Primorski Gospodar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorcu
Ureduje Domitiko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici y p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo
|teo. 11 1 gorici, dne 15. junija 1913. feeaj
Obsegi 1. Vabilo k občnemu zboru .Goriškega kmetijskega društva*; 2. O sredstvih, ki se navadno uporabljajo zoper razne sadne škodljivce ; 3. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini (Nadaljevanje.); 4. Gospodarske drobtinice; 5. Poročila; 6. Razne vesti; 7. Društvena listnica; 8. Zapisnik seje osredjega odbora »Goriškega kmetijskega društva« z dne 12. junija 1913; 9. Književnost; 10. Društvene vesti.
Štev. 9117.
Vabilo
k
Občnemu zboru »GORIŠKEGA KMETIJSKEGA DRUŠTVA«,
ki se bo vršil v četrtek dne 26. junija 1913 ob 10. uri predp. pri »Zlatem Jelenu« v Gorici.
1.	Otvoritev občnega zbora;
2.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
3.	Poročilo o društvenem delovanju v 1. 1912;
4.	Pretresovanje in odobritev društ. računskega zaključka, in bilance za 1. 1912 in proračuna za 1. 1913;
5.	Dopolnilna volitev na podlagi § 20, odst. 1. izstopivšili oziroma odstopivših odbornikov;
6.	Volitev dveh pregledovalcev računov;
7.	Odborovi predlogi;
8.	Predlogi podružnic;
9.	Morebitni predlogi društvenikov. V Gorici, dne 12. junija 1913.
Goriško kmetijsko društvo
Predsednik : A. JAKONČIC.	Tajnik:
V. DOMINKO.
Pristop k občnemu zboru imajo le oni društveniki, ki so plačali udnino za 1. 1913. Kdor slučajno nima izkaznice s seboj, jo dobi v društvenem uradu Lahko se plača tudi pri vhodu v zborovalno sobo.
O sredstvih, &i se navadno uporabljajo zoper razne sadne škodljivce.
Dr. L. Fulmek, na j. k. poskuševališču za varstvo rastlin na Dunaju, je sestavil posebno pregledno tabelo raznih sredstev, ki se navadno uporabljajo zoper razne sadne škodljivce. Ker je ta tabela sestavljena v nemškem jeziku, toraj mnogim društvenikom nerazumljiva, a se je pojavilo v zadnjih letih pri nas izredno mnogo škodljivega mrčesa na sadnem drevju, zato jo priobčimo tu v slovenskem prevodu.
On deli razna sredstva tako-le:
1. S t r u p o v i zoper glivične bolezni.
Modrogalična - a p n e n a raztopi n a. Naprava: Vzame se 2 kg modre galice, jo vsuje v malo platneno vrečo in obesi zvečer v kakšno kad ali ornco, v katero se je poprej nalilo 50 I vode, kjer se pusti vreča viseti tako dolgo, dokler se galica popolnoma raztopi (hitreje se raztopi galica, ako se jo pred raztapljanjem razdrobi ali na drobno raztolče). Z galico vred naj se vzame 2 kg in bolje je celo nekoliko več sveže žganega, živega apna, katero naj se v gasi z 2 do 3 I vode. Ko se je apno ugasilo se ga stanjša s 50 1 vode.
Ko se je galica raztopila, naj se priliva apneni belež polagoma in med neprestanim mešanjem k gaiični raztopini. (Višnjevi lekmusov papirček, pomočen v to zmes. ne sme porude-četi. Če porudeči, naj se doda zmesi po potrebi še ugašenega apna.
Takšna 2% raztopina je dober strup za razne glivične bolezni, kakor zoper listno rijo, plesen oziroma gnilobo sadja, kr-tovičenje listja pri breskvah in kar je glavno zoper grintavosc sadja.
Da se prepreči plesen na listju in gniloba sadja, ter krtovičev-je listja pri breskvah, naj se poškropi koščičasto sadno drevje z njo pred brstenjem, a peškato šele. ko je ozelenelo. Da se prepreči grintavost sadja, naj se poškropi drevje v prvič tik pred cvetjem.
Ako se vzame po 2 kg apna in galice, ter raztopi v 200 I vode se dobi 1% galično-apneno raztopino. Ta raztopina naj se uporablja zoper grintavost, zoper severnoamerikansko plesen na grozdju bodečega ribeza in zoper razne duge glivične bolezni.
Tudi pri 2. škropljenju naj se uporablja ta \'/c raztopina zoper grintavost sadja in sicer takoj po odcvetenju sadnega drevja, prav tako tudi za 3. škropljenje, ki naj se izvrši 1 do tedna po drugem škropljenji. Tudi za 4. škropljenje naj se uporablja ta raztopina in sicer koncem julija ali početkom avgusta (4. škropljenje je potrebno izvršiti samo o mokrih vlažnih poletjih).
