216
Sporočilo
o katoliškem društvu  rokodeljskih in obrtnijskih
pomočnikov v Ljubljani.
Govoril dr. Leon Vončina, društveni vodja,  v devetem letnem
zboru 15. junija 1864.
„Prečastiti gospodje! Prav ob kratkem poročal bi Vam danes o našem društvu, ker mislim , da mi ni treba ponavljati, kar sem o njem že osemkrat pravil; toda na daljši govor sili me neka okoliščina, ki se ne da nikakor tajiti , ta namreč , da se vedno manjša število društvenih udov, tako , da jih društvo šteje zdaj le 46, to pa — večidel domačinov.
To prikazen razjasnujejo? se ve da, okoliščine, ki sploh tarejo obrtnijo in rokodelstvo. Tolikanj hvalisana obrtnijska svoboda ni še iz budila hrepenenja po zboljšanji obrtnijskih izdelkov, a zbudila je pri obrtnikih in rokodelcih, kakor kaže vsakdanja skušnja, želje po samostojnosti, po samosvojem ognjišči, in tako rodila že premnogo družinskih rev in nadlog. Iz tega je lahko razviditi, da je čedalje manj pravih obrtnijskih pomočnikov (kselov), al tolikanj več je začasnih mojstrov oženj enih, in brez dela potujočih pomočnikov. Resnico vsega tega potrjujejo nam tudi vsakdanji časniki, ki nam, na priliko, sporočujejo o obrtnii glavnega dunajskega mesta. Ne morem si kaj , da bi Vam pred oči ne postavil nekoliko tacih žalostnih sporočil. Že iz samih številk boste razvidih žalostni obrtnijski stan na Dunaji. Od 1. junija 1. 1. do 1. junija t. 1. izstopilo je 2330 pomočnikov iz delavšnic, va-nje stopilo jih je le 1734; prišlo jih je na Dunaj 761, odšlo pa 1221; in 1822 bilo jih je na raznih prenočiščih zavolj pomanjkanja dela. Ravno tako žalostno se glase besedne naznanila o obrtnijah, na priliko : „V obrtnijskih zadevah se tudi v tem tednu ni nič zboljšalo; stiska v obrtnijah čedalje hujša prihaja" — tako je brati skoraj vsaki teden; bral sem dalje naslednje žalostno naznanilo: „Pri obrtnijah, ki so v velikih stiskah, vedno prihajajo in odhajajo pomočniki, kteri se, ko jim v mestu zmanjka živeža, odpravijo na kmete, toda kmali se povrnejo dela iskat v mesto, ktero pa kmali spet zapuste in na kmete
odrinejo." Nič manj veselo ni naslednje sporočilo: „Ker vedno primanjkuje dela, pomočniki brez dela hirajo in bolnice se polnijo ž njimi; marsikteri si skuša tako ali tako privoljenje dobiti za bolnico, da saj lakoti uide." Pač žalostne sporočila!
Da pa razmere v vseh deželah in krajih niso kaj boljše, ni mi treba dokazovati; le toliko naj omenim, da je zmed 88 pretečeno leto v naše mesto prišedših pomočnikov jih le 6 dobilo delo, vsi drugi pa morali so Ljubljano zapustiti, in nekteri zmed njih v tako žalostnem stanu, da so se človeku usmilili v srce!
Pa vendar vkljub vsem tem žalostnim razmeram moralo bi število našega društva vendar le biti veče, kakor je, ako bi se ga bolj vdeležvali oni, kterim gre zlasti podpirati ga. Kaj da je krivo tako malega vdeležvanja, raje zamolČim, sploh le toliko rečem, da so tega večidel nevednost in presodki krivi, ki se nahajajo pri obrtnikih in rokodelcih samih. V tem jih pa tudi jako podpirajo pomočniki taki, ki so iz društva stopili sami, ali pa so bili pahnjeni iž njega. Od tacih ni se nadjati, da bi priporočali društvo ne z besedo, ne s svojo obnašo. In tako je prišlo, da se je za društvo letos oglasilo le 32 pomočnikov, nasproti pa je 24 zapustilo Ljubljano, 8 pa je bilo izbrisanih iz društva, ker jih čez tri mesce ni bilo viditi v društvenih zbirališčih.
Vendar pa je naše društvo, če tudi majhno, tako, da se nam ni treba bati o njegovem obstanku, dokler boste vladale ga edinost in ljubezen, kakor dozdaj, in dokler ostanejo utrjene denarne zadeve njegove. To trdilo društveno je, se ve da, darežljivost njegovih pri-jatlov, od kterih ni misliti, da bi opešali vvsvoji rado-darnosti. Iz računa, ki Vam ga bo bral g. Sventnar, boste razvidih, da je društvo plačalo vse stroške, pa vendar se ni dotaknilo ne svoje glavne istine (kapitala), ne njenih obresti, temveč je z le-temi še pomnožilo svojo istino, ktera šteje 3 državne dolžne pisma po 100 gold., 1 za 50 gold.; 540 gold. pa je naloženih pri pomožni obrtnijski blagajni, kteri pomnoženi z obrestmi zdaj znašajo 630 gold.
