vrsto zakonitosti v učnih vedah vn tako oblikoval kot sooblikovalec osebnost, ki dosti zna. Se mnogo teže je izoblikovati osebnost, ki ustreza biti naše družbe. Pedagog bi moral delati z zavestjo, da ne vzgaja samo za dandanašnje, temveč že za jutrišnji čas. In morda je zaradi tega vsak, ki se ukvarja z vzgojo, dolžan družbi nekaj več kot ostali, kajti zgledi so, ki prepričujejo mladino. Ne bi razpredal misli o vlogi učiteljeve osebnosti pri vzgoji, če me ne bi k temu napotil droben dogodek v nekem učiteljskem kolektivu. Zgodilo se je v času, ko gripa he izbira žrtev. V kolektivu, ki Iteje 20 prosvetnih delavcev, a bi Uh za potrebe na zavodu moralo biti najmanj 24, je zbolelo 5 tovarišev. Določeni razredi bi zaradi tega ostali brez pouka, če se nekateri ne bi odločili za nadome-stovanje in s tem, seveda, že za več kot prekomerno obremenitev. Zaradi pomanjkanja učnega kadra že tako opravljajo nadurno delo, ki je resnično skromno plačano in ni v skladu z določili, ki h. pr. v proizvodnji predvidevajo za nadurno delo 50 odstotno dodatno plačilo. Toda neka mlajša tovarišica, ki je pred kratkim kot štipendist končala študij, je odločno dejala: »Ne bom nadome-stovalah Baje ne dovoli, da bi jo kdorkoli izkoriščal, pravne podlage pa ni zato, da bi jo šolski upravitelj lahko prisilil k nadurnemu delu. Njej je bilo vseeno, ti* .bo pouk potekal v redu ali ne. fiolfpica, ki je tik pred upokojitvijo, takega ravnanja sploh ni mogla doumeti. Ves kolektiv je skušal o potrebi z® nadomestova-nje, ki bi bilo le začasno, prepričati mlado kolegico, ki ji je družba za dosego izobrazbe nudila skoraj milijon sredstev, toda °stala je samosvoja. Morda je res, da med vrsticami pravnih paragrafov ni zapi-šdno, da bi mogli nekoga obremeniti z nadurnim delom, če sam v to ne privoli. Toda vsaka'osebnost naj bi poznala še druge vr-ste paragraf, ki ga je v zavesi vtisnila moralno-etična stran Naši učitelji se skoraj na vseh šolah žrtvujejo in poučujejo nadurno, ker imamo zakotne vaške šole, ki so komaj polovično zasedene z učnim kadrom. Če bi se vsi brezobzirno postavili na golo paragrafsko stališče kot tovarišica, bi cela vrsta otrok bila prikrajšana za pouk. Prva leta po vojni so naši tovariši poučevali po ves dan, prežgali obveznost stoodstotno, pa nato niso prejeli niti pare. Tudi danes imamo vrsto tovarišev, ki *a borih 3000 din dodatka pouču-kjo celodnevno, čeprav s tem davljenih nadur ne dobijo pla-CaUih niti v taki višini kot red-116 ure. Nikoli jim ni padlo v Slavo, da bi zaradi tega puščali °troke, ki niso krivi za določene dane pogoje, brez pouka. Jasno je, da se naš družbeni standard dvi- iz leta v leto in se s tem boljšajo delovni pogoji, vendar pa še nismo tako daleč, da bi državlja-£°m ne buo več potrebno često-ffat še zagrabiti čezmerno za de-l°- In če ne bi bilo take zavesti b naših ljudeh, kam bi bili prišli v dneh, ko so vsi morali žrtvovati svoje sile, da smo se postaji na lastne jwge. Popolnoma pravilno je, da se Prosvetni delavci bijemo za pra-ki nam pripadajo, toda naša dolžnost je tudi, da ne bi videli tajno zahtev, temveč tudi dolžno-st* do otrok in do družbe. Večina Prosvetnih delavcev dela s požrtvovalnim delovnim idealizmom, Pri čemer se odrekajo marsičemu, J1 to jim otroci mnogo prej kot denar. Koliko jih je, ki žive v Prav neprimernih stanovanjih, pa delajo. V navedenem primeru pa trria tovarišica, ki ji je družba dala lepa sredstva, tudi najugodnejše stanovanjske in druge po-P°je, pa Vendar ni zmogla naj-dtriovnejše zavesti v človeku kot družbenem bitju, zavesti tovari-tva in odgovornosti do otrok. M Ob tem sem moral razmišljati, ž^drda je tovarišica nekje imela 'Prav. Izkoriščanja človeka ne mo-in ne sme biti. Res je, da S SEJE PREDSEDSTVA CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Sindikalne organizacije morajo posvetiti več pozornosti družbenemu upravljanju v šolstvu 19. marca je bila v Beogradu seja predsedstva Centralnega odbora Sindikata prosvetnih, ,in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Seja je pomembna zategadelj, ker so predstavniki iz vseh naših republik dali poskuse analiz družbenega upravljanja v našem šolstvu. Predsednik CO tov. Milan reševanje. Neki šolski odbori ne stva osvetlila v najpravilnejši in kažejo dovolj zanimanja za raz- najpopolnejši luči. vijanje takih oblik šolskega de- Posvetovanje v Beogradu je. la, kot so šolske zadruge, svobod- bilo . zaključeno z ugotovitvijo, ne aktivnosti; ne nudijo pomoči da so doslej prav sindikalne or-in se ne zanimajo za delo dija- ganizacije pokazale za ta vpraša-ških skupnosti in za druge dija- nja premalo zanimanja in bo po- plačevanje oziroma nagrajevanje prosvetnih delavcev še zmeraj ni skladno z nagrajevanjem v proizvodnji, posebno za nadurno delo ne. Toda danes še ne živimo v tako rožnatih pogojih, da bi lahko od družbe zahtevali že vse, kar potrebujemo. Se potrebujemo ljudi, ki se znajo odreči marsikateri ugodnosti v korist tovarištva in skupnosti. Slabo družbi, kjer bi zgolj denar bil tista gonilna sila, ki bi vodila dejavnost. Občutek dolžnosti in pripadnosti k Predsednik CO tov. Milan od materialne osnove do vzgoj- organizacije, ki lahko mnogo trebna v bodoče z njihove strani skupnosti so mnogo močnejše po- Mirkovič je v uvodnih besedah n ih in kadrovskih vprašanj. pripomorejo za povezavo šole s večja pozornost stavke v življenju kot denar, če- dejal, da se iz analiz, ki so jih Omenjene analize pa govore sredmo ter neposrednemu vplivu ' prav so sredstva za življenje ne- bili izvedli republiški odbori, da'7 tudi o tem, da imamo v delu or- so,cialističnih sil na šolo in na ' obhodno potrebna. Ob tem nam ugotoviti predvsem to, da so se ganov družbenega upravljanja v 0 »*»*».*">* STJgS strokovni pomoči direktorja Pr - sto,rili za t da se cel(>tna morskih prireditev a Tiča upri- javnost obme k -oli jn šola k zorih 4. dejanje in odlomke iz 3. ■ ■. d i : vprašanja šol- in 5. dejanja Cankarjevih »Hlap- ]aV710Stl’ aa 01 se vPrasanJa 801 cev«. Po prireditvi so bili roditelj- Še vedno: nedovoljno poznavanje splošne družbene problematike Na nedavni seji predsedstva Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev so določili dan 21. maja 1960 za plenarno sejo Republiškega odbora. Na dnevnem redu bo med drugirti poročilo o delu Republiškega odbora, problematika strokovnega izobraževanja, delovni program RO, dalje razprava o delovni obveznosti prosvetnih delavcev, o honoriranju nadur in plačevanju prosvetnih delavcev po delu. Na seji so ugotovili, da so pri vseh okrajnih sindikalnih svetih zdaj osnovane komisije prosvetnih in znanstvenih delavcev—razen v Kranju. V interesu prosvetnih delavcev kranjskega okraja je, da tako komisijo čimprej formirajo. Na prihodnjem plenumu bo treba dati poudarka splošnemu izobraževanju prosvetnih delavcev. Ponekod se za prosvetne delavce pripravljajo politične šole, drugje obravnavajo študijske probleme na sindikalnih sestankih, zlasti na podeželju pa je občutiti pri prosvetnih delavcih pomanjkljivo poznavanje splošne problematike našega družbenega razvoja in življenja. Strokovni aktivi še vedno obravnavajo teme preveč ozko, le »strokovno«. Naloga sindikata je, da svoje članstvo splošno družbeno izobražuje in vzgaja. Koordinirati bo treba delo strokovnih aktivov, ideološki študij in splošno družbeno-ekonom.sko izobraževanje. Sindikalne podružnice bi morale biti tiste, ki bi vnašale v programe tega dela obraimavoin študij splošnih vprašanj, kot so novi stanovanjski ukrepi, gospodarstvo občine, njen družbeni plan, zadružništvo itd. I. redna letna skupščina njej, tako učitelj prinaša v življe- letošnji program za ta svoj praz- na sestankih prisotni tudi dijaki, I J ifhMi 1« "‘"Dopoldne « Ma M.urna^pri- £ Z SlnSl.rS” JUgOSIOVailSkega ZOI 11260)3 za poklicno usmerjanje sekcije za LRS Tudi na področju izbire pokli- no usmerjanje. Sekcija za Ljud-in usmerjanja mladine v po- sko republiko Slovenijo ima nad 7.7. -----ln zanimivo, z. zanimanjem so si Ker mora danes učitelj biti na reditev v gledališču, posvečena stargj 0giedaii tudi razstavo 11- vasi najnaprednejši in najrevolu- predvsem starsem, ki so bih po- kovne vzgoje in razstavo tehnič- cionarnejši delavec je simbolni vabljeni v Koper, in gostom ter a ka Za številne dijake ki pomen prvega pomladnega dne, predstavnikom Namen je bil da so doma daleč ^ K je bU ta ki je izbran za praznik šole, tesno bi na njej prišle do izraza vse de- dan tudi ijetno družinsko sre- povezan z vlogo učitelja v socia- javnosti tako dramska skupina, čanj ki se je zakljueilo na skup- listični družbi. mešani in zenski pevski zbor sol- nem družab^em večeru. rr y-.i: mnra -rntn riiiak drihiti ski orkester z zborom, kvartet in^ - - rcoT vcega ootrebnega še recitatorji. Posebno pozornost Ta Pestra revija kulturno-pro- kiice zapuščamo stihijo. Tudi to, 100 članov. 6. marca je imela svo- ETm hn _ ®daial VSe živ- zaslužijo glasbene točke, zlasti če svetnega in tehnično-vzgoj nega za bodočnost in srečo novih ro- jo prvo redno letno skupščino v znanja, ki ga b 3 teoretična pomislimo, da je do letos deloval i?6,13 le ne le Potrdilo tega, da je dov ter celotne družbe pomemb- Ljubljani. Vsi, zlasti pa starši, Ijenje. N e aa j samo ženski pevski zbor, ker je ®ola tesno povezana z življenjem, no področje proučujemo v. naših učitelji in Vzgojitelji, strokovni vzgoja se vse Dl 3 P bdo moških glasov premalo. Sele marveč tudi dokaz velike pozrt- pogojih znanstveno in ga nato učitelji in profesorji naj bi bili pred nekaj meseci ustanovljena vovalnosti dijakov in profesor- čimbolj obvladujemo v praksi, z delom Združenja za poklicno mešani zbor in orkester sta po skega zbora, ki v težkih okoliša- Navedeno delovno področje, ki je usmerjanje, zlasti pa z delom zaslugi prizadevnega in vztrajne- na^ (prostori, učila) neomajno v teoriji in praksi že obsežno iz- Sekcije za Slovenijo, dovolj se- ga delovanja prof. M. Hasla na- vztrajajo v borbi za lepši jutri. delano, je osnovna naloga Jugo- znanjeni. Poznavanje dela Zdru-stopila in požela največ prizna- J. H. slovanskega združenja za poklic- ženja omogoča vsem navedenim uspešnejše delo pri reševanju nalog poklicne usmeritve in pro-svetljevanja. Poročilp o dvoletnem delu Sekcije za LR Slovenijo je podal njen predsednik prof. Albin Pod-javoršek. Uspešno je družil tekom vse delovne dobe v enoten tok delavnosti članstvo ter pomoč in sodelovanje Uprave za posredovanje dela LRS, Zavoda za proučevanje dela in varnosti pri delu v Ljubljani ter Psihološkega instituta univerze v Ljubljani. Članstvo je aktivno predvsem v naslednjih okrajnih poklicnih svetovalnicah; v Celju, Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in v Novem mestu, kot tudi V naslednjih občinskih poklicnih svetovalnicah: na Jesenicah, v Kočevju, Ptuju, Tržiču, Škofji Loki, Trbovljah in (Nadaljevanje na 6. strani) Nagrade učencem Za najboljše dopise ob 40-let-nlcl KPJ In SKOJ na osnovi razpisa Sveta za šolstvo LRS z ■ dne 20. februarja 1959. so podelili nagrade takole: Sekretariat Zveznega IS za prosveto in kulturo kolektivno nagrado v znesku 50.000 din učencem osnovne šole Maribor in 30.000 din učencem gimnazije Ravne na Koroškem; Svet za šolstvo LRS: dve nagradi po 15.000 din dijakom gimnazije Nova Gorica in Idrija, dve nagradi po 10.000 din dijakom IV. gimnazije In Ekonomski srednji šoli v Ljubljani, nagrado 7000 din osnovni šoli Maribor- Center, dve nagradi po 5000 din osnovni šoli »Prežihov Voranc« v Ljubljani in osnovni šoli Sevnica. Poleg tega so tudi okrajni ljudski odbori nagradili najboljše prispevke učencev na svojih šolah. Šolski orkester in ženski zbor sta ob prazniku koprskega učiteljišča pod vodstvom M. Hasla izvajala tri otroške skladbe Ivana Sčeka, profesorja na Glasbeni šoli v Kopru: Moja ura, Ledene rože in Polžkov konec DIAFILMI V OSNOVNI ŠOLI V Prosvetnem delavcu je Za- Pred kratkim smo gledali dia-vod za šolski in poučni film ob- film ,Deklica z junaškim srcem1, javil seznam novih diafilmov s Tekst je dobro podprl slike in kratko vsebino. učenci so dosti bolje doživeli in Ti diafilmi so v coloru, oprem- občutili junaštvo deklice. Nikoli ijeni s tekstom in nekateri celo jim samo z besedo ne bi mogli ozvočeni s pomočjo magnetofon- tako tega prikazati, skega traku. Ne morem pozabiti, kako sta Pred kratkim sem obravnavala vo berila, ki smo ga prej obrav- v III. razredu berilo Gospod in hruška s pomočjo diafilma. Saj poznate to vedro pisanje Frana Milčinskega? Gospod prede čas. Po kosilu si Zaželi hrušk. Pokliče medveda, lovca, palico... Na videz lahka vsebina berila, pa navali. Pri ogledu filma so otroci sproti obnavljali bistvo vsebine in tako nekatere težje slike ponavljali. Tudi nekateri pojmi in predstave so bile bolje pojasnjene s sliko v primeru ,Gospod*. Današnji otrok'si težko predstavlja lenega in rejenega ,gospo- Nimam namena ponovno na- čustveno in vsestransko pritegnila vendar si je precej težko zapom-^^^. vajati oziroma naštevati teh dia- otroke diafilma Liščki in Povest niti vse sorodne in ponavljajočega'. Želela bi še več podobnih filmov, ki so naprodaj pri Zavo- o pametni in trmasti muli. Otrok se dogodke. Če je obravnava be- diafilmov ali risank, seveda pred-du, ampak spregovoriti nekaj be- ne moti statičnost ali počasno rila samo besedna, je premalo, vsem iz naših čitank, ki so zelo sed o njihovi uporabi. premikanje slik. Nasprotno, ob Ilustracije? Nemogoče^ Film? Da! malo uporabne za povezavo z Pouk je resnično nazoren, pri- tej ali oni sliki se dalj časa za- Slika se vrsti za sliko. Pokaže se ostalimi predmeti, zlasti s spo-jeten in sodoben, če se poslužu- držimo in otroke opozorimo na to slika gospoda pri kosilu. Ob njej znavanjem prirode in družbe.