Zoper severno-amerikansko plesen na jagodah bodečega ri-bera in druge glivične bolezni, naj se jo uporablja, ko je drevje pognalo, posebno pa naj se poškropi z njo koščičasto sadno drevje o prejoznačenem času.
Poškropiti se mora z njo enkomerno vse listje in sadje.
Žveplo. Prav na drobno ali fino semleto žveplo (žve-plena moka) in sicer najbolje je »Zolfo ventilato«.
To sredstvo se uporablja zoper plesen na listju.
Žvepla naj se sadno drevje o lepem vremenu, začenši aprila meseca in sicer ponovi naj se to večkrat, a vsakokrat šele potem- ko je rosa z drevja zginila.
Žvepleno - a p n e n a z m e s1). To zmes se dobi, ako se vzame 130 dkg sveže žganega, živega apna. ter ga ugasi v kaki železni posodi z majhno množino vode. Ko se je apno ugasilo. doda se mu 220 dkg žveplenega cvetu in prilije 15 1 vode ter kuha vse skupaj eno uro. Ko se ta tekočina ohladi, mora pokazati gostomer v nji 20° Beaume)."
Del te zmesi naj se stanjša z 2 enakimi deli vode in uporablja potem takšna zmes zoper razne glivične bolezni, posebno pa zoper krtovičenje listja pri breskvah in zoper plesen tia listju sadnega drevja, kakor tudi zoper kljukasto ščitasto uš in razne pršice. (Pockenrnilbe in Spinnmilbe).''
Škropi naj se z njo. preden drevje požene in sicer bodisi preden se popje napne ali pa ko se je že napelo, oziroma, če je bila prej bolezen huda, že v jeseni, kakor hitro listje odpade. Poškropiti je treba drevesa enakomerno. Ha je bilo drevo pravilno poškropljeno, spozna se na tem, da je drevo, ko se zmes posuši, enakomerno s sivo-belo mrenico prevlečeno.
iJ V Zjedinjenih državah se uporablja to sredstvo že dalj časa in z obilnim uspehom.
2)	Glej „ I)er Obstziichter" iz .1 1911 št. 7 pod naslovom: \Vas wir derzeit von der Schvvefelkalkbriihe wisseu."
3)V	Evropi se ta zmes šele presVuia.
En del te zmesi, stanjšan z 20 do 30 enakimi deli vode, ait pa en del, stanjšan s 40 do 50 enakimi deli vode, vpliva morilno na prejnavedene bolezni in škodljivce.
Tako zredčeni raztopini se imata uporabljati in sicer prva, ko drevje ozeleni; pri peškatem sadnem drevju se je treba ozirati na to, ali je listje več ali manj občutljivo; kakor tudi zoper grintavost. Druga tu navedena zredčena raztopina naj se uporablja pri koščičasten sadnem drevju, a tudi tu se je treba ozirati na to, ali je listje več ali manj občutljivo.
S tema, stanjšanima raztopinama naj se poškrope vsi zeleni, drevesni deli enakomerno.	(Konec sledi.)
Prva pomoč pri nenadnih boieznih in nezgodah pri živini.
(Nadaljevanje.)
Ako ie krava sprejela tvori se na površini rastoče kali troje kožic, ki obdajajo mladiča kakor kaka vreča. Zunanja kožica, usnjata kožica ali usnjica (Lederhaut) ima kosmiče, to je male podaljške s krvnimi cevkami (Biutgefasse), ki se potem zarastejo v jamice sadnih materničnih bradavic. To vraščanje je vzrok, da se odstrani trebilo tako težko, zlasti če živina zvrže. Druga (scalna) kožica (Harnhaut) vsebuje tekočino, kije izprva svetla, rumenkasta, pozneje pa kalna, kar ni nič drugega kakor voda od mladiča. Notranja in zadnja kožica (Schafhaut) vsebuje tudi tekočino (Schafwasser), ki obdaja mladiča od vseh strani in ima namen, obvarovati mladiča pred sunki in pritiski ter mu zasigurati dovolj gibanja. Te tri kožice so z mladičem zvezane s popkovo veznico (Nabelstrang, ki vsebuje krvne cevke.
Te krvne cevke, dve odvodnici (Artrerien) in dve dovod-nici (Venen) so za prehranjenje mladiča v materinem telesu največje važnosti. Odvodnici se začneta v mladiču in vodita v sadno snov, kjer se razprostreta. Iz slednjega stopita popkini dovodnici, ki gresta skozi popkov krog v trebušno votlino m končata v jetrih mladiča. Med sadno snovjo, usnjico in sadnimi bradavicami maternične sluznice se izvršuje menjava plina, čiščenje krvi, ogljikove kisline in sprejemanje kisika. Ako se iz kateregakoli vzroka popkova veznica stisne in zdrnzne (pri
dolgotrajajoči storitvi), zabrani se dotok krvi, ogljikove kisline se preveč nabere, in mladič pogine na zastrupljenju z ogljikovo kislino. Po skotitvi se popkova veznica odtrga in mladič takoj dilia s pljučami.
