Gospodarski in političen list za Kor°šKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto v Krau ju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“; od­ govorni urednik Lavoslav Mikuä). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vra­ čajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit vrsto za enkrat 1‘2 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 23. V Celovcu, v soboto, dne 12. novembra 1910. Leto 111. Deželni odbor in koroški učitelji. V enih zadnjih sej deželnega odbora koroškega je baron Aichelburg, ki je govoril odividno v imenu nemške vefiine, hudo zavrnil nemško • nacijolne uöitelje. Ti so natnreC v svojem časniku deželni zbor spomnili na nemške obljube glede povi­ šanja plač. Kakor znano, je večina učiteljev tudi sloven­ skega rodu na strani nemšk h nacijoaalcev. Ko bi ne bilo teh nemčurskih učiteljev, bi nemško - naci- jona'na stranka v slovenskih krajih sploh ne mogla delovati in tudi nemškutarji bi kmalu izmrli, ko bi nemški učitelji ne hujskali otrok proti sloven­ skemu jeziku. V plačilo zato obljubljajo Nemci učiteljem po­ višanje plač; to posebno, kadar se bližajo volitve. Kakor h tro pa minejo volitve, pa pozabijo nemSki nacijonaici na te svoje obljube in nemčurski uči­ telji morajo beračiti pri sidmarki in nemškem iulferajnu za podpore. Občudovanja vredni so tisti slovenski ali pa j socialno - demokratični učitelji, ki vziic grožnjam in obljubam vestno izpolnjujejo svoje učiteljske dolž­ nosti in se ne pustijo zlorabljati zi nemško-naci- jonalne [priganjače. Radovedni smo, če se bo mogoče sedaj ka­ teremu nimško-nccijonainih učiteljev začelo da­ niti v glavi, da bo uvidel, da niso nemSko-naci- jonalnejjbljube nič druzegs, kakor pa prazne pene, za katere mora prodati učitelj svoj značaj in trpin­ čiti slovenske otroke. Varujmo svoje starine! Vsak, četudi ne ravno visoko izobražen človek ima do stvari, ki so jih rabili njegovi predniki, njegovi starSi, neko posebno spoštovanje. Dosti takih slučajev nam je znanih iz zgodovine, dosti jih vidimo Se danes. Kako tupatam Se varujejo kako staro orodje, katero je rabil Se pokojni ded ali pradedi Tudi pri nas na Slovenskem imamo take slučaje in ravno na Koroškem se Se naleti tupatam kmetiča, ki hrani Se kako staro majoliko, katero je kupil Sa njegov praded. Ta lepa navada pa je žalibog večinoma izginila. Kriva je temu dosti industrija, ki izdeluje dandanes vse polno pisanih in lepo slikanih posod v živih, kričečih PODLISTEK. Na sejmu. Crtica. Spisal Josip Premk. Dalje. «Jaz odneham, ti priloži, oba enako,» je dejal naposled JoSt precej glasno — «sedemdeset, pa bog l njo!» Debeli človek je pogledal Pavleta, a JoSt mu je namignil in Pavle je iztegnil roko. «Ni, kakor si mislil,» mu je dejal. «Zadovo­ ljen bodi, da je šla za toliko!» Krepko je stisnil debeli človek Pavleta desnico, nato je posegel v notranji žep in mu odštel sedem čisto novih bankovcev. Pavle se je nasmehnil, ko je zagledal v roki toliko denarja in ni pomislil ne na telico, ne na mater, ker Se vedno mn je bučalo po glavi, da ni prav nič vedel, kako je prodal. Držal je ban­ kovce v roki in jih prekladal, pa jih ni in ni mogel barvah, katere ljudstvu bolj ugajajo kot starejše mirne in zato tudi kupuje to novo robo, staro pa zametava. Enak slučaj je tudi z narodno pesmijo. Koliko lepih starih pesmi je izginilo iz ljudstva, ker so stare in prišle so na njih mesto tuje, kosmate popevke, ki žalijo čuvstvo in uho. Dosti, dosti je starih pesmi, tudi cerkvenih, tako lepih, da se člo­ veku milo stori pri srcu, če jih sliši. N. pr. «Oj, kje ste bili, pastirci vi,» katero je pela po cerkvi cela občina. Takih narodnih božičev človek ne pozabi nikoli. Kakor smo že prej omenili, so pa med naro­ dom tudi druge stare stvari, ki so tudi potrebne ohranitve. Naj le naštejemo nekatere take po­ drobnosti. Važno je vse staro posodje. Zelo ime­ nitne so stare majolike, stari krožnik*, skledice in druga taka oprava. Tupatam se dobi na ognji­ šča Se jako lep zsglavnik (tudi kozel, lisica imeuo- van), ki ga je izdelala roka starega vaškega umet­ nika. Razen tega imajo po nekaterih hišah stare slike iz davne preteklosti, ki j h nihče več no ceni. Stare omare in skrinje z rožami se še dobijo, le žalibog imajo naši mlajši vse rajši moderno izde­ lano pohištvo iz mest, kot pa svojo domače. Velike važnosti so stare noSe, stare obleke. Tu je treba shraniti vsak., stvar, ki se le dobi. Stare avbe in peča so že redke, ker so jih naši ljudje največ prodali tujcem, tako da pri nas kmalu ne bomo več vedeli, kako so se oblačili naši stari. Poštenih irhastih hlač, čevljev z golenicami in starr ga telovnika s srebrnimi gumbi človek skoro več ne vidi pri nas na Koroškem. Vse je moderno, vse po mestno. Poleg tega so naši predniki nosili na