Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000 L
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
i'
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410^
'I
Ag	
	
Leto XXXV. - Štev. 27 (1760)
Gorica - četrtek, 7. julija 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Kultura telesnosti
V	času med dvema vojnama, predvsem pa v povojni dobi sta v literaturi zavzela veliko prostora spolnost in eros, poveličevanje telesnosti, skratka naturalizem z vsemi pritiklinami. Tukaj ne gre za literarno vrednotenje te vrste literature — to je naloga literarnih kritikov in pozneje literarnih zgodovinarjev —, ampak za to, kakšen vpliv ima na človeka in družbo.
Ta literatura je spremljana z revialnim tiskom, polnem pornografije in razkazovanja najnižjih strasti, ter šundom, ki se prodaja ali izposoja v kioskih in zastruplja predvsem doraščajočo mladino.
Značilno za te vrste literature in tisk je, da do podrobnosti opisuje človekove padce, ki se jih v normalnih razgovorih med ljudmi nihče ne upa omeniti; izjema so popolni pokvarjenci. Njihovi junaki padajo v blato, kar je včasih človeško možno, se valjajo v mlakuži obcestnih jahkov, a nikoli nimajo moči, da bi vstali in začeli novo življenje.
Vse to pisanje, ki v veliko primerih služi za podlago gledališkim predstavam in dogodkom, prenesenim na platno za kino-predstave in televizijo, ni ostalo brez vpliva na človeka. V njem zbuja čutnost, da potem več misli na svojo telesnost kot pa notranjost. Pravijo, da je tako človek v naših časih odkril svoje telo, ker sta mu doslej duhovnost in pogled v onstranstvo to onemogočala.
POVELIČEVANJE TELESA
Iz evangelija po Janezu vemo, da je bila
v	začetku Beseda. Nietzsche je na začetek postavil akcijo, Manc pa materijo. Dandanašnji občudovalci lastnih kosti in mesa pa postavljajo trditev, da je prvo od vsega začetka bilo telo, kar naj bi bilo največje odkritje naših dni. Telo je edina vzvišena realnost, je za človeka vse, zato mora biti vedno na prvem mestu, vse mu mora služiti.
Telo da je ustvarjeno za uživanje, njegov življenjski cilj je uživanje. Če se misli na telo, se že po vsej logiki mora misliti tudi na uživanje.
Temu cilju mora služiti vse, kar je na voljo človeku, predvsem pa kultura in njene stvaritve. Nje cilj mora biti poveličevanje telesa, širjenje naturalizma, nudizma, odpravljanje sramežljivosti, etičnih in moralnih vrednot in prevpiti glas vesti.
KULTURA UŽIVANJA
Ker je na prvem mestu človekovo telo z zahtevo, da mu mora vse služiti, se za dosego tega cilja ustvarja kultura uživanja. Ta prezira duhovnost in poveličuje tvarni svet. Tako imajo v kulturi uživanja prvo mesto tvarne dobrine in denar. Nad vse visoko cenjeno je tudi zdravje, ki omogoča spolno izživljanje, osvobojeno vseh moralnih in verskih vezi.
Zato je v naši dobi tako veliko pospeševanje spolne vzgoje brez upoštevanja božjih in naravnih zakonov. V te zanke se dajo ujeti tudi osebe, ki so prepričane, da so v službi krščanstva. Neredka je trditev, da živimo v dobi spolne eksplozije, kot smo pred dvajsetimi leti doživljali demografsko eksplozijo. Pozabljajo pa, da je takrat šlo za naraven človeški razvoj in spoštovanje božjih postav. Sedaj se hoče obujanje novih življenj preprečiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi znanosti in tehnike.
Krščanstvu je uspelo v precej razrva-nem svetu ustvariti nravno gledanje na spolnost in njegov pomen. Neločljiva zakonska zveza in krščanska družina sta njena naravnanost z vsem čutom odgovornosti. Poleg tega mnogi živijo v devištvu, odpovedi svetu in predanosti Bogu.
Oznanjevalci nove kulture in nove dobe trdijo, da se mora družina odpraviti. Človeško telo ne sme poznati nobenih omejitev, ne sme se mu nalagati nobenih dolžnosti, še manj pa odgovornosti za njegova dejanja. Vsak dela, kar hoče, kar mu ugaja in pomaga k uživanju.
POSPEŠEVANJE NEODGOVORNOSTI
Človek je svobodno bitje in ta svobodo mu nalaga odgovornost za vsa dejanja in njihove posledice. Brez odgovor-
nosti človek ni svoboden, je suženj svojih strasti.
Zaradi čutnosti naj bi se človek odpovedal svoji svobodi in dostojanstvu ter ponižal na stopnjo živali. Toda med človekom in živaljo je po volji Stvarnika velika razlika. Dejanja živali vodi naravni nagon, določen po Stvarniku, in po njem se ravnajo vse vrste v naravnem svetu. Človek pa ima svobodno voljo, da se sam odloča za dobro ali slabo. Njegovo dostojanstvo zahteva, da se vedno odloča za dobro, za plemenito. Nikoli ne sme pozabiti, da ga je Bog ustvaril za k sebi.
SVET LENUHOV
Noben zdrav in duševno uravnovešen človek ne dela, kar hoče, ampak kar je njegova dolžnost. Veličina človeka je v vestnem vsakdanjem izvrševanju velikih in majhnih dolžnosti.
Med te dolžnosti spada tudi delo, ki je za večino človeštva vir dohodkov za lastno vzdrževanje in vzdrževanje družine. Toda delo, ročno ali umsko, utruja. Utrujenost pa omejuje človekovo uživanje, zato se zahteva, da se delo omeji na najnujnejše potrebe. Pri tem se ne pomisli, da brez dela ni jela, da je lakota trpljenje. Izhod bi bil samo povratek v primitivnost, v dobo, ko je človek živel samo od sadežev narave.
Utrujata tudi učenje in študij, obenem pa sta večkrat uveljavljena s prisilo. Da se ugodi človekovi čutnosti, se mora odpraviti šolska obveznost, študira, kdor hoče iz proste volje, a se ga ne sme redo-vati in podvreči izpraševanju izpitnih komisij. S tem se človeštvo usmerja v nevednost in duševno zaostalost.
POVELIČEVANJE EGOIZMA
Kot že rečeno, oznanjevalci nove kulture hočejo, da človeka ne veže nobena dolžnost do sočloveka. Ni več ljubezni do Boga in sočloveka, obstaja samoljubje. Z odkritjem svojega telesa je človek odkril tudi svoj jaz in dal prosto pot svojim nagonom in pri tem ne mara nobene ovire.
Popoln egoizem lahko omogoči popolno uživanje, zato se uveljavlja načelo: najprej jaz, potem zopet jaz, dolgo nihče in potem morda kdo, če služi mojim ciljem. Temu pravijo tudi iskanje zasebnosti, ker navezanost na sočloveka in ljubezen do bližnjega ovirata človeka pri razvoju lastnega jaza. Skrb za skupno dobro je v taki miselnosti popolnoma odsotna, jo je potrebno zatreti, odpraviti vse ustanove, ki hočejo nesebično pomagati človeku.
Človek ni vedno mlad in zdrav. Tega se zavedajo oznanjevalci nove kulture, zato najdejo izhod tudi za to v nečloveških dejanjih. Po njihovem je treba bolne po »človeško« odstraniti, da ne bodo trpeli, enako tudi prizadete, stare pa izločiti iz skupnega življenja in nastaniti v izolacijskih središčih, kjer ne bodo v napotje mladim in zdravim. Podobno je učil nemški nacionalsocializem in tudi žalostno končal.
ZATON NAŠE CIVILIZACIJE?
Ta kultura, ki se nam ponuja ob zatonu dvajsetega stoletja, je nečloveška, sploh ni kultura. Ni pa nenapovedan pojav, pot so mu pripravljali dolgo časa. Večkrat nismo hoteli videti in slišati, kaj se dogaja okrog nas.
Za človeštvo naših dni se nehote postavlja trdo vprašanje: smo grobokopi ali že pogrebci dvatisočletne krščanske civilizacije? Smo jo ubili s svojo malomarnostjo, nedoslednostjo, neodgovornostjo, nezvestobo božjim, nravnim in naravnim zakonom?
Kot vedno tudi tukaj velja optimizem. Če nočemo, nismo pogrebci kulture, katero se je trudilo ustvariti krščanstvo z izredno velikim trudom in žrtvami. Vztrajati je treba v dobrem, nikoli popustiti. Sodobnemu človeku je treba stalno dopovedovati, da je duh in materija, a je materija vedno v službi duha, da je iskalec odgovora na vprašanje življenja, s tem iskanjem pa išče Boga in hoče potrditi Njegovo prisotnost v svojem življenju.	AVGUST	HORVAT
Povolilna razmišljanja
Junijske volitve so za nami. Imamo nov parlament (senat in poslansko zbornico), nov deželni svet Furlanije-Julijske krajine, nov goriški pokrajinski svet. Rezultati so pokazali nekaj novosti, ki bodo nedvomno imele svoje posledice v italijanski demokraciji. Opazni so zlasti občutni premiki pri velikih strankah v vsedržavnem merilu.
Tako je npr. najbolj viden znaten podeč v Krščanski demokraciji, ki sedaj zbuja veliko komentarjev in pripomb. Analize so dale razne razlage, ki jih ne bomo tu prinašali. Dejstvo je, da je največja italijanska demokratična stranka, sila, ki je nosila glavno politično težo v državi vse od konca vojne sem, danes občutno padla. Zakaj so ji volilci delno odrekli zaupanje? Je to znamenje utrujenosti ali naveličanosti? Morda so v državnem okviru marsikateri naprtili prav DC krivde za vse napake tudi drugih vladnih strank kot največji večinski stranki? Odgovor prepuščamo bralcem.
Ti in podobni premiki vnaprej ali vna-zaj pri DC in drugih vladnih strankah so se pokazali tudi v naši deželi. DC je sicer v glavnem ohranila svoje sedeže v parlamentu, izgubila je tri svetovalce v deželnem parlamentu, vendar je še vedno vodilna politična sila v Furlaniji-Julijski krajini. Republikanci so med laičnimi strankami tista sila, ki je poleg socialistov največ pridobila tudi v deželnem merilu (od enega na tri deželne svetovalce). Vsekakor bo verjetno politični okvir nove deželne vlade ostal nespremenjen, se pra-
vi	koalicijski med DC, PSI, PSDI, PRI, PLI ter SSk. To šeststrankarsko razmer-
je so že takoj po volilnih izidih napovedali tudi vodilni italijanski dnevniki.