Krava nosi 250 do 310 dni, povprečno pa 10 mesecev po 28 dni, toraj 280 dni. Če je mladič telička, skoti se navadno nekaj dni poprej.
Ako pride tele iz kakršnegakoli vzroka pred tem časom na svet, toraj o času, ko še ni godno za samostojno življenje, takrat govorimo o izvrženju ali zmetanju (Abortus, Verkalben). Če pa se skoti, prcdno preteče vsa doba brejosti, toda vendar že o času. ko je sposobno za življenje, toraj po osmem mesecu brejosti, tedaj govorimo o prezgodnji storitvi. V tem slučaju lahko ostane tele pri življenju, če se ga dobro oskrbuje. Nikakor pa se ne priporoča, obdržati takih telet za izpodrejo, ker ostanejo slabiči.
Važno je krmljenje krav za časa brejosti. Čim starejši postaja mladič v materinem telesu, tem več redilnih snovi odteguje samici. To odjemanje redilnih snovi je po množini zelo različno. Nekatere živali hranijo tele boljši, v času brejosti so zelo mršave in slabe, tako da bi človek mislil, da je krava bolna in da bo skotila revno tele. Navadno pa dobe krepko razvite mladiče, medtem ko vržejo one krave, ki so bile za časa brejosti dobro rejene, dostikrat šibka in majhna teleta. Redilne snovi, ki so se odtegnile kravi za časa brejosti, se morajo zopet nadomestiti. To se zgodi z omejitvijo drugih dohodkov od krave. Množina mleka pada zmiraj bolj in mleko konečno popolnoma izostane. Krogi na rogeh tudi značijo, da tiči vse življenjsko delo v tem času v razvoju telesnega sadu, da se rede za življenje manj važni deli tudi bolj počasi. Med delom roga, ki je imel prej dovolj redilnih snovi na razpolago in med delom, ki dobi le malo hrane, se pojavi brazdasta jamica, prikaže se obroček.
Glede krmljenja je najbolje, če se drži živinorejec zlate, srednje poti. Slabo krmljenje je napačno, kajti telo breje samice so jasli za mladiča. Toda tudi predobro krmljenje ni na mestu, ker skotijo, - kakor izkušnja uči — debele krave mala in suha teleta, ker si skvarijo prebavila vsled omejitve prostora za želodec in čreva. To omejitev provzroča zmiraj večji posta-jajoči telečnik. Močno rejene krave dobe lahko tudi vročico
za časa poroda. Dajati je treba toraj lahko prebavljivo re-ailno krmo. Če se živina pase, je to najlaže. Paša pa vsled gibanja tudi ugodno vpliva na razvoj mladiča in krava tudi lahko stori.
Znamenje brejosti je, da izostane pojatev. da je živinče zelo mirno, da požre večjo množino krme, da mu trebuh naraste, zlasti na desni strani. Ko preteče pol časa brejosti, opazi se gibanje mladiča v starkinem telesu in se tele tudi že otiplje. Pri Ulicah se spozna do gotove meje na kakovosti mlečnega izločka, da so breje. Ako je izloček gost in lepljiv kakor redek lim, sme se skoro z gotovostjo sklepati, da je telica breja. Če pa je izloček redek, voden in nelepljiv, živinče ni breje. Čim bolj breja je samica, tem manj ima mleka, tako da konečno 6 do 8 tednov pred storitvijo mleko popolnoma izostane. Slabo molzeče krave zgube mleko še prej, med tem ko se smejo dobre molznice molzti do skotitve. Ni pa prav, če se krave tako dolgo molzejo, ker jih to preveč slabi in dado kasneje tudi manj mleka. Pri kravah, katere je težko pustiti brez molzenja, je sprememba v krmljenju, t. j. bolj pičlo krmljenje, in zmanšanje molženja potrebno.
V poznejši dobi brejosti je krvni naval h kolku in spolovi-lam velik. Zlasti se prikažejo pri živinčetih, ki pridejo le malokdaj na prosto, otekline na nogah, po trebuhu in po vimenu.
Kot znak bližajoče se storitve smemo smatrati izcejanje žlema v debelih curkih iz nožnice. Zlem, ki je takorekoč zatič zapirala za časa brejosti, se začne raztvarjati. Nadaljno znamenje skorajšne storitve je upadanje križa. Široke kolkove vezi sčasoma oslabe in mala kita, ki gre od nastavka repa proti zunanji kolkovi kosti, upade. Ako postane ta kita nevidna, takrat se sme pričakovati, da bo živinče storilo tekom nekoliko ur. Če postane potem vime napeto in pride vanj mleko, je to jedno najvažnejih znamenj za konec brejosti.