oblekah dokaj vezenja v barvah in zlatu, kot je to še pri drugih Slovanih. Zato ■o velike vrednosti stari kožuhi z rožami, sUre «Slikane» rute in podobne stvari. Naši stari so bili tobakarji in kot taki so rabili razno kadilno orodje. N. pr. čidro, kresilo, gobo, mehur za tobak itd. — Vse to je zelo redko. Malo mlajših še kaj ve o kresanju in zato je potrebno, da se ohranijo take stvari, da jih tudi mladina vidi in se pri tem uči spoznavati in spo­ štovati svoje očete. Naš narod je od nekdaj ljubil godbo in petje. Naši pradedje in dedje so gotovo imeli kake po­ sebne inštrumente, kateri so se pa dandanes veči­ noma poizgubili. Cs se še kje dobijo kake stare prešteti, ker kar kc pičili so se in plesali pred nje­ govimi očmi, da je pcčasi in jecljajo povprašal: «Za koliko tem prodal, Jošt?» Jošt ga je dregnil v rebra in ga potegnil iz gneče za seboj. «Šema, kaj si še vedno pijan ali kajl» je za- rentačil in mu potisnil denar v žep. «Prodal si in denar imaš, pa boga zahvali. Sedaj pa pojdiva tjale k «Jelenu», da ae nekoliko pokrepčava. |Doats, sem govoril, kar jezik se mi je osušil in vse zaradi tebe. Spodobi se, da daš za mokroto I» Pavle je šel za Joštom brez vsakih misli, se obregnil zdaj ob tega, zdaj ob onega in sam ni vedel, kdaj sta prišla iz gneče. Nebo se je razvedrilo, solnce je sijalo na strehe tržkih hiš in ulice so bile žive in glasne, kot še ni Pavle videl nikoli. Na koncu trga je bila gostilna «pri Jelenu». Hreščeči, razklani glasovi so se čuli na cesto in ko sta vstopila Pavle in Jošt, skoro nista našla prostora, kamor bi sedla. Vse mize so bile zase- piščalke, citre ali kak oprekelj, je to za nas toliko bolj zanimivo. Včasih se dobi po kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo oni kraj. Take stvari so ravno tako znamenite kot kaj drugega in tudi lovska orožja in stare puške niso brez pomena. Razen teh malih predmetov so pa važne tudi cele stavbe, hiše, kozolci, veliki uhodi itd. Take stvari je seveda težje spraviti v kak muzej, zato pa se jih fotografira ali nariše, tako da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi so tudi stare znamenite kapelice, znamenja ali slike, ki imajo včasi dokaj vrednosti. — Take stvari je treba obvarovati pred razpadom, ne pa jih kva- viti s predelavanjem in prezidavanjem. To bi bile približno stvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vprašal kdo, zakaj to pač naštevamo? Zato, da se ljudi opozori na važnost takih stvari, zato da ne bodo teh naših slovenskih predmetov prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse te stvari so važae. Morda nimajo nikake praktične vrednosti več, a naši potomci morajo vendar dobiti za nami dokaz našega dela, naše kulture. In mi hočemo videti, kako so živeli naši očetje, kako so se oblačili in kako stanovali. Slabi sinovi bi bili, čr bi nas to ne zanimalo. Zato opozarjamo še enkrat naše izobražence po deželi, da si vzamejo k srcu teh par navodil, naj pazijo na take stvari, ki smo jih omenili in naj tudi ljudstvo opozorijo na to. Dopisi. S Koroškega. Uradna učit. konferenca v Veli­ kovcu in njen «spiritus». Pod tem naslovom smo v slovenskem časopisju č tali zadaje tedne članek, razpravljajoč duševno stanje in obsojajoč Slovenstvu sovražno mišljenje nemško-nacionalnega učiteljstva. Datičui članek je bil, akoravno je izre­ kel ostre, a popolnoma opravičene očitke napram nemško * nacionalcem, docela objektiven, da celo preveč galanten, varovalen je bil napram onemu referentu, ki je tako «athhtisch protzend» dejal: «Der Starke abar sucht sokha Hindernisse, um daran seine Kraft zu üben!» Ćamu toliko galant­ nosti napram takemu možu, ki tako očitno prezira pedagoška načela in ne navsezadnje tudi držav­ ne temeljne zakone? Povejmo, da je bil isti na boj poživljajoči referent g. Ferd. Kogelnig, nad­ učitelj žitarski, ki se vkljub temu šteje k idealnim iu modernim učiteljem 1 O kakšna ironija! Prezi­ rati materni jezik šolske mladine ter zavračati dene, mešetarji in kmetje so pili in udarjali s pestmi, pri najdaljši mizi pa so sedeli cigani, igrali in peli, da Pavle ni mogel dognati — ali je vae tisto, kar sliši in vidi, resnica, ali se mu samo dozdeva. «Tjale sediva,» je pokazal Jošt na konec mize, kjer so igrali cigani. Pavle v tistem hrupu ni sli­ šal njegovih besed, ampak šel je za njim, kakor bi šel povsod, ker nekako bal se je vseh teh ne­ poznanih, tujih ljudi. Jošt je poklical vina in Pavle je pil, prigri- zaval kruh in ai naposled prižgal celo viržinko, ki mu jo je ponudil Jošt. «Le pij, Pavle, saj nisi več otrok, in okrog sebe poglej, kaj boš buljil v tla, kot bi molil kesanje čez vse grehe!» Nekako počasen je postajal Joštov glas in tudi njegove oči so gledale motao. Pavle pa mu je prikimaval in se smejal in sam ni vedel zakaj. Konec prih.