SLOVENCI IN VOLILNI IZIDI
V	naši deželi, pa tudi izven nje, je prišlo še do drugih presenetljivih dejstev. Znano je, da je npr. tudi v goriško-videm-sko-bellunskem okrožju nastopila lista Liga Veneta, skupina avtonomistov iz bližnje dežele, ki si želi večjo kulturno avtonomijo Benečije ter deželo s posebnim statutom. No, ta lista je po vsem Venetu in Bellunu nabrala okoli 120.000 glasov ter uspela izvoliti svojega poslanca in senatorja. Med ostalimi avtonomističnimi strankami naj še zabeležimo, da je bil na listi SVP v Tridentu ponovno potrjen senator Fontanari, predlagatelj zakonskega osnutka Slovenske skupnosti za zaščito slovenske manjšine v rimskem parlamentu. SVP (Južnotirolska Ljudska stranka) je izvolila to pot 5 svojih parlamentarcev, v Aosti pa je ponovno izvoljen senator Fosson od Union Valdotaine.
Menimo, da prav v ta okvir sodi tudi samostojni nastop Slovenske skupnosti na letošnjih volitvah tako za parlament kot še zlasti za deželo in goriško pokrajino. Slovenska stranka je kot znano ne le obdržala svoje glasove, ampak zlasti za deželni svet pridobila skoraj tisoč glasov več. Torej lahko rečemo, naj večji uspeh Slovenske skupnosti v zadnjih letih. Prav deželne volitve so navadno tisto merilo, tisti barometer, ki najbolje prikazuje odmevnost pri slovenskem volilnem zboru. Zavedati se namreč moramo, da je prav deželni svet Furlanije-Julijske krajine tisti zakonodajni organ, ki največ pomeni za
Papež je sprejel kubanske škofe
Katoliška Cerkev na Kubi šteje trenutno sedem škofov, 200 duhovnikov in redovnikov ter 230 redovnic. Duhovni poklici so v rahlem porastu. Pretekli teden so prišli kubanski škofje na obisk »ad limina« k sv. očetu, da mu poročajo o svojem delu kot to predpisuje cerkveni zakonik. Skupno jih je sv. oče sprejel v petek 1. julija in jim tudi, kot je to že običaj, govoril.
Papež je orisal težki položaj Cerkve na tej edini latinsko-ameriški otoški državi s komunističnim režimom. Dejal je, da so mu dobro znane žrtve vernikov, ki so znali ostati zvesti sedežu sv. Petra in da je seznanjen s težavami, s katerimi se morajo soočati ob vršitvi svojih nalog. Pri tem je zlasti čutiti pomanjkanje duhovnikov. Zato je odgovornost laikov toliko večja. Izrazil je željo, da bi bili bolj aktivno prisotni v javnem življenju, seveda ohranjajoč pri tem svojo katoliško istovetnost.
Sv. oče je omenil številne občutljive probleme, ki zadevajo življenje Cerkve in vernikov, pri čemer je poudaril zlasti človekove neodtuljive pravice. Zelo je priporočil obrambo družine, ki jo uničujejo razporoke in splavi, »na žalost tako številni«, nadalje versko vzgojo otrok, odraščajočih in mladine, zlasti ker zunanje okoliščine ne dovoljujejo krščanske vzgoje in so že otroci izpostavljeni pritisku na njihova verska in moralna obzorja.
Cerkev si ne želi drugega kot vzdušje svobode, ki najbolj prispeva k splošnemu blagru in uresničitvi osnovnih teženj prebivalstva. Zato je odprta za vsak dialog z družbo in ceni vse izraze sodelovanja in dobre volje s strani oblasti kot npr. zadnje čase dovoljenje nekaterim redovnikom, ki so od zunaj prišli na pomoč domači Cerkvi. »To je poteza, ki daje upanje za naprej.«
vlada stre stoletni vpliv Cerkve na otoku, ki je lastnica dveh tretjin zemlje in poslopij. Do tega je prišla po zgodovinskem razvoju, ko je lastnina križarskega reda ivanovcev, kasneje imenovanega red Malteških vitezov po razpustu s strani Napoleona prešla v last Cerkve.
Na otoku Malti je po razglasitvi enod-visnosti in odhodu Angležev najprej vladala Cerkvi naklonjena nacionalistična stranka; ko so pri naslednjih volitvah zmagali socialisti, ki jih vodi Dom Min-toff, so začeli s pritiskom na Cerkev. Ker so se bali, da bodo na naslednjih volitvah propadli, so volilna okrožja tako preuredili, da so si priborili večino (34 proti 31), čeprav so po glasovih zmagali nacionalisti.
Z novim zakonom bi Dom Mintoff hotel prisiliti cerkvene kroge, da postane katoliška šola zastonjska kot so že državne, obenem pa naj bi vzdrževanje šolskih poslopij in osebje še naprej zadevalo Cerkev, ne pa državo. Zadnje odredbe parlamenta so na otoku povzročile veliko napetost, pa tudi med Vatikanom in Malto so se odnosi močno poslabšali.
Cilj socialista Mintoffa, ki Cerkev od nekdaj sovraži je najprej Cerkvi odvzeti njeno gospodarsko moč, nato jo poriniti v bogoslužne prostore, razkristjaniti družbo zlasti z razporoko in splavom in nato postati gospodar otoka.
Hud udarec za Cerkev na Malti
Na otoški državi Malta je parlament s tremi glasovi večine sprejel zakon »o razlastitvi nekaterih posesti Cerkve«. Dejansko gre za poskus, da socialistična
■	Pred dobrimi štirimi leti, 7. aprila 1979 je bil aretiran Toni Negri, profesor na padovanski univerzi. Obtožnica ga dolži, da je bil pobudnik oboroženega upora zoper državno oblast in da je sodeloval pri umoru karabinjerskega podoficirja Lombardinija in industrijca Saronia. Da bi znova prišel na svobodo že pred zaključkom procesa, ki sedaj poteka v Rimu, ga je radikalna stranka kandidirala za svojega poslanca na zadnjih volitvah. Negri je bil izvoljen in bo tako zopet prost. Toda morda se svobode ne bo dolgo veselil, kajti sodna oblast bo zahtevala od novega parlamenta, da mu odvzame poslansko nedotakljivost. Če se bo to zgodilo, bo Negri znova romal v zapor.
našo slovensko stvarnost, zato je tu prisotnost SSk nujna in nenadomestljiva!
Potrditev slovenskih pozicij na vseh ravneh, to je bil glavni namen samostojnega slovenskega političnega nastopanja. Verjetno nismo še nikdar imeli istega dne kar štiri volitve in prav tu se ponovno kaže vsa zrelost slovenskega človeka v zamejstvu. Slovenski volilci so namreč s svojim odgovornim glasom in svojo dejavno zavestjo resnično plebiscitarno manifestirali za te ideale. Res, bil je kje tudi kak osip. Za to bo seveda potrebno točneje in globlje analizirati rezultate. To bodo gotovo morali opraviti pristojni politični dejavniki.
ODMEVI DRUGOD PO DEŽELI
Vse, kar smo tu zabeležili je seveda v glavnem veljalo za Goriško in Tržaško, čeprav bi moralo morda tudi za ostale pokrajine. Stvarno pa moramo tu podčrtati dejstvo, da je Slovenska skupnost prav v ostalih pokrajinah (torej brez Trsta oz. Gorice) prejela skoraj tisoč glasov. Delno v videmski, delno v pordenonski pokrajini. Na političnih celo v Bellunu (kjer je s svojimi nad 300 glasovi podvojila prejšnje rezultate iz leta 1976). Kako je s temi glasovi?
Najprej nam pade misel na slovenske rojake v Benečiji in Kanalski dolini. Tu je SSk brez kake posebne propagande v bistvu skoraj ohranila rezultate prejšnjih deželnih volitev iz leta 1978. Seveda bi si zlasti v Beneški Sloveniji morda kdo pričakoval mnogo več odmeva. Tu velja vsekakor zabeležiti dejstvo, da je letos prav beneški Slovenec kandidiral na listi Furlanskega gibanja in torej gotovo prevzel nekaj glasov, ki bi morda drugače šli slovenski stranki. Na vsak način bo treba to področje še posebej in redneje gojiti, da bo uspeh bolj dejaven in bolj odmeven!
Dejstvo je, da je slovenski glas na teh področjih velikega pomena. Gotovo je prav to, da ima ta glas svojo težo in svojo veljavo. Prisotnost slovenske stranke lahko vsaj vzbuja zanimanje in pozornost volilca in javnosti, ki navadno ah vsaj vedno ne beleži na volilnicah znaka lipove vejice. Vse to pa kaže, da smo kot stranka lahko odmevni tudi tu.
Vsa italijanska javnost je namreč iz-vestna lahko o samostojnem slovenskem političnem nastopanju tudi in prav po naši prisotnosti po celi deželi Furlaniji-Julijski krajini in še po koščku dežele Veneto! To je pravi način za spoznavanje manjšine in za njeno moralno uveljavitev.
POLITIČNI ZAKLJUČKI
Volitve so sedaj za nami. Začel se bo čas prvih pogajanj med strankami za sestavo nove vlade, deželne vlade pri nas in pokrajinskega odbora v Gorici. Na vseh ravneh bo prav to delo za pripravo novih izvršnih organov sedaj odločujoče. Pri nas bo imelo to posebej še svoj prizvok v deželnem in pokrajinskem goriškem merilu. Letošnje poletje bo nedvomno spet polno pričakovanj in iskanj v političnem okviru; novi deželni svet se namreč sestane 18. julija. Na tej seji bodo morali izvoliti predsednika deželnega sveta, kar bo že imelo močan politični pomen in odmev. Kasneje pride seveda na vrsto nova deželna vlada, izvršni organ dežele, ki bo najbolj pokazala na politično usmeritev bodoče večine.
