/Primorski Št. 52 (15.496) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - U. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ jcnn I ID POSTNA PIACANA V GOTOVN ŠDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK 5. MARCA 1996 ' M alternative mirovnemu procesu Ivan Fischer Dva zaporedna samomorilska atentata, včeraj v Tel Avivu in v nedeljo v Jeruzalemu, atentata, za katera so prevzeli odgovornost pripadniki fanatične organizacije Hamas, sta spravila ves mirovni proces na Bližnjem vzhodu v veliko nevarnost. Kaj reči ob takih priložnostih? Kako najbolj učinkovito obsoditi podlost teroriz-ma, katerega žrtve so civilisti in ne morda vojaške naprave, Id pa jih v Izraelu le ne manjka? Vsaka obsodba tako gnusnih dejanj, vsaka beseda, še tako občutena, bi izzvenela prazna in papirnata. Nikakor ni naključje, da je Hamas okrepil svojo dejavnost skoraj neposredno po plebiscitarni izvolitvi zmernega in da-lekovidnega Arafata za predsednika palestinske uprave in pred skorajšnjimi izraleslrimi vobtvami. Namen atentatov, ki se v zadnjih časih vrstijo z grozečo hitrostjo, je zavreti proces pomiritve med Palestinci in Izraelci. Hamas upa, da bo povzročil reakcijo izraelskega represivnega aparata, ki pa je proti samomorilskim atentatom brez moči, ker jih je preprosto nemogoče Preprečiti. Istočasno so krvave morije voda na mlin izraelske desnice, ki bo v primeru zmage na volitvah vsaj močno upočasnila, če že ne prekinila, mirovni proces. Ključ za izhod iz tega začaranega kroga je v rokah Arafata in njegove organizacije, ki mora prepričati svoje ljudi, da ne dajo potuhe morilcem, ki si s svojim početjem hočejo zaslužiti mesto v raju. Zadnji atentati so doka-ph tudi drugo rasnico, ki jo bodo izraelski jastrebi m s težavo priznali: varnost Izraela je samo v pomiritvi, ne pa v še tako strogih varnostnih ukrepih. Izraelska varnostna služba lahko vrine svoje sodelavce v sam vrh Ha-masa, vendar pa samomorilskih atentatov, razen v redkih primerih in bolj po naključju kot da bi bili sad organiziranega protiobveščevalnega dela, na žalost ne bo mogla preprečiti. Ge se palestinska stran ne bo angažirala za osamitev fanatičnih zločincev, bodo vsi dosedanji napori, vse žrtve, od Rabinove smrti do smrti ti-sočev Palestincev in Izraelcev, odveč. Mirovni proces bi se v tem primeru spet ustavil, kar bi pomenilo le še dodatne žrtve in dodatno bolečino. Marka padla I pod 1.050 lir MILAN - Lira je včeraj začela nov teden z okrepitvijo do vseh glavnih bankovcev, posebno pa do marke, ki je padla pod 1.050 lir in ob 18. uri veljala 1.046 lir. Podobno se je italijanska valuta okrepila tudi v menjavi z dolarjem, ki je ob 18. mi padel na 1.545 lir, in to kljub ugodnemu gibanju zelenega bankovca na mednarodnih trgih. Trgi po vsem sodec z zaupanjem pričakujejo jutrišnje podatke o februarski inflaciji. Na 9. strani Fj Posvet 10 let I po Černobilu TRST - Včeraj se je začelo tridnevno zasedanje ob 10-letnici černobilske jedrske tragedije. Med drugim so predstavili tudi načrt Skupine za zaščito pred katastrofami dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki predvideva namestitev posebnih postaj za meritev radioaktivnosti v zraku v posameznih deželah Alpe-Jadran. Tako naj bi hitro izvedeli za morebitne spremembe v odstotku radioaktivnosti in omogočili preventivne ukrepe. Na 5. strani ■ »Par condicio« I vzbuja polemiko RIM - Fininvest letos ne bo sprejemala volilne propagande. Tako je sklenilo vodstvo Berlusconijevega podjetja, ki se skuša zaščititi pred očitki neuravnovešenega predvolilnega pristopa. Ta sklep je bil dodaten predmet za polemiko med strankami. Zlasti