« jemo tega učinkovitega sredstva, ali ono zanimivost, značilnost. Če lahko govorimo, kakšen je ta go- Pri pouku imajo prednost Po naših šolah je vse preveč beseda teče, če je neki dogodek spod. Vpletemo vzgojni moment, dobri diafilmi s primemo tema- stmjena celota, je počasno pre- Gospod pokliče medveda. Ta tiko. Dobrodošli in življenjski so mikanje naravno. Bolj življenjsko stopi strumno predenj. Zakaj je verbalizma, premalo ponazoril. Večkrat slišimo tarnanje, da ni učnih slik, ni modelov, ni tega, ni onega... Ne znam ali ne utegnem risati slik ali aplikacij za flanelograf, kar do neke mere tudi poživlja pouk. Ne smemo pozabiti dejstva, da je večina naših otrok vizualnega tipa; to je razumljivo. Otroci nimajo še bogatih pojmovnih predstav, nimajo izkustev, na katerih bi učitelj lahko gradil, se opiral na njihove izkušnje in jim samo s pomočjo besede pojasnjeval nekatere pojme. Če opazujemo otroke pri radijskih urah, kaj ugotovimo? Da mnogokrat ne sledijo ves čas oddaje s popolno pozornostjo. Zakaj? Ker so slušne predstave premalo. To ne bi mogla trditi za vse oddaje. Omejujem se le na srednjo stopnjo in posebno še na tiste radijske ure,' ki imajo predavateljski ton. (Primer: trdi oklep). S pogosto menjavo glasov in z lahko, »-otipljivo« vsebino dosežemo večji učinek. Verjamem, da ne bo več daleč čas, ko nam bo televizor posredoval program. Pri tako hitrem vsestranskem tempu razvoja tehnike lahko pri- tudi drugi filmi, bodisi zvočni ali nemi. Tako kot z drugimi učnimi sredstvi bi tudi s filmom in dia-filmom večkrat menjavali tehniko predvajanja. Vsak učitelj bi moral biti operater, moral bi Znati uporabljati projektor, ker to res ni tako zahtevno. Le malo posluha za tehniko, pa bo šlo! Se o eni stvari bom spregovorila. Če smo se odločili, da bomo vključevali v pouk tudi diafilme in filme, potem naj bodo ti skrbno pripravljeni, naj bodo likovno dovršeni. Otrok nima smisla za trdo sliko, v temnih barvah. Želi si mehkega upodabljanja v svetlih barvah. Če mu z lepo besedo in glasom plemenitimo srce, zakaj ga ne bi plemenitili tudi z lepo, realistično sliko? V likovnem pogledu morajo biti risani diafilmi preciznejši in bliže življenju, to se pravi, slike naj bodo stvarne, da ne vzbude v žalostnem prizoru splošnega smeha. Vendar smo lahko zadovoljni, da se je vzdramila tudi slovenska je, če so poleg teksta še razni imel gospod medveda? Ali zato, proizvodnja diafilmov. Želimo, da zvočni efekti, n. pr. streljanje, žu- da bi mu otresal hruške? Zato bi čimprej zlezla iz povojev in borenje potoka, prepevanje ptic prav gotovo ne! Neposlušnost začela smelo ustvarjati nove učne in primerna glasba. Neverjetno, medveda, lovca, palice... in za- pripomočke, ki bodo obogatili, RAZPIS IZ diafilma »»Delo« čakujemo, da bomo v kratkem v kako glasba oživlja slike in pri- ključni prizor — hiša v ognju in ponazarjali in nam učiteljem laj- šoli zasukali gumb televizorja! čara neko čustveno razpoloženje, vše hruške pomandrane. Ni moj namen, razpravljati Porečete, vse lepo, poleg diapro- Vse podrobnosti so prikazane, niti o radijskih niti o televizijskih jektorja, po možnosti z dnevno Vsak prizor je jasen. Gradi se na urah. To je poglavje zase, o ka- svetlobo, še magnetofon! Dobro terem bi bilo tudi potrebno spre- in koristno je, če je šola oprem-govoriti. Pomudimo se tokrat Ijena tudi s temi aparati, sicer je malo pri uporabi diafilmov v zastarela šola, šola, ki' ne gre z osnovni šoli. Čeprav so v bistvu duhom časa... to statične slike, so pri pouku šali pouk. dragocene. Statičnost slike oživlja učiteljeva beseda ali pa zvočni zapis na magnetofonskem traku. * Kaj pravi o uporabi diafilma dognanih slikah. Če je potrebno (tu imam v mislih aparat z dnevno svetlobo), sliko ustavimo, nejasne besede napišemo na tablo, da je poleg stvarne še psihološka, etična in besedna razlaga. Ko se zvrstijo vse slike, ura z diafilmom še ni zaključena. Sledi ureditev vtisov, ■ pogovor in povzetek. Ali naj otroci obnavljajo Vida Blažko, osnovna šola Ledina Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljana in Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1960« razpisujeta s sodelovanjem Sveta za šolstvo Ljudske republike Slovenije pisanje šolskih nalog v času priprav partizanskega pohoda do 8. maja 1960 z vsebino iz ilegalnega dela v Ljubljani 1941—1945 Za pomoč naj bi bile naslednje okvirne teme: 1. Prispevek Ljubljane v Narodnoosvobodilni borbi od 1941 do 1945. 2. Delo Osvobodilne fronte v Ljubljani 1941—1945. 3. Akcije pionirjev, mladincev in SKOJ v Ljubljani 1941 do 1945. * 4. Razvoj Ljubljane v povojnih letih. 3. Razvoj domačega kraja v povojni graditvi. Naloge pišejo vse srednje, strokovne in vajenske šole v Sloveniji. Šolska vodstva komisijsko ocenijo izbrane naloge in 3 do 5 najboljših pošljejo pristojnemu okrajnemu svetu za šolstvo. Okrajni svet za šolstvo sestavi svojo komisijo, ki bo izmed vseh poslanih nalog izbrala 2 do 3 najbolj, ustrezne in kvalitetne ter jih najkasneje do 10. maja 1960 poslala Svetu za šolstvo LRS. Komisijo pri Svetu za šolstvo LRS sestavljajo: Stane Mihelič, inšpektor, Zvonimir Škandali, inšpektor, Franc Vrbovšek, sekretar Okrajnega odbora ZB NOV Ljubljana, Mirko Luštek, član propagandne komisije Odbora za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Naloge, ki jih bodo okrajni sveti za šolstvo poslali Svetu za šolstvo LRS, bo nagradil Odbor za partizanski pohod s knjižnimi nagradami. Razdelitev nagrad bo na praznik Dneva mladosti na slavnostni akademiji 25. maja 1960 v Ljubljani. Odbor za partizanski pohod bo povabil vse nagrajence v Ljubljano, in jim slovesno izročil nagrade. Okrajni svet za šolstvo za vzpodbudo nagrade še 5 naslednjih najboljših nalog. Nagrade za te naloge jim bo dal na razpolago Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, nagrade pa izročijo okrajni sveti za šolstvo. Da bi zajeli čim širši krog mladine, ki bi sodeloval pri pisanju pomembnih nalog, se razpis lahko organizira tudi v 8. razredu osnovnih šol. Po zaključku komisij in nagraditvi najboljših nalog naj šolska vodstva dostavijo vse ostale pismene naloge okrajnim svetom za šolstvo, ti pa jih s pripombami in priporočili pošljejo na naslov: Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, propagandna komisija, Ljubljana, Resljeva cesta 9, soba št. 4. »Popravimo krivico« V 5. številki našega lista smo ustno* po vtisih iž™fiima ~ali~ s po- osnovne šole (6., 7., in 8. razred), • ■ -V • t . J_____• »f _ ___ « ~ vrl 4 n _ .r-VAVM! V+lrl * rr n Ir f~\ _ Seja Sveta za šolstvo LRS Na seji Sveta za šolstvo LRS, prosvetnih delavcev, ki so korist- temelji socialistične ki je bila 6. aprila, so sprejeli na v vserepubliškem merilu. spodarskl, tehnični učne načrte za višje razrede morale, go-in glasbeni V zvezi z novimi učnimi na- pouk. Poglavitni poudarek pouka črti so se člani Sveta zlasti po- na osnovnih šolah naj bi bil bolj za so n. pr. problematike v komuni. - - objavili dopis tovariša Otona nredvaiania’ razpravljali so o osnutku zako- mudili pri dejstvu, da nimamo kot doslej rta odkrivanju in ob- tovarišica Joža Cvetko, učiteljica gunco Popravimo krivico. Kot So L oba S ^ Prosvetncpedagoški službi, dovolj primernih učbenikov zaravnavanju družbenoekonomske 2. razreda? 0(Jziu n(J ta (lanek je uredništvo diafilm, ga zavrtimo še enkrat! odobrili načrt letošnjega dela Za- nekatere predmete, kot »Za posredovanje kakršnekoli Usta prejeio večje števii0 pisem> To pot bi 0b vsaki sliki govoril voda za proučevanje in izobraze- vsebine ob filmu je potrebna y sg vetni delavci za. otrok. Če ne gre, mu pomagamo vanje odrashh ter učni načrt in dobra učiteljeva priprava. Znani enako kot tovariš Zu- s pomočjo vprašanj. Besedni za- predmetnik elektrotehniškega od- mu morajo biti posnetki na tra- Z hi ,e iim vJvravUa ^ad se bo sprostil. Slednjič lahko delka za odrasle ku kakor tudi vsebina sama. nec - zato, da bi se jim popravila eden jzmed učencev tudi pove ce- Ko so govorih o kandidatin Pri predvajanju filma mora krivica, ki ^JVarF^JuaoslaviU loto berila» brez Ponovnega pred- za letošnje Žagarjeve nagrade, so učiteli snremliati podobo sprošča- režim v stan Jugoslaviji. vajan,a ugotovili, da je izbor preozek, imeli pred nekaj dnevi ustanovno z govorom. S^sliko dosežemo Uredništvo Obravnavala sem to berilo ker ie med predlaganimi prema- ni občni zbor pionirske zadruge, pri učencih jasnejše predstave, z vsa plsma tn prlt0Z}1 brez diafilma, seveda ne pri istih > pedagoških delavcev iz vajen- Poleg 117 navzočih pionirjev ter govorom pa vzbujamo čustveno vprašajem izr^ prosvetnih otrocih. Razlika? V nrvem nrime- skih in strokovnih šol ter iz šol celotnega učiteljskega zbora so Pionirska zadruga tudi v Vuzenici Na osnovni šoli v Vuzenici so prizadetost. Želeli bi, da bi Zavod snemal programom dela je navzoče seznanila pionirka Veronika Lo-parič. Pionirska zadruga v Vuzenici ima 38 arov obdelovalne zemlje. in znanstvenih delavcev (komisiji ____________________ . . reševanje. Pripomnimo samo, da je vpra-pojasnjujejo šanje krivic, ki jih je zagrešil ne moremo stari politični režim, precej širše zelen di, aa m zavou * 2Q materialna vpra£anja) v filme s tako tematiko, ki bi tudi na nižji stopnji podpirala snov po učnem načrtu. Ustvarjali bi naj take filme, ki stvari, katerih si r&sizzssKTtz sisssrssiriKffi * szpzsrsž gem pa so po obravnavi in enkratni ponovitvi skoraj vsi učenci obvladali vsebino. Seveda, ker so si slušno predstavo obogatili z vizualno.« Tovarišica Tatjana Moškon, vedno ogledati na kraju samem, in ne zadeva le prosvetne delav- n. pr. y tovarnah delo po tekočem ce, temveč še vrsto drugih usluž- traku, notranjosti v rudnikih, ob- bencev. Vendar bo potrebno pro- učiteljica 3. razreda pravi: delovanje zemlje z modernimi blem reševati v zveznem merilu. »Film Gospod in hruška mi je stroji... h- služil predvsem za pismeno obno- AU redno plačujete naročnino za »PROSVETOM DELAVCA«? kmetijske zadruge, zastopnik šol- njofSfjJte^e^eTn sf^0 kUhl skega odbora in Društva prijateljev mladine. Občni zbor je odprl in pozdravil načelnik pionirjev Marjan Stanič. Nato je ravnatelj predsednica - ^etaT meStoško postajo. Predstavniki KZ so navdušeno pozdravili ustanovitev PZ, šole govoril o namenu in pomenu veseleč se takega napredka v pionirskih zadrug, ki so poleg Vuzenici, ter jim obljubili vso učenja važen činitelj za usposab- strokovno in materialno pomoč. Ijanje učencev za življenje. S Kogelnik Vilma Telesna vzgoja in šolska reiorma nem in strokovnem časopisju več- posplošiti, kar pa zelo radi dela- telovadbo doma pri motiki in po- den° za 8. razred osnovne sole sa- EIKBHs zfvss So. Ka? * temu krivo in čemu posebno v manjših krajih, na- ril in Jim raaloSil, sem . temi ip tako*? vadno zelo težek položaj. Pred istimi dekleti poldrugo leto ka- morimo za povečanje ur teiesne ^ssar-ssf st sssrr&sssgras »vststfirstK ■r£Esb&vo?s --s* v sLm jmt« ifrniSm UudSti smatrali sa učitelja, nadalje v pi- so danes ali pa se bodo Jutri sna- eaks- K,<»» » J= *» ™U1, me res nizma, niti ne mislim poudarjat sploh n. .mel svojega me_ šli v takšnem položaju, da z dobro zanima? Trdno sem tudi prepri- vzgojnega vph . 7drav sta, skratka na vsakem koraku voljo lahko premagajo tudi takš- čan, da imajo zato svoje argu- ne pomena telesne vzgoje z zdrav- ^ ^ daU vedetij da .e manj vre_ ne težava men e. Vem pa da ta človek ni ^SnilTdnSa katerega hnJ- den od njih. Tako daleč smo V veliko veselje nekaterih nlkon1> Pou„čeval telovadbe, poseben Ho telTsne vTeoie staršf učTte- danes sicer že prišli, da se tako staršev in predvsem telesnovzgoj- ™ uL ji'- U -0Sn°Vne T ° ITdi liudie ki velikih razlik ne dela več, vendar nih delavcev se stanje telesne 0seb”° "a^Je poučujem v tem lj\ nnne načrte ’ še kl!ub temu občutimo dediščino vzgoje pri nas iz leta v leto razredu> to pa zato, ker tukaj ni sestavljajo učne načrte. preteklosti. Jasno pa je tudi, da zboljšuje, saj pravimo, da mora več tiste navadne telesne vzgoje. Pred nedavnim je mariborski telesnovzgojni delavci opravljajo dobiti telesna vzgoja v sociali- igračkanja itd., tukaj telovadba Večer izvedel anketo med star, prav tako Važno vzgojno nalogo stični družbi mesto, ki ji pripada. ze nekoliko meji na pravo sport- vzgojitelji in zdravnikom o športu kot vsi ostali prosVetni delavci in Toda na žalost moramo resnici P°.in te^cvaino izživljanje. Tu-in telesni vzgoji. Od vseh anket da predmet telesne vzgoje po na ljubo priznati, da so to samo je po mojem ta najbolje uspela, svojj vsebini in važnosti enako- fraze. Da pa he bi razburil du- in ž °vek saj nam je mnogokaj povedala, vreden matematiki, prirodopisu in hove, moram takoj pripomniti, da v0®?1!6- poleg tega pa so ankete s tega drugim so fr>aze takrat> kadar gre za šol_ tohko te ovadbe kot Pa drugi Se področja zelo redke. Vse te težave pa se dajo z do- sko telesno vzgojo, kajti šport in ra^edi, ki imajo toliko Naj se ustavim najprej pri bro voljo, s tesno povezavo s star- vrhunska telesna vzgoja imata * c«, imTT TT starših. Čeprav so bili anketirani g; jn pa predvsem s tesnim sode- že tako mesto, ki jima pripada. času v „ j)’ ' starši iz različnih krajev in raz- Jovan jem in razumevanjem s stra- „ . . . , v, • 86 v rf, T T, SaJ£° lgra3°’ ličnih poklicev, se je večina star- nT celotnega učiteljskega zbora + , Vrhunec borbe za izboljšanje hova šolska telovadba pa se tudi šev odločila za to, da je telesna Topolnoma odpraviti, ali pa ivsaj *elesne vzg?ie dosegli na sestoji iz same igre. Kaj pa učenci rnlnri organizem nujno Mm nrvi službeni krai kongresu telesne kulture v Beo- osmega razreda? Po navadi ho- nntihnf Nekaj staršev Ta je še ^ hita Tas ktar prave telSne gradu, kjer je bilo sprejetih ne- dijo-na krožke že zjutraj ob sed-Sftemu taTšnib! S trdijo na! £gQb \™li n bilo žačetfTem kaj zelo dobrih misli in sklepov, mih, pouk imajo do pol druge sprotno, toda ti so v manjšini, in Jral tako rekoč pionirsko delo. toda Kakšne so posledice kon- ure nato pa jih pnsilijo k delu; končno niti ni čudno, saj so ljudje Lahko mi verjamete, da so revo- gre^A . • hil če Š nT TT* pi»0bW p"«v“p?Š SSt hSMekbčrS- *k‘W • S S.neTd č£. tudi Pdločsjo o' bodočnosti telesne burili do skrajnosti v tem pogledu AAAdV,?111 m telesnovzs°3'. 'iim itj? utilf^u.jh^mo^ihnri6 vzgoja pri nas Na koga mislim in zaostale starše. Lahko mi tudi mb objektov. pn treh ubogih urah smo jih pri- zakai Di upam to trditi, bo raz- verjamete, da v začetku ni bilo Moj. kolega, ki je predsednik krajšali. Po mojem mnenju je to vidno, v nadaljevanju moje raz- roditeljskega sestanka, da ne bi nabiralne akcije, se mi je potožil, bila samo birokratska rešitev na nrave bila na tapeti telesna vzgoja. Za- da ga je direktor v eni izmed papirju. Čudi me pa, da se niti p Tri d mačehov- kliniali so se da njihove deklice mariborskih občin vrgel skozi en telesnovzgojni delavec ni ogla- ski pr^met na nlh TsnoSh Te bodo nosile telovadnih hlačk, vrata. Meni samemu se je v neki sil in opozoril na ta nesmisel. Mi zadrugi skoraj isto zgodilo. Mi- vsi smo včasih premalo revolucio-slim, da komentar ni potreben. narni. Mogoče si je to zmislil člo-* vek, ki nikoli ni maral telovadbe? Kdor je pregledal novi učni Mi vsi pa kimamo in si mislimo, mora že tako biti. To pa ni res. Mislim, da se ne bom prekršil proti pravilom, če se borim za to, da bodo naši bodoči rodovi imeli več veselja in vedrine v svoji mladosti, kot pa smo je imeli mi. Končno je to tudi dolžnost nas vseh in otroci samo to tudi čutijo in potrebujejo. Spomnimo se samo izreka enega naših največjih pedagogov prof. Ulage, ko pravi, da nam naj bodo otroci barometer njihovih želj in potreb. Toda mi se na njihove želje ne oziramo, ampak se oziramo na nekaj ljudi, ki drugače niso mogli urediti predmetnika, da so črtali eno uro telovadbe. Ali ne bodo ti ljudje drugo leto črtali telovadbo v sedmem razredu? Se več! Ali ne bodo nekateri ravnatelji samovoljno še bolj črtali telovadbo iz predmetnika? Saj izgovor imajo. Ce ljudje, ki - sestavljajo predmetnik v merilu države, ne polagajo na telesno vzgojo važnosti, zakaj bi jo še oni. Že tako okrnjena telovadba bo še slabša. Jaz pa sem zato, da se uvede 4 ure telovadbe namesto športnih dni, ki se tako po večini ne izvajajo, ali pa je eden, dva. Prof. Ulaga pravi: Naš poklic je molčeč poklic. To ima popolnoma prav. samo nekateri telesno vzgojni delavci so ga razumeli tako. da svojih mnenj ne smejo povedati javno. So pa tukaj še drugi razlogi. Nekateri učitelji telesne vzgoje nimajo dovolj ur, da bi izpolnili svojo učno obveznost, to pa se dogaja predvsem na manjših šolah. Po novem učnem načrtu bo imel še manj ur. Zato pa je treba iskati vzroke drugje. Na srednji šoli za telesno vzgojo smo študirali samo en predmet. Ali bi ne bilo bolje, če bi poleg glavnega predmeta, vzeli še enega? To bi morali misliti predvsem zdaj, ko se ustanavlja v Mariboru Srednja fizkulturna šola. Na kratko bi še spomnil na materialne dotacije za telesno vzgojo na šolah. Te so zelo šibke, ali pa se porabijo v druge namene. Kaj je za eno šolo 3000 din? Lahko si kupi samo eno žogo. Kje pa je ostalo orodje? Vsak učitelj bo nazadnje rekel, če se oni ne brigajo za telesno vzgojo na šolah, zakaj bi se potem jaz. Sploh se za telesno vzgojo v občinah, ne samo za šolsko, temveč tudi za izvenšoisko, premalo skrbi. Vprašanje je — zakaj? Drži tudi, da imajo občinski proračuni še kup važnih izdatkov. Toda enkrat pa mora priti čas tudi za telesno vzgojo. Zato smo odgovorni mi telesnovzgojni delavci. Stopimo enkrat na svoje noge, povejmo ljudem, ki sestavljajo proračune, da se jim bo. ves denar, ki ga bodo dali za telesno vzgojo, čez leta obrestoval. Da bomo imeli po tovarnah toliko manj nesreč, da bo imelo socialno zavarovanje manj izdatkov, ker se bodo pri telovadbi vzgajali krepki in zdravi ljudje, ter da se bo mladina izživljala na zdrav način. Važno je tudi vprašanje telovadnic. Sklep je sicer bil, da se šole brez telovadnic ne smejo graditi. Toda ali se ta sklep izvaja? Sola je v prvem programu, v drugem pa telovadnica, ki bo prišla na