Vsa ta znamenja nas opozarjajo na to, da se je sad v telesu samice popolnoma razvil in bo se izrinil, kar imenujemo porod.
Čas pred p o r o d o m.
Da se krava pripravlja za storitev, kaže nam to tudi s svojim obnašanjem. Ne mara za več klajo, pripravlja se večkrat na vodo, kaže krču podobno stanje, pri tem se večkrat ozre po
zadnjem delu trupla, bije z nogami proti njemu, se večkrat vleže in zopet vstane, stopica nemirno sem in tja, javka in vzdihuje ter tudi večkrat zamuka. S tem naznanja živinče notranje bolečine, ki nastanejo s stiskavanjem in krčenjem teleč-nika v to svrho, da se telesni sad-mladič izrine. To so porodne bolečine. Te postanejo zmiraj večje in podpirajo jih trebušne vezi. S temi bolečinami se odtrga oni del jajčnih kožic, ki leži najbliže notranjemu izhodu iz telečnika (maternice); sadova voda, ki se nahaja pod visokim pritiskom, jih pritisne kakor kak mehur naprej, da se počas irazširi telečnikov vrat. Ta z vodo napolnjen mehur ima pri skotitvi veliko nalogo.
On pripravlja kot elastična krogla pot mladiču in ga smemo smatrati kot najbolj rahlo sredstvo, ki v do voljni meri razširja izhod iz maternice. Ko pride v sramnico, zdi se nam kot svetla, višnjevo barvana oteklina. V nadaljnem poteku porodnih bolečin izstopi potem skozi sramnico kakor glava debel mehur, kateri razpoči in iz njega izteče nekoliko vode; takrat pravimo, d it je »mehur počil«. S stiskanjem telečnika, ki učinkuje sedaj že ko je precej vode okoli mladiča odstranjene --naravnost nanj, porine se tele, katero leži z glavo položeno na sprednje noge. v nožnico. Če ima mladič za skotitev pravilno lego, prikažejo se parklii prednjih nog in kmalu potem gobček". Po nekaterih hudih, kot sunek se ponavljajočih bolečinah, se prikaže na svetlo ostalo truplo in storitev je pri kraju.
(Sledi še.)
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Kdaj in kako se sme pokladati novo seno. Dobro seno ima močan duh, kateri prihaja od neke kemične spojine zvane kumarin« in nahajajoče se v travi rosulji ali bojki (nemški-Ruchgras), rastoči po travnikih, in od raznih drugih dišečih snovi. Ta močan duh provzroči glavobol oziroma nekako opi-janjenje ne samo pri ljudeh, ki so ležali v novem senu, temuč tudi pri konjih, ki bivajo v tesnih hlevih in dobivajo tako seno. Novo seno vsebuje razmeroma mnogo vode, katera se pa med ležanjem sena polagoma zmanjšuje; seno se ugreje in prej suho. da se je kar drobilo, postane oliko, vlaga vhaja polagoma iz njega. Kakšne spremembe se gode med ležanjem in vrenjem
sena, se še dandanes ne ve prav natančno; skoraj gotovo pa provzroče razne spremembe v senu bacili, ki se nahajajo v njem. Seno vre štiri do osem tednov. Med vrenjem zgublja seno polagoma prvotni močan duh in okus. Novo seno se sme začeti redno pokladati govedi in konjem šele po končanem vrenju. kajti, če se ga začne prej redno pokladati, to živini po-gostoma škoduje. Včasih se opazi, da se živina po takem senu samo močno poti. da bolj pogostoma poščiva in da je ta scalni-ca bolj temna od navadne, ter da se dela na njenem dnu gošča. Od živali gre mehko, žlcmasto blato, a živali same postanejo nekako tope. Ce se krmo živini kar naenkrat premeni, a obenem poklada obilna, pokvari si živina prebavila in to konča potem večinoma z naglim želodčnim in črevesnim katarom, spojenim z mrzlico, žival ne mara prav za krmo. je izredno žejna, njena gobčna sluzna kožica je vneta in z žlemom prevlečena; od živine gre mehko in smrdeče blato. Opazilo se je večkrat tudi koliko in močno napenjanje; tudi r u menica, kakor tudi zateče-nje udov in trebuha in nekaka zaspanost se je včasih polotila živine. Neredkokrat je živina celo poginila. V novem senu se toraj nahajajo škodljive snovi, ki če bi živali že ne umorile, pa vsaj znatno spremene njene telesne izločke, ter puste potem neugodne posledice. Kakor znano, živina takšno novo seno tudi prav hlastno žre. kar pa seveda zle posledice le poviša. Ako gre res staro seno h kraju in smo primorani poseči po novem, nepovretem senu, potem naj se novo seno meša s starim in kot takšno poklada. Če pa starega sena ni več. naj se novo seno zmeša s slamo in napravi potem iz te mešanice rezanico, in še to poklada le v malih množinah.