oster je Kartel svoboščin, ki je usmeril ofenzivo v predsednika vlade. Dini je včeraj odločno odgovoril z uradnim sporočilom predsedstva vlade. stisni BLIŽNJI VZHOD / 13 MRTVIH IN 125 RANJENIH V ATENTATU V TEL AVIVU Spet kri v Izraelu Napad samomorilskega atentatorja v nakupovalnem središču v Tel Avivu Ostra reakcija Jaserja Arafata in vse svetovne javnosti - Danes Agnellijeva v Izraelu TEL AVIV (Reuter) -Samomorilski napadalec, ki je imel bombo pritrjeno na lastno telo, je včeraj z v bližini nakupovalnega središča v Tel Avivu ubil po zadnjih uradnih podatkih trinajst ljudi, 125 pa jih je ranil. Izraelski radio je že sporočil, da je preko anonimnega klica odgovornost za napad prevzela islamska skupina Hamas. Bomba na telesu napadalca je eksplodirala le dan po podobnem napadu, ki ga je izvedel pripadnik Hamasa na avtobusu v Jeruzalemu. Izraelski premier Simon Peres, ki je po nedeljskem bombnem napadu napovedal Hamasu vojno in poostril varnostne ukrepe na vseh javnih mestih v Jeruzalemu, se je po včerajšnji eksploziji -podobno, kot po eksploziji v svetem mestu -nekaj minut zadržal na mestu krvavega prizorišča, medtem ko so ljudje, zbrani okrog njega, nanj kričali. »Ne obupajte. Na voljo imamo različna sredstva, ki jih bomo brez odlašanja uporabili,« je izraelski premier kasneje povedal židovskemu prebivalstvu na izraelski televiziji. Včerajšnje ponovno teroristično dejanje je svet ostro obsodil. Odločno obsodbo je izrekel tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, posebno sporočilo pa je židovskemu narodu poslal tudi ameriški predsednik Bill Clinton, v katerem je zatrdil, da Združene države podpirajo vse, ki se borijo za mir. Danes bo italijanska zunanja ministrica Agnellijeva odpotovala v Izrael in izrazila podporo Evropske unije mirovnemu procesu. Napetost vsekakor narašča. Libanonski viri so sinoči poročali, da so palestinski gverilci ubili izraelskega vojaka na severu Izraela. Do hujših izgredov je prišlo med sejo izraelske vlade, ko je skoraj tisoč demonstrantov protestiralo proti vladni politiki do Palestincev in se spopadlo s policijo. ITALIJA / PRIPRAVE NA VOLITVE h Turinski trgovci hrupno kontestirafi liderja Oljke TURIN - Skupina trgovcev je na včerajšnji skupščini v Turinu hrupno kontestirala Romana Prodija, ki je iz protesta zapustil dvorano. Večji del trgovcev je nekaj minut prej navdušeno ploskal lider Nacionalnega zavezništva Gianfrancu Fi-niju, ki je žolčno napadel levosredinsko koalicijo in predvsem Di-nijevo vlado. Udeleženci skupščine Confesercenti so se takoj javno opravicih levosredinskemu liderju, kar je kasneje naredil tudi predsednik vsedržavne zveze Confcommer-cfa Bille, ki pa je na nek način opravičil gesto kontestatorjev. Piero Fassino (DSL) je prepričan, da je šlo za skrb- no organizirano provokacijo fašistov, ki se skrivajo pod krinko Nacionalnega zavezništva, v bistvu pa so ostali dosledno zvesti politiki nekdanje MSI. Turinski trgovci so včeraj izvedli protestno zaporo proti nedavnim vladnim ukrepom, ki po njihovem mnenju močno prizadenejo trgovski sektor in drobno gospodarstvo. Na muhi je predvsem davčna politika Dinijevega kabineta. Sinoči se je oglasil tudi sam lider levosredinske koalicije. Izrazil je bojazen, da je treba turinski incident najbrž zal tolmačiti kot uvod v zelo napeto in tudi grobo kampanjo za predčasne volitve 21.aprila. Na 2.strani Inšpektor zaradi meranske preiskave BOČEN - Pravosodni minister Caia-niello je odredil inšpekcijo na bocen-skem sodišču. Sef inšpektorjev bo moral ugotoviti okoliščine preiskave v zvezi s serijskim morilcem iz Merana. Kot je znano so pred odkritjem