Volilci so s svojim glasom vsekakor začrtali določene novosti in premike v političnem (zlasti vsedržavnem) merilu. Slovenski volilci so prav tako jasno in zavestno oddali svoj glas, eni v glavnem še vedno italijanskim levičarjem, drugi slovenski stranki. Slednji so gotovo najlepše pripomogli, da se je ideja samostojnega političnega nastopanja Slovencev ponovno uveljavila in okrepila. In s to zavestjo, s tem veselim občutkom moramo tudi v nadaljne borbe za končno dosego vseh tistih pravic, ki nam jih republiška ustava, deželni statut, mednarodni dogovori in ne nazadnje že sami naravni zakoni določajo.	Spectator
Boi za slovensko šolstvo na Primorskem
OKNO V DANAŠNJI SVET
Slovenska kulturna akcija v Argentini je v mesecu marcu 1983 izdala kot svoje 113. izdanje 212 strani obsegajočo knjigo, ki jo je napisal prof. Alojzij Geržinič in ji dal naslov »Boj za slovensko šolstvo na Primorskem za delovanja dr. Srečko Baraga pri ZVU« (Zavezniški vojaški upravi). Prvi izvodi so že prišli tudi na Goriško in Tržaško. Cena izvodu je 6 USA dolarjev (10.000 lir).
Prof. Geržinič je pri sestavi knjige upošteval številne vire, zlasti pa gradivo, ki ga je pripravil sam pok. Baraga, saj je imel le-ta namen izdati spomine iz Trsta, ki bi obravnavali predvsem ustanavljanje slovenskih šol, za katere ima dr. Baraga glavne zasluge.
Avtor knjige opiše, kako se je ZVU odločila za ustanovitev slovenskih šol in to kljub nasprotovanju italijanskih nacionalističnih krogov in slovenske OF, ki ni hotela nepolitičnega šolstva. ZVU je to nalogo poverila dr. Baragi. Iz knjige zvemo o ogabni komunistični gonji zoper osebo dr. Barage, ki je dosegla svoj višek v obsodbi Baraga po ljubljanskem »ljudskem« sodišču na smrt. Baraga je
Začudila sem se, ko sem med svojim bivanjem v Portorožu na zunanjih vratih male kapele prebrala urnik sobotnih in nedeljskih maš v slovenščini in nemščini. Še bolj pa sem se začudila, ko sem v soboto ob 18. uri prisostvovala sv. maši v nemškem jeziku. Kapela se je kmalu napolnila, saj so bili skoro vsi sedeži zasedeni. Pred začetkom maše so iz zakristije prinesli kup knjig enakega formata kot naša knjiga Hvalimo Gospoda ter jih razdelili med vernike. Preden je maš-nik pristopil k oltarju, je njegov sobrat, držeč v roki knjigo beril vprašal — v nemščini seveda: »Bi morda kdo izmed vas Želel prebrati berilo?« Takoj je dvignil roko mlad jant zelo visoke postave in pšeničnih las. Duhovnik mu je dal knjigo in pokazal nedeljsko berilo. Fant je prikimal. Duhovnik-organist je nato sedel za harmonij in povedal številko pesmi. (Knjige imajo besedilo z notami prav tako kot naše.) Z odprtimi knjigami v rokah so vsi stoje peli vstopno pesem, nato Gospod usmili še, darovanjsko, Svet Hayd-nove zahvalne pesmi, obhajilno in zaključno pesem, prav po našem načinu. Sveto obhajilo so prejeli vsi in sicer na roko.
Domov grede (v hotel) sem razmišljala, kdo je oskrbel toliko nemških knjig, da je vsak vernik dobil svojo? Nemogoče se mi je zdelo, da bi portoroški župnik, preobremenjen z gradnjo cerkve, zmogel kaj takega. Zenska radovednost pa mi ni dala miru, zato sem nekaj dni kasneje vprašala upokojenega župnika, ki je maševal vsak dan ob pol desetih, kdo je nabavil toliko nemških knjig.
»Veste,« mi je dejal, »Portorož je turistični kraj. Od vseh strani sveta prihajajo sem turisti, a največ je Nemcev od-nostno Avstrijcev. Zato sem pisal na Turistični center (mesta se ne spomnim), če bi nam poslali misal in knjigo beril, da bi njihovim sorojakom, ki jih je vsako poletje precej v Portorožu, lahko maševali v njihovem jeziku. Takoj so poslali mašno knjigo, knjigo beril in knjigo molitev (prošenj), zraven pa vse te knjige za vernike. Zanje je poskrbljeno. Za italijanske turiste pa žal nimamo nič. Škoda, ker radi ustrežemo vernikom v jezikih, ki jih znamo. Seveda mora biti vsaj majhna skupina ljudi, ki se udeleži svete maše.«
Zahvalila sem se za pojasnilo in si mislila: To je otipljiv ekumenizem. Ne v smislu drugih veroizpovedi, pač pa v narodnostnem pogledu. Mati Cerkev gre za svojimi otroki, kamorkoli gredo.
Da bi tudi našim ljudem, ko gredo posvetu, tako postregli!
T. C.
Sveto leto
Sveti oče Janez Pavel II. nas posebej vabi, naj svetoletno pobožnost vselej, če je le mogoče, »povežemo s kakšnim delom usmiljenja, v katerem nadaljujemo in izražamo obveznost spreobrnjenja«.
Ce verujemo Jezusovi besedi, da bomo uboge vedno imeli med seboj (prim. Jn 12, 8), potem bomo ob mnogoterih duševnih in duhovnih stiskah tolikerih ljudi znali odkriti priložnost za dela usmiljenja. Katekizem našteva najprej telesna dela usmiljenja:
— lačne nasičevati,
— žejne napajati,
— popotnike sprejemati,
v obrambo sestavil lasten življenjepis in ga predložil ZVU. Ta je odločila, da Baraga ostane na svojem mestu. Zanimiva so Baragova poročila o stanju slovenskega šolstva v Trstu, o primerih komunističnega nasilja, o naročenih dijaških stavkah zoper dr. Barago, o stanju slovenskega šolstva ob Baragovem odhodu v Argentino.
Prof. Geržinič zaključi svojo knjigo z naslednjimi ugotovitvami: narodno zavest naših ljudi je na Primorskem razkrajala mednarodna revolucionarna ideologija; zaradi nje so zahodni zavezniki postali naši nasprotniki; ljudstvo sta pretkana propaganda in vsepovsod razpredeni teror ponižala v sužnja komunistične partije; komunizem ostaja največje zlo.
Knjigo naj bi prebral zlasti mlajši rod, ki je mogel svoje študije napraviti na slovenskih šolah, pa mu ni znano, komu se ima za to zahvaliti, prebrali naj bi jo vsi, ki še vedno mislijo, da partija brani slovenske narodne interese, in prebrali naj bi jo končno vsi, ki iščejo resnico in nočejo biti sužnji predsodkov.
— nage oblačiti,
— bolnike obiskovati,
— jetnike reševati,
— mrliče pokopavati.
Še neprimerno več je duhovnih stisk, npr. občut osamelosti mnogih ostarelih, a tudi mlajših, bridkost zaradi družinskih tragedij, zablodelost tolikerih ljudi na pota nevere in nravnega propadanja, nevarnost, da bi se to zgodilo, itd. Duhovna dela usmiljenja katekizem našteva takole:
— grešnike svariti,
— nevedne učiti,
— dvomljivcem prav svetovati,
— žalostne tolažiti,
— krivico voljno trpeti,
— žaljivcem iz srca odpustiti,
— za žive in mrtve Boga prositi.
Obojni seznam del usmiljenja (telesnih
in duhovnih) samo nekoliko nakazuje, naj bomo odprti za ljubezen do bližnjega zaradi Boga. V teh delih razodevamo tisto ljubezen, ki je znamenje resničnih Kristusovih učencev.
Zlasti moramo za to skrbeti v svojih družinah in drugih krščanskih občestvih, spolnjujoč Odrešenikovo naročilo:	»Po
tem bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13, 35). Vemo pa tudi za besedo apostola Pavla: »Ako kdo za svoje, in zlasti za domače, nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika« (1 Tim 5, 8).
■	Sv. oče je v zasebni avdienci sprejel oba poljska kardinala Glempa in Machar-skega ter tri škofe (iz Poznana, Wroclawa in Opol), ki so uradno prišli v Rim zahvalit se papežu za njegov nedavni obisk na Poljskem. Seveda pa so bili razlogi za obisk mnogo globlji. Gre za nadaljevanje dialoga med Cerkvijo in poljskimi oblastmi, kako nadaljevati s pomirjenjem tamkajšnje družbe.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini z velikim zadovoljstvom beleži uspehe na zadnjih volitvah. Gre predvsem za deželne volitve, za pokrajinski svet v Gorici ter za volitve v senat in poslansko zbornico.
Na deželnih volitvah je slovenska stranka zabeležila nad deset tisoč glasov (10.465) v vseh petih volilnih okrožjih naše dežele. S tem je glede na volitve leta 1978 prejela skoraj tisoč glasov več, kar je nedvomno lep volilni uspeh. Predvsem pa je SSk ponovno izvolila sovjega deželnega svetovalca v osebi dosedanjega predstavnika v deželnem svetu dr. D. Štoke. S tem bo še nadalje aktivno prisotna v novem petletnem delovanju dežele, kjer bo zastavila vse svoje sile za dobrobit in napredek slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini.
Svoj uspeh oz. uveljavitev je SSk dosegla tudi na parlamentarnih volitvah, kjer je v glavnem obdržala svoje glasove za senat in poslansko zbornico. S tem so slovenski volilci tudi potrdili svoje hotenje po politični prisotnosti na vseh ravneh javnega življenja in opozorili vladne in državne kroge na potrebo, da se že enkrat končno uredi vprašanje slovenske narodne skupnosti s pravičnim zaščitnim zakonom.
SSk je tudi dosegla svoj uspeh na vo-
Nekaj zaključkov ob odlikovanju slovenskega škofa
Letos 1. junija je Franc Šetinc, predsednik SZDL Slovenije v dvorani slovenskega izvršnega sveta izročil dr. Vekoslavu Grmiču, naslovnemu škofu ucchitan-skemu v imenu predsedstva SFRJ visoko državno priznanje »Red republike z zlatim vencem«. Utemeljitev: »Za posebne zasluge pri izboljševanju odnosov med Cerkvijo in državo, kar je pomembno prispevalo k splošnemu napredku države.«
Dogodek je gotovo nekaj novega v zgodovini razmerja med Cerkvijo in državo v Sloveniji in Jugoslaviji. Kaj to pomeni, kakšne zaključke je mogoče izpeljevati iz tega?