vrsto čez nekaj let, ali pa nikoli. Pri svojih zahtevah moramo biti neizprosni, popuščati ne smemo niti za korak. Sicer se pa ne borimo za lastne interese, borimo se za naše bodoče upravljalce, za naše bodoče graditelje socializma. Rajko Kogelnik, Radlje ob Dravi SEDMI KONTINENT Pomanjkljivosti Ob 15-letnici Zavoda za gluho mladino v Portorožu P1*1 geografskem pouku Zelo, zelo malo ljudi pozna ta svet. Ni se lahko ustav- ga, neokrnjenega človeka, člove-Ijati ob njem iz gole radovednosti, samo zato, da si napa- ka, ki nam je v vsem enak, po seš oči in svoja usta. V ta svet moraš priti zelo čist, sicer delu in potrebah? se boš ranil do smrti. Prav tako ne prekipevaj od solz in Tako, da ga naučimo govoriti žalosti, usmiljenja in pomilovanja! in slišati. To ni samo pogumna , * , - • , trditev, to je res. Svet gluhih ali Mnogo let je ze mimo, bilo stali nemogoča oblika človeka, njihova duševnost je nov, ali, je v stari Jugoslaviji, ko nas je Zakaj? Bodisi zaradi nemarnosti kot ga je imenoval slavni angle-sleherno leto obiskala mutasta in ali predsodkov staršev bodisi za- gki surdopedagog, sedmi konti-nema žena. Nihče ni poznal nje- radi podcenjevanja in gluhote ti- nent. Torej ga šele odkrivamo, nega imena, klicali smo jo Muta. stih, ki jim je bila duša gluha. Seveda ni tako tih in brezmejen Vsakokrat smo se otroci razbe- o tem seveda danes ni sledu, ta sVet, kot preradi mislimo o zah, tako strasno je bilo videti Nove prilike in socialistična eti- njem. Ta kontinent se prebuja z in slišati to ženo. Starši pa so jo imeli radi, vsega je dobila, od kosila do denarja. Njeno življenje pa je bilo kljub polni torbi težka in žalostna pot. Od hiše do hiše, iz hleva v hlev. Skrb za ubogo ženo je pripadala vesti mojih staršev in drugim. Ali je bila res za naš vsakdanji svet samo prikazen, ki naj jo osrečijo preprosti darovi, ali pa žena, ki bi imela sposobnosti tudi preživljati se sama! O tem mi je najlepše odgovoril ravnatelj Zavoda za gluho mladino v Portorožu, tovariš Vinko Rupnik. Gluhoto in slepoto je potrebno zdraviti. Kakor zdravimo TBC in druge bolezni, da ne postanejo družbeno zlo, tako je potrebno, da družba vlaga od moralnih do materialnih vrednot čimveč, da bo življenje vredno svojega imena in poslanstva, bružba naj bo mecen, ne posamezniki! Kako bedno je biti odvisen od premožnih posameznikov in se jim nenehno zahvaljevati ter prositi za to, kar lahko danes ali jutri odvzamejo. Problem gluhih je obče ljudski. Investicije v ta namen vrnejo družbi delavca, ki bi bil v nasprotnem primeru breme. Če računamo povprečno življenjsko dobo glušca petdeset let, socialno podporo pa pet milijonov enot, in če ta sredstva namenimo golemu vzdrževanju, smo storili slabo uslugo njemu pa tudi etiki, ka nalaga družbi kot posamezni- vsakim dnem, z vsakim letom, z Posebno še, če ostane v domači ku ne le skrb, marveč tudi smo- vsakim stoletjem bolj in bolj. okolici, med ljudmi, ki nimajo ter. To veliko delo pa pripada Morda niti ne bo tako dolgo, ko sposobnosti, da bi razumeli ali ljudem, o katerih tako malo sli- bo tako obljuden kakor je naš! Pomagali premostiti razlike med Šimo in pišemo, da nas vsekakor Do leta 1880, ko je prevladovala P jim in seboj. V naši preteklosti zadene očitek. ' " ' A kako »ozdravimo-« gluhoto? • !iL Zavod za gluho mladino v Portorožu je polno takih primerov, ko so glušci v svoji sredini zares po- teza tudi v praktičnem pomenu, naj bo edini govor gluhih kret- »Hankina igla« (49. Zv. Čebelice. Prevedeno iz Poljščine. Napisala Janina Poraz in- do 7 let) enako zanimiva, sna. Ilustriral Jerzy Srokowski.) - . Zgodbica je primerna za predšolske skupine, priljubila se bo go Kako vrnemo družbi sposobne- nja, je bilo še vse zakrito v popolno temo. Šele po tem letu se začne z novo nemško šolo uvajati pouk z živim govorom. To pa je edina pot, ki je doslej zaznamovala neprecenljive uspehe, tako v odkrivanju drugih možnosti kot v oblikovanju gluščeve fiziognomije, da nam je postal enakovreden. Razvoj sodobne Pozornost^ ni popustila do konca, surdopedagogike si je tudi tu našel svojstveno pot, ločitev popol- Vsebina je bila vsem otrokom (5 Odlike dela: ^S&JKSSSSV: -PsES v« rtr^vb,^; £»nka jim zdaje po vrsti vse štiri prisrčnost, kar oboje oplaja otrokovo odvisen se od inteligence mdi-k.amine igle. živali pogubijo še te. čustvovanje; vidua. Če ie otrok debilen. i< rt_ «no mucek le najde Hankino iglo, c) vsebina se da lepo dramatizi Cm t2aJnl ne 130 treba k sosedi, kajti rati. vse vloge so privlačne, kar je delu sije strgala krilo. zelo važno. Potrebnih je le nekaj re- v 151 130130 v,zeie knjigo kvizitov, ki samo nakazujejo posa- bodo hitro spoznale vrednost mezno živalino. fKokoška ima rožo vidua. Če je otrok debilen, je možnost uničiti razliko med njim in normalnim nemogoča. V nasprotnem primeru, zlasti pri te n™ bodo hitr° sPoznale vrednost mezno živalico. (Kokoška ima rožo. ostankih sluha na ie to za eotovn gnove otroške slikanice. Ob drobni raeka plavuti, koza roge. muca rep, ostan„Kin slHn „ p } . . .goTO . knjižici, ki daje možnost za številna zajček uhlje); uspešno. Glušce, ki imajo vsaj vibnina. i?,ho,3išča. bodo lahko raz- d) vzgojno jedro - pozornost in do dvajset decibelov ali več »T^p^gU^&r^o * -t?n*ov Sluha se usposobi sli- fustva, kajti slike so čudovito lepe, je podano nevsiljh r’’" ------ 111 še moralna, če bodo izluščile e\ vzsolitelilca nevsiljivo; —- ..._________________ ______ic.ne vzgojno jedro, ki ga zgodba ima. Poglejmo, ako smo slikanico in poimenovanju. Zgodbica nam namreč njeno vsebino približale otrokom v tudi pove. da se je ob enakem opisu našem vrtcu. šivanke vzbudila vsaki živalic! dru- Metodlčnl postopek je bil kaj gačna predstava, porojena pač Iz nje-preprost. Dovolj je bilo, da sem novo nih lastnih izkušenj (deževnik, kore-knjigo vzela v roke In se vsedla. Ze ninica, travna bilka, smrekova Iglica), cem slišala: »Tovarišica bo brala!« Zgodbo smo obnavljali najprej kmalu je v krogu obsedela vsa moja tako. da so otroci »brali« - pripove-“kupina. Za tak način sem se lahko dovali s knjigo v roki (kadar so slike pniočila, ker poznam čustveno za- tako dognane, flanelogram ni potre-jžetost otrok do knjige, saj jo na- ben). Potem so otroci pripovedovali ________________ __ šati in govoriti. Pri tem se seve- e) vzgojiteijlča lahko ob vsebini da koristijo sodobni pripomočki ra?vlia JMtentagrt prt opazovanju in kot so sjugni aparati in drugo. Čim smo usposobili sluh do mere, da zaznava tudi brez aparata frekvence konzonantov in vokalov, ga varujemo pred tem, ker bi se vdal navadi. So pa tudi manjši ostanki sluha kot dvajset decibelov, taki primeri pa se v glavnem poslužujejo redno slušnih aparatov. Brez njih zaznavajo samo najvišje frekvence. Pri dejansko ali popolnoma gluhih pa je bistrina vizualnih predstav najvažnejša. In če je v ostalem zdrav, če so možganski centri razen slušnega normalni, bo tudi tu uspeh živega govora uspešen. V portoroški gluhonemnici sem imel priliko videti mnogo. Priznam, da sem si ta svet predstavljal docela narobe. Namesto tišine, mrtvega miru, sem padel v pravi pravcati klepet vaških klepetulj. Ta je klical tega, oni onega, samo tišine, tišine ni bilo. Še v nobeni šoli nisem slišal tako prisrčnega smeha, tovarištva in discipline. Imel sem jih priliko spremljati pri jedi, pri pouku in popoldanskem učenju. Tako kulturnega obnašanja pri jedi verjetno ni v dijaških menzah, tako intenzivnega učenja ne po naših internatih. V izvenšol-skem delu pa celo prekašajo ostale šole. To je sicer tudi ena izmed metod, ki se v današnjem času z uspehom uveljavlja. Čimmanj zidov in čimveč stika z ljudmi, da se navadijo oziroma utonejo med ljudmi. S tem se zbriše tista zunanjost, ki jih že na prvi pogled neprijetno loči. Ob tej priliki pa tudi nekaj besed o možu, ki je petnajst let vodil ta zavod. Letos bo poteklo petintrideset let. kar je postal šolmašter. Torej penzijal Od tega dvaintrideset let z gluho mladino 1 Tovariš Vinko Rupnik se je rodil 1904 v Ornem vrhu nad Idrijo. Doma Je bilo malo kruha. Oče bajtar, gozdni delavec in končno kondukter, je imel tudi to »srečo«, da so ga vrgli iz službe. Iz Trsta so romali v Strni-šče. V Ptuju je z odliko končal meščansko šolo in z istim uspehom ljubljansko učiteljišče. Tri leta je služboval v Sodražici, nato pa dvaintrideset let v ljubljanski in portoroški gluhonemnici. Ker je bilo petje njegov »konjiček«, je bil med pionirji znanega učiteljskega zbora Emil Adamič ter namestnik dirigenta Hubadove pevske župe. Po osvoboditvi je vodil deset let zbor Pomorske srednje šole, s pokojnim Srečkom Kumrom pa sta poskusila tudi z učiteljskim pevskim zborom v koprskem okraju. Toda vrnimo se k poklicnemu delu. Rad se spominja trideset nastopov z glušci. Z njimi je naštudiral komedijo in tragedijo ter gostoval po vseh krajih v Sloveniji in tudi v Zagrebu. To bi bilo tudi danes doživetje! O tem je pisalo vse jugoslovansko časopisje. Na zavodu je izdajal šapirografiran Ust za gluhe »Sonček«. Vojna ga je zatekla v Ljubljani. Takoj se je vključil v OF. Deloval je v trojkah, pobiral vojno posojilo in raznašal, propagandni material. Po osvoboditvi je delal v PNOO kot referent za posebno šolstvo, kjer je dobil dolžnost, naj za krajšo dobo na našem obalnem pasu poskusi z gluhonemnico! A kakor vidimo, ni le poskusil, niti za krajšo dobo, ampak Je tu že petnajst let. Tu se je vživel. Toda ne najdemo ga le doma. Je upravnik poUtične šole v Piranu, član revizijske komisije občinskega komiteta ZKJ in drugo. Bil je odlikovan z Redom dela IH. stopnje, z Redom dela za narodne zasluge m. ter ob 30-letnici zbora Emil Adamič z Zlato značko. Pavle Zidar Borba za naraščaj nno razvijam. ^ moja - dan prosvetnih delavcev Pomurja po spominu. Ko smo obvladaU vsebino, smo zgodbo dramatiziraU. Sceno Je predstavljal edini rekvizit Pogosto beremo v časopisih, da nam manjka naraščaja za obrt in industrijo; tudi za šole nizek zaboj, ki je ponazarjal hišni Hrucze etnonif* nam manika mla-prag. Po dramatizaciji smo poskusili stopnje ^ nam manjka ima - ....... • - ■ - - dme. Gimnazije so v tekočem šolskem letu sprejele v pni 400 učencev več kakor še z lutkami, a prvi poskus ni bii tako uspešen kot dramatizacija. To je razumljivo, otrok se osredotoči na gibanje lutke, s tem je pa oviran : . . , , , Prosvetni delavci okraia Mur- govor. Tu že igra veliko vlogo spo- m01. in sicer zato, ker so zmogla Sobota bodo 7 maia ob oriliki Bol3nost delitve P°z°mosU. Po enem Ijivosti naših tehničnih in drugih »: ilODOta DOOO (. maja OD prillKl tednu so otroci na lastno pobudo goi _a sosnodarstvo nremaihne uieva prosvetnih delavcev Po- tudi že z lutkami podali zgodbico 801 za gospodarstvo premajhne, “Pravljanja. Proslava bo v Mur- (pravzaprav jo nekateri kličejo bolj ski Soboti ki er se bo tega dne domače: Anka) in njena zgodba, za-2br=i„ _ J nnn xi-,n,vi7 c;^a;i,živela je kot so že pred njo Blaže in w alo nad 700 elanov Sindikata njeg0v pisani svet, Bikec Ferdinand, Prosvetnih in znanstvenih delav- srečni lev. Muca Copatarica ali Ti-Cev Pomurja, da svečano prosla- sočkratiepa. Viir, -v, . . , . . _,T„ Morda je zanimivo tudi tole: ko jlo obletnico, ki je prinesla svo- se ^ 2,azrl v sipino ljubki ovalni Trdo našim narodom, in oblet- Hankin obrazek, sem vprašala: »Otro-rc°. ki je prinesla našemu de- Ci, vas morda Hanka na koga spo- lavcu X„JJ rvmvinn minja?« Po kratkem opazovanju se ____________________________ ______ UnrnU~MStVarJ-alCU J, txud - P£aVI£° je oglasil šestletni otrok: »Ja, tova- : kamai kak odstotek več Opravljanja in odločanja. To bo rišlca. na Matjažka.« Bila sem pre- mem KomaJ KaK Odstotek več. velika politična manifestacija senečenai otrok je pogodil ilustra- Letos smo zajeli ze blizu 608/o prosvetnega kadra, ki ima pri Je tudi vseh otrok rojstnega letnika, ki vojem delu specifični položaj, saj ela ob meji, dela pa tudi z narodno manjšino v okraju, ki nima Izredne gospodarsko-industrijske ^Zvitosti, a vendar skrbi v polni eri za prosvetne delavce in jim 'dnje iz dneva v dan zboljšuje. prijavijo. V vajenske in industrijske šole ter v šole s praktičnim poukom se je letos vpisalo 1200 učencev manj kakor lani! Da bi to razumeli, moramO pogledati, kateri rojstni letniki so dovršili lani in letos obvezno osemletno šolo. gospodarstvo premajhne, da bi sprejele vse učence, ki se Na šole so se vpisali: 1. gimnazije 2. učiteljišče 3. tehnične in druge šole 4. vajenske in industrijske šole Skupaj Nekaj mladine zajamejo še medicinske in administrativne ter druge manjše šole, ali to po- Vpis v šolskem letu: 1958/59 1959/60 rojstni letnik 1943 1944 Število otrok: 27.500 22.500 Število v % število v % 2012 7,3 2436 10,8 706 2.5 667 2,9 2204 8,0 2819 12,5 8131 29,5 6866 30,5 13053 47,3 % 12.788 56,7% Matjažek Prvi že dolgo naš. Anica List je dovršil obvezno šolanje. Ško- Poleg slavnostnega govora čla-a CK ZKS bo svečanost izpopol-sv k.oncert pevskega zbora pro-i e^iih delavcev »Slavko Osterc« > Maribora, polaganje vencev. *slce razstave, razstava likovnih jtaetnikov Pomurja, družabni del ko t?ncert pevskega zbora »Slav-Osterc« za Mursko Soboto in dkolico. m ® to proslavo se bodo prosvet-dnUM?avci Pomurja najlepše od-li vsem tistim, ki so dali živ- nJa za našo svobodo. B.J. RAZPIS GOSPODINJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER JESENICE razpisuje dve mesti predmetne ali strokovne učiteljice za gospodinjstvo Pogoji: višja ali srednja gospodinjska šola. Prednost imajo kandidatke z nekaj let prakse. — Enosobno stanovanje na razpolago. da, da so naše kmetijsko-gospo-darske šole na podeželju tako redke in ne zajamejo kmečke mladine. Samo kmečka mladina ostane po dovršeni osemletni šolski obveznosti izven rednega šolanja, mestna mladina gre v šole druge stopnje, v obrt in industrijo. V juniju bo dovršil osemletno obvezno šolo rojstni letnik 1945, ki je najšibkejši, saj šteje komaj 19.700 otrok, talko bo jeseni zelo malo učencev za šole druge stopnje in za obrt in industrijo. Vprašanje je, koliko kmečke mladine bomo lahko pritegnili iz tega letnika v šole in v gospodarstvo. Rojstna letnika 1946 in 1947 sta že spet močnejša in štejeta približno 27.500 oziroma 28.000 mladincev. Številčno šibki vojni letniki bodo šli v teh letih skozi šole druge stopnje in potem skozi visoke šole. Ta primanjkljaj se nam bo močno poznal v gospodarstvu. V. C. Izpolnitev vzgojnih in učnih nalog geografskega pouka na vseh vrstah šol je odvisna od realizacije osnovnih principov, na katerih mora sloneti učno-vzgojni proces v socialistični šoli na sploh in geografski pouk še posebej. Ker nimam namena tega vprašanja obdelati v celoti in sistematično, temveč želim le opozoriti na nekatera vprašanja, se omejujem le na naslednje elemente: 1. Kvaliteta vzgoje in učenja je odvisna od tega, ali so učenci pri geografskem pouku aktivni ali pa pasivno sprejemajo znanje. Vprašanje aktivnosti učencev v učno-vzgojnem procesu ni le vprašanje kvalitetnejšega in trajnejšega usvajanja znanja in pridobivanja delovnih navad, temveč je to tudi eminentno vzgojno vprašanje, saj hočemo vzgojiti take člane naše skupnosti, ki bodo aktivno, iniciativno in s čutom odgovornosti prispevali h gradnji socialističnih odnosov in ki bodo znali kritično oceniti svoje delo in pojave okrog sebe. Generacije, ki doraščajo in ki bodo imele take osebne lastnosti, bodo na eni strani delale samozavestno, na drugi strani pa se bodo zavedale, da morejo rešiti svoje naloge le tako, da bodo svoje sposobnosti in marljivost povezovale z delom celotnega kolektiva, ki mu pripadajo. Tak lik našega državljana pa mora vzgajati naša šola in prav v tem je revolucionarna sprememba, ki jo prinaša šolska reforma. Kljub dejstvu, da se ideje naše nove šole ponekod že krepko uresničujejo, moramo vendarle ugotoviti, da so učenci na večini šol pri geografskem pouku še vedno dokaj pasivni. Aktivne učne oblike so še vedno v ozadju. Po večini nastopa učitelj še vedno ex catedra in v svoji razlagi opiše vse geografske pojave in objekte, jih tolmači, ugotavlja njihovo medsebojno povezanost in njih razvoj in to posreduje učencem. Vse, kar jim učitelj na ta način posreduje, učenci več ali manj pasivno sprejemajo in pri ponavljanju reproducirajo. Ali je v takem šolskem življenju kaj mesta za hotenje mladine, da bi samostojno opazovala, proučevala in spoznavala? Ali se more poroditi v srcu mladega človeka tisto lepo zadoščenje, ki ga imaš, ko si nekaj z velikim naporom našel, spoznal in ocenil? Ali se morejo razviti take delovne navade, ki jih mora imeti človek-ustvarjalec? Če podiramo staro šolo, ker ovira novo življenje, moramo to storiti do kraja in dosledno. Vsi geografski učbeniki, kar jih imamo, so zrasli iz starih oblik učno-vzgojnega dela. Tudi ti utesnjujejo učenca in hromijo njegovo aktivnost, njegovo delavnost pa usmerjajo v memorira-nje. Takega učinka pa nimajo le na učenca, temveč tudi na učitelja. Skratka, zelo veliko truda nas še čaka, da bomo dosegli uresničenje spremenjene vloge učenca, učitelja in učbenika v učno-vzgojnem procesu v naši reformirani šoli. Ko bomo sprostili kipečo dejavnost naše mladine v šolah in se bo ta razlila v številnih tokovih takih učnih oblik in metod, ki bodo spodbujale, njeno aktivnost, pa ne smemo pdzabiti, da bo treba te tokove z vsem pedagoškim čutom prav usmerjati in vlogo mladine v učnem in vzgojnem procesu prav oceniti, kajti zagotoviti - moramo, da bo dobila mladina solidno znanje. 