Ferdinanda Gamperja osumili in aretirali 24-letne-ga fanta, ki se je javil kot priča prvega dvojnega umora. Preiskovalci so medtem zanikali informacijo, po kateri naj bi Gamperja ubili po spopadu s silami javnega reda. Na 11. strani Fiauerasu jubilejna dima za Trofejo ZSŠDI Giuliano Figueras je v nedeljo zmagal na 20. jubiljeni mednarodni kolesarski dirki za Trofejo ZSŠDI, ki je tako organizacijsko kot zaradi velikega obiska ljudi, povsem uspela Danes v Primorskem dnevniku Prve tržaške kandidature Medtem ko je tržaška SKP že izbrala Jureta Cancia-nija za nosilca liste za zbornico, so v gibanju Oljke še v teku pogovori za kandidature. Stran 5 DSL o prenovi šolstva Odgovorni za šolstvo pri DSL Vittorio Campione je v Trstu govoril o prenovi italijanskega šolstva Stran 6 Dežela o financarski šoli Deželna uprava je predlagala ministrstvu za javna dela, naj bi iinancarsko šolo raje kot na goriškem letališču realizirati v opuščeni vojašnici v Ločniku. Stran 8 Spored 27. revije Primorska poje V soboto se začenja tradicionalna mednarodna zborovska revija Primorska poje. Objavljamo razpored posameznih koncertov in seznam skoraj 140 nastopajočih zborov. Stran 10 Četrtfinalni tekmi pokala UEFA V četrtfinalni tekmi nogometnega pokala UEFA bo Roma danes gostovala v Pragi pri Slaviji, Milan pa bo gostil fiancoski Bordearoc. Stran 18 POLITIKA / TELEVIZIJA IN PREDVOLILNA KAMPANJA TURIN / SKUPŠČINA ZVEZE TRGOVCEV Dini odločno zavrača očitke Kartela svoboščin Berlusconi in Fini osredotočila ofenzivo na premiera Trgovci zelo hrupno oporekali Prodiju Fini bil deležen navdušenega ploskanja Fassino(DSL): Groba fašistična provokacija RIM - Odlok, ki naj bi vsem političnim silam jamčil enake možnosti v predvolilni televizijski in radijski informaciji, znan tudi kot odlok o »par con-dicio«, je v teh dneh glavni predmet predvolilne polemike. Obsojanje odloka o enakih možnostih je za Kartel svoboščin sredstvo za napad na premiera Lamberta Dinija, kateremu Silvio Berlusconi in njegovi somišljeniki nočejo odpustiti, da je stopil v politično areno in se povezal z levosredinsko Oljko. Kdo bo zagotovil, da premier Lamberto Dini ne bo zlorabil svoje funkcije in si zagotovil večjo televizijsko odmevnost od ostalih kandidatov, poudarjajo pri Kartelu svoboščin. Zaradi tega sta predstavnika kršCansko-demokratske federacije Pierferdinando Gasim in Rocco Buttiglio-ne v prejšnjih dneh stopila do predsednika republike, predsednik ustavne komisije poslanske zbornice Gustavo Selva (Nacionalno zavezništvo) pa je dejal, da bi moral biti v odloku o »par condicio« tudi člen o predsedniku vlade. Dejal je, da bo o tem vprašanju razpravljala njegova komisija v prihodnjih dneh. Drugo vprašanje, ki ga Kartel izkorišča za napad na Dinija, je odlok o krajevnih televizijskih postajah in o novih postajah pay TV, ki zahtevajo naročnino. Vladni popravek predvideva, da vsedržavne postaje lahko odkupijo od krajevnih postaj oddajnike, Ce s svojim signalom pokrivajo manj kot 75 odstotkov italijanskega teritorija. »Ta odlok je napisan na kožo florentinskemu podjetniku Cecchiju Gori-ju,« so v prejšnjih dneh obtožili predstavniki Berlusconijevega zavezništva. V nedeljo je predsednik republike poudaril zaupanje v korektnost vlade in premiera, toda očitno to Kartela ni zadovoljilo. Tudi zaradi tega je premier Lamberto Dini, ki se je včeraj vrnil z Daljnega vzhoda, kjer je zastopal Evropsko unijo, včeraj po daljšem posvetu s predsednikom republike objavil ostro sporočilo, v katerem poudarja, da odlok o krajevnih televizijah dobesedno povzema zakonski predlog, ki ga je zbornica izglasovala z veliko večino (NZ se je