Kakor druge leta, tako tudi letos imeli so udje lepo priložnost, vdeležvati se raznovrstnih podukov, in sicer: zemljopisja, naravoslovja, petja v domačem in nemškem jeziku (kajti družbeniki so Slovenci in Nemci), pisanja in opravilnega spisja. Učili so te nauke g. gimnazijami profesor K o n š e k , ki se v tem oziru hvale vredno trudi že 8. leto, akademijski malar žl. gosp. Groldenstein in gospoda B e 1 a r in Troj ar, učitelja mestne glavne šole. Naj bi blagi gospodje še za prihodnje društvu ostali djanski podporniki, in bili zadovoljni s plačilom, ktero jim dajeta lastna vesela zavest in hvaležni spomin, kteri bo živel v srcu društvenih udov! Vaje v računstvu sem jez sam vodil. — Dalje bila je udom odprta društvena bukvama; bili so jim v rokah naslednji časniki: „Slov. Glasnik", „Novice", „Zgod. Danica" in „Solski Tovarš", „Rhei-nische Volksblatter", ki jih vreduje Kolping, oče vseh pomočniških društev, „Oesterr. Volksfreund" z nedeljsko prilogo „Munchener Sonntagsblatter", „St. Josefs-blatt", „Laibacher Zeitung." Srčna zahvala gg. založnikom žl. K1 e i n m a j e r j u, Blazniku in Milic u, ki so tudi letos zastonj dajali društvu svoje časnike. Zahvalo izrekam tudi g. kupčevavcu C. Majerju, ki je tudi to leto sprejemal hranilnične denarje, o kterih bo sporočal g. Lesar, profesor in društveni podvodja.
Presrčno zahvalo tudi Vam, častiti gospodje, v imenu društvenih pomočnikov izrekam za Vašo neutrud-ljivo radodarnost, s ktero že dokaj let društvu stojite na strani; naj tudi ne zamolčim zaslug ranjcega našega župana g. Ambroža, kteri je bil med najbolj delavnimi
prvimi ustanovitelji našega društva; dalje se hvaležno spominjam mnozih dobrot gosp. viteza J o š a , ki zdaj v pokoji v Gradcu živi, in njegove sopruge in matere naše društvene zastave in g. Chalamel-a, sedanjega profesorja na graški kupčijski akademii, ki se je več let in do svojega odhoda iz Ljubljane djansko trudil v našem društvu.
Vsled sporočila, ki ga je bral blagajnik gospod Šventnar, došli so društvu dohodki naslednji: Od milostljivega knezo-škofa 50 gold., od neimenovanega dobrotnika 50 gold., od več dobrotnikov po 21, 10, 8, 5, 3, 2, 1 gold., skup 144 gold, od državnih dolžnih pisem obresti 17 gold. 11 kr., iz lanskega računa ostalo je bilo 48 gold. 23 72 kr. Dohodki znašali so tedaj 309 gld. 34V2 kr. — Stroški bili so pa naslednji: za društveni sobi najemščina 80 gold., za kurjavo in svečavo 69 gold. 72 kr., za knjige in časopise 38 gold. 97 kr., za strežaja 30 gold., za različne reči 18 gold., tedaj skupaj 236 gold. 69 kr.
Iz tega se razvidi, da nam je ostalo 72 gold. 65l/o kr. za prihodnje leto, ktero bo po natančnem pre-vdarku potrebovalo 250 gold.
Vrh imenovanih dohodkov je društvu še 47 gold. 62 kr. ostalo od očitne igre pri božičnici; od tega denarja porabilo se je 24 gold. 48 kr. za vezanje društvenih bukev, 23 gold. 14 kr. pa je ostalo prihodnjemu letu za take stvari, ki niso bile vzete v prevdarek.
V društveno hranilnico bilo je vsled sporočila njenega vodja g. prof. Lesarja od udov vloženih 248 gld. 30 kr.; vloge, ki od leta 1858 niso bile vzete iz hranilnice, znašajo 304 gold. 50 kr.
(Konec prihodnjič.)
217
225
Sporočilo
o katoliškem društvu rokodeljskih in obrtnijskih
pomočnikov v Ljubljani.
Govoril dr. Leon V on čina, društveni vodja, v devetem letnem
zboru 15. junija 1864.
(Konec.)
Po le-teh sporočilih začelo se je pomenkovanje o društvenih rečeh. Pretresovanje vrtilo se je s vprašanji: kaj je storiti, da bi se društva obilnejše vdeležvali naši rokodeljski in obrt-nijski pomočniki?
Gospod žl. Goldenstein je sprožil misel, da v tej reči najlože in najzdatniše pomagajo mojstri, in bilo je po predlogu gosp. dr. Bleiweis-ovem enoglasno sklenjeno , da se vodjevo poročilo letošnjega zbora natisne v časnikih, posebni natisi narede in razdele mojstrom, in da se temu poročilu doda nekoliko naj-potrebniših razjasnil o društvu.