2. V našem geografskem pouku se postavlja vprašanje odnosa med poznavanjem določenega števila dejstev in navajanjem k samostojnemu opazovanju, razvijanjem kritičnosti, sposobnosti zaključevanja in posploševanja. Nobenega dvoma ni, da moramo pri geografskem pouku navajati učence k opazovanju geografskih pojavov, kajti brez poznavanja le-teh ne bodo mogli spoznati zvez med njimi in jih razumeti v njihovem medsebojnem součinkovanju. Pri tem se zavedajmo, da mora učitelj izbrati ustrezno število geografskih pojavov in procesov, in sicer predvsem tiste, ki so za izobrazbo in miselni razvoj učencev najpomembnejši. Doslej smo pri geografskem pouku na vseh vrstah šol podajali znatno preveč dejstev, zanemarjali pa smo samostojno opazovanje, povezovanje geografskih pojavov, razvoj geografskega mišljenja, idejnost pouka itd. Skratka, naš geografski pouk je povečini zahajal v fak-ticizem. 3. Geografski pouk na naših šolah je premalo aktualen. V učnem procesu vse premalo spremljamo družbeno-politična, ekonomska in prirodno geografska dogajanja in pojave, ki mladino živo zanimajo in se z njimi se- znanja izven šole v časopisih, revijah, filmu in radiu. Aktualizirati geografski pouk se pravi, povezati učni proces v šoli z interesi, delom in življenjem mladine izven šole. Take povezanosti v našem geografskem pouku manjka, zato je tudi interes učencev za geografijo v šoli manjši, kot bi pričakovali. 4. Pri geografskem pouku posvečamo premalo pozornosti idejnosti. V učencih ne razvijamo sistematično geografskega mišljenja ali bolje rečeno dialektičnega materializma. Geografske pojave prikazujemo pogosto statično in ne v njihovem neprestanem spreminjanju in razvoju. Relief, vodovje, klimo itd. često obravnavamo ločeno; povezanosti med temi procesi je premalo ali pa sploh ni poudarjena. V našem geografskem pouku dobijo učenci premalo znanja o tem, kako živijo ljudske skupnosti, kako si prilagajajo prirodo, kakšna je njihova družbena ureditev in kakšen je njen pomen za razvoj proizvajalnih sil, preoblikovanje prirode ter gospodarski in kulturni razvoj. Učenci tudi premalo zvedo o sodobnih družbenih, političnih in gospodarskih procesih in vlogi naše države v njih. Pogosto obravnavamo geografske pojave objektivistično in zlasti v družbeno-geografskih temah pozabljamo, da moramo učence tudi čustveno orientirati tako, da bodo vzljubili prirodo, da bodo s srcem na strani tistih ljudskih skupnosti, ki se borijo za svobodo, in tistih družbenih razredov, ki se bore proti izkoriščanju in za pravično družbeno ureditev. V geografskem pouku pogrešamo več vzgoje k socialističnemu in-ternacionalizmu. 5. Pri pouku geografije zelo radi pozabljamo na praktično uporabnost pridobljenega znanja. Pri tem mislim predvsem na formiranje materialističnega svetovnega nazora, razvijanje geografskega mišljenja, sposobnost samostojnega opazovanja in sklepanja ter abstraktnega mišljenja pa tudi kartografsko pismenost, uporabo instrumentov in različne delovne navade. Odločna orientacija k praktični uporabi geografskega znanja lahko razbije verbalizem, ki se ga le zelo počasi otresamo. Aktivnost učencev v učno-vzgojnem procesu, resnično utrjevanje snovi namesto golega ponavljanja in preverjanje, ki ne bo upoštevalo le verbalnega znanja, temveč tudi dejstvo, ali zna učenec to znanje praktično uporabiti, nam bodo garancija za sodoben geografski pouk. 6. Geografija je predmet, ki povezuje prirodo in družbo v njunem medsebojnem učinkovanju. Iz tega izhaja zahteva po čim večji nazornosti geografskega pouka. Tu gre ne le za pravilno uporabo kart, modelov, slik, filmov, diafilmov, grafikonov, diagramov, kartogramov, shem itd., temveč tudi za opazovanje pojavov v živi prirodi. Temu namenu pa služijo razni ogledi in ekskurzije, ki pa so na žalost pri nas še premalo številne in velikokrat tudi metodično in vsebinsko nesmotrno pripravljene. Res je sicer, da so šolski proračuni za ekskurzije zelo pičli, glavni vzrok napačnega odnosa do ekskurzij pa je v nerazumevanju mnogih šolskih vodstev, učiteljev drugih predmetov pa tudi komo-diteta nekaterih učiteljev geografije. 7. Kakšen je učinek prostovoljnih dejavnosti učencev na kvantitetno in kvalitetno raven šolskega pouka, nam dokazujejo prirodoslovni krožki na številnih šolah. Ideja reformirane šole je dala pobudo za ustanovitev vrste zemljepisnih krožkov po naših šolah. Vendar je teh krožkov zs sedaj še zelo malo pa tudi oblik« dela so še premalo pestre. Vsekakor bo potrebno analizirati obstoječe stanje prostovoljnih geografskih aktivnosti, zbrati dosedanje izkušnje in dati pobude za razgiban in razvejan razvoj te oblike učno-vzgojnega procesa. 8. Pouk geografije ima na vseh vrstah šol v naši državi izredno pomembno mesto. Svoje naloge pa bo lahko izpolnil le, če bomo imeli dovolj sposobnih učiteljev. Ker povezuje geografski pouk, prirodo in družbo v njunem neprestanem razvoju, je nenehno izpopolnjevanje učiteljev geografije nujno potrebno. To izpopolnjevanje mora postat! sistematično in naj obsega: — izpopolnjevanje v geograf-fiji, politični ekonomiji, ekonomiki, poznavanju aktualnih druž-beno-ekonomskih problemov in mednarodnih odnosov, — geografsko proučevalno delo učiteljev, — pedagoško izpopolnjevanje D. Kompare Pomagajmo Rdečemu križu Uvod v matematično logiko pri varovanju zdravja naše mladine Statistika kaže. da uživa alko- zadružno v predelovalnih centrih ter holne pijače 7.5% slovenskih otrok. Individualno s pomočjo sokovnikov. Alkoholizem v družini vpliva na sla- Vplivati moramo na boljšo preskrbo s bo napredovanje: pri dečkih 10,5 %, sadjem, sadnimi sokovi In ostalimi pri deklicah 8,7 %. sadnimi izdelki. Zaradi alkoholizma staršev trpi 3. Skrbeti za zdravljenje alkoholo-razvoj otrok, v Sloveniji: 9,6 Ot, sa- manov in varstvo njihovih družin, mo v bivšem okraju Ptuj 15%. Novo 4, Delovati za ustanovitev in raz-mesto 13,2 /o itd. širitev obratov družbene prehrane brez V letu 1954 je bilo v LRS povpreč- alkohola in za boljšo prehrano prebi-no storjenih nasilnih dejanj v pija- valstva sploh, nosti 49,5 %, v okraju Novo mesto 72,2% itd. - pionirske zadruge naj goje ja- V zbirki knjižnice SIGMA, ki individualne konstante in predi- Vsebina nam kaže, da je knji-jo izdaja Društvo matematikov kate, spremenljivke in izjavne žica - namenjena predvsem mlaj-in fizikov LRS, sta doslej izšli že funkcije, univerzalne in eksi- šim izobražencem, katerim želi dve zanimivi knjižici, o katerih stenčne izjave, razpravlja o pre- posredovati, kakor pravi avtor v godičje, Skrbijo ža razvoj sadjarstva, sm0 že poročali. Prvo je napisal vajanju izjav v umetni logični je- ,,vnrh, n<,nnVe matematične lo°i-za zdravo uporabo sadja, boljšo Pre- dr_ vida^ in ima nSiS^v Rešeni zik, govori o definicijah in funk- ki N^ije pr^i avto da žili hraza izvajanje tega načrta bo ko- in nerešeni problemi matematike, torjih in za te daje primere iz koii'knr'mnimče eno- detolnoPsLuf2o ^rosvetoTh^delavcI? druga pa je izpod peresa dr. Vad- biologije, iz ravninske geometri- stavno in vendar neoporečno v delovno sKupmo prosvetnin aetavcet naja m nosl naslov Elementarni je in naravnih števil. Posebno za- takQ imenovani logični jezik. in ostalih, ki se zanimajo za boj proti alkoholizmu. V celoti pa bo za uresničenje načrtov programa, zlasti v zvezi z družino, otrokom in mladino, potrebno *■-- Zj 111 UJL VZZVH/ill Aii il IJdVUillVZ , OJ. tv**'. 5. V tem smislu delovati z mladi- sodelovanje čim večjega števila dr- no. zlasti na področju šolstva. žavljanov. Prepričani' smo, da1 bodo Ta točka je pomembna zlasti za prosvetni delavci, ki se vsak dan T« številke nedvomno dokazu- Prosvetne deiavce. Obsega več kon- ^eču ejo s tem problemom, radi pojejo težlno družbenega pojava, kot kretnejših nalog, med njimi sledeče: magpa“ebeJ prosimo vse, kl se zanl. Je alkoholizem v Sloveniji. Največ — na učiteljiščih naj okrajne in ob- maj0 za ta vprašanja, da se prijavi- , -.... — —•• - j0 za sodelovanje v komisijah na na- alkoholizem v pa trpijo pri tem otroci. Proti hudim posledicam lizma se bori Rdeči križ s komisijami za borbo proti lizmu- Take komisije imajo vsi okrajni in občinski odbori RK. Za leto 1963 si je komisija pri CK) RKS začrtala obširen program dela, ki obsega naslednje točke: 1. Utrditi moramo vse komisije, posebno občinske: te naj pritegnejo k delu zlasti prosvetne delavce. I. Razviti Je treba proizvodnjo a, xi Največ činske komisije priredijo za zaključ-alkoho- ne letnike posebne seminarje; svojimi — učenci zaključnih razredov vseh alkoho- ostalih šol naj bi poslušali predava- naslov: Glavni odbor Rdečega križa Slo- kratkim S »^0» £££ teljaTn to nasjoTuvo^vS: podtojf matično logiko (150 str.) Vsebina kaj zanimivih logičnih_ proble- sploh nis^Q imeli obdeianega. Pri nam pokaže, da je knjižica pri mov, kot so nazorna aksiomatika, in dvsem študiranju nas novost m zato si jo oglejmo, formalna, formalizirana in simbo- knjižice je potrebno precej Najprej nam ator v uvodu hzirana aksiomatika m pri tem vztJrajnosti se prebije. pove kaj je predmet logike kak- razčleni njene temeljne probleme, do razumevanja zanimivih šen je njen pomen in zgodovin- kot so n. pr. problem neprotislov- . matematične logike. To-Ski iaz7°]- Plt!f.!OV°rL° da trud bo zelo bogato poplačan. sadnih sokov - tako industrijsko, nja kot: alkoholizem - družbeno zlo, alkoholizem, šport, promet; — o teh temah je treba predavati na taborjenjih in delovnih akcijah; — predavati o vplivu alkohola na razvoj otroka na roditeljskih sestankih, v šolah za starše, tečajih za mladino itd.; - pisati nagradne naloge za najboljše sestavke mladine vseh šol; Venboj’ prot^alkoholizmu18’ Kt>inl£lia zavah izjav, kot so n. pr. nega- ločitve, in končno razpravlja še o N A S I JUBILANTI cija, konjunkcija, disjunkcija, antimonijah v logiki. žVTKfMET m „ implikacija in ekvivalenca, nato JSUaMJaa Ms UsiliZiBsfISC obravnava povezave in pravil-Vsebina in kvaliteta tretje številke nostne metrike, logične ekviva-revije »Otrok in družina« bosta tudi lence, preklopna vezja, konjunk-tokrat vzbudili pozornost. tivne oblike izjav, sestavljene iz- »Drug drugemu bi morali poma- jave in drug0. y nadaljnjem ob- fem'*pri7peVKu ora7toriteeuUš2lnika in ravnava avtor notranjo zgradbo kollsanv^ roditeljev. Pedagoško in Psihološko izjav in pri tem prikaže najprej J58 uro- tudi šolski izredno zanimivo nam prikaza zlasti M. Divjak Vzgojna akcija za kolesarje Kakor je že znano, so pri sekre- pisnimi članki, reportažami in RTV ZjC av-T X ocivic- j. t: Kipeti x io. X. V promet Izvršnega sveta in z lepaki tudi velik krog starejših ------------ '-----J‘---** ’----‘— pri čemer lahko pomaga Jože Zamljen-Drejče ono stopnjo razvoja, ko začne otrok z zahtevnejšim merilom opazovati svojega vzgojitelja doma in v šoli. Kolikor bolj zamotano postane vprašanje avtoritete, ko otrokovo čustvovanje razgibajo spoznanja družbenih in človeških odnosov, toliko več pedagoškega znanja, takta in vzajemne Samopomoč prosvetnih delavcev vabi na redni letni občni zbor ga razumevanja priporoča avtorica v nedeljo, zz. maja y- un v dgomu in ŠOU. * ~h O-o^š^Ange.e Ocepek, Za občni zbor predlaga uprava svoj Sredi marca se je srečal z Abra- Gorjance in pomagal ves čas vojne domu in šoli. Jtamom znani prosvetni in kulturni pri dejavnosti Gorjanskega bataljona Dr. Milica Bregantova je ^ ____ ________ _________ delavec na Dolenjskem, sedaj upra- in pri raznih drugih akcijah; v teh- članek posvetila položaju izvenzakon- tjnevni red: 1. začetek obč- vitelj Vajenske šole v Novem mestu niki je urejeval Radijske novice, dva sitih otrok pri nas. Ali se je življenje nega zbora 2. izvolitev (eventualna) - tovariš Jože Zamljen-Drejče. koledarčka, Dolenjski glas ter vodil teh otrok kaj izpremenilo? S prav- delovne«a predsedstva, zapisnikarja Vemo, da je zelo skromen in da razne mitinge in nastope. Za vso to nega stališča je to vprašanje dobro in dveg overovateljev zapisnika. 3. bo tudi tokrat nejevoljen zaradi teh dejavnost je prejel več pohval, odli- rešeno. Posebne psihološke okoliščine p0rt>dli0 upravnega In nadzornega od- leto predvideli kot prvo akcijo za besed; toda moral nam bo oprostiti, kovanj in Spomenico. takega rojstva pa vendarle vplivajo b delovanju Samopomoči v letu kolesarje, kl bo v dneh od 3. aprila ski odbor za varnost cestnega pro- tudi šolska mladina meta, v katerem so zastopane vse Strokovno pomoč in gradivo za tiste ustanove, ki se najbolj zanimajo to akcijo dobijo vse šole pri organih za cestno-prometno varnostno vzgojo, za notranjo upravo, in sicer pri ko-kot Državni sekretariat za notranje misijah za varnost cestnega prometa, zadeve. Svet za šolstvo LRS, AMZ Na razpolago bo po 10-15 najboljših Slovenije in številne druge organi- inozemskih In domačih zvočnih in zaclje. barvnih filmov o cestnem prometu Pri okrajnih in občinskih tajni- za vzgojo kolesarjev, poleg tega po štvth Sekretariata za notranjo upravo 30-50 diafilmov za episkope in mnogo so se osnovale podobne koordinacij- izvirnih slik kolesarskih nesreč iz ske komisije, v katerih je poleg drugih za promet zainteresiranih ustanov zastopano tudi šolstvo. V okvirnem delovnem načrtu koordinacijskega odbora in komisij za varnost cestnega prometa so za to resničnega življenja. TNZ razpolagajo tudi z naj novejšimi podatki, ki jih šole lahko izkoristijo za predavanja o prometnih nesrečah. — w | — —- — - - — - — — - -—-- i—------ -------j --- *- ----v— »-- - - . IJL/JL ol V/ V cil 1J Ll v KS v* * — — — — - f----- saj je njegovo delo in življenje tako Seveda se pa s koncem vojne ni na življenje izvenzakonskih otrok 19g9 ^ njUnl predlogi, 4. predračun za do 31. maja in je pomembna za šir- __________________Xi X « T~v«_ 1 4 zal ^ Varl 1... .rrr^ Potrči n i G ra n a-\ /-»X r O n 1 a . _^ ^ ° . ' , X „ NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV O PROMETU V LETU 1959 V Sloveniji je bilo registranlh ob koncu leta 1959 okoli 42.000 motornih povezano z našim šolstvom na Do- končalo njegovo delo. Predolgo bi statistike vzdrževanja, napredovanja leta igf.0' 5 razprava o predlogih In So javnost, prav posebno pa za šole. vozil. Računamo, da je v Sloveniji lenjskem. da ne moremo^ mimo nje- Mio vse^ naštevanje, kaj je vse sto- v šalu podatki o tem, kje žive naši razregn|Ca dosedanji upravi, 6. pri- Zato je Svet za šolstvo Izdal pripo- že nad pol milijona koles in da zna govega življenjskega Jubileja. ril na šolskem in kulturno-prosvet- osnovnošolski nezakonski otroci, ka- Iz obrtniške družine v Ljubljani nem področju, saj skoro ni prosvet • žejo nič kaj zadovoljivo sliko. Veči- ga je pot peljala v učiteljsko, ven- ne in kulturne institucije, da ni pri noma naše nezakonske matere niso dar je moral nekaj let čakati na na- njej botroval naš Drejče - od mu- kos težavam, v katerih so se znašle, stavltev, ker je bil pač »dobro« za- -žeja do Studijske knjižnice In vrste Treba bo izboljšati pravno pomoč, pisan pri takratnih oblastnikih. Svojo šol, kot: Ekonomska, učiteljišče itd. najti izkušenih referentov pri skrb- prvo službo Je dobil v Šentjerneju Bil je tudi več let predsednik pro- niških organih- ki hi tem materam na Dolenjskem, kjer je takoj vstopil svetnega sindikata okraja in še pre- pomagali preko prvih težav. Se po- v v pravo življenje učitelja-vzgojitelja den so zaživela po Sloveniji Pedago- sebej bi mogle na tem področju dela upravnem odboru, enega članarin ene- našega rodu. Sodeloval je pri Sokolu ška društva, je v Novem mestu že reševati te probleme ženske In druž-i ^ namegtnjka v nadzornem odboru kot prosvetar, režiser, Igralec, lut- ustanovil pedagoški aktiv, ki je za- bene organizacije. iJn {lar,ov razsodišča. 