vzdržala FI pa glasovala za) in o katerem senat ni mogel razpravljati zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Dinijevo sporočilo poudarja, da je 22. februarja Kartel svoboščin pismeno sporočil svoje soglasje, da bi odlok vseboval tudi omenjeni popravek. Zato očita Kartelu («Tudi danes je posl. Selva postavil pod vprašaj korektnost ukrepa«), da v polemične namene povsem izkrivlja dejstva. Premiera brani leva sredina. »Snoci sem videl, da je z ekrana neke vsedržavne televizije lastnik postaje 20 minut govoril o nevarnosti, da bi predsednik vlade preveč prisoten na televiziji. Zdi se mi pravljica o voljku in jagnjetu,« je ironično zavrnil kritike tajnik DSL Massimo D’Alema. Nekateri so se bali, da se bo predvolilna kampanja spremenila v neke vrste referendum za ali proti ustavnim reformam, Kartel jo spreminja v referendum za ali proti Diniju. Fininvest zavrača volilno propagando MILAN - Medtem ko politične stranke merijo moči ob problemu »-par condicio«, je Fininvest sklenila, da bo tem določilom zadostila tako, da tokrat sploh ne bo sprejemala politične propagande. V kratkem sporočilu je zasebni televizijski koncern poudaril, da se na ta način namerava izogniti polemikam o vlogi komercialne televizije v predvolilni tekmi, poleg tega pa se je zbal, da bi s spreminjanjem programov in vključevanjem politične propagande vzne- jevoljil komercialne oglaševalce. Sklep Fininvesta je takoj odjeknil med političnimi strankami. Leva sredina ga je pozdravila kot pozitivno dejstvo (»Upam, da bo prispevala k bolj sproščenemu predvolilnemu vzdušju,« je dejal predstavnik DSL Vin-cenzo Vita), medtem ko so bili predstavniki Kartela zgrenjeni. »Zaradi pritiskov levice je Fininvest zaščitil svoje podjetniške interese in prizadel pravico ljudi, da so informirani,« je menil Marco Taradash. TURIN - Skupina udeležencev včerajšnje skupščine turinskih trgovcev je hrupno konte-stirala liderja Oljke Romana Prodija, ki je moral zaradi tega prekiniti svoj govor in tudi zapustiti dvorano. Trgovci pa so nekaj minut prej navdušeno ploskali Gian-francu Finiju, ki je napadal Dinijevo vlado in obtožil levosredinsko koalicijo, da si prizadeva za nove davke. V znak solidarnosti s Prodijem so mnogi udeleženci zborovanja tudi sami zapustili skupščino ter obtožili Nacionalno zavezništvo, da je organiziralo protest. V to je prepričan tudi predstavnik DSL Piero Fassi-no, ki je sinoči dejal, da je šlo za sramotno pro- vokacijo skupine fašističnih fanatikov. Skupščino je organiziralo združenje Confe-sercenti, ki je hotelo z njo opozoriti na nevzdržni položaj, v katerem se nahajajo mnoga mala trgovska podjetja. V Turinu je bila včeraj protestna zapora trgovskega sektorja, ki se je končala s klavrno kontestacijo levosredinskega voditelja. Prodi je govoril le nekaj minut. Rekel je, da se je vedno dosledno boril za pravice trgovcev in malih podjetnikov, ko ga je skupina vročekrvnežev zaCela hrupno kontestirati, mu žvižgati in ga zmerjati. Prodi je tedaj stopil z govorniškega odra in kmalu zatem zapustil dvorano. PALERMO / MAŠČEVANJE MAFIJE Požar hudo poškodoval hišo skesanca Giuseppe Monticciolo je preiskovalcem omogočil odkritje skrivališča orožja mafije PALERMO - Namerni požar je predvčerajšnjim popoldne hudo poškodoval hišo 27-letnega skesanca Giuseppa Monticciola, ki je v prejšnjih dneh s svojimi izjavami preiskovalcem omogočil odkritje podzemskega skrivališča, v katerem je mafijska tolpa »korleonovcev« skrila veliko količino vojnega orožja. Hiša (na te-lefoto Ap),-ki je bila že dva tedna brez stanovalcev, je stala v mestnem predelu Jata, ki je od San Giuseppa Jata (Palermo) oddaljen le nekaj kilometrov. Organizatorji skupščine so mnenja, da je šlo za osamljeno akcijo skupinice ljudi iz zadnjih vrst. Voditelji Confeser-centi so se zaradi tega že javno opravičili Prodiju, kar je delno naredil tudi predsednik združenja Confcommercio Sergio Bille, ki pa se ni vsebinsko distanciral od konte-statorjev. Nekateri pa so, kot reCeno, prepričani, da je šlo za organizirano akcijo turinskega Nacionalnega zavezništva. Ni namreč naključje, da je večji del dvorane navdušeno ploskal Finiju, ki je spregovoril pred Prodijem in v polurnem posegu grobo napadal levo sredino in premierja Dinija. Fini je sicer zanikal, da je šlo za organiziran protest Nacionalnega zavezništva, rekel pa je, da je logično, da so trgovci izžvižgali Prodija, njemu pa ploskali, »saj edino Kartel svoboščin zagovarja legitimne pravice trgovcev in malih gospodarskih obratov«. Član vsedržavnega tajništva DSL Fassino je v sinočnji izjavi poudaril, da je šlo za skrbno načrtovano kontestacijo, s katero je Finijeva stranka spet zelo jasno pokazala, kako spoštuje pluralizem in svobodno izmenjavo mnenj. Neljubi incident je komentiral tudi sam Prodi. Medtem ko leva sredina ob belem dnevu strpno zagovarja svoje ideje in stališča, je poudaril lider Oljke, se drugi, ob pomanjkanju resnih argumentov za dialog, poslužujejo kričanja, psovk in žvižgov. NOVICE TELEVIZIJA / ZAHTEVE PO ODSTOPU PREDSEDNICE MORATTIJEVE Bettino Craxi piše iz Tunisa MILAN - Po štirih kirurških posegih v bolnišnici v Tunisu se je Bettino Craxi zopet pismeno oglasil; iz bolnišnice je odposlal pismo branilcema Gianninu Guisi in Enzu Lo Giudi-ceju, v katerem najprej piše, da je preživel res težaven teden; krirurgi so morali kar štirikrat poseči v pričakovanju na dokončni sklep; odločiti bodo namreč morali, ali mu bo treba amputirati levo nogo. Craxi dodaja, da vsi skrbijo zanj ker vedo, kaj ga Čaka, nihCe pa noCe o tem govoriti. Ko pa so v Četrtek kirurgi izključili možnost amputacije, so se prav vsi razveselili. Sicer pa obstaja še možnost, dodaja, za delno amputacijo noge; vsekakor pa izraža upanje, da je najhujše zanj že minilo. Lažji potresni sunek v Mužcu VIDEM - V noCi od nedelje na ponedeljek so v Mužcu zabeležili potresni sunek 2, 8 stopnje po Richterjevi lestvici; tako je sporočil Center za seizmološke raziskave iz Vidma. Potresni sunek, ki ga je prebivalstvo komaj zaznalo, ni povzročil škode. V Kalabriji včeraj snežilo CATANZARO - Velik del Kalabrije je vCeraj pobelil sneg; snežilo je predvsem v Catanza-ru, Cosenzi in Vibo Valentii, medtem ko je bilo v Reggio Calabrii zelo mrzlo. Promet je bil otežkoCen, ni pa bilo hujših nesreč. Vremenoslovci so napovedali poslabšanje vremena, zaradi Cesar so župani občin na apeninskih predelih in civilna zaščita v pripravnem stanju. Zaenkrat še ni poročil, da bi sneženje izoliralo zaselke v višinskih predelih. Še vedno ostre kritike vodstvu Rota zaradi prenosov nogometnih tekem Rai še vedno proti vsakemu sporazumevanju s Cecchijem Gorijem RIM - Nogometna afera v Raiu odmeva iz dneva v dan glasneje. Včeraj so novinarji državnega radia in televizije stavkali proti vodstvu, ki mu je filmski producent iz Firenc Vittorio Cecchi Gori pod nosom izmaknil pravico do oddajanja tekem nogometnega prvenstva (a o atentatu v Izraelu so izjemoma poročali tudi s sliko). Sindikati novinarjev, tehnikov in uradniškega osebja Raia so zaprosili za sestanek s predsednikom družbe IRI, večinskim partnerjem Raia. Na njem bodo zahtevali Čimprejšnje imenovanje novega glavnega direktorja, ki naj bi bil kos sedanjemu težkemu trenutku državne televizije. Tajnik sindikata novinarjev