■ Doslej je — v ustavi popolnoma, v praksi pa deloma — vladalo v Jugoslaviji načelo ločitve Cerkve in države. S formulacijo, da je dobitnik priznanja prispeval »pri izboljšanju odnosov med Cerkvijo in državo« je odpravljen negativni vidik te ločitve, saj bi bila ta formulacija drugače brez pomena. Torej smemo sklepati, da sta Cerkev in država v Jugoslaviji ločeni samo še v takem smislu, kot sta ločeni v večini civiliziranih držav po svetu: da namreč ne vsiljujeta druga drugi svojih teženj, da pa se vendarle medsebojno podpirata, ne da bi pri tem prizadeli tretjega.
■ Duhovniki se v Jugoslaviji doslej niso smeli ukvarjati s politično dejavnostjo, čeprav so po ustavi polnopravni državljani. Vsako njihovo politično delovanje (razen v duhovniškem društvu) je veljalo kot oživljenje klerikalizma. Dr. Grmič pa je dobil priznanje za izrazito politične nastope, kar pomeni, da je jugoslovanska oblast končno premagala prastrah pred večidel umišljenim klerikalizmom — in bo odslej tudi duhovniku dovoljeno politično delo in izjavljanje.
■ Vera je bila v Jugoslaviji doslej opredeljena kot zasebna stvar vsakega posameznika. Zaradi tega tudi ni bilo v javnih občilih prostora za verske teme, čeprav zanimajo velik del prebivalstva. Reda republike z zlatim vencem pa seveda ni mogoče dobiti za dejanje, ki bi bilo zgolj zasebno. Z odlikovanjem verskega predstojnika vera v Jugoslaviji torej ni več zgolj področje zasebnosti, ampak je priznana kot javna stvar, kot enakopraven del v »pluralizmu samoupravnih interesov«.
■ Ker smo odlikovanca zdaj že drugič videli na ekranu ljubljanske Tv, smemo upati, da mu ne bo treba hoditi v daljni Koln, če bo hotel za božič po radiu nagovoriti svoje vernike. Razumljivo je, da to velja tudi za vse druge slovenske in jugoslovanske klerike.
Resno je mišljeno, če ponovimo iz Še-tinčeve utemeljitve, da je vse to »pomembno prispevalo k splošnemu napredku države«.
Torej je treba čestitati odlikovancu — ne da bi se zato že morali strinjati z vsemi njegovimi pogledi — pa tudi jugoslovanskim oblastem, ki so pravi čas spoznale, da se ni pametno kregati s tem, kar je velikemu delu državljanov sveto — in kar jih nenazadnje dela za boljše državljane!
litvah v goriški pokrajinski svet s tem, da je izvolila svojega svetovalca dr. M. Špacapana. S tem je stranka dosegla volilni uspeh na vseh ravneh kot si je v svojem programu zadala.
Ob koncu naj gre prav topla in iskrena zahvala vsem tistim slovenskim volivkam in volivcem, ki so s svojim glasom letos spet podprli našo stranko in ji s tem omogočili, da ponovno dejavno predstavlja koristi Slovencev v Italiji v izvoljenih telesih.
Pobratenje med dvema občinama
V	prostorih letoviščarske ustanove v Sesljanu sta v petek 1. julija devinsko nabrežinski župan Albin Škerk in predsednik občine Ilirske Bistrice podpisala listino pobratenja med obema občinama.
V	svojih govorih sta oba poudarila velik pomen medsebojnega sodelovanja na vseh ravneh:	kulturni,	gospodarski,	športni,
družbeni in turistični. Župan Škerk je podal oris občine, ki jo vodi in ki ima nekaj več kot osem tisoč prebivalcev, po večini delavcev, predsednik občine Ilirske Bistrice Bergoč pa se je izrekel za dobrososedske odnose in mir na obeh straneh meje ter obsodil nekatere izzivalne nastope tržaških neofašistov, ki so tudi v Nabrežini pokazali svoj resnični obraz s skrunjenjem slovenskih spomenikov.
V zapor zaradi verouka
V moravskem mestu Melnik se je moral pred okrožnim sodiščem zagovarjati katoliški duhovnik Josef Dolista, ker je v svojem stanovanju poučeval otroke verouk. Sodišče je duhovnika obtožilo, da se je pregrešil proti češkoslovaškim zakonom, ker država dovoljuje poučevati verouk le v šolah. 28-letni duhovnik je sicer priznal, da je učil verouk zunaj šole, nikakor pa se ne strinja z obdolžitvijo sodišča, da je na ta način ravnal proti državnim zakonom.
Iz praških cerkvenih krogov se je razširila tudi novica, da je 85 duhovnikov in laikov v pismu Gustavu Husaku zahtevalo ustavitev verskega preganjanja v Češkoslovaški.
Jubilej mednarodnega gradbenega reda
Mednarodni gradbeni red obhaja 30-let-nico obstoja. V tem času je 200.000 mladih kristjanov iz 70 narodov brezplačno pomagalo pri socialnih gradnjah po vsem svetu.
V Avstriji so npr. pomagali pri gradnji 19 naselij, 28 otroških vrtcev, 35 kmetij, 76 družinskih hiš, 14 samostanov, 7 kapel, 7 semenišč, 11 šol, 30 cerkva, 91 mladinskih, izobraževalnih, starostnih domov in občinskih središč ter pri gradnji 28 drugih objektov.
Gradbeni red je mednarodna organizacija, ki ima v tem času narodne pisarne v desetih evropskih, dveh afriških in treh južnoameriških deželah. Njegov cilj je, dati prostovoljcem možnost, da daljši ali krajši čas brezplačno delajo za ljudi, ki potrebujejo pomoči.
Mostarski škof o prikazanjih v Medjugorju
V pismu hrvaškemu cerkvenemu časopisu Glas koncila je mostarski škof Pa-vao Žanič obžaloval, da so o »prikazovanjih Matere božje« v Medjugorju (Hercegovina) izšla mnoga neresna poročila katoliških avtorjev. (Eno takih poročil je izšlo tudi v Glasu koncila). Škof pravi, da je v nekaterih hercegovskih župnijah nastala prava histerija; v več župnijah da se je pojavilo okrog 40 »vidcev«, škof je napovedal, da bo povečal komisijo, ki jo je že pred nekaj časa ustanovil.
Starši morajo otroke učiti moliti
Švedska kraljica Viktorija je po rojstvu prvega otroka naročila nekemu pastorju, naj pripravi primeren otroški molitvenik, ker pač takega molitvenika ni. Ta je zbral 60 otroških molitev z vsega sveta v ^Viktorijin molitvenik«. Tiskali so ga v 80.000 izvodih. Kraljica je rekla, da daje krščan ska vzgoja v življenju oporo, zato morajo starši učiti otroke moliti. Švedska kraljevska družina moli zjutraj in zvečer pred jedjo in po njej.
Pomoč avstrijskih katoličanov za pospeševanje napredka
Lansko leto so avstrijski katoličani darovali za pospeševanje razvoja v svetu, za misijone in za pomoč v naravnih katastrofah precej več kot 400 milijonov šilingov. To je pokazala bilanca koordinacijskega urada avstrijske škofovske konference za razvoj in misijone. Vodja o-menjenega urada dr. Helmut Ornauer je poudaril, da pomoč Cerkve za mednarodni razvoj in misijone nenehno narašča. Kurijski škof dr. Alois Wagner pa je dejal, da Cerkev noče opravljati samo enostranskega misijonskega dela. Ker se e-vangelij ne more samo oznanjati, ampak ga je treba tudi živeti, je delo za razvoj v svetu prav tako važno. Pri tem pa Cerkvi ne gre za to, da bi z denarnimi darovi ljudi »kupovala za krščansko vero«. Cerkev želi ljudi usposobiti za nosilce lastnega razvoja in napredka.
Kristus skozi stoletja
Po raziskavah agencije Doxa je za 64 % Italijanov Kristus najzanimivejša osebnost. V preteklem stoletju je bilo o Kristusu tiskanih 62.000 knjig. Sv. pismo je danes prevedeno v 1.120 jezikov. Filmski režiserji najrazličnejših ideologij so prikazali Kristusovo osebnost. Tako gre Kristus naprej skozi stoletja.
Slovenščina v italijanski reviji
Pred časom smo poročali, kako je tednik Italia Cooperative, ki izhaja v Rimu, v neki svoji številki objektivno poročal o slovenski narodnostni skupnosti v naši deželi.
V	teh dneh pa nam je prišla v roke dvojna 1.-2. številka revije Credito e Coo-perazione, ki jo izdaja Zveza kmečkih in-obrtniških hranilnic in posojilnic v Italiji. Večbarvna, naravnost razkošno o-premljena revija izhaja prav tako v Rimu.
V	zaglavju, posvečenem kulturnim vprašanjem, je objavljen zanimiv prispevek dr. Draga Gantarja, ravnatelja openske hranilnice in posojilnice. Na 40. strani nas je prijetno presenetilo, ko smo prebrali naslov z velikimi črkami kar v slovenščini: Ob naši vzhodni meji štiri hranilnice in posojilnice, nakar sledi še naslov z manjšimi črkami: Sul fronte o-rientale quattro casse rurali...
Dr. Gantar podaja zgodovinski pregled zadružnega gibanja med Slovenci v naših krajih, zlasti z navedbo nekdaj številnih hranilnic in posojilnic. V sklepnem delu tega svojega pregleda osvetli dejavnost in vlogo sedanjih štirih hranilnic in posojilnic: v Doberdobu in v Sovodnjah na Goriškem ter v Nabrežini in na Opčinah na Tržaškem. Objavljeni sta tudi dve barvni fotografiji s pročeljema openske in sovodenjske hranilnice in posojilnice ter dve s kraške ohceti.
M.B.
Iz Slovenije
Priročnik za sv. leto
V	Ljubljani so izdali priročnik za sveto leto, ki je namenjen praktični rabi po župnijah in drugih cerkvah, kjer se zbira ljudstvo.