9. razno, kar, in kot politični delavec med oral prve ledine povojnega napred- zlma Vršea]eva govorl 0 pravilni Razen članov društva vabimo na kmečko mladino v Društvu kmečkih nega šolstva. Seveda pa smo ga na- d otrok obeh spolov. Tu je čas, občni zbor tudi prosvetne delavce ne- š?vu°Vsmo g^ašli^dnjl "Jd ^aXci?| r|r^nem mP^ ^v^ra° ^k^^n ° »^ske^ ‘^ V0^ svetovna vojna je našla Sv. d^zurda^ j^lSa PpriP^ o^nf zC ^nlke* d^* našega Drejčeta pripravljenega, saj ško varstvo, grobove in spomenike - nejrdai samo moških iz poročil namen in d se je takoj vključil v OF in postal za naširn borcem iz NOB. Kot upravnik p0kdcih in da je kos temu delu. Novi Samopomoči, ves šentjernejskl konec sekretar ra- In režiser novomeškega gledališča je in ua je kos temu uei jonskega odbora In mobilizator vse pripomogel, da so naši novomeški mtacio tudiv fužinski te dejavnosti. Italijani so ga sicer igralci-amaterji zaigrali res odhčno vzgojni princip tudi v druzinsKi zaprli in celo postavili pred vojaško In si pridobili vidno mesto republi- ''■‘■seji- ^ _ sodišče v Ljubljani, a so ga morali škega prvaka ter kot druga igralska Zanimivo je revija odgovorila na Izpustiti. Drejče pa je takoj odšel v družina v državi. Se vedno ga več- vprašanje domačih nalog v počitni- krat vidimo na novomeškem odru, škem času. Delo med šolskim letom ' posebno pa še kot dobrega inscena- jo otrokom dovolj naporno in zato torja. uei) učitelj ae obremenjuje svojih Vso svojo ljubezen pa Je posve- učencev v času počitnic. Primerno bi til naši vajensko-delavski mladini v bilo. da se učitelj pomeni z roditelji Novem mestu, saj je upravitelj že o domačih nalogah, kako naj rav-deset let; pripomogel je, da se je najo, da delovne navade učencev ne sloves In vrednost te šole dvignila na bi v tem času utrpele prevelike ško- tožbe In predlogi članov (predlogi se ročilo vsem okrajnim In občinskim voziti kolo skoraj vsak drugi držav-morajo poslati upravi vsaj en dan ljudskim odborom ter šolskim vod- Ijan. Računamo, da je pri nas okoli pred občnim zborom), 7. izprememba stvom, v katerem so navedene na- 14.009 mopedov in nad 50.000 vprežnih čl. 5 odst. 2 društvenih pravil glede loge, kl Jih je treba v tem času voz. določitve starostne dobe za vstop v opraviti v čim tesnejši povezavi s ko- Poleg tega pride v Slovenijo še društvo in glede določil o odstotnem ordinacijskiml komisijami za var- na deset tisoče raznih vozil letno iz zmanjšanju posmrtnine, 8. -volitve: nost cestnega prometa pri organih sosednih republik, v turistični sezoni dveh članov in enega namestnika v notranje uprave. pa še mnoga inozemska vozila. Samo V tem času bodo na vseh šolah lani je prišlo v Slovenijo čez obmej-ustanovili kolesarske tečaje, kjer se ne bloke okoli 310.000 inozemskih mo-bodo učenci podrobneje seznanili s tornih vozil. prometnimi predpisi, pravilno vožnjo Število vozil pri nas raste Iz leta s kolesom In opravljali Izpite za po- v leto, s tem v zvezi tudi promet, sebno značko. Tudi starše bo treba Vzporedno s tem raste tudi število prepričati, da ne puščajo otroka- prometnih nesreč, kl puščajo za se- kolesarja na prometnejše ceste, do- boj veliko zlo. Lani je bilo v Slove- kler sl ni pridobil te značke. Poleg ruji 5325 prometnih nesreč, pri kate-otrok in staršev bo skušala ta ak- rih je bilo 245 oseb smrtno ponesre-clja zajeti s predavanji, filmi, časo- delovanje naše »Prosvetna dokumentacija« Zvezni zavod za proučevanje Šo!- zavidno mesto v okraju in Sloveniji, de. Menim, da bi to vprašanje mogli ih {(n r*msveitni% vnrašanl 1e izdal Zlasti je nova vsebina v Vajenski šoli, prosvetni delavci prav uspešno re-in m prosvetnim vprašanj je j v nrn- žiti na rnrii.tel1sk«*m 5U*tfcmlcu. ekih »U ko smo se preselili v 'nove pro- šlti na roditeljskem sestanku. 1. letošnjo številko biltena »Prosvet- store> prjSia do izraza, ko vajenci v ge posebej nas bo zanimal sesta-na dokumentacija«. Bilten prinaša delavnici in pri samem pouku osva- vek jovlte Podgornikove, v katerem vesti s področja šolstva doma in v j a jo znanje hitreje in z veseljem. j€ zbrala gradivo zelo pomembne tratil reden biiblioffrafeiki preffled Solska skupnost in zadruga skupno problematike stripa. Ta posebna zvrst sveftu, reden bibllograisiki preguea z mladlnsko organizacijo grade nove- večidel dvomljive literature sprva ni novih domačih predagoških knjig itd. ga človeka in pri tej in taki vsebini bila namenjena mlademu bralcu, a Kot dodatek je v 1. štev. objavCjen dela je velika zasluga prav našega se je kljub temu ogrel zanjo. Sko-pregled knjig to člankov s področja - - post likovnega 111 ^raza Poln mladostnega zanosa In bo- stripa more samo osiromašiti miselni do a šolskega psihologa, testov In gabh načrtov za bodočnost našega jn " čustveni svet mladega človeka, šolske orientacije. »Prosvetna doku- mladega delavskega naraščaja stopa zato bomo te vrste literaturo naši mentoedja« izhaja šestkrat letino. Na- Jubilant v novo življenjsko pbdobjej mladini primerno prikazali. Najboljšo ^ želimo mu vsi, kl z njim delamo, in re5itev pa skušajo doseči naši’ dobri rotila: Beograd, Draže Paviovica lo, ^ ga poznamo, veliko uspehov! mladinski Usti s kvalitetno slikanico pošt. fah 246. M. Tratar Vabimo likovne pedagoge ter učitelje, ki se pretežno bavijo z likovnim poukom, na ustanovni občni zbor Društva likovnih pedagogov ki bo 23. aprila ob 9. uri v prostorih Pedagoškega centra, Ljubljana, Poljanska cesta In primernim besedilom. K članku so prispevali svoje mišljenje tudi naši priznani umetniki in ljudje, ki imajo stike z, mladimi bralci. Revija je v tej številki zajela še nešteto problemov z raznih vzgojnih področij. Tu je govora o šolskih kuhinjah, o otroških ustanovah, o iz« birl poklica, o tehnični vzgoji v novi šoli, o praznovanju pomladanskega praznika. Enako skrb posveča vzgojni problematiki yasi na severu republike In izčrpno poda zanimivo sliko o življenju otrok v koprskem okraju. Prosvetni delavci, oglašajte se s svojimi prispevki reviji »Otrok in družina«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/11. Učitelji, profesorji! Za vašo lastno knjižnico, kakor tudi za šolske knjižnice priporočamo najnovejše izdaje s področja pedagoških znanosti: KARL STEKER: O SAVREMENO FORMIRANJE NASTAVE 460 din MILIVOJ PAVLOVIČ: • PROBLEMI STILA 290 din BRANKO MILETIČ: • OSNOVI FONETIKE SRPSKOG JEZIKA 230 din ROBERT VUTVORT: • eksperimentalna psihologija 1550 din KAREL NAPRAVNIK: • SKOLA PEVANJA SA METODSKIM UPUTSTVIMA 540 din KAREL NAPRAVNIK: • OSNOVI MUZIKE POMOČU PEVANJA 340 din TOMISLAV TOMEKOVIČ: © PSIHOLOGIJA 350 din »NAUČNA KNJIGA« IZDAVACKO PREDUZEČE — BEOGRAD Gračantčka 14, knjižara Knez Mlhailova 40 - . ‘js čenih, 1702 jih je dobilo hude in 2280 lažje telesne poškodbe. Samo z materialno škodo pa je bilo lani pri nas 2105 prometnih nesreč. Tudi otroci in mladinci so vse pogosteje zastopani v prometu, pa naj bodo to kot pešci ali kolesarji. Lani je bilo na naših cestah kar 630 takih prometnih nesreč. Sami so jih zakrivili 370 (v letu 1958 — 227 nesreč). MLADINA - KOLESARJI Vse pogosteje se uveljavlja mla- dina v javnem cestnem prometu tudi na kolesih. Prt tem pa opažamo, da znajo mnogi le pomanjkljivo voziti kolo In nič več. Ne poznajo prometnih predpisov. Zato vozijo neprevidno, brezskrbno in včasih tak- - objestno, kot da so na cesti sami. To pogostoma povzroča hude posledice. V preteklem letu Je bilo po krivdi kolesarjev - mlajših od 18 let — 38 karambolov, največkrat z motornim vozilom. 11 padcev s kolesom. 26 drugih prometnih nesreč, ki so jih povzročili mladi kolesarji zaradi premajhne pazljivosti, s prehitro vožnjo so mladi kolesarji povzročili 17 nesreč. z nepravilno vožnjo s kolesom 37, zaradi nenadnega zavijanja v levo ne da hi dali znak z levo roko 49 nesreč. Skupno je bilo. po krivdi mladoletnih kolesarjev lani 129 nesreč. Pri tem so utrpeli po oceni razna vozila in drugi objekti okoli 50 milijonov dinarjev materialne škode. Dejanska škoda pa je mnogo večja, saj jo navadno u gotov e šele po popravilu. Se večja škoda so človeška življenja. Prt vseh prometnih nesrečah se je lani po krivdi kolesarjev 59 kolesarjev smrtno ponesrečilo, 409 kolesarjev je dobilo hude In 526 lažje telesne poškodbe. Od mladoletnih kolesarjev pa so se trije smrtno ponesrečili, 69 Jih je dobilo hude, 33 pa lažje telesne poškodbe Juš Šolska konferenca. Na više organizirani šoli. Ob pričetku šolskega leta. Zbornico je napolnilo petintrideset članov šolskega kolektiva. Ravnatelj, profesorji, predmetni in učitelji. Mlajši, srednji in starejši. Prevladujejo srednji. Obrazi so resni, nekateri samozavestni, vzvišeni. Spočiti in zaskrbljeni. Utrujeni in jezavi. Celo obleke se razlikujejo. Verjetno so o tem odločale plače in položajni dodatki. Mogoče zakonsko sorodstvo in honorarne zaposlitve izven šole. Prvo uradno besedo pove ravnatelj. Dnevni red prve šolske konference. Pozdrav. Razdelitev predmetov in razredništva. Začasni urnik. Vzorni nastopi in študijski referati. Vse poteka po lanskem, starem tiru. Gladko in premočrtno. Največ govori ravnatelj. Za njim še njegova žena. Nato tovariš tajnik in mogoče še namestnik ravnatelja. Pa še tu in tam dve ali tri pripombe. Skratka — redkobesednost. Zakaj? Na to ni odgovora. Glasnega ne. V vsaki duši se nekaj godi. In to dogajanje je ponekod globoko, drugod površinsko, plitko. Dnevni red teče. Nikjer se ne zatakne. Čudno. Morda zaradi previdnosti? Res, previdnost je mati modrosti! Da niso po sredi lanske ocene? Nikar! To so stare stvari. Šolsko leto pa je novo. Člani kolektiva gredo novim ocenam naproti! Mogoče realnejšim. Lanske so hudo razočarale. In tega nihče glasno ne pove. Vsak misli, presoja zase. Vsak se boji trenja. Sicer, če se V SENCI VZORNEGA NASTOPA misli krešejo, se sveti. Ali kaj, ko se čestokrat prehudo posveti. Zaradi tega so nekateri užaljeni. Se kisajo. Obrazi spominjajo na, vložene kumare. Pravijo, da so izobčenci. Zaznamovani s črno piko. Pri ravnatelju, inšpektorju, občinskem referentu in predsedniku šolskega odbora. Le-ti so glavni, merodajni, verodostojni činitelji. Potem so še tajnik, namestnik ravnatelja in ravnateljeva žena. Te so poleg glavnih tudi važne funkcije. Gorje tistemu, ki jih ne upošteva! Sicer pa: je vse skupaj zares tako črno? Ni vse preveč tudi medsebojnega trenja? Ali ni premalo resnične odkritosti in se dela vse v belih rokavicah? Mar niso to samo grenki predsodki? Pa pustimo že enkrat razglabljanja. Tu je novo šolsko leto. Nov material in z njim nove naloge. Tako je zaključila večina članov. Tiho, vsak zase. In vse bi se izteklo tiho, gladko in mirno, da se ni oglasil tovariš ravnatelj. Poudarek je bil na vzornih nastopih in študijskih referatih. To je nujno. Za vsakega prosvetnega delavca. Za vzgojitelja najtehtnejšega. In to izpopolnjevanje je potem še toliko važnejše za učitelje tretje vrste. Se pravi za navadne učitelje, učitelje, ki poučujejo v nižjih razredih. Profesor ima fakultetno izobrazbo. Predmetni je tudi nekje v višjih sfe- rah. Prvi in drugi so v svojem zadeva okoli vzornega nastopa ni predmetu doma. So tako rekoč niti tako enostavna. Se tovarišica neke vrste specialisti. Vsak ima Silva Čoh v polni meri tega tu-svojega konjička, ki ga jezdi mir- di zaveda? no, sigurno in uravnovešeno. Petintrideset parov oči se je v Ampak učitelji tretje vrste! Ti se hipu uprlo v nežen obrazek no-naj izpopolnjujejo. Stremi se za vopečene učiteljice. V mladega, tem, da bo moral imeti vsak uči- dvajsetletnega dekliča. V novo telj akademsko izobrazbo. To delo učno moč. V učiteljico tretje vr-bodo v bodočnosti opravile tako ste. V tovarišico Silvo Čoh. imenovane pedagoške akademije. Temne oči, črni naravno skodra-Do teh pa bo prišel mlajši rod. ni lasje, vitka postava, obleka, si-Današnji ne. Zato je nujno samo- cer iz cenejšega blaga, krojena po izpopolnjevanje! V nižjih razre- novejši modi. Na zunaj — dober dih je treba širine. In širino re- material. Sicer pa notranjost oce-forma še posebej podčrtava. Zato njena na vzornem nastopu! Da ne se naj učitelji tretje vrste potru- bo sodba preuranjena. No, tova-dijo, da dosežejo najprej drugo, rišica Čoh se lahko izjavi, kaj bo nato še prvo. In na tem ravnate- obravnavala. Izjava, tovariš taj-Ijevem poudarku so nekateri nik, mora biti v zapisniku! Na zravnali hrbtenice in zategnili dan z besedo! Drobno telesce za-kravate. Ravnateljeve oči pa so trepeče. Tako izgleda više organi-občepele na novi, mladi tovarišici zirana šola? Taka uradnost? Prej, Čoh Silvi. Punčka je po dveh na niže organizirani pa taka doletih službovanja zlezla na višjo mačnost. Vse je bilo tako enostav-organizirano Šolo. In to v po- no. Tu pa se človeka nehote J?ola-membnem kulturnem in gospo- šča trema. In med pedagoškimi darskem središču. Po zaslugi? Ne- delavci! Tu bi vendar morali do-kdo jo je moral priporočiti. In da neti akordi harmonije! Sola bi bo svoje poslanstvo dostojno morala biti drugi dom. Kaj naj opravičila, naj ima prvi nastop! odgovori? Nekaj mora odgovoriti! Pika. Sledi nekaj napotkov, kakš- Ravnatelj in člani kolektiva ča-ni so pravzaprav vzorni nastopi, kajo. Tajnik že od nestrpnosti svinčnik. Drobna ustka, za- varišica Silva Čoh pripravljala za nastop, bo sestavila tudi referat. Temi naj bosta sorodni. Tako je mnenje ravnatelja. Tudi ostalih članov. Edino pravilno. Dve muhi hkrati. Zakaj bi stvar kompliciran. Saj je vse tako preprosto, razumljivo. Glavna tema? Pa naj se tiče šolske reforme! O njej čivkajo že vrabci na šolski strehi, v zbornici pa jih bo posnemala tovarišica Čoh. Se kolektiv strinja? Samo po sebi umevno! Ker pod razno ni imel nihče kaj povedati, je konferenca zaključena. Kolektiv se je dvignil, razpršil. Materija se je razbila v molekule! Tovarišica Silva Čoh je hitela v svojo sobo. Zaklenila je vrata, se vrgla na divan in jokala, jokala. So najvišji učiteljev dosežek! Ob grize svinčnik. Drobna ustka za-tej priliki učitelj pokaže in do- čivkajo: četrti b. razred. Spozna-kaže ter uresniči znanje in spret- vanje prirode in družbe. Stiri-nost. To pa je za učitelja tretje najst dni po prvi konferenci in vrste sila pomembno. Treba je te- teden dni pred drugo. Čas ugo-meljite priprave. Se pravi, da vsa den. Snov tudi. Ker pa se bo to- Dnevi tečejo. Tovarišica Čoh se pripravlja. S kolesom dirka od šole do šole. Išče prijatelje, znance. Z njimi se posvetuje, prosi nasvete. Doma, na više organizirani šoli, jih ni dobila. Bolje povedano: ni jih upala prositi. Vse zadržano, uradno. Nikogar še ni spoznala, ki bi mu zaupala. Največje gorje novega službenega mesta. Topla, prijazna