Usigrai Giorgio Balzoni je v svoji izjavi tudi poudaril, da sedanji upravni svet ni zmožen opravljati svojega dela.. VCeraj so krožile nekatere novice, po katerih naj bi Rai kljub vetu predsednice Letizie Moretti kontaktirala Cecchi-ja Gorija, da bi se domenili o oddajanju nogometnih tekem. Rai je takoj demantiral te govorice. Vodja NZ Gian- franco Fini je pohvalil predsednico Morettijevo za njeno držo, po mnenju progresista Giuseppeja Giuliettija pa bi bilo treba poiskati možne rešitve, da bi Rai vendarle spet pridobila nogomet. Predsednik senatne progresistiCne skupine Salvi je pisal predsedniku Senata Carlu Scognamigliu in zahteval, naj takoj sklice pristojne parlamentarne komisije, da bi razpravljale o zadnjem spornem vladnem odloku o pay-tv. Združenje potrošnikov se je medtem obrnilo na sodstvo: v Milanu in Rimu je vložilo poziv, naj razišče, ali je prišlo pri predaji pravic Cecchiju Goriju za oddajanje nogometnih tekem do prekrškov. Oglasil se je tudi »svobodni sindikat policije« Lisipo. V svojem sporočilu ugotavlja, -da nogomet ni vec javna dobrina, paC pa zasebna lastnina. Zato bi morali »lastniki«, to je nogometni klubi in televizija, ki oddaja nogometne tekme, plačevati stroške za nadzorovanje javnega reda, ne pa davkoplačevalci, kot se je to dogajalo doslej in se dogaja še danes. Italijani v tujini ostali brez nogometa RIM - Federacija Italijanov v tujini je ostro protestirala proti Raiu, ker ne bo veC prenašal nogometnih tekem italijanskega prvenstva v tujino. Po njenih izračunih naj bi bilo tako oškodovanih kakih 60 milijonov izseljencev in njihovih potomcev, ki bodo s tem izgubili-tudi posredni tisk z domovino. Federacija Italijanov v tujini se je tudi obrnila na predsednika republike Scalfara, naj takoj poseže. Rai oddaja svoje programe preko sateli- tov v Evropo, Severno Ameriko, Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo. Programe za Italijane v tujini koordinira družba Rai international. V Evropi so vidni vsi programi 24-ur dnevno. V ZDA oddaja Rai 16 ur dnevno na zahodni strani, v Kanadi po 7 do 8 ur. V Latinski Ameriki oddajajo TV programe Rai predvsem po kablu. Rai international namerava v kratkem zagotoviti vidljivost svojih programov tudi v Kaliforniji in Aziji. KOROŠKA / ZAHTEVEN PROJEKT SLOVENCEV V PLIBERKU Položili temeljni kamen novega kulturnega doma Za novi dom bosta prispevala Ljubljana in Dunaj S sobotne svečanosti postavitve temeljnega kamna v Pliberku PLIBERK - Sobota je bila pomemben dan za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v mestu Pliberk in okolici: Ob navzočnosti visokih Častnih gostov (poleg predsednikov obeh osrednjih političniih organizacij koroških Slovencev )e bil navzoč tudi državni sekretar pri MZZ Peter Vencelj) so slovesno položili temeljni kamen za novi slovenski kulturni dom v Pliberku. Nosi-telj projekta je Društvo kulturni dom Pliberk, realizacija zahtevnega projekta pa bo stala približno 30 milijonov šilingov. Novi slovenski kulturni dom v Pliberk bo imel veliko dvorano za kulturne prireditve, prostore za vaje, društvene prostore, restavracijo, trgovino in tudi veliko Športno dvorano. Projekt GORICA - Ob koncu prejšnjega tedna se je v Gorici sestalo deželno tajništvo SSk, kot povzemamo po sporočilu za tisk, na svoji redni mesečni seji. Glavno pozornost je posvetilo pripravam na skorajšnje parlamentarne volitve. Med drugim je pregledalo popravke k vsedržavnemu programu Oljke, v katerih bo prišla do izraza manjšinska problematika, vključno s problemi slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji -Julijski krajini. Te popravke oziroma resolucijo z zadevno