Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Državno denarstvo. b) Posredni davki. (Dalje.) olno samotrštvo. Naprave za dobivanje soli imenujemo soline ali solišča. Razločujemo troje vrst soli in sicer kamno sol, morsko sol in varjeno sol. KameiK) sol dobivajo iz solin, morsko sol iz morske vode, varjeno sol iz rude potom sopara. Vsaka tvarina, irnajoča v sebi sol, je v Avstrijskih pokrajinah, v zemlji ali na površju, last države. Država si nabavija sol večinoma v svoji režiji, le na Primorskem in v Dalraaciji je dovoljeno zašebnikom, da pridelujejo tnorsko sol, katero pa rnorajo za določeno ceno oddajati v državno skladišče. Pravioo do trgovine s soljo pa iina edino le država. S tem pa ni rečeno, da ne sme nihče drugi, zlasti na drobno, prodajati soli. Zavezan je le kupovati sol iz državnega skladišča, oziroma državno sol za določeno ceno. Država pa prepušča sol tudi za nižjo ceno tovarnarjem in izdelovavcem usnja, mila, stekla, kemikalij i. dr. V takih slučajih pa je poraba soli dovoljena samo protitemu, da se denaturuje, to je, da se kemično spaja s tvarino, ki napravi sol za človeško uživanje nesposobno. Pravico dovoljevati sol za nižjo ceno imajo c. kr. deželna finančna ravnateljstva. Za kinetijsko, tovarniško in obrtnijsko porabo oddajajo državne prodajalnice tudi gnojno sol po zelo nizki ceni. Proti mali odškodnini dobiš soli v zdravstvene namene. Ce kdo najde slan studenec ali rudišče, v katerem se nahaja sol, in tega takoj ne naznani finančni oblasti, se kaznuje. Strogo se kaznuje tudi tisti, ki se na svojo roko peča z izdelovanjem ali napravo soli, ali ki razpošilja tako sol ali pa jo celo še prodaja. Samotrštvo s tobakom. Tobak se izdeluje v državnih tovrarnah iz tobačnih rastlin. Tobak saditi sme saino tisti, katerernu dovoli to c. kr. oblastvo. C. kr. tobačna režija kupuje pa tudi tobačne rastline v inozemstvu, največ blaga dobiva iz Ogerske, Bosne in Heroegovine. Izdeiki, ki prihajajo iz tobačnih tovarn, so: Sraodke, tobak za nosljanje in rezani tobak za pušenje. Državna skladišča oddajajo tobačne izdelke zasebnim glavnim založnikom, kateri se zavežejo toliko zalogo držati, da preskrbujejo ž njo več podzaložnikov. Od teh ali pa tudi od glavuega založnika dobivajo svoje zaloge prodajalci tobaka na drobno ali trafikanti. Le-ti prodajajo tobak v javnem proinetu konsumentom po ceni, od države določeni. Izjemno se dovoljuje tudi gostilničarjem in kavarnarjem, da smejo prodajati tobak gostom. Prodaja tobaka ali trafika se oddaje potom javne konkurencije, tobačne prodajalnice (trafike) isto tako ali pa se prepuščajo osebam, katerim daje zakon v tem oziru nekake predpravice. Razpis o oddaji trafike se objavlja na uradni deski finančne oblasti prve instance (deželno ali okrajno finančno ravnateljstvo), potern na uradni deski v dotični občini in v uradnem listu doticne kronovine. Osebe, katerim daje zakon pri podelitvi trafik predpravice, pa se imajo izkazati, da jim je dohodek iz prodaje tobaka za življenje potreben. Ozira se na nje po tej vrsti: a) Državni uslužbenci, ki so izstopili iz službe, ker je ne morejo veo opravljati zaradi nezmožnosti, katere pa niso sarai zakrivili, in ki ne uživajo pokojnine ali pa za življenje prepičlo pokojnino; potem njih vdove in sirote, bivši vojaki stalne vojske, mornarice ali deželne brambe, če so v boju s sovražnikom, ali pa tudi v mirnih časih v izvrševanju svoje službe se ponesrečili, in delavci državnih obratnih podjetij, ki so se ponesrecili. b) Umirovljeni državni uslužbenci in njih udove, če morajo skrbeti najraanj za dvoje nepreskrbljenih otrok. c) Umirovljeni državni uslužbenci in njih vdove sploh, potem njih še ne omožene hčere in sinovi, ki tudi kot polnoletni niso zmožni, da si kaj služijo. 6) Osebe, ki niso bile v državni službi, pa so si pridobile za državo posebne zasluge. Ako ni nobenega prosivca omenjenih vrst, se ozirajo tudi še na dmge osebe, vendar pa se raorajo te izkazati, da žive v razmerah, v katerih jim je nemogooe, da shajajo brez drugega zaslužka. Prošnje za podelitev trafik iz oraenjenih pogojev je vlagati pri c. kr. financnem ravnateljstvu. Prošnji je prilagati vse tiste listine, katerih je potreba, da se dokaže upravičenost po navedenih določbah. — Raznoterosti, katere smo navedli pri posrednih davkih, že same po sebi zahtevajo veliko pozornost pri obdačevanju in plačevanju davka. Prav mnogo slucajev je takih, da predpisujejo zakoni pravočasnih naznanil o nameravanera opravilu. Ce se davčni zavezanec ne odzivlje tako, kakor predpisuje zakon, čaka ga kazen, katera je tem vecja, čim večji je prestopek ali čira večkrat se ponavlja. 0 teh prestopkih razsojajo dohodarstvena sodišča, katera so pri deželnih finančnih ravnateljstvih. Prizivi zoper razsodbe teh oblastev so pripuščene na višja dohodarstvena sodišča in finančno rainisterstvo. Po državnera proracunu za leto 1898. znašajo posredni davki in sicer: Carina 52,067.653 gld. Užitnina 129,095.000 „ Kolkovina, odredbina in pristojbine od pravnih opravil 67,099.000 „ Cestarina 1,036.600 „ Puncevanje 355.300 „ Davščina od točenja in prodaje žganih opojnih pijač 1,140.000 „ Sol 22,181.500 „ Tobak . . 98,502.300 „ (Dalje prih.) |