beseda odtehta še tolikšne milijone. Sreča se ne meri z denarjem! Bo obup? In tako mlado dekle! Nobenih neumnosti. Možgane v roke in delati! Trdo, neustrašeno. Mobilizirati vse razpoložljive sile. Da, tu- s Pr 9a Pr ve sl, 2h 2 je di učiteljišče ji je dalo nekaj! Dan nastopa. Se nekaj minut in tovarišica Čoh Silva bo morala odpreti kljunček. Kakšna bo melodija? Naj poje slavček! Nervozno pogleduje na uro. Gleda učence. Se enkrat gre po razredu. Boža skuštrane glavice in jih prosi: bodite pridni! Odgovori morajo biti glasni, razločni, pravilni. Drugače stroga disciplina. V razred pridejo: tovariš ravnatelj, profesorji višjih razredov in učitelji nižjih. Iz tridesetih grl en sam vzdihljaj: Toliko jih pride! Drobne glavice nerodno zatrepečejo. Učiteljica jim vliva poguma. Za to je porabila celo prvo uro. Nič zato. Uspeh ali polom — oboje zahteva časa, žrtve. Zvonec. Se nekaj minut. Tovarišica Silva Čoh se pogleda v žepno ogledalce. Na drugi stre"! je fotografija dveh zaljubljencev. Da, ljubezen! Kratek vzdihljaj. Za njim še eden. Obraz je urejen. Samo roke trepečejo. Za vsak slučaj si popravi obleko. Nalašč za vzorni nastop krojeno. V tem so tovarišice doslednejše kot tovariši. In še ena tableta za pomiritev živcev. Se trenutek napetosti. Zdaj zdaj bo vrhunec. Ob udarcu na gong bo ura ... Zvonec. Konec odmora. In začetek nastopa. Pedagoške Kalvarije. Tovarišica Čoh stopi h katedru. Desni kazalec položi za mično obrarvana usteča. Učenci razumejo: mir! Končno. Koraki. Mnogo jih je-Bataljon! Divizija! Rahlo trkanje-Vrata se odpro. Vstopi ravnatelj-Za njim žena. Sledita tajnik l*1 namestnik. Ostale člene pedago* S- S- g1« DIDAKTIČNI PROBLEMI NOVE ŠOLE TEORIJA TELESNE VZGOJE IN ŠPORTNEGA TRENIRANJA Neradi prebiramo razne ^teorije«, saj jih je v primeri s praktičnimi navodili kar Preveč. Delo našega priznanega telesnovzgojnega pedagoga Prof. Draga Ulage pa me je Veselo presenetilo: v lepem slovenskem jeziku nam je zbral in napisal vse tisto, kar z muko zbiramo v naši in tujejezični strokovni literaturi. Knjiga sodi med naša najboljša tovrstna strokovna dela. V uvodu pravi pisatelj takole: »Odločil sem se, da bom Pa kratko povedal vse tisto, kar morajo vedeti starši in šolniki o telesni vzgoji, kar rnora vedeti vsak človek o telesnem utrjevanju od mladosti do starosti in kar morajo vedeti o vprašanjih treniranja tisti, ki poučujejo druge. Iz obsežne problematike sem izbral in obdelal le tista vprašanja, o katerih sodim, da so zares Potrebna za razumevanje telesne kulture in za pravilno vzgojno prakso.« Prvi jugoslovanski Kongres dlesne jculture je obvezal celotno družbo, prosvetne delavce in oblastvene organe pa še Posebej, za reševanje proble-telesne kulture. Tudi no-\ reformirana šola ne priznava starih, neznanstvenih Pojmovanj telesne vzgoje, niti Pačinov, kako so se reševala Posamezna vprašanja v pedagoški praksi. Naši prosvetni kadri so premalo mislili na sodobno telesno vzgojo, na njeno Vzgojno, zdravstveno in moral-ho-družbeno vrednost. Z omenjeno knjigo smo dobili delo, ki nam bo vsem koristilo in Pomagalo do enotnih in pravilnih pojmovanj o telesni in zdravstveni vzgoji, če bomo delo pazljivo prebrali, ne bo-71X0 nikoli v zadregi pred učen-oi, ki nas neprestano vprašujejo o tem in onem s področja telesne kulture. Pouk moralne Vzgoje ne bo ostal brez besedi o stvareh, ki imajo bogat vzgojni pomen. Tudi v naši ^afasj bomo lahko z navodili, naiT‘ jih nudi knjiga, mar-iKaj Popravni' Priznajmo si, da smo biti mnogokrat v zadregi pred starši, ki so na roditeljskih sestankih 'postavljali kaj čudne pripombe o telesni Vzgoji naših otrok. Menim, da vsebina knjige pomagala ''‘di v tem pogledu. Nemogoče je v kratkem raz-leniti bogato vsebino, niti ni pogače izvzeti poglavje, ki bi °Uo bolj ali manj važno. S to knjigo nismo dobili le Predmetni strokovnjaki po-Vtembno delo, temveč Vsi prosvetni, kulturni in politični delavci. To delo spada v vsako osebno knjižnico, pa tudi nobena šola ne sme ostati brez njega. Knjigo lahko naročite pri “Mladinski knjigi«, dobite jo Pa tudi v vsaki dobri knji-Oarni. K. M. Globalnost pouka stopa v ospredje Nekaj misli ob hrvatski knjigi dr. Vladimirja Poljaka »Cjelovi-tost nastave« (Izd. »Škotska knjiga« Zagreb 1959, str. 180, cena 400 din) V lanski Sodobni pedagogiki (st. 2) smo brali, da je na posvetovanju Zavoda za proučevanje šolstva LRS dne 17. XII. 1958 bilo ugotovljeno, da ostane globalnost pouka slej ko prej težak problem, ki ga bo treba »še in še reševati«. Pozneje ni bilo več glasu- o »celostnem pouku«, ker ga je menda zasenčil »skupinski pouk«, čeprav je ta le ena izmed učnih oblik globalnosti. Zborovalci so si bili edini v tem, da naš začasni učni načrt za osnovno šolo zahteva »globalni pouk« do 5. razreda, ko so tudi kompleksi spoznavanja družbe in prirode izraz temeljite integracije. Zal učitelji 5. razredov doslej nismo dobili jasnega odgovora o globljem smislu združitve (nekdaj strnitve) predmetov, niti nam eksperimentalne šole niso nudile obljubljenih izkustev in analiz, pedagoška stolica pa ima druga raziskovalna področja. Problem čaka še vedno rešitve. Slučajno sem pred tedni v knjigarni zagledala knjigo dr. Vladimirja Poljaka, glavnega urednika zagrebškega »Pedagoškega rada«, z naslovoni »CJE-LOVITOST NASTAVE«, kot 1. zvezek »Problemi suvremene na-stave«, ki je po šestih mesecih pri nas še ni nihče registriral. Reči moram, da me je knjiga presenetila že po citirani literaturi, ki obsega mnoga dela iz časov slovenskega »strnjenega pouka«, po svoji zasnovi pa zelo sliči E. Vrančevim »Osnovam strnjenega pouka« (Slov. šol. matica 1936): Zgodovinski pre- Ob novi knjižni zbirki Ljubljanska zatožba Borec je pripravila novo knjižno zbirko — Dokazi. Namen te zbirke je, da z zbranim gradivom iz časa narodnoosvobodilne borbe obudi spomin na zgodovinske ■ dogodke in nudi braCou knjižice, ki so po vsebini in ceni vsakomur dostopne. Uredništvo knjižne zbirke Dokazi ie prevzeli Tone Seliškar. Nedolgo tega sta prišli na knjižni trg prvi knjižici. Prvo, »Celjski Stari pisker«, je uredii Stane Terčak. Na dokumentarno gradivo oprta snov govori o zloglasnem zaporu V Celju, kjer so nacisti zapirali, mučim in ubijali zavedne Slovence, ki so biii okupatorju trn v peti zaradi naprednega in svobodoljubnega mlšljenjai. Sestavke za prvi zvezek Dokazov so prispevali razlikSnd avtorji, vsi pa ro doživeii težke čase. ki jih opisujejo v knjižici. Usoda številnih Slovencev, ki so bili ustreljeni ali zaprti v ce(j-skem Starem piskru, je krvavo zapisana na ktrameh naše zgodovine in nenehna obtožba okupatorjeve bestialnosti. Vsa leta okupacije je bil gestapo edini »pravni« organ, ki je odiocail o usodii ljudi, ki so bili prepeljani v Stari pisker. Zločini, ki so jih počenjkii, so bili v skladu z nacistično moralo, ki je uporabila vsa sredstva za iztrebljenje Slovencev. Pretresljiva so pisma na smrt obsojenih, apomlni zapornikov v Starem piekm. Tu ni kaj dodati. Krvavi dokument nacizma bo , ostal vest človeštva, ki je dolžno, da ne pozabi na žrtve. France Šušteršič je »V objemu podzemlja« popisal znano partizansko akcijo v. Postojnski jami. Čeprav je bila ta akcija že nekajkrat opisana, daje šušteršičeva reportaža o tem dogodku še najbolj pregledno sliko. Akoravno je dogodek reportažno opisan, to ne zmanjšuje dokumentarne vrednosti dela; pisec je na ta način hotel približati bralcu dogodke iz leta 1844. Takrat je majhna skupina partizanov izvedla junaško akcijo v Postojnski jami. Tu je imela nemška vojska zaloge bencina, ki so jo partizani zažgali. Po pripove-dovanju preživelih in na osnovi , ohranjenih vojaških listin je pisec prikazali dogodke tako, da bralec dobi pregledno podobo o vojaškem ta političnem stanju v Postojni, pa tudi v zaledju. Obe knjižici Dokazov izpolnjujejo dokumentarne fotograiske reprodukcije. Založba Borec si je z novo pričeto knjižno zbirko zadala resno nalogo, ki jo bo lahko izpolnjevala dolgo vrsto let: izdajati knjige, ki bodo po vsebini posredovale bralcu pomembne dogodke v času NOB na osnovi dokumentarnega gradiva. NOVOSTI Slovensko berilo II. 7., neizpre-menjena izdaja. To izdajo so pripravile: Marija Jamar, Ema Muser, Rozka Stefan. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1958. Pocajt Marjan in Sirca Anton: Anatomija in fiziologija za nižje in srednje medicirake šole. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1960. Sežun Andrej: Računica za drugi razred osnovnih šoi. Ilustriral Marijan Sežun. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Polenec Anton: Narava v muzeju. Vodnik po razstavah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Ljubljana, Mladinska knjiga 1959. Zbirka vodnikov. Vodič po razstavnih dvoranah preurejenega prirodoslovnega muzeja je namenjen mladimi, na katero je tudi v prvi vrsti misMto vodstvo te ustanove ob urejevanju razstavnih prostorov. Vodi naj Jo po prirodnih zanimivostih naše domovine. Kuret Niko: Igra in igrača v predšolski in šolski dobi. Maribor, Založba obzorja 1959. Knjižica je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z otroki, zlasti pa staršem, vzgojiteljem in izdelovalcem otroških igrač. Če komu ne bo dostopen prvi, teoretični del. mu bo pa brez dvoma drugi, praktični del v veliko korist. Bajd Marin: Mladi fotograf, Ljubljana, Mladinska knjiga 1959. Zbirka Igra ta delo. Mlakar France: Splošne električne meritve. 3. izdaja. Ljubljana. »Elektrotehniška prosveta Slovenije« 1959. Nova izdaja je izpremenjena in dopolnjena v skladu s sodobnim stanjem tega področja tehnike. gled ideje celotnega pouka: od Ratkeja in Komenskega do koncentracije in korelacije — Pokreti za razvoj celovitosti — Globalni pouk v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in Švici — Enotna delovna šola in kompleksni pouk v SZ — Sistem globalizacije v CSR — Projekt metode v ZDA — Stanje v šolah Jugoslavije. Drugi del obsega sodobno reševanje »načela celovitosti« z metodološko orientacijo. Pojem celotnosti in celovitosti (mimogrede povedano: naš Pravopis dovoljuje izraz celovitost). Bistvo celovitega pouka. Vrste in izbor učnih enot. Formiranje učnih celot. Obravnava enot in organizacija učnega dela. Načelo celovitosti in sociološke Oblike šolskega dela. Uporaba načela celovitosti pri pouku posameznih predmetov. Vrednotenje in značilnosti celovitega pouka. Zanimivo je, da se pisatelj večkrat sklicuje na naše protagoniste v predvojni dobi, njihovo delo pa označuje kot nepopolno in celo — ekstremno. Tega žal ne dokazuje, saj si je vzel za stanje v Jugoslaviji le 4 strani prostora (str. 78—81), medtem ko je primerom iz prakse in teorije drugih dežel posvetil kar 68 strani, ne da bi jih vedno kritično ocenil. V uvodu omenja, da so posamezniki v Sloveniji leta 1957 ugotavljal v didaktiki 12-letniva-1 vakuum (Vrane - Jurančič - dr. Schmidt — Prosv. del. št. 16/1957) z zahtevo, da se naj pedagogika vrne na »stare didaktične pozicije«, zato da je treba zdaj prikazati novo koncepcijo »celovitosti pouka«, ki se temeljito razlikuje od strnjenega, celostnega, globalnega in kompleksnega pouka. S formiranjem učnih enot v dialektično-ideološki smeri hoče ustreči 100% težnjam današnjega učnega načrta, zato smatra, da je vsestransko izvajanje didaktičnega principa celovitosti odločilno za notranjo reformo naše šole. Pisatelj citira tov. Kardelja, • Ziherla, Colakoviča, dr. Zanka in vključuje v razpravo mnoge marksistične elemente sodobnega pouka, ki bi ga naj tudi v praksi čimprej preizkusili. Poznavalcem predvojnih prizadevanj za strnjeni pouk v Sloveniji se ob branju Poljakove knjige poraja spoznanje, da skuša pisec svojo »ejelovitost« teoretsko vsestransko fundirati predvsem z množico citatov iz tujine, zelo malo pa izvira iz lastne prakse. Naši protagonisti globalnega pouka med obema vojnama so izhajali Iz lastne prakse in so si morali sami graditi teorijo, ki za takratne razmere vsebuje skrito marksistično dialektiko, katere dr. Poljak najbrž niti ni opazil in je ne omenja. Vendar je napredna »Učit. zadruga iv. Filipovič« v Zagrebu na svoj decembrski sestanek leta 1939 povabila iz Slovenije urednika Popotnika E. V., da predava o globalizaciji pouka in učnih načrtih. Tedaj so ob.sodelovanju tov. Še-stana prvič v Zagrebu diskutirali o povezavi priroda-delo-družba v marksističnem smislu, ne da bi mogli tako odkrito citirati P. P. Sionskega, kot to zdaj v knjigi opravi pisatelj kot povsem novo odkritje (po 20 letih!) na str. 53— 59. V Sloveniji smo to kompleksnost spoznali že v Popotniku 1928/29 št. 1 ob »Obisku sovjetske pedagoške razstave v Leipzigu« — torej pred 30 leti, kar je žal spregledala tudi tov. dr. Bergantova v svojih »Poizkusih reforme« (1958). Od Blonskega in Pistraka dalje so vsi vplivi na slovenske težnje po globalnosti — v primerjavi z drugimi — uspevali le, če so dopuščali dialektično modifikacijo v levičarsko smer. Zato je vsaka »pogrebščina« tedanjih prizadevanj z motivacijo »ne valja« preuranjena. Za tedanje prilike je bil to maksimum, ki ga nista mogla zatajiti niti univ. prof. dr. Ozvald v Ljubljani, niti dr. Cajkovac v Zagrebu. Nikoli in nikdar pa ni nihče trdil, da se je treba »vrniti na stare pozicije«! Dialektično obravnavanje globalnosti po letu 1945 bi privedlo že do novih spoznanj, kar je glede na napredujočo družbo nujno. Trinom priroda-delo-družba bi bil tudi že preizkušen v praksi na vseh stopnjah. Tako pa še iščemo in tipamo ter čakamo, da bodo finalne spoznavne sinteze, ki jih je predvidel sestanek v Ljubljani decembra 1958, privedle k osnovam, ki jih praktiki potrebujemo. Morda nam bo kljub vsemu knjiga dr. Poljaka pomagala najti pravo pot tudi v Sloveniji! B. Z. KULTURNI GLOBUS »Majske Igre« bedo v Bečeju. Letos eo najavili festival naladinsk-ih iger v Bečeju. Festival bo potekal od 25. maja do konca meseca. Na »Majskih igrah« bodo prikazovali mladinske igre, igre za lutkovni oder ta podibno. Spored. »Majskega festi-valla« obeta pestro vsebino, za mlade obiskovalce pa edinstven užitek. Brez dvoma bodo tudi pedagoški delavci našli marsikaj uporabnega na tem festivalu. | Cayatte pripravlja nov film. Ca- yatte, režiser slovitega filma »Mi vsi smo morilci«, pripravlja nov fitai. Francoski režiser se je lotili teme o težavni borbi zakonske dvojice, ki si prizadeva ohraniti ravnotežje v zakonu, ki mu preti razpad. Cayatta se je lotil teme, ki je značilna za povjni čas, naglasil Pa je družbene pomanjkljivosti, ki se odražajo tudi na družinskem življenju. Riko Debenjak v Novem mestu. Posebno razveseljivo je, kadar priredijo umetniško razstavo v krajih, kjer apomeni taka prireditev dogodek za mlsto in okolico. Razstava novejših grafičnih listov Rika Debenjaka je bila v Novem mestu v prostorih Dolenjskega muzeja. Za likovno vzgojo so take razstave izven Ljubljane še posebej pomembne, Saj je to tako rekoč edini način, da se Javnost seznani z umetniškimi deli, dokler im doiblmo slovenskega glasila za upodabljajočo umetnost. 7000 metrov globoko s kamero. Ameriški oceanografski institut si Je oskrbel filmsko kamero, s katero lahko snemajo pod vodo do globine 7.000 metrov. Kamero lahko sprožijo z ladje ali pa jo uravnajo tako, da deluje samostojno, ko se stojala dotaknejo morskega dna. Prirodoslovci sl obetajo vrsto novih odkritij prav s pomočjo te kamere. Plastični tranzistorji, v Sovjetski zvezi bodo pričeli izdelovati plastična tranzistorje v serijski izdelavi. Kemičnega setava novih tranzistorjev še niso sporočili. Po kvaliteti bodo novi tranzistorji enakovredni starim, tod® njihova »življenjska doba« bo dosti daljša, »Fifm danas« prenehal izhajati. Časopis jugoslovanske kinoteke »Film danas« je s trinajsto številko prenehal: izhajati. Tekom dveh let Je prav ta periodična revija pridobila številne bralce, kar potrjujejo razprodane številke. Z resno vsebino, ki je ime- ' la pogosto studirazem značaj, se je »Film danas« povzdignili daleč nad povprečje filmskega tiska. Redacija revije upa, da so finančne težave, ki so narekovale prenehanje izdaje, trenutnega značaja in da bo »Film danas« lahko znova izhajal, kakor hitro bo Jugoslovanska kinoteka omogočila denarna sredstva. Preveč prezrta knjiga Lansko pomlad je Prosvetni delavec v kratkem članku opozoril na knjigo »Ogledi i nastavna sredstva za prirodne nauke u osnovnoj Skeli«. Knjigo je v originalu izdal UNESCO. Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj je preskrbeli srbohrvaški prevod knjige, ki' ga je lani izdala Savremena Škota v Beogradu. Izkušnje kažejo, da je šla ta knjiga preveč neopaženo mimo nas. Dan za dnem beremo ta slišimo, kako naši učitelji iščejo in zbirajo literaturo ta gradivo za pouk spoznavanja prirode, in koliko dela jim to da in časa vzame. Ponovno sem že v pogovorih odkrili, da te knjige ne poznajo, zato bi rad nanjo še posebej družine tvorijo: profoksi, fcu^hietarji in šolmaštri. Ravna-^Stakne očala. Uradno prebr-0 .Uradne knjige. Ostali posede-f'.vsak zavzame mesto, položaj. gJ61*! je bon ton nad povpreč-. Ravnatelj bere pripravo, pripravljajo beležke. Spo-avanje prirode in družbe. Te-Od Žalca do Celja. Sledita in vzgojni smoter. Najvaž-‘rii * ie podčrtano z rdečilom, loi . na Je skica. Poleg so raz-Tic ce’ In še vse P°lno drugih ,‘Pomočkov. Med drugimi skica j ^hrzije. Ravnatelj sname oča-“ogled počasi zmehča. Znak: ač« ravo sem zadovoljen. Lahko nete. Nato sede na pripravlje-mesto. nau°Varišica SIlva ^oh se pre' fr,,6- za trenutek je nemirna. hospitantov oživi. Čebelnl - ^ Zdaj zdaj bo odprla usta. 0k PoSiejte: obleka, frizura! In, rer_ srce — postava! Je kaj Ne preveč. Morda pride lekl t LeP° je gledati mlada ad»6 ?e posebno, kadar so v Ja ^°liko je stara? Dvajset! kakor šestnajstletno dekle! irgV^leljiea se odkašlja. Se en-fjF *ajame sapo, odpre usta. nast°P- Pričetek. Uvod. 'istk 6 lep' Gotovo je mezzosopra-j a- Za trenutek malce tresoč. >oln blage treme. Tableta še ni v ;t3a1ern razmahu. Se trenutek. skoncentrira. Pouk teče. eli P, «ot studenčnica. Ravna-:J. .eleži. Posnemajo ga še ne- ■Je Pouk se odvija. Učiteljica treme popolnoma otresla. Pouk je sproščen, domač, razumljiv in dojemljiv. Tovarišica je zelo iznajdljiva. Ima dar govora. Kakor da se je učila retorike! V razredu je kakor v gledališču. Tovarišica igra. In spretnost! Otroci ji sledijo z neverjetno zavzetostjo in natančnostjo. Koliko je stara? Dvajset let! In kaj je dovršila? Pet letnikov učiteljišča! Fenomen! Mati in lastni otroci. In znanje! Njena širina. Na kaj vse se ne spomni! Kje je vse to staknila? Presneto, govori in razlaga, kakor da ima doktorat, ne pa učiteljišče! In otroci. Kar poglej jih. Gledajo jo, kakor da jih je hipnotizirala. Srečna duša. Treba ji bo skovati kolajno. Medaljo pedagoške mamice! Zvonec. Tovarišica Čoh se čudi. Čudijo se otroci. Čudi se ravnatelj in vsi hospitanti. Gledajo na ure in ugotovijo resnico. Res, lepa, zaključena ura. Od Žalca do Celja. Kdo bi si mislil, da je v tem razmeroma majhnem področju toliko zanimivosti. Vzorni nastop. Z rdečilom trikrat podčrtan. Vstane tovariš ravnatelj. Vstanejo tudi drugi. Odidejo tiho, brez pripomb. Vrata se zapro. Končano. Učiteljica Silva se sesede na stol. Tablete so popustile. Otrokom žarijo očke: Pa le ni bilo tako strašno! Učiteljica Čoh v du-šku izpije tri kozarce vode. Od-tešča se. Zvedri. Pogleda se v ogledalce. Obraz je drugačen kot pred začetkom ure. V milino so se zarezale brazde utrujenosti. Drago Robida opozoril. Tudi Objave (posebna izdaja — avgust 1959) je ne navajajo. Knjiga je UNESCO-v priiročnllt za pouk prirodnih ved, ki naj bi pomagal učitelju pri delu, da bi & preprostimi pripravami in sredstvi ponazarjal svoj pouk. Priročnik so sestavili najlzkufieinejši UNESCO-vl strokovnjaki za pouk prirodnih ved po dolge letnih izkušnjah ta uspehih v različnih krajih. Je prava zakladnica izkušenj, saj prinaša več sto poskusov, opisanih in narisanih, ima 460 skic ta obsega 230 strani. (Stane 600 dta). Predlog Zveze komisije za reformo šolstva iz leta 1967 poudarja, da sta za pouk spoiznavanja priirode in pozneje za pouk fizike, kemije in biologije potrebni demonstracijska in laboratorij sika metoda. Učitelj naj z demonstracijskimi poskusi pred celim razredom ilustrira razlaganje prirodnih pojavov; a ne le to, v pouk naj tudi učenec še aktivneje poseže z lastnimi poskusi, ki jih s preprostimi sredstvi sam dela in preko njih odkriva zakonitosti prirode. Taka aktivizacija pouka zahteva veliko več sredstev kot verbalni pouk s kredo in besedo ali kakšnim prav redkim poskusom. In prav zato, ker manjka sredstev za poskuse, je pouk prirodnih predmetov zelo ver-balističen. Reformirana šola bo morala biti bolj aktivna ta pouk prirodnih predmetov bo moral biti eksperimentalen. Vesten učitelj že išče in ibo še iskal primernih prijemov in snov« ta sredstev za nazoren poide. Takemu bo ta knjiga zelo dobrodošla, ker mu bo vsega tega v obilju nudila, saj prinaša obilo poskusov s področja kemije, biologije in zlasti še fizike, in daje navodila za izdelavo improviziranih priprav za poskuse iz prav preprostih sredstev iz materiala, ki je povsod pri rokah. Z, eno besedo z minimalnimi preprostimi sredstvi omogoča eksperimentalni pouk ta aktlvizacijo učencev. Vsebina knjige je mnogovrstna. Uvodno poglavje, kjer govori o predlogih za izvedbo pouka spoznavanja prirode, prinaša predloge, mnenja ta gledišča, ki se popolnoma ujemajo z intencijami Predloga Zvezne komisije za reformo šolstva. Poudarja važnost poskusa, opazovanja in praktičnega dela pri tem pouku. Sledeče poglavje daje navodila, kako izdelati splošno potrebno opremo za pouk prirodnih predmetov kot tehtnice, stojala, gorilnike, stojala za epruvete ta podobno. Naslednja poglavja prinašajo že znano snov ponazorjeno s poskusi. Obsežno je poglavje o poskusih in sredstvih za raziskovanje rastlin. Sledi poglavje za raziskovanje žival.i Temu sledi poglavje iz geologije in mineralogije in prav tako je tu poglavje o prčučevanju človeškega telesa. Največ snovi, kar skoraj dve tretjin: knjige, spada v področje fizike. Poglavja si. slede po' razpored-bi: poskusi in priprava za astronomijo za prčučevanje zraka in zračnega tlaka, vremena, vode, strojev, sile ta vztrajnosti, zvoka, toplote, magnetizma, elektrike ta svetlobe. Snovno bodo poglavja iz rastlinstva. živalstva, človeka, mineralogije in geologije ter kemije odgovarjala samo nižji stopnji osnovne šole, a za to stopnjo bodo zelo efektna in nazorna. Ce brskaš po učnem načrtu in po knjigi, se U zdi. da mnogokrat bereš iste natpise in da se načrt in priročnik razveseljivo ujem,ata v snovnih zahtevah ta predlogih. Edino za fizikalno snov lahko rečemo, da odgovarja približno zahtevam učnega načrta naš® osemletke za nižjo ta višjo stopnjo. Ponekod je kaj več, ponekod manj. Po zahtev-nosti je tudi prilagojena tej stopnji in, prav tako je postopek postopen in Sistematičen. Veliko poskusov je snovno enakih, a se razlikujejo v preprostosti oziroma zahtevnosti izvedbe, tako da lahko med njimi izbiraš. Tako bo knjiga največ koristila dn pomagala učitelju fizike pri delu na Višji stopnji, na nižji stopnji pa vsem, ki uče spoznavanje prirode. 4r Prav zadnje dni sem dobil v roke knjižico človek izkorišča naravne sile, ki sta jo sestavili Rozinova in Velkovrhova. Prinaša , potrebno snov za to stopnjo in navaja nekaj preprostih poskusov. Prav te in še mnogo dodatnih poskusov ti bo pomagala izvršiti naša knjiga. Tistim, ki pridno brskajo po raznih virih za poskusi, bi omenil se nekaj primernih knjig, ki jim lahko pomagajo pri njihovem delu. Kratko-časnice iz fizike (1960) in Kratkočas-nice iz kemije (1951) Freemamnovih bodo dale mnogo pobud za preproste poskuse na nižii stopnji. Živka K. Kostiča Izmedju igre i fizike (1953) ta Izmedju igre i henrije (1964, Tehmička knjiga, Beograd) prinašata vsaka po 150 poskusov iz celotne snovi, ki se dajo izvesti vsi s preprostimi sredstvi. Mnogo poskusov je eksaktnih in primernih za demonstracijo prt pouku. Mnogo je po svoje igrivih, a efektnih, ki so primerni za pobudo ta za zaključek oziroma povzetek pri pouku in za delo po raznih krožkih. Kunstovo Zmagoslavno pot elektrike (1947) gotovo poznate. Dobra in praktična bo v svojem prvem delu tja do indukcije ta transformatorja. Morganova Igrajmo se eiektrici-tetom (1953/54 , 6 knjižic v obsegu 240 strani, »Epoha«, Zagreb) prinaša preproste, lahko izvedljive in učinkovite poskuse s področja elektrike, med njtmi tudi take. ki jih v drugih knjigah ne najdemo, a zraven mnoge. ki našo snov presegajo pa jih lahko uporabimo za lastno dopolnitev in dopolnitev šolske snovi. Da naše tehnične revije: Življenje ta tehnika, Tehničke novine, Savremena tehnika, ABC tehnika prinašajo v vsaki številki navodila za poskuse in izdelavo primernih aparatov, bo verjetno vsakemu znano, le segati je treba po njih in idejne osnutke uresničevati in naš fizik akni kabinet se bo polnil, pouk pa bo vsak dan nazomejši. V. K. iB MUDIHSKft KHJIGft LJUBLJANA — TOMŠIČEVA 2 priporoča knjigo: CICIBAN BERE 1960 broširana 60 din. Pomožna čitanka za prvi razred V zbirki KONDOR izide v maju 36. knjiga — Giovanni Boccaccio: NOVELA O SOKOLU. Izbrana novela iz slovitega Deccamerona. Broširana 150 din, kart. 360 din. — Letošnji letnik ČEBELICE in SINJEGA GALEBA je zaključen. Poverjenike prosimo, da ponudijo šolarjem ob koncu šolskega leta naslednje knjige SINJEGA ^GALEBA: J. Cazi: Z obrazom proti viharju, broš. 90 din — F. Franko: Zahar Berkut, broš. 90 din — V. Čerkez: Sonce v dimu, broš. 120 din — A. Ingolič: Tajno društvo PGC, broš. 120 din — V. Babula: Planet treh sonc, broš. 120 din — H. Smahelova: Mladost na krilih, broš. 120 din. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča naslednje publikacije za poglobitev telesne vzgoje na šolah: JELOCNIK:' Telovadba na orodju 470 din JELOCNIK: Raznoterosti za srednje šole 120 din LAVRENČIČ: Domače razvedrilo 350 din RUSTJA: Vaje oblikovanja 150 din SMERDU-ZORKO: Telesna vzgoja v osnovnih šolah 750 din JOŽA TRDINA: Vaje z žogami 360 din NINA TRDINA: Ritmične vaje in folklorni plesi 320 din Zahtevajte knjige v vseh knjigarnah ali pa jih naro- čite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA — Mestni trg 26 Letna skupščina Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje (Nadaljevanje s I. strani) v 2alcu. Poklicne svetovalnice so organizirane pri posredovalnicah za delo. Navedene poklicne svetovalnice so v letu 1959 dale informacije glede izbire poklica 16.000 osebam. Vse poklicne svetovalnice so anketirale mnogo ustanov in podjetij glede prostih učnih mest, kar je olajševalo vključevanje mladine v uk. Vse poklicne svetovalnice so bile tudi v stalnih stikih s šolami na svojem področju. Delovni sestanki članstva ter strokovni seminarji so omogočali poglobljeno delo v navedenih ustanovah. Člani Sekcije (psihologi, pedagogi, mladinski referenti ter rpno-gi prosvetni delavci) so seznanjali široke ljudske množice, zlasti pa mladino in starše s problemom izbire določenega poklica in vraščanja vanj. V Sloveniji je v minulem letu delovalo 16 komisij • za usmerjanje mladine v poklice. V njih je bilo 134 oseb, predvsem predstavnikov službe za posredovanje dela, prosvetnih ustanov, mladinskih organizacij, društev prijateljev mladine, zbornic, itd. Te komisije so nekak družbeno-vodstveni organ poklicnih svetovalnic in jim nudijo dragoceno pomoč pri njihovem delu. Delo komisij je bilo uspešno zlasti pri vključevanju mladine v uk, pri organizaciji in izvedbi Tedna poklicnega usmerjanja (1958) in Meseca poklicnega usmerjanja (1959) ter pri organiziranju raznih razstav. Za mladino je bilo v 1959. letu 504 predavanj z 18.097 udeleženci za starše je bilo 165 predavanj z 8175 udeleženci, skupnih predavanj za mladino in starše je bilo 116 s 5793 udeleženci; za prosvetni kader je bilo 33 predavanj s 390 udeleženci. Prirejeni so bili tudi okrajni in občinski seminarji ter konferepce z učiteljstvom. Anketiranje o poklicnih željah v 1. 1959 je zajelo 18.108 mladincev in mladink, ki so končali šolsko obveznost. Tudi preko anketiranja je učiteljstvo spoznavalo območje problematike izbire poklica pri mladini: K pravilni poklicni orientaciji so mladini pomagali tudi obiski gospodarskih ustanov, razstave o usmerjanju v poklice v Kopru, Tržiču, Ptuju in Mariboru. Razstave vajenskih izdelkov v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni so širile razgledanost mladine po poklicih. »Teden poklicnega usmerjanja mladine« v letu 1958 in »Mesec poklicnega usmerjanja mladine« v letu 1959 sta seznanjala mladino s čim širšim območjem raznih poklicev v industriji, obrti, trgovini, gostinstvu, prosveti, zdravstvu, državni upravi itd. Mladina naj spoznava pogoje dela na delovnih mestih, naj se seznanja z odgovornostjo in težavnostjo posameznih poklicev. Mladina naj se zaveda tudi pomena pravilne izbire poklica za njo in tudi za celotno družbo. Starši naj spoznavajo mnoge nove poklice. Tudi učiteljstvo vseh strok naj bi se v tem času seznanilo predvsem z možnostjo pravilne izbire poklica pri mladini. V 14 razpravah in člankih ie »Zbornik razprav in člankov o usmerjanju v poklice«, ki ga je uredil prof. Albin Podjavoršek, posredoval problematiko poklicnega prosvetljevanja in usmerjanja učiteljstvu in družbenim organizacijam. Bazen Zbornika je v tem času izšlo še več manjših brošur (Anketni list o' poklicnih željah mladine - Kam sedaj? - Kateri poklic si boš izbral?). Članstvo ima tudi svoje strokovno glasilo: Covek i zanimanje. Izhaja mesečno v Beogradu ter objavlja razprave in članke teoretične in praktične vsebine s področja uporabne psihologije in problematike poklicnega usmerjanja. Tudi mnogo šole so med naročniki tega mesečnika. (Naslov uprave:, Beograd, Nemanjina 34). Pomembno Je tudi spremljanje svetovanih kandidatov, ki so šli skozi poklicno svetovalnico. Zanima nas njihova učna pot v nadaljnjem šolanju ali priučevanju za kvalificiranega delavca v proizvodnji. V letu 1958 sta to delo opravljala okrajna poklicna svetovalnica v Kranju in Republiški center pri Zavodu za proučevanje dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Akcije takega spremljanja potekajo zdaj v okviru službe poklicnega usmerjanja in svetovanja po vseh okrajih. Razen obsežnega poročila predsednika sta bila na 1. redni letni skupščini še dva referata in dva korefe rata. V obsežnem referatu »Vloga šole pri poklicnem prosvetljevanju« je prof. Ivan Oman. prikazal vso celotnost poklicnega prosvetljevanja in svetovanja pri pouku, pri izvajanju svobodnih aktivnosti učencev, doma in pri starših. V zvezi s tem je poudaril zlasti ugodne pogoje rasti učenčevih sposobnosti in interesov ter njegove celotne osebnosti do lastne odločitve za izbrani poklic ter do poti vanj. O potrebnosti, ureditvi in o uvajanju dossiera za učenca osnovnih šol je poročala v koreferatu prof. Minka Zajc. Dossier naj bi vseboval predvsem naslednje: družinsko-socialni list, zdravstveni list, razvojni list ali pedagoško-psihološki list, list poklicnega usmerjanja in sintezo vseh navedenih listov. Tehtne misli korefe-rata bodo nedvomno pripomogle k uspešnemu uvajanju dossiera po naših šolah. V drugem koreferatu je prof. Ivo Švare strnjeno podal gradivo o temi: Sodelovanje učiteljstva pri poklicnem usmerjanju in prosvetljevanju. Tov. France Kovač je podal referat: Teamsko svetovanje in zunanji sodelavci v poklicnem svetovanju -delo ekip. Razen znanstvene utemeljitve teamskega dela pri poklicnem svetovanju je v referatu razčlenjen tudi metodični vidik za uspešno delo teama. Team naj tvorijo: psiholog, zdravnik, pedagog, socialni delavec in mladinski referent. S teambm poklicnega svetovanja sodelujejo šole, posredovalnice za delo, gospodarske in družbene organizacije. Vsi navedeni referati bodo objavljeni v. brošuri: »Poklicno usmerjanje v reformirani šoli« - in tako z vso svojo aktualnostjo in tehtnostjo dostopni vsem, ki žele z izboljšanim delom sodelovati pri usmerjanju mladine v poklice. Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za skupščino Združenja, ki bo meseca maja v Novem mestu, je prof. Albin , Podjavoršek v Naključni besedi ugotovil kvalitetno delovno vzdušje in lepo skladnost med članstvom, kar mu krepi delovni polet, ustvarjalnost ter vztrajnost pri vedno boljšem uti- : ranju mladih v mnoge poklice. Ivo Švare, Izšla bo L knjiga dr. Metoda Mikuža Pregled zgodovine NOB v Sloveniji • Ta osnovno tako bogata in zgodovinsko poglobljena knjiga bo zelo koristen pripomoček vsakomur, ki hoče poučevati ali se poučiti o zgodovini našega naroda v bližnji preteklosti. • Naklada knjige bo omejena, zato vam toplo priporočamo, da si jo naročite še pred izidom. Knjiga bo izšla meseca junija letos. Obsegala bo nad 500 strani z bogatim ilustriranim materialom. • Cena knjigi — vezana v polplatno 1200 din in vezana v polusnje 1700 din. celoplatno 1500 din • Prednaročila sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji do 15. maja, naročniki pa se lahko naročijo neposredno pri založbi. CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2/n PRAVNI NASVETI Počitniške kolonije »dopast« prosvetnih delavcev V času, ko razpravljamo o problemu: za alt proti podaljšanju šolskega leta, in s tem v zvezi tudi o delu prosvetnega delavca (zlasti na vasi), bi povedal nekaj besed o počitniških letovanjih naših otrok. Cesto slišimo od nekaterih ljudi (posebno tistih, ki trde, da je učiteljski poklic eden najlažjih, ker je učitelj dnevno le nekaj ur v šoli, potem pa je prost), tale izrek: Srečni ste učitelji. Med drugimi ugodnostmi imate tudi brezplačen' dopust na morju ali v planinah. Do neke mere bi človek res sodil tako. Tudi jaz sem bil mnenja, da bom v koloniji na Gorenjskem preživel tri tedne bolj sproščeno kot med. šolskim letom v šoli. Zato sem se prijavil za vzgojitelja v počitniško Jcolonijo v Kranju. Kraj, kjer smo bili. Je po mojem pač najmanj primeren za kolonijo. Res, da je Kranj na Gorenjskem, kraj z zdravim podnebjem, zdravim zrakom, res je, da je Zlato polje že izven mestnega centra. Pa je kljub temu kaj malo prikladen za kolonijo. To so pošteno občutili otroci, še bolj pa vzgojitelji. Vemo, da je namen otroških letovanj v počitnicah sprostitev otroka in sprememba okolja-zraka (iz zdravstvenih razlogov). V kolonijah skušamo otroku vzgajati samostojnost. Seveda so to le glavne naloge teh letovanj. Prepričan pa sem, da smo v koloniji v Kranju dosegli zelo malo teh smotrov. UPRAVA ZA PERSONALNE ZADEVE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA objavlja RAZPIS učnega osebja za gimnazije in srednje strokovne šole, ki bi se pogodbeno obvezalo za delo v Gvineji, in sicer: 1. profesorje francoščine 2. profesorje matematike 3. profesorje fizike 4. profesorje za prirodne znanosti 5. profesorje za tehnologijo 6. profesorje za industrijsko risanje Kandidati morajo dobro obvladati francoski, ker bo pouk v tem jeziku. Pogodbe se sklepajo za največ 3 leta. Prijavljenci morajo dostaviti: a) prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, navesti morajo svojo šolsko .izobrazbo in učiteljsko prakso z opisom važnejših dolžnosti v toku službe; b) življenjepis z osebnimi in družinskimi podatki, starost, zakonsko stanje, narodnost in podrobnosti o strokovnosti in strokovni praksi, specializaciji ipd.; c) potrjene dokumente o strokovni izobrazbi in potrdilo o napredovanju v službi z opisom dela in dolžnosti v toku službe na osnovi podatkov iz personalne liste, kot tudi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in delovni oceni; d) potrdilo o znanju francoščine od komisije za preizkušanje znanja tujih jezikov pri oddelkih za tehnično pomoč republiških izvršnih svetov; ko bodo kandidati izbrani, bo ponovna preizkušnja znanja francoščine; e) zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju, izdano od zdravstvene službe socialnega zavarovanja. K razpisu se lahko prijavijo vsi prosvetni delavci, ki so v delovnem razmerju. Razpis traja do 30. aprila 1960. Prošnjo in ostale dokumente dostavite upravam za personalne zadeve izvršnih svetov ljudskih republik, uslužbenci zveznih organov in ustanov pa naj jih dostavijo Upravi za personalne zadeve Zveznega izvršnega sveta. Podrobnejša navodila lahko interesenti dobijo pri upravah za personalne zadeve izvršnih svetov ljudskih republik oziroma pri Upravi za personalne zadeve Zveznega izvršnega sveta. , Udeleženci natečaja, ki bodo izbrani kot kandidati, bodo pozvani zaradi dogovora v roku dveh mesecev po objavi razpisa. Uprava za personalne zadeve Zveznega izvršnega sveta V razmerah, kot so bile v koloniji v Kranju, se otrok pač težko sprosti. Bivališče v mestu, prometne ceste in ulice z vseh strani. Otrok je takoj, ko stopi iz zgradbe, že na unči. igrišče na drugi strani ceste je prav tako neprimerno, tako da mora imeti vzgojitelj otroka Stalno na vajetih. In še v tem primeru je otrok v nevarnosti. Saj se v igro tako vživi, da pozabi, kdaj se znajde na cesti. Tako sta pač vzgojitelj in otrok v stalnem strahu, da ne pridrvi od kod avtomobil, in nesreča je tu. Organizirati delo in življenje je v takem kraju težko. Kopanje v Savi je bilo nemogoče, ker je bila voda premrzla, v kopališču smo smeli biti le dopoldne. Kakšna je voda v higienskem pogledu, je pa tako znahb. Na Igrišču ob Savi nam je bilo pač zelo tesno (kakih 200 otrok). Naj omenim še primer, ko so se otroci igrali na nekem pokošenem travniku. Pa pridrvi lastnica in prične obmetavati otroke vpričo vzgojiteljev z grudami. Zaradi ljubega miru smo se raje brez prerekanja umaknili. Samo izleti bi napravili življenje preveč enolično. In tiste ure v internatu (deževne dni)l Dežurnemu je bilo nemogoče vzdrževati red v veliki trinadstropni zgradbi, zato je pač moral vsak vzgojitelj skrbeti, da je bil v sobah red. Morda mi bo kdo dejal, da se nisem znašel, da nisem znal najti primernih oblik zaposlitve. Nad takimi razmerami smo, negodovali vsi in se spraševali, kaj naj počnemo. Iz navedenega je lahko sklepati, kakšne počitnice smo imeli vzgojitelji tiste tri tedne. Zaradi stalne kontrole, stalnega opozarjanja in včasih tudi karanja se otroci nikakor niso mogli sprdstiti in v igro prav vživeti. Prav zaradi tega so mnogi izražali željo, da bi že radi domov. Popolnoma razumljivo. Doma jim ne bo nihče ukazoval: »Ne skači na cesto! Ne naslanjaj se skozi okno) Ne divjaj po hodnikih!« itd. Tudi vzgojitelji smo želeli, da bi bilo člmprej konec take kolonije, ker smo bili nezadovoljni zaradi navedenih razmer in tudi osebno smo se slabo počutili. Zato smo pač mnogi sklenili, da bomo druge počitnice raje preživeli drugače. Sicer so nas nekateri tolažili, da je v obmorskih kolonijah čisto drugače. Pa sem kljub temu sklenil, da to niso počitnice in da drugič raje ostanem doma. Imel sem vtis, da je taka kolonija za otroke in za vzgojitelje nekak »podaljšek šolskega leta«. Kot honorar za delo v koloniji -eno izkustvo več. Kondrič Janko T. O.: VPRAŠANJE: Stanujete v hiši, ki je last Vaših otrok, vsakega do Va, Vi pa imate izgovorjen dosmrtni pre-vžitek, ker ste se po umrlem možu odpovedali pravici do svojega dednega deleža. Tajnik ObLO pa Vam je povedal, da se od X. januarja 1960 dalje šteje Vaše stanovanje kot najemno stano-• anje in da Vam občina ne bo več izplačevala najemnine, pač pa jo bo pošiljala v banko v sklad za vzdrževanje hiš. Ali je to prav? ODGOVOR: Odgovor ste dobili v št. 6 našega glasila z dne IG. marca t. 1. pod naslovom »Pojasnilo o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino«. Občina Vam torej ne more ničesar odtegovati in ne odvajati v kakršenkoli sklad. VPRAŠANJE: Pred julijem 1959 Vam občina ni plačevala nadomestila za stanovanje. Ža izplačilo stanarine ste zaprosili šele 20. julija 1959 in Vam je prošnjo ugodno rešil šele pristojni OLO. Tozadevna odločba pa ne navaja datuma, od kdaj dalje se Vam mora stanarina povrniti. Od kdaj dalje imate pravico na stanarino? ODGOVOR: V konkretnem pri- meru gre za terjatev iz uslužbenskega razmerja. Take terjatve zastarajo v dveh letih. Zato boste mogli svoje pravice uspešno uveljaviti šele od 1. aprila 1953 dalje ali vsaj od 1. maja 1358 dalje. Na Vaše vprašanje, kakšna je razlika med najemnino in stanarino, pa Vam sporočamo, da ni nikake razlike. Z. I.: VPRAŠANJE: Od 5. februarja 1959 dalje ste bili za dobo 5 mesecev dodeljeni na službo v drug kraj s težjimi življenjskimi pogoji. Stanovanje ste sicer imeli na razpolago, ne pa hrane in ste si morali sami kuhati. Omenjate uredbo p potnih in selitvenih stroških iz leta 1955 in hočete vedeti, če se predpisi te uredbe morejo uporabiti tudi v Vašem primeru. ODGOVOR: V Vašem vprašanju navedena uredba je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 23/1955. Po tej uredbi pripada vsakemu uslužbencu, ki je začasno poslan na delo v drug kraj za prvih 30 dni cela dnevnica, potem pa 75%, vendar se dnevnica lahko zmanjša do 25%, če sta za uslužbence ob ugodnih pogojih organizirana prehrana ali nastanitev, In do 50%, če je organizirano oboje, odločbo o znižanju dnevnice pa mora izdati Vaš starešina. Dnevnice Vam torej pripadajo za vseh pet mesecev, ko ste biU začasno poslani na delo v drug kraj, seveda v gori navedenih mejah. Kolikor dnevnic niste dobili izplačanih, jih imate pravico zahtevati. Časa za to imate dve leti, računajoč od 5. februarja 1959. Z. I.: VPRAŠANJE: Poučujete vse predmete v 3. razredu In izpolnjujete polno tedensko učno obveznost. Poleg tega pa poučujete še 6 ur tedensko fiziko v 7. In 8. razredu. Želite vedeti, če Vam pripada honorar za nadure v primeru, da en dan pouka v 3. razredu odpadč. ODGOVOR: Delo učnega in vzgojnega osebja v prosvetno-znanstvenl službi, ki presega delovno obveznost, se nagrajuje posebej kot nadurno delo. Ker poučujete v 3. razredu vse predmete, znaša Vaša učna obveznost 25 učnih ur na teden. Pri tem je popolnoma vseeno, če poučujete event. samo 4 ali 3 dni tedensko, ali vse delovne dni v tednu. Kolikor v tednu opravljene učne ure presegajo Vašo učno obveznost, morajo biti plačane kot nadure, v nasprotnem primeru pa ne. Ce je torej bil en dan v tednu pouka prost in v tem'primeru Vaša učna obveznost ni bila prekoračena, Vam honorar za nadure ne pripada, ker nadur ni. O. U.: VPRAŠANJE: Poučujete na osemletki. Lansko leto ste bili po zakonu o jlavnlh uslužbencih prevedeni v honorarno službo, ker pri šestih službenih letih niste opravili strokovnega izpita. Ali lahko sedaj zaprosite pri svetu za šolstvo ObLO, da bi bili nameščeni kot javna uslužbenka, ali pa morate čakati do konca šolskega leta? ODGOVOR: Po ČL 255 ZJU preneha uslužbencu, ki v petih letih ne napravi strokovnega izpita, služba po samem zakonu. Tako je verjetno bilo pri Vas, ste pa sedaj v honorarnem uslužbenskem razmerju. Nobeno uslužbensko mesto se ne more oddati brez predhodnega razpisa. Zato boste morali počakati, dokler mesto ne bo razpisano. Za razpisano mesto boste mogli prositi le v primeru, če ste medtem položili strokovni izpit. VPRAŠANJE: Ali Imate pravico do potnih stroškov in dnevnice, ko opravljate strokovni izpit? ODGOVOR: Ko uslužbenec opravlja strokovni izpit prvič, mu v vsakem primeru pripada povračilo potnih stroškov in dnevnice, tudi če pade. Pri ponavljanju strokovnega izpita pa uslužbenec te pravice nima. P. F.: VPRAŠANJE: Kolikšna je učna obveznost vzgojiteljev v domovih in ali se pri obračunavanju nadur upošteva strokovnost, t. j. naziv profesor, predmetni učitelj, učitelj? ODGOVOR: Vprašanja niste jasrio postavili, vendar Vam bomo skušali odgovoriti. Verjetno imate v mislih posebne vzgojne zavode. Za učno osebje v takih zavodih znaša delovna obveznost 22 ur na teden, pri razrednem pouku pa ima učno osebi* toliko tedenskih obveznih učnih ut> kolikor določa predmetnik. Učitelji praktičnega pouka v delavnicah r takih zavodih imajo delovno obveznost 28 učnih ur na teden, medterO ko je ravnatelj oproščen učne obveznosti. Učnemu in vzgojnemu osebju v posebnih vzgojnih zavodih pripada honorar,- kakor sledi: za učitelj« praktičnega pouka 100 din, za strokovne učitelje 120, za predmetne učitelje pa 150 din, razume se za nadure- I. R.: 1 VPRAŠANJE: Želite vedeti, Č« ima upravnik doma, ki ni ravnatelj šole. pravico do brezplačnega stanovanja v domu, konkretno Kmetijske srednje šole. ODGOVOR: Analogno 5. čl. uredbe o pravici učiteljev, vzgojiteljev >* profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva imate kot upravni* Vašega doma pravico do brezplačnega stanovanja In kuriva, ker st« dejansko tudi vzgojitelj in opravljat« obenem delo hišnega upravitelja. A. D.: Vprašanje: Nameščeni ste honorarno kot učiteljica 1. razreda in st« službo nastopili 1. X. 1959. Pogodbo 0 honorarni zaposlitvi še niste sklenil'' želite pa vedeti; če imate pravico d« honorarja'' tudi v juliju to avgusit“ Odgovor: Z vsakim honorarnih1 uslužbencem se mora skleniti pogodba o honorarni zaposlitvi. PogodJJ mora obsegati predvsem delo, ki ga ■ honorarni uslužbenec opravlja’., d*' lovni čas, višino honorarja, trajanj* honorarne zaposlitve in način pren«' hanja službe. Ce boste pogodbo sklenili za celo šolsko leto 1959/60, Va»* bo pripadal honorar tudi v juliju i" avgustu 1960, ker bo to šolsko leta končalo dne 21. vin. 1960. Ce pa b«» ste pogodbo sklenili samo za čas cd 1. X. 1959 do 30. vi 1960, vam bo ho-honorar pripadal le do 30 vi 1960- Društvo za modeme tuje jezike — seznam novih knjig 1. Filipovič-Grgič. First EhgliSh Book. Engleska početnlca za v. razred gimnazije (prva godina učenja), Zagreb 1958. 2. Filipovič-Grgič, Second English Book. Engleska vježbanica za VI-razred gimnazije (Druga godina učenja), Zagreb 1958. 3. Filipovič-Grgič, Third English Book. Engleška vježbanica za VIL razr. gimn. (Treča godina učenja). Zagreb, 1956. „ 4. Filipovič-Grgič, Fourth English Book. Engleska vježbanica za VHI, razr. gimnazije. Zagreb 1957. 5. Brihta-Grgič, Engleska vježbanica za VI. razr. osnovne škole, Zagreb 1959. 6. J. Brihta, Engleska vježbanica za VII. razr. osn. škole, Zagreb 1959- 7. J. Brihta, Engleska vježbanica za vm. razr. osn. škole, Zagreb 1959. 8. Brihta-Grgič, Engleska vježbanica za V. razr. gimn. (Peta godina učenja), Zagreb 1958. 9. Brihta-Grgič, Engleska vježbanica za VI. razr. gimnazije (Šesta godina učenja), Zagreb 1959. 10. Brihta-Grgič-Radovani, An English Reader. Engledka čitanka za VII. razr. gimnazije. Zagreb 1956. 11. Brihta-Grgič-Radovani, An English Reader. Engleska čitanka za vin. razr. gimnazije. Zagreb 1958. 12. Easy Reading. Short Stories by American Authors. Zagreb 1958. 13. Easy Reading. O. Wilde, Three Stories. Zagreb 1938. 14. Dr. Rudolf Filipovič, An Outll-ne of English Grammar. Zagreb 1959. 13. Dr. Rudolf Filipovič, Engleski izgovor. Zagreb 1954. 16. Marijan Urbany. Foreign Tra-de Correspondence. Zagreb 1957. 17. Urbany-BartoliS, First Steps In Business English. Zagreb 1958. 18. Marijan Urbany, An Easy Way to Business English. Zagreb 1958. Knjige Društva za modeme tuje jezike dobite lahko na n. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva 1. pri prof. Sre-botovi vsako soboto izmenoma od 9.30-10.30 dopoldne ali od 15.30-16.30 popoldne. Prosvetni delavec izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS - List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitar-leva 2 - Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 - Naslov oprave: Ljublja- na, Nazorjeva I — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-14« - Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Ste se že prijavili za desetdnevni izlet v Carigrad? Potovali z,modernimi avtopulmani potovalnega urada SAP-TURIST, L#jK ijana, Miklošičeva 17. Med kulturnimi zanimivostmi si boste 1»®^* ogledali tudi Teodozijev obelisk (na sliki)