Da preženeš kuram uši (kurjence), vzemi surovo, nezgo-ščeno karbolno kislino, zmešaj jo z vodo in sicer zmešaj 1 de! karbolne kisline s 100 enakimi deli vode prav dobro in namaži s čopom za belenje s to tekočino strop, stene, tlak in tudi vse droge, na katere hodijo kure čepet. Pa tudi gnezda poškropi s to tekočino.
Proti nadležnemu mrčesu v hišah, zlasti stenicam, priporoča se kot sredstvo galun. Ta mrčes zgine takoj in se več ne povrne, ako se namažejo stene, postelje itd., kjer se je vgnezdil. z vrelo raztopino galuna. Ako se doda apnenemu beležu, preden se stene in strop belijo, nekoliko galuna, potem tudi muhe
tie ostajajo v tisti sobi. Uporaba galuna v to svrho zdravju prav nič ne škoduje.
Črešnjeva muha. Ličinke ali črvi, kakor jim navadno pravimo, ki se nahajajo v sadu črešenj, izvirajo od črešnjeve muhe (Spilographa cerassi). Njihova mati-muha poklada jajčeca meseca maja in še pozneje na črešnjev sad. Ko ličinka izleze, se zarije v plod; ko pa doraste zapusti plod, zarije se v tla in tam zabubi. V prihodnji spomladi izlezejo iz bub zopet muhe. Da tega škodljivca pokončaš oziroma preprečiš, da se preveč ne zaplodi, ukreni sledeče: Potrgaj črešnje čim mogoče zgodaj, uniči na tla padle češnje in prekopaj zemljo pod črešnjevim ka-pom pred mesecem majem. Bube tega škodljivca so navadno 3 do 5 cm globoko pod zemljo in če zemljo prekopaš oziroma obrneš, spraviš jih globokeje, vsled česar se zaduše.
Kako se napravi Hm za lovenje hišnih muh. Da poloviš nadležne in negnusne muhe, napravi si ta-le lini ali lepivo. Vzemi 100 delov kalofinije, 50 enakih delov bele smole, 50 enakih delov repičnega olja in 16 enakih delov lanenega olja. Vse to deni \ kakšno kožico, raztopi nad ognjem in ko se je popolnoma raztopilo, namaži z njim palčice ter jih nastavi na primernem mestu v prostoru, kjer hočeš poloviti muhe.
Kakšna gnojnica naj se uporablja za po\rtnino. Za vrt naj se uporablja izključno le iz kravjeka napravljena in povreta gnojnica. Konjska gnojnica ni tako dobra, najmanj pa prešičja. Ako se napravi gnojnico iz kravjeka in spravi v zaprti posodi, povre gnojnica, če ni premrzlo, v teku 8 dni. Povreta gnojnica pa zgubi na vrednosti t. j. raztopnosti po 2 tednih, zato je treba, da se jo uporabi poprej. Ker ne vsebuje gnojnica skoraj nič fc>-sforove kisline, zato je potreba, da se jo doda in sicer v obliki superfosfata. Na vsakih litrov gnojnice naj se dene po 18% su-perfosfata. Preden se superfosfat vrže v gnojnico, naj se ga raztopi v vodi in šele to vodo zlije v gnojnico med vednim mešanjem. Taka gnojnica se uporabi v razmerju 1:100.
S čim bomo gnojili rastlinam rastočim v loncih ali drugih posodah? Marsikdo goji cvetlice in druge rastline v loncih, nima pa vselej pri rokah gnojne zemlje, s katero naj bi od časa do časa izmolzeno zemljo nadomestil. Za ta slučaj priporoča nek vrtnar naslednje sredstvo: Raztopi naj se v 1 litru vode 15 gr amonijakovega superosfata, 20 gr žvepleno-kislega kalija, 25 g
Čilskega solitra in 40 gr amonijevega sulfata. Na vsak lil vode naj se dene po 2 i take raztopine in s to raztopino naj se rastline včasih zalije.
Aii se sme mešati superfosfat s Tomaževo žlindro? - Ne! - in sicer zakaj ne. zato ker se. če se ti dve gnojili zmešati, su-perfosfatava fostorova kislina z apnom Tomažev i žlindri in postane potem težko raztopila. Prav radi tega se ne sme mešati superfosfat tudi s pepelom in apnom.
POROČILA.