Za skupne pobožnosti vsebuje priročnik papeževo in slovensko svetoletno molitev, dve obliki spokornega bogoslužja, tri o-blike molitvene ure (za spravo, edinost in mir), misli k posameznim desetkam rožnega venca in kratek križev pot.
Posebno vrednost imajo tri različne tri-dnevnice. Oznanjevanju v svetem letu pomaga pregled misli iz dokumentov za sv. leto, sestanek o prejemanju odpustkov in oris pomena svetoletnih cerkva, sveto-letnega oddpustka in del usmiljenja.
Škof Grmič na Tv Ljubljana
Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič je v četrtek 30. junija samostojno nastopil na slovenski televiziji. Videli smo ga najprej kot turista, nato v črni obleki pred ljubljanskimi tovariši, ki mu podeljujejo odlikovanje, in končno v škofovskem talarju z vsemi insignijami v kapeli mariborskega semenišča.
O sami režiji ni kaj reči in je bila kar v redu, toda vsebina skoro četrturnega samogovora je »Bog se usmili«. Do poročila o njegovi mladosti je še kar šlo, dokler ni začel s svojim pričevanjem o povojnih mitingih, na katerih je kot govornik večkrat sodeloval. Od tu naprej je bil njegov nastop samo zagovor realnega socializma in samoupravljanja v Sloveniji. Kot dokaz je vpletel pokojnega škofa Držečnika, s katerim da sta orala ledino m prva pokazala pot pravega sožitja v sedanji slovenski družbi med kristjani in socialisti. Grmič, katoliški škof, se je spozabil tako daleč, da je postavil v isto vrsto vrednot krščanstvo in marksizem, kot da ne bi vedel, da nikdar ne more obstajati soglasje med evangelijem in znanstvenim, dogmatičnim marksizmom, ki je osnova vsakega rdečega socialističnega sistema. Pa tudi ne med svobodo in partijsko diktaturo.
Škof Grmič je v svojem dolgem samogovoru poročal tudi o svojem življenjskem delu postavljanja mostov med krščanstvom in sedanjo socialistično uradno družbo v Sloveniji. Pri tem je pozabil na evangeljsko besedo o pastirjih, pozabil predvsem, da po teh mostovih sam z nekaterimi sodelavci prehaja v socialistični tabor in da kot škof kaže rojakom široko pot v slepo ulico.
Kakšen dan po tej prvi »verski« oddaji slovenskega škofa na Tv se je slišalo iz Slovenije: »Če bi navaden duhovnik tako javno govoril v nasprotju z naukom Cerkve, bi kmalu moral nehati maševati.«
Ob zaključku tega žalostnega poročila omenjamo po dolžnosti, da je bilo na Tv Ljubljana v zadnjih letih že več lepih verskih dokumentarnih in drugih filmov. O tem in takšnem škofovem nastopu pa moramo reči, da je prvi te vrste. Nič ne pomaga Grmičev zagovor, da je njegovo sedanje zadržanje posledica življenjskega izkustva, ker je kot študent lačen gledal v polne pekarne v Mariboru. Koliko dijakov je bilo med vojno in prej lačnih, a zato kot duhovniki in krščanski možje niso zašli v rdeči socializem. Priznati pa želimo, da je škof Grmič iskreno govoril kakor pač misli; le to je, da kristjani ne moremo z njim soglašati in ga v njegovih idejah podpreti. Največja škoda in težka krivica pa je, da mu nihče ne more na Tv Ljubljana odgovoriti. Sicer pa: božji mlini meljejo počasi...
—	ak
Turizem in ekumenizem
Vinko Ošlak
Izjava deželne Slovenske skupnosti
13. zamejski festival
domače glasbe v Števerjanu
CIRILMETODOVA NEDELJA IN NOVOMAŠNO SLAVJE (na VEJNI - 10. julija)
Pozdravili bomo med nami in počastili ljubljanska novomašnika g. Marka Pajka iz Most in g. Jožeta Trevna iz Rovt nad Logatcem, srebmomašnika Bogdana Brica, župnika v Lokvi pri Divači ter domačega zlatomašnika dr. Jožeta Prešerna iz Trsta. Slavnosti se bodo udeležile tudi jubilantke — šolske sestre, ki letos praznujejo 50-letnico redovnega življenja.
Ob 17.30 slovesno bogoslužje v znamenju molitve za duhovne poklice; ob 18.30 ekumensko srečanje ob oltarju sv. Cirila in Metoda.
Vse slovenske vernike vljudno vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. Še posebej vabljene dekleta in žene v narodnih nošah.
tržaške novice
« sapim
l" .*
i .
,
• '	-vish,	r'
Letošnji 13. festival domače glasbe v Števerjanu je izpolnil vsa pričakovanja, tako organizatorjev (SKPD »F. B. Sedej« in ansambla Lojzeta Hlede ta) kot nastopajočih skupin in številne publike, ki iz leta v leto sledi tej v zamejstvu najbolj množični in lahko rečemo tudi najbolj kakovostni tovrstni manifestaciji. Okvir te prireditve — Formentinijev park — daje festivalu poseben čar, zlasti takrat, ko zadnji žarki zahajajočega sonca obsevajo sivo zidovje nekdanjega gradu, izza katerega pa odmevata pristna slovenska pesem in beseda.
Nedvomno lahko pozitivno ocenimo letošnjo prireditev, saj je bila zelo dobro obiskana, tako s strani poslušalcev, ki so prišli iz Goriške, Tržaške, Slovenije in celo iz Clevelanda v ZDA, kjer je pred leti gostoval števerjanski Hledetov ansambel. Tudi nastopajočih ansamblov je bilo zadovoljivo število, petnajst namreč, od teh trije iz zamejstva: L. Furlan iz Zgonika, Taims z Opčin in »I Bintor’s« iz Benečije.
Zelo razveseljivo je dejstvo, da se je festivala udeležila tudi skupina iz Beneške Slovenije, saj se na tak način zares gradijo mostovi prijateljstva in sodelovanja z našimi rojaki, ki zavoljo razmer, v katerih delujejo, zaslužijo še posebno priznanje. Vsi trije zamejski ansambli so se tudi uvrstili v nedeljski finalni del tekmovanja skupno s sedmimi skupinami iz Slovenije.
Ansambel Taims pa je tokrat prijetno presenetil in se izkazal za najboljšega ter prejel nagrado za najboljšo melodijo, za najboljšo izvedbo pa še nagrado najboljšega zamejskega ansambla. Skladbica »Poje spomin« (S. Martelanc-J. Beličič) je števerjansko publiko pa tudi. ocenjevalno komisijo (dr. M. Špacapan, L. Bregant, L. Hlede, dr. A. Bratuž, T. Možina, T. Tozon, A. Černič (predsednik), M. Stare) kar prevzela. K temu uspehu je gotovo pripomogla tudi izredno dovršena vokalna in instrumentalna izvedba.
Nagrado za najboljše besedilo in nagrado občinstva je prejel zmagovalec lanskega festivala, ansambel »Fantje z vseh vetrov« iz Novega mesta. Besedilo njihove skladbe »Najlepše pesmi«, ki ga je napisal član ansambla F. Pupis, je ocenjevalna komisija (E. Valentinčič, L. Humar, I. Bolčina) takole ocenila: »Vsebinsko najčistejše, ritmično in logično tekoče je besedilo naše pesmi. Pesem poje v preprostih in razumljivih besedah: opeva lepoto slovenske pokrajine, iz katere diha veselje, ljubezen in značaj slovenskega človeka.«
K uspehu števerjanskega festivala pa nista pripomogla le lepi okvir in pristna slovenska pesem, pač pa tudi pridne roke vse števerjanske mladine, ki si vsako leto ob tej priložnosti zaviha rokave in pripomore k čim lepši pripravi in poteku festivala. Letos pa sta poleg nje priskočili na pomoč še števerjanska občinska in goriška pokrajinska uprava. Seveda pa ne smemo pozabiti na izredno ugodno vreme. Med uglednejšimi gosti na 13. festivalu beležimo predsednika skupščine Nova Gorica Zorka Debeljaka in goriškega župana A. Scarana. Številni gostje iz Slovenije, zlasti iz Brd pa so se lahko udeležili praznika, ne da bi morali za prehod meje plačati predvideni depozit.
Da bi bil festivalski program še bolj zanimiv in bogat so organizatorji letos pripravili tudi razstavo števerjanskih slikarjev, ki je bila sicer skromna po številu razstavljenih del, zato pa nič manj privlačna in zanimiva. Razstavljali so že priznani slikar Alojz Klanjšček, Hijacint Jussa, ki sicer ni Števerjanec po rodu, vendar pa že več let biva in ustvarja v Števerjanu, slikar samouk David Pintar in Nada Škorjanc, ki se je izkazala za ustvarjalko naif-motivov.
Prireditvi so sledila tudi javna občila, tako številni časopisi iz zamejstva in Slovenije, Ljudski radio Gorica, ki je ves festivalski program oddajal v direktnem prenosu, radio Trst A in Tv Koper.
Upal bi si tu dodati, še nekaj nasvetov, ki bi morda koristili k boljšemu uspehu števerjanskih festivalov. Tako se je pred leti festivala kot gost udeležil kak bolj znan ansambel (npr. L. Slak, M. Dovžan itd.), ki je dajal festivalu še privlačnejši pečat; zadnja leta pa so to organizatorji opustili. Radio Trst A letos ni iz »tehničnih« razlogov oddajal festivala v direktnem prenosu. Menim, da si organizatorji tega ne smejo več dovoliti, saj pomeni direkten prenos na valovih tako važne radijske postaje široko reklamiza-cijo števerjanskega festivala in vabo za nastopajoče.
Veliko se je govorilo tudi o obliki te manifestacije. Med organizatorji se je pojavila želja, da bi festival namesto tekmovalne zadobil kako drugačno obliko. Menim, da j e ta zamisel upoštevanja vredna, čeprav ostaja sedanja oblika, vsaj po številu nastopajočih skupin in poslušalcev, še vedno privlačna.