Vsled tega sklepa naj naslednje vrstice v kratkem razlože, kaj je namen tega društva in kakošna korist da dohaja njegovim udom po njem.
Glavni namen, ki ga imajo vse društva rokodeljskih in obrtnijskih pomočnikov, je: zlasti pomočnikom, samim sebi prepuščenim, kolikor se da nadome-stovati dom. V društvenih sobah, ktere so udom odprte vsaki delavnik od osmih do desetih zvečer, ob nedeljah in o praznikih pa tudi od desetih do poldne, naj bi se družniki zbirali, kakor domd; tukaj nahajajo stanovske svoje tovarše, kteri so si pa tudi, ako se v ljubezni sehajajo, kakor bratje enih misel in želja, torej stopijo tako rekoč v neko bratovsko zvezo ne le med seboj, ampak tudi z vsemi druzimi enacimi društvi, kterih le Avstrija in Nemčija štejete nad 350, in kterim vsem je poglavitni namen, da bi država dobivala iž njih kršansko, poštene in omikane rokodelce in obrtnike. Da bi se dosegel poglavitni ta namen, društvo skrbi z naslednjimi sredstvi:
Za duševno omiko s podukom, ki se deli tako-le: a) naravoslovje in b) zemljopisje uči g. prof. Konšek ob nedeljah od 11 dopoldne; c) pisanje in spisje predava g. Troj ar ob torkih od 9—10 zvečer; d) računstvo uči vodja sam ob četrtkih od 9—10 zvečer; e) slovensko petje vodi gosp. Belar o pon-deljkih od 8—10 zvečer, f) nemško pa žl. gosp. Goldenstein o petkih od 9—10 zvečer. Zraven časnikov, zgorej imenovanih, imajo udje tudi svojo bukvarnico, že precej številno, do ktere jim gre pravica, da bukve obrtnijskega ali kratkočasnega obsega berejo ali v društvenih izbah,   ali  da   si jih   izposojujejo   na
dom. Ker ima deklamovanje velik upljiv do omike, ozira se društvo tudi na to, da se udje vadijo v njem, kar pričajo dosedanje očitne dramatične igre, s pohvalo sprejete, in društvene veselice.
2. Ozir kršanske obnaše in poštenega vedenja društvo meri na to, da se njegovi udje varujejo vsega, kar bi bilo na sramoto njim samim ali društvu. Da se doseza ta namen, pomagajo nam dobri izgledi, ljubeznjivi opomini in bratovske svarila, in če ne zdajo te, opominjani ali svarjeni udje ali sami iz društva izstopijo ali pa jih izbriše zbor, v kterem ima vodja na strani 9 redovnikov, ki si jih društveniki sami volijo za pol leta. Dalje je društvu skrb, da se v mladih srcih poživlja vernost in hrani strah Božji, in sicer a) s pogovori, ktere ima vodja z društveniki ob nedeljskih večerih in ki se sučejo o različnih verskih in cerkvenih vprašanjih, b) z društveno službo Božjo, ki jo imamo trikrat na leto, in c) da se udom da prilika jv praznik sv. Jožefa, društvenega pripomočnika, in sv. Štefana vdeležvati se skupnega sv. obhajila.
3.    Da se družniki uče dobro gospodariti s pičlim zaslužkom in napeljujejo k varčnosti, ustanovljeno imamo lastno hranilnico, v ktero so udje od leta 1856 vložili 5397 gold. 52 kr. Najmanjša vloga je 20 kr., in kadar doseže 5 gold., odrajtujejo se družniku 5°/0 obresti od istine do dne, da se istina izplača.
4.    Pa še v druži h obzirih društvo udom ponuja precejšnjo korist. Ako kdo, ki je že tri mesce ud, zboli, ali je brez svojega zadolženja brez dela, daje se mu navadno po 1 gold. na teden iz doneskov, ki jih  udje   vlagajo   po 10 kr. na mesec.    In to  edino
i"e, kar imajo udje plačevati za vse društvene dobrote. z teh doneskov oskrbuje se dalje umrlim udom pogreb, in tudi potujočim družnikom kterega koli društva daje se po 20 kr. za malo pomoč. To pomoč dele vse av-strijanske in nemške društva potujočim pomočnikom ali v denarjih ali s prenočevanjem in s hrano, da se le skažejo s knjižico kterega koli društva, v kteri družnik najde zaznamovane vse ustanovljene društva in mnogo zlatih pravil in resnic za čas popotovanja in za življenje sploh.
To so poglavitne dobrote, ki jih ponuja naše društvo svojim udom. Kolikerih in kterih se pa družnik hoče v resnici vdeležiti, mu je dano na prosto voljo; sile celo nobene ni v društvu, ktero je sezidano na popolni svobodi, zakaj svobodni so darovi, ki jih dele blagi dobrotniki, svobodni so poduki, ki jih dajejo učeniki, svoboden je pristop, svoboden izstop, svobodno se v društvu vedejo in obnašajo družniki, se ve da, ne zoper društvene pravila in ne zoper njegov namen.
226