Kako kaže sadno drevje in trte. Uradno poročilo o stanju trt in sadnega drevja za mesec maj ni posebno ugodno. V severnih deželah so bile v zadnji polovici meseca maja prav hude nevihte, na jugu pa pritiska suša. Izmed sadnega drevja je trpelo koščičasto sadje najbolj, ker ie radi spomladanskega mraza prav mnogo zaroda odpadlo. Na Češkem je padla meseca maja večkrat močna slana, ki je provzročila precejšno škodo. Črešenj je večinoma dokaj malo: sicer tudi v Dalmaciji ne kaže pomladansko sadje ugodno. Izmed raznih škodljivcev so napravili največ škode rilčkarji in pa pedici. ki so na Štajerskem in Češkem uničili mnogo zarojenega sadja.
Vinogradi so se v prvih dveh toplih majevih tednih dobro opomogli in v večini krajev je škoda, nastala vsled mrazov, vsaj za silo popravljena. Trte se drugače pravilno razvijajo povsod, le v južnih deželah trpe v zadnjem času nekoliko radi vročine in pomanjkanja dežja. Kar se Goriškega tiče, pravi izkaz naslednje: Jabolk in hrušk je srednje veliko, črešenj večinoma malo. še slabeje so obložene breskve, marelice, češplje in orehi. Mandlji kažejo srednje, vinogradi pa sploh dobro.
RAZNE VESTI.
Imenovanje. Minister za poljedelstvo je imenoval asistenta pri tukajšnem c. k. kmet.-kemičnem poskuševališču dr. phil. Franca VVohak adjunktom IX. čin. razreda pri tem poskuševališču.
Društvena listnica.
Cenjenim društvenikom na znanje. Z ozirom na to. da izstopajo nekateri društveniki iz »Gor. kmet. društva«, misleči, da je to društvo kakšna zadruga iti da bodo morali kriti zgubo, ako bi ta slučajno nastala pri tem društvu, kakor se to vrši pri zadrugah v slučaju likvidacije ali pa če zaidejo v konkurz, izjavlja podpisano društvo po nalogu sejinega sklepa osrednjega odbora z dne 12. junija t. I. naslednje
»Goriško kmetijsko društvo« je ustanovljeno v smislu §§ 9. in 10., postave z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 134 in ne kot zadruga na podlagi S 73. drž. zak. od 9. aprila 1873, glasom katerega mora vsak društvenik jamčiti ne le z vplačanim deležem, ampak še z enakim večkratnim zneskom ali pa s celim svojim imetjem. Potem takem toraj niso društveniki podpisanega društva nikakor obvezani prispevati h kritju eventuelnih zgub, ampak v tem slučaju pade to breme na rame garancijskega odseka, ki obstoja pri podpisanem društvu, ker le ta jamči za zajeta posojila pri denarnih zavodih in mora morebitno zgubo sam kriti.«	Goriško kmetijsko društvo v Gorici.
Zapisnik
seje osrednjega odbora »Goriškega kmetijskega društva« v Gorici, vršeče se dne 12. junija 1913 ob 10. uri predpoldne.
Spored:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnje seje;
2.	Poročilo tajnika o tekočih spisih;
3.	Predlogi društvenih odsekov;
4.	Izločitev članov srednjega odbora z zmislu § 20. odst. 1. društvenih pravil;
5.	Določitev dneva, kraja in dnevnega reda za občni zbor;
6.	Sprejem priglašenih za pristop k društvu;
7.	Razne prošnje;
8.	Morebitni predlogi.
Navzoči: Društveni predsednik Anton Jakončič, tajnik \iljem Dominko, odborniki: Ambrož Gabrijel. Baudaž Josip,
Brajnik Alojzij, Fiegl Rudolf, Klančič Anton, Kovač Ignac, Mo-žina Anton, Martelanc Franc, Obljubek Franc, Saunig Ivan, Štrekclj Anton in Windegger Josip.
Predsednik konštatira sklepčnost, pozdravi navzoče in sporoči, da sta opravičila svojo odsotnost Alojzij dr. Franko in Maks Uktnar. Nato predstavi vladna zastopnika c. k. komisarja dr. Baltiča in c. k. pot. učit. za kmetijstvo Ernesta Klavžarja ter zastopnika goriškega deželnega odbora Hinko-ta dr. Stepan-čič. nakar preide k dnevnemu redu.
K točki 1: Tajnik prečita zapisnik zadnje seje in ta se soglasno odobri.