Nikakor pa ne sme ta pobuda prenehati, saj je in ostaja števerjanski festival nenadomestljiva prireditev, »... kjer dobiš Slovence iz vseh naših pokrajin..., kjer iz leta v leto zapojejo harmonike in vedno lepa slovenska pesem... in bi Slovencem v zamejstvu nekaj manjkalo, ko bi ga ne bilo...«
D. T.
Z GORIŠKEGA
Dr. Mirko Špacapan ob izvolitvi v pokrajinski svet
Prav lepa hvala vsem slovenskim volivcem, ki so tudi letos podprli listo lipove vejice, edino slovensko listo v Italiji. Z izvolitvijo naših predstavnikov v deželni in pokrajinski svet smo Slovenci dokazali, da nam ni do italijanskih strank, ki samo požirajo naše glasove, a nam vedno obrnejo hrbet, ko gre za reševanje naših problemov. Svojo politično usodo hočemo dati v roke svojim ljudem, ki nam že s svojo prisotnostjo jamčijo, da jim je pri srcu izključno interes slovenskega prebivalstva.
Na teh volitvah smo Slovenci sicer izvolili svoja predstavnika tudi na listah PCI in PSI; upajmo, da bodo v tej mandatni dobi pokrajinske uprave interesi njihovih strank sovpadali z interesi slovenske manjšine, tako da bomo lahko skupno pogojevali javno upravljanje v naših krajih.
Moj namen je tudi, da bi se slovenska manjšina uveljavila na vseh področjih in da bi njeni člani uživali tisti ugled, ki ga zaslužijo. To pa lahko dosežemo samo s samostojnim političnim nastopom, ki mora biti vsakemu človeku dokaz, da se ne damo voditi in da sami vemo, katera je pot, po kateri moramo hoditi.
Dr. Mirko Špacapan
Iz delovanja zbora »M. Filej«
Moški zbor »Mirko Filej« je pred kratkim končal snemanje in pripravil vse potrebno za izdajo svoje plošče in kasete, ki bosta izšli v začetku nove sezone. V to snemanje je zbor vložil precej truda z željo, da bi se s ploščo in kaseto lepo predstavil našim ljubiteljem petja.
Zadnji nastop v pretekli sezoni je imel zbor v soboto 11. junija na Vogrskem ob stoletnici ustanovitve tamkajšnjega zbora. To je res častitljiv in pomemben jubilej, ki priča o zgodnjem zanimanju za zborovsko petje na Primorskem. Med nastopajočimi zbori na tej proslavi je bil »M. Filej« edini s tostran meje. Njegov predstavnik je čestital in voščil vogrskemu zboru ter pozdravil v imenu zamejstva.
Za vesel zaključek pred počitnicami bo zbor imel prihodnjo nedeljo družabno srečanje v Rupi s tamkajšnjim zborom.
Pripravljen pa je že tudi program za začetek delovanja v jeseni. Med drugim bo zbor nastopil 9. oktobra v Št.Jakobu na Koroškem ob odprtju »Primorskih dne-vov«, ki jih bo organizirala Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
Promocija
Te dni je na tržaški univerzi doktorirala z odliko iz političnih ved s tezo o uvrščenosti Silvana Irena Hvalič iz Medje vasi. Za lepi uspeh ji iz srca čestita Ba-zilija in sorodstvo. Prisoten je bil tudi prof. Benko, dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Svetovali so ji, naj čimprej ponatisne tezo.
XVIII. študijski dnevi Draga 1983
Društvo slovenskih izobražencev bo tudi letos priredilo svoje tradicionalne študijske dneve. Vršili se bodo v dneh 2., 3. in 4. septembra.
Petek, 2. septembra (Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3/1, Trst):
Ob 17.30: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti.
Ob 18.00:	Posvetovanje o slovenskih
kulturnih revijah ob izidu prve številke Celovškega zvona.
Sobota, 3. septembra (Park Finžgarje-vega doma, Narodna ulica 89, Opčine): Ob 16.00: Slovesno odprtje; sledi predavanje »Slovenija v osemdesetih letih«. A-naliza družbenopolitičnega, gospodarskega in narodnostnega stanja Slovenije 17 let pred iztekom drugega tisočletja. Predavatelj, ki uživa v svoji stroki mednarodni ugled, bo iz ugotovitev razvil poskus pogleda v slovensko prihodnost: visoko razgledanost bo povezal z občuteno narodno zavzetostjo.
Nedelja, 4. septembra (Park Finžgarjeve-ga doma, Narodna ulica 89, Opčine):
Ob 10.30 predavanje »Kvas novega krščanstva«. Kakšna nova ozvezdja vidi vzhajati nad Cerkvijo 20 let po II. vatikanskem koncilu? Kakšno novo rast zaznava v njenem starem in večno mladem organizmu? V kakšni meri je krščanstvo kvas svetovnemu in tudi slovenskemu času? Tema, nadvse aktualjia v tem zenit-skem trenutku papeževanja Janeza Pavla II. Po predavanju diskusija.
Ob 16.00 predavanje »Na razvodju dveh kultur«. Koroški in primorski slovenski zamejec živi na razvodju dveh kultur: slovensko-nemške in slovensko-romanske. Naj gre ta dvojnost v smer dileme ali obogatitve? Poudarjene provincializacije ali sproščene evropskosti? Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
* * *
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem: maševal bo dr. Pavle Zablatnik, bivši ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenec — novi kancler tržaške škofije
Za kanclerja na tržaški škofiji je bil imenovan g. Lojze Zupančič, župnik v Barkovljah. Nasledil bo zlatomašnika kanonika Salvatorija Degrassi, ki je sam zaprosil, da ga škof razreši te službe, in ki skrbno in zvesto pomaga ob nedeljah in praznikih v barkovljanski župniji.
Zakaj na Vejno ob Cirilmetodovi nedelji?
Pred nami je nedelja, ko pohitimo tržaški Slovenci in z nami Goričani in Kraševci že dvajsetič v veliko svetišče, kjer nas z ljubeznijo pričakujeta sveta brata.
Njuno češčenje nam mora postati duhovna potreba in želja, da se vsi zberemo ob njunem oltarju z molitvijo in petjem: da poživimo luč vere naših očetov, ki sta jo pred tisoči in več leti s pogumom in ljubeznijo širila med našimi predniki, da poživimo bratsko navezanost med pripadniki našega malega in Bogu zvestega naroda, da si izprosimo, naj Dobri pastir pokliče iz vrst naše mladine velikodušne fante in dekleta, da duhovno ne obubožamo in se ne izšušimo le v iskanju zemeljskih dobrin, da bodo spet postale naše mlade in nove družine žarišča krščanskega življenja in veselja, v čigar sredi bi zoreli novi poklici, tako da bi naša skupnost ne postala prava »misijonska dežela«, ampak bi se lahko tudi mi razdajali, in končno, naj bo ta dan, dan iskrenega veselja, saj bomo med seboj imeli dva slovenska novomašnika, med nami bomo tudi imeli srebrnomaš-
nika, ki je že v izobilju spoznal vso lepoto, težo in veličino duhovnika, in še se bomo zbrali, da se zahvalimo Bogu za zlatomašnika, ki že skoro 40 let rešuje obstoj naše Cerkve v središču Trsta, in da se tudi njemu zahvalimo za vse lepo in dobro, ki ga je nudil naši skupnosti in predvsem mladini, in da se Bogu zahvalimo za 50 let stanovitnosti v redovnem življenju nekaterih naših Šolskih sester.
In ko bomo prihiteli na Vejno, zavedajmo se, da je v nas in okoli nas »čas milosti«, saj je to leto, pravi sveti oče, pravi čas, ko nam Bog hoče deliti posebno obilje milosti.
In to svetišče Matere božje je v naši škofiji izbrano za prejem svetoletnega odpustka.
—	ep —
Kažipot za skavte in skavtinje
Ob svoji zlati maši je dr. Jože Prešeren s sodelavci pripravil knjigo malega formata »Kažipot za skavte in skavtinje«. 220 strani obsegajočo knjižico je izdala slovenska zamejska skavtska organizacija.
Dr. Prešeren pravi v uvodu, da hoče »Kažipot« dajati mlademu človeku-skavtu oporo v njegovem verskem življenju. Nuditi mu hoče pomoč, da bo resno jemal svoje versko življenje.
Knjižica je razdeljena v več poglavij,. Prvo obsega pet premišljevanj o človekovem razmerju do Boga. Drugo poglavje je posvečeno sveti maši, tretje skavtskemu življenju, četrto molitvi, peto prinaša vrsto skavtskih pesmi, šesto govori o zakramentih, zlasti o spovedi — zakramentu sprave. Zadnje, sedmo poglavje pa obsega razmišljanja po Svetem pismu. Vsako poglavje je razdeljeno na manjše enote, podprte z odlomki iz Svetega pisma in s pričevanji raznih mislecev in osebnosti.
V knjižici je zbrano veliko koristnega branja, molitev in pesmi. Dr. Prešeren je tudi s tem »Kažipotom« pokazal svojo zavzetost za duhovno dobro naše mladine, za kar se je trudil ves povojni čas med nami v Trstu. Prav gotovo je njegova zasluga, da si je v okviru Slovenske dijaške zveze in nato skavtske organizacije lepo število slovenske mladine na Tržaškem izoblikovalo in utrdilo svoje versko prepričanje.	M.	B.
»Primorski dnevnik« v novi obliki
V petek 1. julija je »Primorski dnevnik« začel izhajati v novi grafični podobi in je tiskan v offsetu. Sedaj ima 12 strani. Nova prijetna oblika in nov odgovorni urednik Bogumil Samsa dajeta zagotovilo, da bo Dnevnik z zanimanjem in oporo prisluhnil življenju in utripanju vseh primorskih Slovencev. To mu voščimo tudi mi, kajti vemo, da to ni lahko in izkušnja iz preteklosti nam to tudi potrjuje.
Cerkev na Greti vabi
Praznik Karmelske Matere božje je v soboto 16. julija. Za slovenske vernike bo v zvezi s tem praznikom sv. maša v slovenskem jeziku v karmeličanski cerkvi na Greti v Trstu v nedeljo 17. julija ob 17. uri. Vabljeni!
Nova šolska knjiga
Pred kratkim je v založbi Deželnega šolskega urada v Trstu izšel skoraj 550 strani obsegajoči učbenik Bančna tehnika. Knjigo je napisal Luigi Lucchesi, prevedla pa prof. Ana Volpi Buzečan. Namenjena je dijakom 5. razreda trgovskih tehničnih zavodov. Jezikovni pregled rokopisa je opravil prof. Vinko Beličič, naslovno stran pa je opremil Andrej Pisani.