vsebino bi morale v teh dneh odobriti pokrajinske programske skupščine levosredinskega zavezništva. Na seji je bil govor tudi o kandidaturah. SSk potrjuje predlog, da bi na listah Oljke v Furlaniji-Julijski krajini nastopila vsaj dva slo- je izdelal domačin arhitekt Karl Vouk, z gradnjo bodo začeli spomladi, dokončan pa naj bi bil v treh letih. Predsednik Društva kulturni dom Fric Kumer je ob simboličnem začetku gradnje poudaril, da se bo z gradnjo kulturnega doma uresničila dvajset let stara želja v tem delu Koroške živečih Slovencev. Dom pa naj ne bi bil le sedež slovenskih društev, temveč tudi kraj, v katerem bi zaživela močna vsestranska dejavnost društev. Poleg tega pa naj bil novi kulturni dom tudi »hiša srečanja« z narodom sosedom in s tem prispevek k boljšemu sožitju med Slovenci in Nemci v tem predelu Koroške. Glede financiranja projekta pa je Kumer poudaril, da je Duštvu do- venska kandidata, po eden za vsako zbornico, ki naj bi odražala pluralno razvejanost naše skupnosti in Jci naj bi dajala tudi jamstva za večjo delavnost in učinkovitost. SSk - piše v sporočilu za tisk - si v tej smeri že dalj časa prizadeva, odločilni pogovori pa bodo stekli v prihodnjih dneh. Sicer pa so na seji prišle do izraza tudi nekatere kritične pripombe. Tako so nekateri udeleženci ugotovili, da je zlasti na Tržaškem na dosednjih javnih nastopih Oljke prišla nezadostno do veljave slovenščina. SSk se sploh namerava zavzeti, da bi Slovenci imeli večjo besedo, še zlasti ko gre za zadeve in pobude, ki se nepo-sredneje tičejo našo skupnost. Na petkovi seji v Gorici je bila na dnevnem redu tudi informacija o slej uspelo zbrati precejšnja javna sredstva v Avstriji in tudi v Sloveniji. Tako je Slovenija iz sredstev za zamejske Slovence leta 1995 prispevala za narčtovanje in pripravljalna dela dva milijona šilingov, za gradnjo pa je državni zbor Slovenije v okviru državnega proračuna že odobril nadaljnjih osem milijonov šilingov. Tudi iz avstrijskega državnega proračuna bodo tekla sredstva za slovenski kulturni dom v Pliberku. Sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja je načelno odobril podporo projekta v višini deset milijonov šilingov. Kumer je s tem v zvezi izrazil željo, da bo gradnjo doma podprlo tudi slovensko gospodarstvo na Koroškem, večjo denarno vsoto pa si Društvo pri- poteku ankete, ki jo vodi SSk o vprašanju skupnega, demokratično izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji. Deželno tajništvo je ugotovilo, da je bil dosedanji odziv na anketo dober, sicer pa vzvratne dopisnice z odgovori še vedno prihajajo po pošti. SSk poziva zamudnike, ki niso še odgovorili na anketo, naj to čim prej storijo. Rezultate ankete bo v kratkem preučila posebna komisija, ki jo sestavljajo dr. Strefan Bukovec, dr. Rafko Dolhar in dr. Drago Stoka. Vprašanje skupnega predstavništva bo na dnevnem redu na seji deželnega sveta SSk, najvišjega strankinega organa po kongresu, ki bo zbral v četrtek, 14. t.m., v Trstu. Na tem zasedanju bo SSk tudi zavzela svoje dokončno stališče do parlamentarnih volitev. čakuje tudi'od prosto-voljnjih prispevkih Slovencev predvsem iz Podjune. Seveda pa si Društvo kulturni dom pričakuje tudi prispevek občine Pliberk, saj pomeni novi dom za Pliberk znatno izboljšanje infrastruktur. Predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Sturm in Nanti Olip sta projekt slovenskega kulturnega doma ocenila pozitivno. Sturm je dejal, da gre za pomembno pobudo z visokim ciljem in da tudi obstaja potreba po takemu domu, za Olipa pa je začetek gradnje slovenskega kulturnega doma celo »zgodovinski trenutek za celotno slovensko