K točki 2: Tajnik sporoča o došlih tekočih spisih, ki so bili naslednji:
a)	Prošnja »Mlekarske zadruge« Perati - Livek za podporo za nakupljeni posnemalnik;
b)	Dopis deželnega odbora, glasom katerega se zahteva naj poda svojo izjavo glede IX. avstrijskega vinarskega kongresa, namreč ali bi bilo želeti, da bi se vršil ta kongres v Gorici.
c)	»Podružnica Gor. kmet. društva« pri sv. Luciji ob Soči prosi za podporo v svrho ustanovitve sadne drevesnice isto-tam.
d)	Dopis »Splošna zveza kmetijskih zadrug« na Dunaju, s katerim se vabi društvo za pristop k »Oesterreichische Ver-kaufsgeselischaft flir land\virtschaftliche Produkte, Gesellschaft mit beschrankter liaftung.«;
e)	Dopis c. kr. poljedelskega ministerstva. glasom katere-se opozarja društvo na to, da poteče doba z dne 13. februarja 1906. med Avstrijo in Ogersko, Nemčijo, Rusijo, Italijo, Belgijo, Rumunsko in Srbijo sklenjeni carinski pogodbi z dne 31. dec. 1917.
f)	C. k. poljedelsko ministerstvo predloži dopis, tičoč se priskrbovanja c. kr. vojske z raznimi kmetijskimi pridelki.
g)	Predsednik naznani, da ima predložiti prošnjo tajnika za povišanje plače in da jo pridrži za razpravo koncem seje. —
Prošnja pod točko a) se odstopi društvenemu živinorejskemu odseku v rešitev.
Glede dopisa pod b) se sklene predlagati deželnemu odboru, naj bi se vršil IX. avstrijski kongres leta 1913 v Gorici
in sicer v septembru mesecu. Naloži se obenem predsedstvu, naj se obrne do občinskih zastopov v vinorodnih krajih, ki naj bi priporočali vinogradnikom, naj bi poslali iz ondotne občine na vinsko pokušnjo. ki se ima prirediti za časa kongresa, vsaj po 3—4 vzorce.
Prošnja pod c) se naj odpošlje na c. kr. poljedelsko ministerstvo s priporočilom, da naj se zaprosi, ker manjka v kraju strokovnjakov, ki naj bi vodili sadno drevesnico, da naj bi ono napravilo svojo gozdno in sadno drevesnico tudi v tolminskih hribih, a obenem naj bi se pozneje priklopila gozdni drevesnici v Komnu sadna drevesnica.
Dopis pod d) naj se reši z odgovorom, da ne kaže društvu samemu pristopiti k ti zadrugi.
Dopis pod e) se reši s tem, da se ga odstopi uradu, oziroma društvenim odsekom v pretres in predloži na to v konečno rešitev osrednjemu odboru.
Dopis po f) se reši s sklepom, naj društvo samo ne oddaja sena in slame c. k. vojni upravi, ampak naj le posreduje med producenti in to upravo.
K točki 3: Tajnik čita predloge društvenih odsekov, ki se glase tako-le:
1. Živinorejski o d s e k, ki je imel od zadnje odbo-rove seje eno sejo je predlagal:
a)	Naj se naprosi g. Ant. Podgornika, pristava na slov. odd. kmetijske šole v Gorici, da naj bi preskrbel društvu za naše kmečke razmere primerne načrte svinjakov, nakar naj bi dalo društvo napraviti klišeje in opisalo podrobno zidanje teh svinjakov v društvenem glasilu »Primorskem Gospodarju«.
b)	Naj se ona podpora v znesku 100 K, ki se je nameravala podeliti svoječasno občini Soča v svrho vzdrževanja licenci-ranih bikov, kar se to županstvo kljub ponovni opozoritvi ni za njo zgiasilo, razdeli tako, da se da prosilcema Tomažu Mle-kuš h. št. 17 in Antonu Kravanja h. št. 37, oba iz vasi Kal-Koritnica, spadajočo pod občina Soča, po 25 K, a prosilcu Andreju Kranje iz Svinega pri Kobaridu h. št. 11 pa 50 K podpore v zgoraj navedeno svrho.
c)	Naj se dovoli onim, ki imajo društvene plemenske svinje v reji. da z njimi lahko poljubno ukrenejo, ker že tako preidejo
te svinje v kratkem v njihovo last glasom pogodb in sicer; Ivanu Urdih h. št. 27. iz Mavhinj, Francu Zamar pok. Antonu h. št. 4 iz Kozarnega, Luka Čančar h. št. 3 iz Rut pri Volčah in Francu Okretič h. št. 94 iz Kostanjevice.
d)	Naj se, opiraje se na dopis goriškega deželnega odbora z dne 29. januarja 1913 št. 1080/13 in dopis društva od 6. febr. 1913 št. 133, predlaga na pristojnem mestu, da naj se ostane glede povspeševanja živinoreje pri starem programu, izvzemši Tolminskega in trnovske planote, a naj se obenem predlaga, da naj se importirajo od časa do časa biki iz drugih krajev za osveženje krvi.
e)	Naj se dela na to. da bi se napravilo na Tolminskem kak vzoren hlev za izpodrejanje plemenske živine.
f)	Naj se podeljujejo v bodoče onim, ki bi napravili kak vzoren hlev, večje denarne podpore od dosedajšnih.
g)	Naj bi se podeljevale živinorejcem denarne nagrade za izborile molzne krave.
h)	Naj se obrne društvo do gor. dež. odbora s prošnjo, da naj bi deželni živinorejski nadzornik, ki je nalašč za to nastavljen liri deželnem kmetijskem uradu, pridno nadzoroval živinorejo v slov. delu Goriško-Gradiščanske.
i)	Naj se društvo sicer udeleži Jadranske razstave, vršeče se leta 1913. na Dunaju, ali ne s tem, da bi poslalo našo živino na to arzstavo. ampak samo fotografije naše živine.
(Konec sledi.) ■
KftUiŽEVMOST.
Gospodarska smotra. Izšla je v tekočem mesecu 4. številka IV. letnika tega kmetijskega časopisa z naslednjo vsebino. Razprave i članki: Prof. A u g. V i h o d i I: Prinos k organizaciji višega gospodarskega školstva. Dr. Milan Krištov: Sve faze američke emigracije. — Bilješke iz prakse: Okapanje. — L is tak: Nova metoda proizvodnje fosfatnih gnojiva. - Hrvatsko zemaljsko društvo gospodarskih
i gumarskih činovnika u Osjeku. - \ ažnost zaraznog katara maternice s obzirom na kontrola mlijeka. - Njemačka gospo-darsko-zadružna škola Parmstadtu. Književnost. Vijesti geološkog povjerenstva za kraljevine Hrvatsku i Slavoniju. Izvješče o djelatnosti zemaljskog gospodarskog viječa kraljevine Dalmacije za godinu 1912. O znamenovanju Mendelovih zakona nasljedbe svojstava za praktično živinogojstvo.
Konserviranie sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo. Tako se glasi naslov poljudno spisani brošurici tretje izdaje, ki jo je spisal in založil I. Zupane, dež. vinarski inštruktor v Ptuju. V ti brošurici je govora o napravi raznovrstnega vkuhanega sadja ali sadnih kompotov, o napravi sadnih sokov. odcedkih,neopojnihsadnihpijačah,o napravi sadnihstrjenin (žele, zdriz), o sadnih mezgah ali marmeladah, o sadnih testeninah ali pastah, o napravi sadnih sirov, o napravi raznih jagodnih vin, o napravljanju sadjevca za dom in prodajo, o napravi sadnih likerjev in o pripravljenju sadnega kisa za dom in prodajo. V drugem delu je govora o konserviranju zelenjave v patentiranih konservnih steklenicah, o konserviranju te v kisu in v soli.
To brošurico priporočamo vsem kmetovalcem, posebno pa njihovim gospodinjam prav toplo.
Kdor si želi to brošurico nabaviti naj se zglasi pri »Gor. kmet. društvu« v Gorici in pošlje obenem znesek 1 K 10 v bodisi v gotovini ali pa v znamkah. Brošurko dobi naravnost na dom.
Društvene vesti.
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
A m on je v sulfat z 20'./-' dušca, posušen in semlet kv. po 38 K, kg pa po 40 vin.
K a 1 i j e v o sol 42 odstotno kvintal po 13 K 50 v;
Tomaževo žlindro znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno 16' t po 6 K. 17% kv po 6 K 38 in 18% kv po 6 K 76 v;
Čilski s o 1 i t a r s 15 16 odstotki dušca kvintal po 34 K, na drobno kg po 36 v;
Modro g a 1 i c o najboljše kakovosti, angleško in sicer zajamčeno z 99 odstoki. v celih sodili po 67 v, na drobno po 68 v kg.
Ž v e p 1 e n o m o k o. ventilato (najfinejše vrste) kg po 13 vin. Dobiva se v platnenih vrečah po 50 kg.
G u ni i j e v e t r a k c e za cepljenje trt v zeleno, znamka »Trissin« kg po 34 K;
F i c h t e n i n a g r a, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih lU kg po 1 K;
O rehovesemlete tropine zajamčene s 56% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred.
K 1 a j n o a p n o in sicer priicipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citratno raztopne nad 90%. na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, na drobno pa po 28 v kg,
D e n d r i n ali v vodi raztopili karbolinej za pokončevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju v zimskem času kg po 80 vin.
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi pristne drobne otrobe, sol za živino, različna jeklena orala, slamoreznice, trtne škropilnice itd.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko tu navedene kmetijske potrebščine po zgoraj navedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras« v Sežani.
Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospodarske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. Društvo ima v svoji zalogi le one kmetijske potrebščine, ki so navedene v »Prim. Gosp.«, zato naj se onih predmetov, ki niso v njem navedeni, sploh ne zahteva.