Učbenik bo prav gotovo v veliko korist dijakom. Bogato in skrbno strokovno izrazje v slovenščini pa bo nedvomno prav prišlo vsem tistim, ki v naših krajih uporabljajo gospodarsko izrazoslovje tudi v slovenščini.
Repentabor
Na Repentabru opravljajo v teh poletnih večerih prva dela domači fantje, ki so že očistili bršljana vso veliko steno pod svetiščem. Poravnali so tudi teren pod steno in tako je čez noč nastalo lepo igrišče za otroke in razna občasna srečanja. Repentaborski fantje s svojim delom nadaljujejo in ko bo vse končano, bo Marijin grič mnogo lepši.
Z dovoljenjem tržaškega škofa in s pristankom vseh slovenskih duhovnikov se je vršila v zadnjih tednih denarna nabirka za Repentabor v vseh cerkvah openskega dekanata in v Trstu, kjer imajo redno nedeljsko službo božjo. Svojo nabirko so poslale sledeče župnije: Sv. Križ
240.000, Prosek in Kontovel skupaj 130.000, Trebče 110.000, Bazovica in Pesek skupaj 176.000, Ricmanje 140.000, Boršt 120.000, Boljunec 170.000, Dolina 247.000; Mačkolje
220.000, Salezijanci 290.000, Sv. Jakob
320.000, Sv. Vincendij 140.000, Sv. Ivan
880.000, Podlonjer 150.000, Sv. Anton
1.250.000, Rojan 880.000, Barkovlje 65.000, Repentabor spomladanska nabirka 2 milijona 800 tisoč, Šolske sestre pri Sv. I-vanu 200.000. Nekatere župnije bodo napravile nabirko naknadno, zato jih še ni v tem seznamu. Posamezni dobrotniki so poslali sledeče vsote: Žagar Marija 50.000, Kuret Boris 30.000, Slokar Jule 30.000, Kobal Marija 20.000, Pupulin 10.000, Ščuka Iva 20.000, M. Zmaga 10.000, N. M. 1,000.000, N. N. 100.000 lir.
Vsem verskim skupnostim in posameznim dobrotnikom iskrena zahvala!
Za Repentabor župnik Tone Bedenčlč
Vpis v slovenske šole
Vpis v prvi razred: lani 236, letos 198 (šolsko leto 1983-84). Vpis v vse razrede: lani 1267, letos 1178. Koliko razredov bo manj letos?
Zahvala
Ob praznovanju svetega leta in zlate maše čutim prijetno dolžnost, da se vsem številnim dobrotnikom iskreno zahvalim. Silno bogato in okusno je bila okrašena cerkev z venci, napisi in cvetlicami, za kar gre zasluga sestram in mnogim ženam. Hvala vsem, ki ste prispevali svoj dar za cerkev; nekateri ste poslali velik prezent v cvetju, zapet drugi ste dali svoj dar za pogostitev v dvorani. Posebna zahvala zakristanki Pepci, cerkvenemu pevskemu zboru, mladinskemu zboru PD »Slovenec«, voščilcem z darili itd. Slovesnost so povzdignili poleg mnogih duhovnikov tudi otroci iz kolonije v Dragi, ki so pod vodstvom svojih voditeljic in predsednika »Slokada« msgr. M. Živca prišli voščit zlatomašniku, kateremu se je pri družabnem srečanju v daljšem nagovoru v imenu župnije zahvalil Glavko Petaros. Naj vsem dobrotnikom izraze naklonjenosti poplača dobri Bog!	Jože	Jamnik
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 8. julija 1983 ob 9. uri in v drugem sklicanju v
nedeljo, 10. julija 1983
ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Riceatorio 1, z naslednjim
DNEVNIM REDOM
1. Volitev efektivnega in dveh nadomestnih nadzornikov.
2. Pristop h kompenzacijski zbornici.
Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana.
Vsakdo mora ob vstopu v dvorano obvezno izročiti vabilo.
UPRAVNI ODBOR
Občni zbor smo morali sklicati zaradi smrti efektivnega nadzornika.
Razprava o goriškem občinskem proračunu
Proračun za leto 1983 je prišel v razpravo tudi letos šele ob koncu junija. Nedavno je bil predmet debate posameznih rajonskih konzult in občinske svetovalske komisije za proračun in ekonomijo, šele zadnje dni meseca pa je stekla razprava v občinskem svetu. Tudi ta je bila letos nekoliko skrčena na sama dva dni, to pa gotovo tudi zaradi povolilnega pričakovanja in vzdušja.
Najprej je župan Scarano prebral politično poročilo, ki vsako leto spremlja finančne postavke proračuna. V svojih izvajanjih je zlasti podčrtal dosedanje delo, poudaril težko gospodarsko in socialno krizo, posebej pa se je zaustavil ob problemu Gorice kot obmejnega mesta. Prav to namreč daje našemu mestu oz. občini tisto posebno oznako mednarodno pomembnega dejavnika, dejavnika, ki mora poleg gospodarskih izmenjav ;n splošne socialne rasti pomeniti tudi važno medčloveško in kulturno vlogo mostu med narodi. Zlasti je te misli zabeležil v zvezi z vprašanjem sedaj skoraj zaprte meje, ki pa ne sme ostati taka. Odnosi z Novo Gorico sami to potrjujejo.
V zvezi s slovensko manjšino je dr. Scarano dejal, da ji je treba omogočiti enakopravno vlogo in zaščito ter podčrtal tudi veliko vlogo občinske konzulte za slovenska vprašanja, ki kaže zelo resno dejavnost.
V razpravi, ki je sledila, so nastopili svetovalci vseh skupin. Posebej so o slovenskih vprašanjih govorili svetovalci Mermolja (PCI), Bratuž (SSk), delno pa tudi Tripani in Cefarin (oba DC). Mermolja je zlasti poudaril potrebo po izglasovanju zaščitnega zakona ter drugih ukrepih v zvezi s Slovenci. Tripani je omenil vlogo slovanske kulture, ki naj bi jo morali dejansko upoštevati; Cefarin je med drugim v posegu o kulturi omenil tudi vlogo slovenskih kulturnih društev.
Dr. Bratuž je v imenu svetovalske skupine Slovenske skupnosti najprej poudaril veljavnost sedanje politike večine, ki vodi občinsko upravo in v kateri sodeluje tudi SSk. Omenil je vlogo goriške občine in pokrajine v splošnem deželnem merilu, nato pa se zaustavil ob nekaterih specifičnih vprašanjih. V zvezi s šolstvom je posebej zahteval, da občinska uprava resno vzame v poštev zahteve slovenskega prebivalstva za dokončno izbiro zemljišč za šolske gradnje v južnem delu mesta, omenil problem Malega semenišča, ki še ni rešen in še vedno čaka na rešitev. Nato je predstavnik SSk izrazil zadovoljstvo nad raznimi kulturnimi pobudami občine, zavzel se je še za večjo slovensko prisotnost (npr. v Srečanju z avtorji). Bratuž je nadalje omenil pereča gospodarska vprašanja naše občine, za katera se je tudi SSk vedno prizadevala za njih rešitev, kot npr. zadeva podgorske predilnice. V nadaljevanju svojih izvajanj je svetovalec obravnaval problem zakonske zaščite slovenske manjšine. Občina mora tudi tu po svojih močeh še krepkeje prispevati k temu, da pride do zadovoljive rešitve tega za nas bistvenega vprašanja.
Zadnji dan razprave so župan in odborniki (med njimi dr. Damjan Paulin) odgovarjali na posege svetovalcev in s tem je bila dolga dvodnevna debata zaključena. Proračun je bil sprejet z večino; zanj so glasovale stranke DC, PSI, PSDI, PRI in SSk, proti pa misovci, komunisti in PLI.
Obisk novega goriškega nadškofa v Katoliški knjigarni
Presenetil nas je s svojim obiskom. Prišel je s tajnikom na obisk k sosedu, tako je rekel. Ogledal si je našo staro trgovino in se zanimal kot oče o naših trgovinskih problemih.
Kratko in preprosto je govoril, lepo se je bilo z njim pogovarjati, ker ni bila potrebna razlaga. To je človek, ki zna brati tudi naše potrebe.
V čast nam je Ta obisk in si želimo, da bi nas, mimogrede, večkrat obiskal.
AB.
Rop s tragičnim zaključkom
Posojilnica v Fari je v času nekaj tednov doživela dva roparska napada: 13. junija je neznanec odnesel 19 milijonov, 30. junija pa je ropar dobil svoje ime: Romano Sansevero se je polastil 13 milijonov in 462.000 lir. Toda ugrabljeni denar mu ni hasnil. Blizu Krmina so ga orožniki
dohiteli in ga v spopadu ubili. Zapušča ženo in 12-letno hčerko, ki sta v času ropa bili na letovanju ob morju v kraju Bibione.
So nekatere podrobnosti, ki dajo temu tragičnemu dogodku svojske značilnosti. Sansevero se je rodil pred 42 leti v Tripoliju (Libija). Oče je bil iz Apulije, mati iz Istre. Kot finančni stražnik je leta 1970 prišel iz Palerma v Krmin. Leta 1975 se je uslužbil na carini v Gorici. Nato je prevzel podagencijo zavarovalnice »Assicu-razioni generali« v Krminu. Pa nekaj ni šlo prav, kajti izgubil je to mesto. Politično je bil pristaš MSI in je kandidiral na tej listi za občinske volitve leta 1980 v Krminu. Oblečen vedno elegantno je veljal za človeka, o katerem je vsak sum nemogoč; po vsakih 20.000 km je zamenjal avtomobil. Šel se je življenje človeka, ki mu nič ne manjka in vse lahko doseže. Tako je zašel v dolgove, ki so dosegli visoke milijone. V ropu je hotel najti izhod. In našel je tudi tragično smrt. Nihče nima pravice, da ga sedaj sodi, a vsi imajo pri tem priložnost, da razmišljajo, kam lahko človeka privede življenje prek lastnih možnosti in brez oziranja na moralna načela.