narodnostnostno skupnost na Koroškem«. Več let so koroški Slovenci govorili o potrebi po večjih kulturnih centrih, zdaj je končno tako daleč, da se s prvim začne, je še dodal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Pliberk je primerna lokacija, kajti tu je (še) dosti slovenskega zaledja. Ivan Lukan Množično pri Arihovi peči CELOVEC - V spomin na pobite partizane pod Arihovo pečjo tik pred osvoboditvijo 9. februarja leta 1945 prirejajo Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovenska športna zveza in krajevno Slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba vsako leto na prvo nedeljo v marcu »pohod Arihova peč«. Najvišja točka pohoda je slovenska planinska koča na Bleščeči (1086 metrov). Letošnjega že 18. pohoda se je udeležilo nad 500 udeležencev. Poleg domačinov iz Podjune, Zilje in Gur so se tudi tokrat v velikem številu odzvali udeleženci iz Slovenije in Italije. Razmere so tokrat bile povsem zimske, saj je v zadnjih dneh zapadlo skoraj meter snega, vreme pa je bilo sončno, tako da so pohodniki lahko uživali lep dan v Karavankah. K temu so svoje prispevali tudi prireditelji, ki so na okrepčeval-nih točkah in na cilju pri Polancu na Cemernici skrbeli za telesno dobrobit udeležencev. Prireditelji pohoda so bili z uspehom prireditve nadvse zadovoljnji, saj je prav pohod na Arihovo peč ena redkih prireditev, ki v tako velikem številu združuje Slovence s Koroške, Slovenije in Italije. (IL) VOLITVE / ZAHTEVA TAJNIŠTVA SSK Vsaj dva Slovenca na listi Oljke Dokončno bo o volifvah glavni svet stranke odločal prihodnji teden r VIDEM / POKRAJINSKA SKUPŠČINA OLJKE n Večja pozornost do manjšine Med Oljkinimi delegati videmske pokrajine bosta tudi Jole Namor in Giorgio Banchig VIDEM - V soboto in nedeljo so v Vidmu pripravili pokrajinsko konferenco Oljke, na kateri so razpravljali o tezah levo-sredinskega gibanja, katerim so dodali Se tiste, ki so jih izdelali v štirih pokrajinskih komisijah. Med dokumenti, ki so jih sprejeli na videmskem srečanju, trije zadevajo tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajinska skupščina, ki jo je vodila novinarka Jole Namor (ob njej sta srečanje koordinirala še bivši predsednik deželne vlade Antonio Comelli in ravnatelj videmske knjižnice Romano Vecchiet), je bila priložnost, da so pripadniki Oljke izpostavili vrsto vprašanj, ki so vezana tudi na krajevno stvarnost. Tako je Michele Obit, mlad beneški kulturni ustvarjalec, podčrtal nezadostno skrb, ki jo Prodijev program namenja razvoju goratih predelov in sploh celotni stvarnosti manj razvitih območij. Njegova razmišljanja, ki so se nanašala predvsem na Nadiške in Terske doline in so jih kasneje obogatili tudi drugi diskutanti, so vključili med zaključne dokumente. Kot smo povedali, tri resolucije obravnavajo vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. V njih je ugotovljeno, da skrb za manjšine predstavlja izziv za sleherno sodobno državo. Zaradi tega mora biti skrb za manjšinsko problematiko nujno povezana s primernimi programskimi cilji vladne koalicije, v kateri se prepoznava Oljka. In prav na podlagi gornjih razmišljanj in same italijanske ustave je povsem upravičena zahteva, da se slovenski narodnostni skupnosti zagotovi zakonska ureditev. Dvodnevno zasedanje v Vidmu so sklenili z imenovanjem delegatov, ki bodo 23. in 24. marca sodelovali na vsedržavni skupščini Oljke v Milanu. V delegaciji iz videmske pokrajine bosta prisotna tudi Jole Namor in Giorgio Banchig, urednik petnajstdnevnika Dom. Rudi Pavšič * - Lv (3 | - Bnte Fiera Udine Esposizioni -z- O * •— | O v Vidmu ? ^ o * ioi f od 2. do 6. marca sj* *;<#