Bralci pišejo
Enostransko poročanje v neki oddaji radia Trst A
V	nedeljo 3. julija ob 14.10 sem po radiu Trst A poslušal oddajo »Pod Ma-lajurjan«, ki jo je pripravil Riccardo Ruttar. Dajal je nekak obračun volilnih rezultatov. Žal pa je bil ta obračun precej enostranski, ker je našteval samo preference■, ki sta jih prejela kandidata Fer-ruccio Clavora in neki Blasettig. Prvi je kandidiral na listi Movimento Friuli, drugi menda na listi PCI.
Ne vem, če poročanje o volilnih izidih spada v okvir take oddaje, kot je »Pod Matajurjan«, vendar se mi zdi, da bi moralo biti vsaj objektivno. Poročevalec se je sicer nekajkrat opravičil, da ni mogel dobiti drugih predstavnikov strank, razen Clavore, vendar bi lahko dobil vsaj volilne rezultate drugih strank, saj na volitvah nista nastopila samo Clavora in Blasettig na listi MF oziroma PCI. Kot volivca Slovenske skupnosti bi me na primer zanimalo, koliko glasov je prejela ta stranka po vaseh Benečije. Morda pa to zanima tudi kakega Benečana, lipam, da razne oddaje na radiu niso v zakupu skupin ali strank, zato pričakujem popolno poročanje o vsem, ne pa samo o tem, kar prija in godi nekaterim sodelavcem. Če Ruttar tega ne ve, bi morali vedeti vsaj njegovi nadrejeni na radiu.
(Podpis)
Samo ena stranka je bila omenjena kot slovenska
Zelo poučno in zanimivo je bilo zame, ko sem v torek 28. junija zvečer po volitvah gledal prvi kanal italijanske radiotelevizije. V večernem dnevniku so poročali o rezultatih deželnih volitev v naši deželi. Poročali so, koliko glasov so prejele razne stranke in koliko predstavnikov so izvolile. Takrat sem šele videl, kako pomemben je bil moj glas za SSk. Jasno in razločno je namreč časnikar rekel: »UNIONE SLOVENA:	un rappresen-
iante«. Samo ta glas je šel po vsem državnem ozemlju kot slovenski. Vsi drugi glasovi, oddani raznim italijanskim strankam, od PCI in PSI do MF in DC pa so bili italijanski...
(Podpis)
f pater Otmar Vostner — prvi urednik »Pastirčka«
Ne bi bilo prav, ko bi se v našem listu ne spomnili štajerskega frančiškana p. Otmarja Vostnerja, ker bi se drugače izkazali nehvaležne. P. Otmar je namreč lep kos svojega duhovniškega življenja preživel med nami Primorci.
TaKoj po zadnji vojni je prišel v frančiškanski samostan na Kapeli oz. Kostanjevici. Bil je med prvimi slovenskimi patri, ki so se znova naselili v tem samostanu. Od tu je hodil učit verouk v slovenske osnovne šole v Gorici. Kot pričajo vsi, je bil odličen katehet, saj je pozneje tudi v Mariboru posvetil največjo skrb prav verouku mladih. Kot katehet je v Gorici pomagal pri ustanovitvi otroškega
lista »Pastirček«. Ta list je potem dejansko tudi urejeval do konca šolskega leta 1946/47. Ko je s 15. septembrom 1947 Kapela prišla pod Jugoslavijo, so uredništvo »Pastirčka« prevzeli drugi.
Nova Gorica z Rožno dolino je po letu 1947 postala župnija s sedežem na Kapeli. P. Otmar je postal prvi župnik v tej novi župniji. Na Kapeli je potem ostal do leta 1962, ko so ga predstojniki poklicali v Maribor. Novogoričani mu zato veliko dolgujejo, saj so bili izredno težki tisti prvi časi po vojni, ko je v Sloveniji vladal stalinizem. Na Goriškem je preživel 17 let.
V	Mariboru je bil najprej za kaplana v župniji sv. Marije, ki jo vodijo frančiškani, potem za župnika in tudi gvardija-na. V tem samostanu je veliko zidal in preurejal, posebno pa se je posvečal ka-tehezi in ljudskim misijonom. Zadnji dve leti je bolehal za neozdravljivo boleznijo, ki ga je spravila v grob 28. maja letos, ko mu je bilo 75 let.
Naj v Bogu počiva ta dobri štajerski frančiškan!
OBUESTILA
Izletnikom za v Grčijo
»Na upravi »Katoliškega glasa« je za vsakega udeleženca pripravljena potovalka z vsemi potrebnimi navodili in prospekti. Dvignite jo v prihodnjih dneh! Udeleženci s Tržaškega (vključno Repentabor) jo dobijo v knjigarni Fortunato v Trstu. Odhod je v petek 22. julija točno ob 6. uri s Travnika. Avtobus bo vozil po Korzu mimo železniške postaje skoz Štandrež, Sovodnje, Gabrje in Doberdob. Povratek v smeri od Doberdoba proti Gorici.
DAROVI
Za Katoliški glas:	N.	N., Mavhinje
10.000; Irena V. B. ob poroki sina Roberta
50.000 lir.
Za cerkev sv. Ignacija: travniški pevci in prijatelji v spomin Artura Koshuta
70.000 lir.
Za Alojzijevišče: Marija Reja v spomin svojih pokojnih 50.000 lir.
Ob Dnevu staršev so pridne mame nabrale: za goriške skavte 350.000, za Katoliški dom 100.000, za razne ustanove
140.000 in za Katoliški glas 20.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: ob krstu male Elijane še 50.000 lir.
Za volilni sklad SSk: F. M., Gorica
10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Tomažič 100.000; družina Suhadolc ob krstu Matjaža in Mitja 100.000; Zdenka, Eto, Marija in Nino v spomin na mater Marijo 100.000; Ivan, Silvo, Aurelio in Pierina namesto cvetja na grob tete Marije 55.000; N. N. 180.000; Angela Malalan 50.000; družina Viktor Kalin 50.000; N. N. 50.000; Francka Vremec 30.000; N. N. v spomin na starše 20.000; Viktorija Hrovatin v spomin Maričke Drnjackotove 25.000; Ladi in Laura Gombač namesto cvetja na grob Nade Zecchini 20.000; Marija Žvab in Marija Sosič namesto cvetja na grob tete Marije Danev-Sosič 20.000; Giuseppe Ferfoglia, A-vstralija 10.000; Justina Malalan v spomin na brata Ivana Sosič 10.000; Regina Sain v spomin na moža Hektorja 5.000; Srečka Jurič v spomin istega 5.000; Laura in Ladi Gombač namesto cvetja na grob Marije Drnjackotove 20.000; Anica Vidau v spomin iste 20.000; N. N. 10.000; Zora Fabjančič 10.000; Eleonora Aldo De Albori namesto cvetja na grob Marije Danev -Sosič 10.000; N. N. 20.000; razni 8.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: družina Vatovec v spomin na pok. brata in strica Ivana 100.000; Marija Bizjak v isti namen 30.000; žena Zofi v spomin dragega moža Alojzija Umek 25.000 lir.
V	spomin dragega moža in očeta Ivana Vatta darujejo žena Ema in hčerki Rožica in Rosana z družinama za cerkvene pevce od Sv. Ivana v Trstu 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Vatta darujejo za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu Ksenija Budal 10.000, Imelda Dekleva 10.000 in Marta Požar 10.000 lir.
Ob smrti očeta Danila Lovrečiča: kolegice in kolegi radia Trst A v tiskovni sklad Katoliškega glasa 155.000 in Mladike 155.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leoplda pri Domju: Zmaga Mastellaro, Trst 50.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Trst 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Boža Dobrila, Log v spomin na pok. očeta Petra 10.000; Ana Kuret, Log v spomin na pok. sestro Marijo Berdon 10.000; družina Ivaldi, Ric-manje ob sv. birmi dveh svojih sinov
20.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Marta Požar v spomin Alojzija Umek 10.000 lir.
Za lačne po svetli: boter iz Gorice namesto daru ob krstu Terezije Pivk iz Zabnic 200.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^mjpstn
Spored od 10. do 16. julija 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Veliki bedaki«. 10.50 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.. 12.00 »Počitnice... počitnice« - humoristična nadaljevanka. 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe. 14.10 Iz arhiva in tedenskih oddaj; lahka glasba; Drago Gorup: »Car-solinae«. Izvirna radijska igra; prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri.
12.00 Naš avto. 13.20 Zborovska glasba.
14.10	Pesmi in njihovi protagonisti. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Na naši koži.
Torek: 8.10 Pogovori. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«. 11.10 Koncertni in operni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.20 Rubrika. 17.50 Friedrich Schiller: »Nevesta iz Messine«.
Sreda: 8.10 Po svetu sem in tja. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri.
12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Zvezdniki našega časa. 14.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije.
Četrtek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«. 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00
Klasični album. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika.
18.00 Pogovori o naših otrocih. 18.20 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.10 Trim za vsakogar. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni in o-perni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Na počitnice. 13.20 Slovenske umetne in ljudske pesmi. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Imena naših vasi. 9.15 Drago Jančar: »Galjot«.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.35 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Izbrane melodije minulega desetletja.
17.30	Rubrika. 18.00 »Počitnice... počitnice«.
Knjižne novosti v Katoliški knjigami v Gorici, Travnik -Piazza Vittoria 25
Kogoj: Uršulinke na Slovenskem. Ob 200 letnici prihoda uršulink v Škofjo Loko.
Traven: Zaklad Sierra Madre.
Traven: General iz džungle.
Lev Detela: Der tausendjahrige Krieg. Log, Zeitschrift fiir Internationale Literatur.
★
Popravljamo. V poročilu o poroki Robert Bertolini-Marzia Bressan v goriški stolnici 26. junija letos je prišlo do neljube pomote. Poročil ju je ne msgr. Soran-zo, temveč msgr. dr. Luigi Ristits.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti našega dragega
Ivana Vatta
se toplo zahvaljujemo kanoniku msgr. Petru Šorliju, g. kaplanu Milanu Nemacu in župniku g. Viljemu Žerjalu za besede tolažbe, za občuteno petje svetoivanskega cerkvenega zbora in vsem, ki so z nami počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Ema, hčeri Rožica in Rosana z družinama, sestri Marija in Justina ter ostalo sorodstvo.
Trst, 2. julija 1983
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
jj Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja