291 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 291—301 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:10/2021; spr eje t o/ Accep t ed:01/2022 UDK/UDC:141.82Hribar T .:27 DOI: 10.34291/B V2022/02/K ocijancic © 2022 K ocijančič, CC B Y 4.0 Matic Kocijančič »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma«: preplet antimarksizma in antikrščanstva v misli Tineta Hribarja »The Highly Expert Clericality of Slovene Communism«: The Intertwining Anti-Marxism and Anti-Christianity in the Thought of Tine Hribar Povzetek: Tine Hribar je v osemdesetih letih z asnov al edinstven filo z of ski pr ojekt, ki se v mar sičem opir a na njegovo odmevno interpr etacijo mita o Antigoni. T a pr ojekt se na š t evilnih ključnih mes tih artik ulir a k ot an tit e z a mark sis tični ideologiji na eni in hkr ati kr ščanski tr adiciji na drugi str ani. Članek ž eli pok az ati, da ti dve kritični drži pri Hribarju nista v r a vnovesju – Hribarjev obr ačun s kr ščanstvom, ki seg a ž e v njegov a študentsk a leta na z ačetk u šestdesetih, je namr eč sr ediščen; njegov antimarksiz em, ki se r azvije na pr elomu sedemdesetih in osemdesetih, je v s truktur o t eg a obr ačuna le vpet. T o r azmerje pa še doda tno z apleta dejstvo , da je Hribarjev a antikr ščansk a drž a s voje značilne potez e dobila pr a v v času njegoveg a mladostneg a marksizma. Ključne besede : Tine Hribar , mit o Antigoni, kritik a marksizma, kritik a kr ščanstv a, sloven- sk o heideggerjanstvo , Tribuna, Nova revija Abstract: In the 1980s, Tine Hribar devised a unique philosophical pr oject that in man y r eg ar ds r elies on his influential interpr etation of the Antigone m yth. In a number of k ey places, this pr oject is articulated as an antithesis to Marxist ideology on the one hand, and to Christian tr adition on the other . The pr esent paper demonstr ates that these two critical stances of Hribar ’ s ar e not in equilibrium; r ather , Hribar ’ s confr ont ation with Christianity , which goes back to his student da ys in the early 1960s, is centr al, wher eas his anti-Marxism, which de- v eloped at the turn of the 1970s and 1980s, is embedded in the s tructur e of that confr ontation. This r elationship is further complicated by the f act that Hribar ’ s anti- Christian stance took its char acteristic f orm pr ecisely in his youthful Marxist period. Keywords: Tine Hribar , An tig one m y th, critique of Marxism, critique of Chris tianity , Slo v enian Heideg g erianism, Tribuna, Nova revija 292 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 1. Uvod Raznor odne primer e Hribarje v e družbenopolitične ak tualiz acije mit a o An tig o- ni v osemdese tih lahk o v gr obem r az delimo na dv e k a t eg oriji: pr v a je vpr ašanje upor a civilne ja vnos ti pr oti r epr esivnemu t ot alit arnemu r e žimu (po v e z ano s šir šo jug oslov ansk o situacijo in pr ev edeno v An tig onino upir anje K r eon tu), drug a je vpr ašanje po v ojnih poboje v (p r e v edeno v An tig onino priz ade v anje z a pok op P o- linejk a). V obeh vidikih je Hribar – k ot je tudi sam s t alno opo z arjal – eden najvi- dnejših in t elek tualnih dediče v Smole t o v e Antigone in njene r ecepcije, br e z k a t er e si t eh r az se žnos ti Hri b arje v eg a pr ojek t a ne bi mogl i z ami sl i ti. T u je t o r ej Hri bar v filo z of sk em in političnem horiz on tu z as t opal nabor idej, ki je bil pr ej domišljen in podan v lit er a turi. Njeg o v a z aslug a v po v e z a vi z vpe tjem mit a o An tig oni v pr o - ces slo v ensk e demokr a tiz acije je pr edv sem v t em, da je (s Spomenk o Hribar) na t o po v e z a v o opo z arjal drzneje in odločneje od drugih slo v enskih in t elek tualce v , in v t em , da ji je s s v ojim eruditskim pris t opom izboril pr epričljiv o – pr e v odno in i n t erp r e t a tivn o – t eo r e ts k o z al ed j e v sl o v en s k em p r o s t o ru . Naj b o l j p r ep o zn a vn e pot e z e Hribarje v e t ema tiz acije mit a o An tig oni z a t o niso med najbolj iz virnimi po- t e z ami t eg a pr ojek t a, čepr a v so pomembne t ak o z a slo v ensk o r ecepcijo an tig on - sk eg a mit a od osemdese tih do danes k ot z a Hribarje v o filo z of sk o in ak tivis tično f ormacijo. T o , k ar je v Smole t o vi Antigoni ž delo k ot simbolni politični naboj in k ar se je o njej šepe t alo v šes t dese tih in sedemdese tih, je jasno in glasno po v e z al z zločinom, k i je s K ocbe k o v im pr iče v anje m le t a 1975 dobil s v oje pr v e ja v ne obr ise . T oda t a neposr edna – in najbolj pr epo zna vna – r az se žnos t Hribarje v eg a pr ojek - t a z anj niti ni najpomembnejša. T ema tiz acija usode slov enskih nepok opanih in upor a pr oti jug oslo v ansk e mu političnemu sis t e mu je le pr v a plas t njeg o v e filo z of - sk e pos v ojitv e mit a o An tig oni, ki mu v nadaljnjem r az v oju pr eds t a vlja bis tv eno v eč – na pla tf ormi t eg a mit a r az vija s v oje vr s t en pr eple t s v ojih osr ednjih filo z of skih podje tij. Gr e z a pole mično sooče nje z mar k sizmom, k r šč ans tv om in z ahodno me - t a fizično tr adicijo t er obenem z asnutje e tičneg a sis t ema, ut emeljeneg a v iz virnem pojmo v anju s v e t os ti. 2. Hribar in marksizem Pr vi dose ž ek, ki g a družno pov z emajo biogr a f ski orisi Hribarje v e in t elek tualne poti, se g a v le t o 1 9 6 5 , k o pr e v z am e m e s t o odg o v or ne g a ur e dnik a le g e ndar ne š t ude n t - sk e r e vije Tribuna , v k a t eri se je sicer ž e v pr ejšnj ih tr eh le tnikih uv elja vil k ot ede n izmed gla vnih r ednih pisce v . T u v č asu š tudija filo z ofije in sociologije na ljubljanski Filo z of ski f ak ult e ti obja vi nek a t er e s v oje z g odnje t eor e tsk e člank e, nek aj sa tiričnih z apiso v , pa tudi ž g oče družbenopolitične polemik e. S člank om „ Jug oslo v anski NEP in k ultu r a “ , v k a t er em je v luči 8. k ongr esa Z v e z e k omunis t o v Jug osla vije kritizir al »pr e poč asno r e f or m ir anje [ univ e r z e ] in /…/ poč asno r e f or m ir anje odnosa dr užbe do nje«, opo z oril na »pr oblem /…/ s t abilnos ti vir o v t ak o z a znans tv eno r azisk o- v alno delo k ot z a k ultur o v obče« t er po ziv al k »spodbujanju demokr a tične borbe 293 Matic Kocijančič - »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma« mnenj /…/ na univ erzi« (Hribar 1965, 1), je npr . spr o žil os t er odziv po znejšeg a ljubljansk e g a obč insk e g a funk c ionar ja Iv a K r č a, k i je bil obja v lje n v z adnji š t e v ilk i Tribune – t edaj je bil Hribar še njen ur ednik (K r č 1965, 3). E den izmed najbolj pr epo zna vnih t ema tskih lok ov Hribarjev eg a t eor e tsk eg a dela, ki je oben em v najočitne jši siner giji z njeg o vim družben opolitičnim ak tiviz- mom osemdese tih, je sis t ema tična in v se os tr ejša kritik a mark sizma – v k on t ek s tu socialis tične Jug osla vije se v e da ur adne politične in filo z of sk e par adigme , sumni- č a v e in agr esivne do v seh pot encialnih alt erna tiv . Pri t em v elja še posebej izpo- s t a vi ti Hri b arje v o tri l o gi jo i z p r v e p o l o vi ce o semd ese tih : Metodo Marxovega ka- pitala, Kopernikanski obrat in Moč znanosti. Nobeneg a dv oma ni, da je Hribar s v ojo po t z ačel k ot pr ecej ort odok sen mark sis tični filo z of – v r e vijalnih obja v ah iz še s t de se tih pone k od c e lo m ilit an tne g a k o v a. T r pk a izk ušnja se de m de se tih (z ar adi v se bolj ,sumljivih ‘ in t elek tualnih t e ž enj do živi vr s t o ideološk o motivir anih one- mog očenj, od publicis tičnih do ak ademskih) pa v njem do t eor e tsk eg a iz v or a k o- munis tičnih r e žimov poglablja odpor , ki g a sk o zi osemdese t a jasno artik ulir a in tr dno z asidr a v šir ši pr ojek t s v ojeg a in t elek tualneg a kr og a. O r azliki med dese tle- tjema je v in t er vjuju z a Dnevnik le t a 2016 dejal: »Najhuje je, dokler t e hočejo z a- dušiti pod miz o , k ar se je dog ajalo v s vinčenih sedemdese tih. /…/ Brž k o prideš do besede, ne glede na t o , k ak šne so r eak cije naspr otnik o v , si napol ž e na k onju.« (Lesjak 2016) Ž e v 1. š t e vilki Nove revije pr a vi: »Z vijačnos t P artije je v t em, da si v imenu dik t a tur e pr ole t aria t a /… / v se znanos ti in v ešč os ti podr edi k ot sr eds tv o z a po v eče v anje las tne moči.« (Hribar 1982, 108) Le t a 1985 mark sizmu suv er eno z a- nik a s t a tus filo z ofije: »Mark siz em na Slo v ensk em – enak o k ak or drug od – ima s v oj pr aiz vir v Marx o vi filo z ofiji, t oda niti on niti dialek tični ma t erializ em nis t a, nis t a bila in nik oli ne bos t a pr a v a filo z ofija.« (1985, 234) Ob t em tudi s tr og o z a vr ač a r azmeje v anje na slab ša (s t alinis tična) in boljša (nes t alinis tična) z g odo vinsk a z asle - do v anja ,dialek tičneg a ma t erializma ‘: »Morda bo kdaj prišlo do družbenopolitične prakse, ki bo na podlagi dialektičnega materializma oziroma diamata bistveno drugačna ali celo nasprotna od stalinizma, toda doslej se to še ni zgodilo. V vseh deželah realnega socializma je ne glede na stopnjo destalinizacije družbenopolitična praksa po bistvu (dikt a tur a pr ole t aria t a, v odilna in usmerjajoč a vlog a k omu- nis t ov , mark siz em k ot ins titucionalizir ana ideologija itn.) os t ala is t a.« (235) P o zneje še os tr eje kritizir a popularno t e z o , da je iz v orna Marx o v a z amisel o k o- munizmu plemenit ejša od dosedanjih posk uso v njeg o v e r ealiz acije: »Življenje v komunizmu bi bilo, udejanjeno dosledno po Marxovi zamisli, obupno. /…/ Komunizem kot dejanska družbena ureditev ne more biti nič drugega kot koncentracijsko taborišče: združba sužnjev, ne pa združenje svobodnih ljudi. To ni naključna, marveč nujna posledica Marxovega komuni sti čnega načrta, utemel jen ega na del ovn i teori ji vrednosti , kri ti ki politične ekonomije in konstrukciji ‚kapitala‘. /…/ Ne gre za to, da bi se vpraševali, ali je to, kar se danes dogaja, še moč gledati in videti skozi 294 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Marxova očal a, marveč za to , d a je b i l Marxov p ogl ed že od vsega začetka zgrešen. /…/ Karkoli že vemo in si mislimo o Leninu in Stalinu – če bi se Marxov projekt realiziral v Celoti, bi bila resničnost realizacije še veliko bolj grozljiva.« (1999a, 41) V delih iz k onc a osemdese tih mark siz em pri Hribarje v em filo z of sk em in t er esu sicer ni v eč v ospr edju – tu g a ž e obr a vna v a k ot opešaneg a naspr otnik a –, je pa v v saki na v e z a vi nanj še t olik o bolj jasno , da so v sakr šne mlados tne simpa tije do t e t eor e tsk e in politične tr adicije pr er asle v neusmiljen pr e zir . Slo v ensk eg a filo z of sk eg a pr os t or a Hribar ni bog a til le v neg a tivnem smislu – t o je s krhanjem heg emonije oblas tnišk o dik tir aneg a disk urz a –, t em v eč (in mor da še b o l j o d l o či l n o ) tu d i v p o zi tivn em, s p o sp ešen o ši ri tvi jo n jeg o vi h i d ejn i h mej. Ž e v s v oji drugi knji gi , Molk besede / Beseda molka, je us tv ari l eno do t edaj najbol j poglobljenih slov enskih obr a vna v Heideg g erja. T eg a je namr eč naš k ulturni pr os t or pr ej spo zna v al pr edvsem pr ek privlačnih, a ponek od pr ecej omejenih prik az ov Dušana Pirje v c a – po Hribarje v em pr eprič anju sicer ključne filo z of sk e in z g odo vin - sk e figur e slo v ensk eg a 20. s t ole tja. Heideg g erjans tv o se je v po v oj ni slo v enski filo z ofiji – v v eliki meri po Pirje v če vi in po zneje Hribarje vi z aslugi – v zpos t a vilo k ot ena pr vih in v odilnih alt erna tiv mar - k sizmu (pr vi knjižni pr egledni izbor Heideg g erje vih r azpr a v pri nas izide le t a 1967 v pr e v odu Iv ana Urbančič a (Heideg g er 1967)). Hribar je z delom Molk besede / Beseda molka ž e na z ače tk u sedemdese tih pridobil s t a tus v odilneg a slo v ensk eg a po zna v alc a Heideg g erja. T o delo je namr eč v izk az o v anju po zna v anja Heideg g er - je v eg a opusa in t erminologije bi s tv eno pr esegl o r a v en v seh pr ejšnji h heideg g er - janskih r azpr a v pri nas, obenem pa je v sebo v alo tudi eno pr vih iz virnih slo v enskih obr a vna v Jacque sa De r r idaja. T e g a je sice r le t o pr e j slo v e nsk e mu občins tv u pr e d- s t a vila r e vija Problemi (Derrida 1969). S t o r e vijo je bil Hribar pr a v t ak o t esno po v e z an ž e v šes t dese tih: v njej je obja - vljal ž e od njeneg a pr v eg a le tnik a 1962/1963, le t a 1965 je pos t al član ur ednišk eg a odbor a, odg o v orni ur ednik je bil v le tih 1966 in 1967, na t o pa g a je v ur edniš tvu z amenjala Spomenk a Hribar . Le t a 1970 se je v anjo z a kr a t ek č as vrnil k ot odg o v or - ni ur ednik posebne t eor e tsk e š t e vilk e, zbornik a z naslo v om Vprašanje naroda na Slovenskem . Odpir a g a esej Du šana Pirje v c a, sledit a pa mu besedili V eljk a Rusa in Vladimirja Arz enšk a, s k a t erima je Hribar v naslednjih le tih delil usodo v t. i. čis t - k ah na F SPN (F ak ult e ti z a sociologijo , politične v ede in no vinar s tv o , današnji F a- k ult e ti z a družb ene v ede). V nj ih so bili z ar adi političnih pritis k o v izključeni iz pe- dag ošk eg a pr ocesa; pri Hribarju je odločba s t opila v v elja v o le t a 1975 in je š tuden- t e pr ed njeg o vim ,kv arnim vpliv om ‘ v ar o v ala sk or aj dese t le t. Na pr ehodu iz sedemdese tih v osemdese t a le t a je pr eno vljena Tribuna z ačela iz v aja ti nek ak šen ort omark sis tični revival , ob čemer so njeni pisci s k omunis tični - mi bojnimi g esli in ž ug ajočim, hujsk aškim disk urz om divje obr ačuna v ali z v semi ,pr oblema tičnimi‘ elemen ti slo v ensk e družbe. P od najos tr ejše člank e so se pod- piso v ali k ot ,ur e dniš tv o‘ , ki so g a k ot pr v opodpisani ses t a vljali Fr anc Milošič ( gla v - 295 Matic Kocijančič - »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma« ni ur e dnik ), Ig or Ba v č ar 1 (odg o v or ni ur e dnik ) in Bojan K or sik a (ur e dnik z a t e or ijo). O globo k em so vr aš tvu, ki g a je soočen z r azmahom heideg g erjans tv a g ojil del slov ensk eg a mark sis tičneg a občes tv a – in o bis tv enih v zr okih t eg a sovr aš tv a –, z g o v orno prič a poseben sklop Tribune iz le t a 1980, ki nosi naslo v „Pr oti nar odne - mu socializmu“ . V njem je ur edniš tv o r e vije br alce s v arilo pr ed »slo v ensk o heide- g g erjansk o k ug o , ideologijo tis t eg a dela slo v ensk e in t ellig encije, ki je pr oti nada - lje v anju r azr edneg a boja v socializmu, ki je pr oti nadaljnjemu boju z a uv elja vljanje in poglabljanje dela v sk eg a samoupr a vljanja« (9). T emeljna ne v arnos t t eg a gibanja naj bi se skriv ala v t em, da »posk uša mešč ansk a t eorija pos t a ti ma t erialna sila ljudskih mno žic«, pri čemer je »naša nalog a /.../, da odbijemo t a napad in t ak o dok až emo pr ol e t ar sk o boje vi t os t, moč i n dejan sk os t mark si zma« (8). Omen jen a ,mešč ansk a t eorija ‘ je slo v ensk o heideg g erjans tv o , ki g a ur edniki Tribune – v na- v e z a vi na Pirje v če v k oncep t nar oda – o značujejo z a ,nar odni socializ em ‘ (11). S t em se v eda namigujejo na ideološk o ujemanje z nemškim nacionalsocializmom. Napad Tribune je bil po Hribarje vih besedah eden ključnih spr o žilce v pobude za Novo revijo : »Besedilo izja v e sem z ačel ses t a vlja ti t ak oj po izidu na v edene š t e vilk e Tri- bune, saj je bilo jasno , da so gr o žnje, ki jih je v sebo v al sklop pam fle t o v s sk upnim nadna slo v om „Pr oti nar odnemu socializmu“ , le odm e v r o žljanja v partijskih or o ž arnah. /…/ t eg a nihče ni na t ank o v edel, /…/ lahk o pa, če se ne bi ‚u prl i ‘ , ne bi bi l a z g ol j g esl a i n bi k omuni s tična r epr esi ja z r es t al i - niz acijskimi učinki dejansk o spe t z ačela nar ašč a ti. T r eba je bilo ukr epa ti in izk az alo se je, da so bile daljnor očne posledice v elik o v ečje, k ot je spr v a k az alo. Čepr a v se izr ecno nism o r az glašali z a an tik omunis t e, k ak or so nas o značili mladok omunis ti, smo s s v ojo ak cijo nadaljnje širjenje in šopirjenje k omunizma dejansk o z a vrli. K ončni učinek je bila z aus t a vit e v k omunis tične le vice.« (1999a, 40) 3. Hribar in krščanstvo Hri b arj e v a kri tik a kr šč an s tv a n i l e p o s tr an ski d el n j eg o v e fi l o z o fi j e, t em v eč p r ed - s t a v lja – pole g k r itik e m ar k sizm a, analiz e slo v e nsk e g a nac ionalne g a v pr ašanja, in- t erpr e t acije Heideg g erja in t ema tiz acije s v e t eg a – eneg a najob se žnejših sklopo v njeg o v eg a opusa. T u lahk o pot egnemo pe t dese tle tni lok od Hribarje vih z g odnjih r e vijalnih obja v in knjižneg a pr v enc a pa v se do najno v ejše tril ogije Nesmrtnost in neumrljivost, v k a t eri na v eč k ot tisoč s tr aneh sis t ema tično ob r ačuna v a z vrhunci kr šč ansk e misli. 1 T u sr e č am o še e no iz v r s tno ponaz or it e v div jih naz or sk ih pr e obr a t o v v slo v e nsk i tr anzic iji: Ig or Ba v č ar , k i se na z ače tk u osemdese tih podpisuje pod nek a t er e izmed najbolj milit an tnih mark sis tičnih publik acij s v oje g ener acije, uperjenih pr oti glasnik om družbenih spr ememb, če z deset let pos t ane ena izmed osr ednjih figur demokr a tiz acije in osamos v ojitv e, z a t em viden politik liber alne usmeritv e, po zneje pa celo eden zloglasnih k apit alis tičnih mog ot ce v . 296 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 V br an Hribarje v emu ž e k ar aler gičnemu odporu do kr šč ans tv a lahk o ug ot o vi- mo , da je jasno izk az o v anje t eg a odpor a – k ark oli nam ž e t o po v e o slo v enski in - t elektualni kr ajini – vsaj v osemdesetih odigr alo določeno po zitivno vlog o. Ob u p o š t e v an j u o sn o vn e i d eo l o šk e d i h o t o mi j e sl o v en sk eg a 20. s t o l e tj a – v k a t er em so im e le pr v ih š tir ide se t le t g la v no be se do k a t olišk e politične s tr ank e in or g aniz a- cije, drugih š tiridese t le t pa K omunis tična partija – je Hribar s t o vr s tno drž o v le tih s v oje udarne k on fr on t acije z mark sizmom in jug oslov anskim socializmom izž ar e v al v tis naz or sk e samoniklos ti. T a je njeg o vim kritik om v saj do nek e mer e onemog o- č ala, da bi jo pr epričljiv o r az vr ednotili z umes titvijo v klišejsk e ideološk e sheme. V seeno pa podoba osamljeneg a je z deca, ki se v opoldansk em obr ačunu pogumno z oper s t a vi t ak o pokv arjenemu k omunis tičnemu šerifu k ot podt alni klerik alni t olpi, ni po v se m us tr e zna – Hr ibarje vi k ritik i mar k sizma in k r šč ans tv a nis t a nik oli z ar e s pot ek ali na enak ovr edni r a vni. Ž e ob kr onološk em z asledov anju iz v or ov obeh kritič - nih podje tij se izk až e, da je drug o pr edhodnik pr v eg a. Še v eč, Hribarje v a kritik a kr - šč ans tv a – sprv a se oblik uje pr edvsem k ot kritik a k a t oliš tv a – je iz v orno mark sis tična. Hribar je s v oja pr v a soočenja s slo v enskim k a t oliš tv om – v sklopu pe tih člank o v z nadnaslo v om „Kler v slo v enski družbi“ le t a 1963 v Tribuni 2 – artik ulir al še k ot pr a v o v erni mark sis t z bog a tim arz enalom s t er eotipnih flosk ul milit an tneg a k omu- nis tičneg a disk urz a. T u mdr . pr oblema tizir a »z aos t alos t z a v es ti /…/ pri določenem delu družbene sk upnos ti«, ki – kljub »pr ocesu ne z adržneg a in vse močnejšeg a p r eh ajan ja i d eo l o gi je d i al ek tičn eg a ma t eri al i zma v d ru žb en o z a v es t« – »p o z asl u - gi močne g a v pliv a Ce rk v e /…/ nik ak or še ni dok ončno izk or e ninje na«, če pr a v z g o- do vinski klerik aliz em, k akr šen je »značilen z a epoho k apit alizma«, pri nas »pr opa- de z zlom om kler of ašis tične k on tr ar e v olucije«. Hribar tudi z askrbljeno ug ot a vlja, da »slov ensk a duhov ščina, ki je upoš t e v ala t a dejs tv a in izr abljala drug o ok oliščino , namr eč, da r eligija, ki je osno v a njeneg a ob s t oja in s pomočjo k a t er e ž eli domini - r a ti, z ar adi omejenos ti člov ek ov eg a spo zna v anja le poč asi odmir a, še z daleč ni pripr a vljena z apus titi s v ojih ok opo v , mar v eč pr a v naspr otno: s v oje s t ar e po zicije si sk uša ohr aniti in si celo pribo riti no v e«. Pri naš t e v anju del, ki naj nam pomag a- jo pr a vilno r az ume ti vlog o Cerkv e na Slov ensk em, opo z arja, da je »z ar adi dosledne ‚mark sis tične os v e tlitv e nek a t erih momen t ov iz naše nacionalne z g odovine ‘ še najbolj pomembno delo E dv ar da K ar delja z naslo v om Razvoj slovenskega naro- dnega vprašanja .« V drug em delu s v ojeg a spisa Hribar podaja de finicijo klera: »Kler je z g odovinsk o pog ojena, s specifičnimi značilnos tmi, hier arhično ur ejena t er ne glede na nar odno in r azr edno pripadnos t or g anizir ana, t e- sno po v e z ana sk upina ljudi s heg emonis tičnimi t e žnjami, s pomočjo r eligi - je ideološk o dominir a ti nad z a v es tno z aos t alimi delo vnimi mno žic ami t er z namenom, k o v a ti si k apit al z njiho vim delom.« V lu či t e de finicije v naslednjih š t e vilk ah Tribune z ačrt a s trnjen pr egled z g odo - vine kr šč ans tv a na Slo v ensk em, od pokris tjanje v anja – ki je izključno »ak cija na- silnih pok ris tjanje v alce v«; »ak cija Cir ila in Me t oda z a nas ni bis tv e no v ažna, k e r ni 2 Na t ej t očki je bil t or ej naz or ski in r e vijalni pr edhodnik s v ojih najos tr ejših kritik ov iz z ače tk a osemdese tih. 297 Matic Kocijančič - »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma« uspe la« – do k r šč ansk e g a socializma, nas t ane k k a t e r e g a e nodime nzionalno pr ipi- suje »z a v e s tnim t e nde nc am k a t olišk e Ce r k v e , da bi /…/ obdr ž ala s v oj v pliv «, k o je »pr ole t ar ia t /…/ zm e r aj bolj z apušč al k r šč ansk o ide olog ijo«. Hr ibar »m r ač ne sile k a t olicizma« krivi z a v elik o v eč ino t eg ob slo v enskih »z a v es tno z aos t alih delo vnih mno žic« v z adn jem tisočle tju. T emu k olaž u pr edsodk o v dodaja še z ar otnišk o sen- zibilit e t o , k o v g o v oru St ank a Cajnk arja – t akr a tneg a dek ana T eološk e f ak ult e t e v Ljubljani –, v k a t e r e m je Cajnk ar izr azil šče pe c v ljudne g a ne g odo v anja nad »s v e - t o vnim naz or om /…/ no v eg a družbeneg a r eda«, pr epo zna v a zlo v ešč primer »t ak - tik e kler a v no vih pog ojih«. Hribarjev a serija pr otik a t oliških člank ov iz š tuden tskih le t t or ej v sebi skriv a k ombinacijo gr ot esknih z g odo vinskih poe nos t a vit e v in z ar otniških t eorij, ki v K a- t olišk o Cerk e v pr ojicir a f an t azmo t emačne, zlohotne z družbe v o z adju v seh pogla- vitnih gr o ž enj slo v ensk emu nar odu, z ahodni civiliz aciji, člo v eš tvu in v esolju. Gr e z a nar acijo , ki še danes – delno tudi po Hribarje vi z aslugi – pr eds t a vlja eneg a pr e- po zna v nih t oposo v slo v e nsk e g a ja v ne g a disk ur z a. T a disk ur z sice r pog os t o posk u- ša – še posebej in t enzivno po osamos v ojitvi, k o se s pos t opno liber aliz acijo slo- v ensk eg a pr os t or a okr epi ideal sek ularne s trpnos ti – jasno r azloče v a ti med k a t o- lištvom in drugimi, znosnejšimi r e lig io znim i f e nom e ni – t udi k r šč ansk im i. Hr ibar v ose mde se tih t a v z gib do ne k e me r e de li, v saj na dek lar a tivni r a vni. P oudar ja, da ,no vi e t os ‘ , k akr šneg a snuje z a s v e tlejšo slo v ensk o prihodnos t, »ni uperjen z oper kr šč ans tv o« in tudi ne z oper r eligio znos t k ot t ak o , »pač pa je z oper no vi e t os mi- lit an tni k a t olic iz e m « (1 9 8 9 , 9 8 ). P odr obno br anje Hr ibar je v ih t e m a tiz ac ij r e lig io- zneg a v endarle r azkriv a drug ačno slik o. Hri b arj e v o g o r eče an tikr šč an s tv o , ki g a v p r v em d ese tl e tj u s v o jeg a fi l o z o f sk eg a us tv arjanja snuje v so z v očju s pr edpos t a vk ami mark sis tične ideologije, v prihodnjih dv eh dese tle tjih – kljub njeg o v emu pos t opnemu, a naz adnje odločnemu r azhodu s t o ideologijo – ne pojenja; še v eč, ob t em r azhodu pr a v z apr a v pride do z animi - v eg a, čepr a v do nek e mer e p sihološk o pr edvidljiv eg a z asuk a. Hribar z ačne namr eč tudi mark siz em opr edelje v a ti k ot ses t a vni del kr šč ansk e z ablo de, k ot logično mo- derno posledic o iz v orneg a kr šč ansk eg a pr oblema, ki – pod kr ink o po vr šinskih na- spr otij – z njim deli s v oje bis tv ene značilnos ti. 3 Z ame tk e t eg a z asuk a najdemo v Hribarje vi in t e r v e nciji na k olokviju Antigona‚ 80 – kjer z ačrt a v a v zpor ednice med Marx o vim in no v o z a v e znim ,r e v olucionarnim ‘ opr e de lje v anje m »r azme r ja živ ih do m r tv ih in s t e m tudi r azme r ja do sm r ti« (35 ). Celo vit o r az grnit e v pa t a z asuk do živi k onec dese tle tja v delu Slovenska državnost, kje Hribar primerja vi med kr šč ans tv om in (slo v enskim) k omunizmom – še podr ob- neje med (slo v enskim) k a t olicizmom in mark sizmom – namenja celo pogla vje. 3 T ema tiz acije g enealoških po v e z a v med judo v sk o-kr šč ansk o esha t ologijo in modernimi r e v olucionarnimi f enomeni so v slov ensk o filo z ofijo vs t opile pr ek močneg a vpliv a Erns t a Blocha. V pliv njeg ovih t e z je ključen t ak o z a Hribarje v k ot Žižk ov odnos do kr šč ans tv a. Slo v ensk a filo z of a delit a vulg arno simplifi - k acijo Blocho v e t emeljne par adigme, pri čemer se r azlik uje t a le v vr ednot enju k ončneg a r e z ult a t a: Žiž ek s v ojo oblik o mark sis tične t eorije na v dušeno r az glaša z a ‚kr šč ans tv o‘ , Hribar pa t ak o moderne oblik e kr šč ansk e r eligio znos ti k ot tudi sodobne odmev e mark sizma hkr a ti z a vr ač a k ot sor odne izr as tk e iz - v orneg a pr oblema – kr šč ansk e dediščine. 298 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Hribar t ak o z g odo vinski nas t anek k omunizma pojasnjuje k ot spon t ano moder - no vr ač anje h k or eninam kr šč ans tv a (1989, 23): »K omuniz em je po s v ojem iz viru, od ut opičneg a k omunizma dalje, r eak ci- ja na kr šč ans tv o v njeg o vi ins titucionalizir ani obliki, se pr a vi, z anik a cerkv e- no oblas t in sk uša zno v a v zpos t a viti občes tv a po podobi pr v otneg a kr šč an - s tv a. /…/ V pris t ajanju na t emeljna kr šč ansk a načela je tudi r azlog , da se z a z unanjo odbojnos tjo skriv a notr anja privlačnos t med kr šč ans tv om in k omunizmom.« T a sh ema p ri Hri b arju o b vl ad u j e r az u me v an je cel o tn e mo d ern e r e v o l u ci o n ar - nos ti: »t emeljne vr ednot e fr anc osk e r e v olucije /…/ so iz v orno r a vno t ak o kr šč an- sk e.« (23) T udi »sam mark siz em se je r az vil iz nemšk e r eligio zne k omunis tične sek t e Z v e z e pr a vičnih, k asneje Z v e z e k omunis t o v« (98). T a t e z a se v nek olik o okr - nje ni oblik i v ok v ir u pr oje k t a Slovenska smer pono v no poja v i če z še s t le t: »K omu- niz em je nas t al v bis tvu k ot z v e z a pr a vičnik o v , k ot ultr ar adik alno kr šč ansk o gibanje pr oti obr es tim na z ače tk u XIX. s t ole tja.« (1996, 41) Raz v oj k omunizma se od drugih kr šč anskih gibanj sicer r azlik uje po t em, da »pr enese poudar ek od Bog a na Člo v ek a«, a v seeno »ohr ani t emeljna kr šč ansk a načela, k ot napotilo z a življenje«, t ak o da »lahk o o njem z a t o upr a vičeno g o v orimo k ot o sek ularizir anem kr šč ans tvu« (1989, 23). A t a sek ulariz acija sama po sebi še ni iz v or k omunis tičneg a r e v olucionarneg a nasilja in njeg o vih t ot alit arnih t e ž enj. Kl jučn i p r ob l em n as t an e, k o se z ačne t a n o v a, n ei n s titu ci on al n a i n sek u l arn a ob l i - k a kr šč an sk e r el i gi o zn os ti r ei n s titu ci on al i zi r a ti i n r esakr al i zi r a ti, i n si cer p o smer - nic ah, pr ev z etih neposr edno od k a t olišk eg a modela: »K omuniz em v zmag oviti obliki, k omuniz em, k akr šneg a po znamo danes, se pr a vi mark sis tično-leninis tični k omuniz em ali boljše viz em z ar es lahk o primerjamo šele s k a t olicizmom.« (23–24) T o Hr ibar ju potr juje slo v e nsk a z g odo vina: če pr a v se je »k omuniz e m na Slo v e n- sk em /…/ r az vijal pr ek neposr edne k on fr on t acije s k a t olicizmom«, s k on fr on t acijo ,v z vr a tnih učink o v ‘ , je ključno načelo – na k a t er em sloni ubijalsk a milit an tnos t t ak o ,boljše vik o v ‘ k ot ,k a t olik o v ‘ – milit an tnos t. T o Hribar po v e z uje z v znik om »drž a- vljansk e v ojne /…/ med ok upacijo« (24). Načelo je pr a v z apr a v ,klerik alno‘: obe s tr ani s t a se »drž ali /…/ klerik alneg a načela: cilj pos v ečuje sr e ds tv a«. P omembna posebnos t t eg a načela, ki naj bi jo slo v enski k omunis ti podedo v ali od k a t oliških sonar odnjak o v , pa je v t em, da je cilj, ki pos v ečuje sr eds tv a, tudi sam v službi viš- je ins t ance, ki »os t aja prikrit a« (24–25): »Za klerik aliz em [je] tudi cilj sam le sr eds tv o , namr eč sr eds tv o v olje do moči /.../; r az glašani cilj, če tudi ni nek aj čis t o na vide zneg a [pa je] v r esnici le pla tf orma dejansk eg a cilja, tj. oblas ti. V t em je t ak tik a klerik alizma in t e t ak tik e so se z elo kmalu, ž e v osno vni šoli, z ačeli učiti tudi bodoči slo v enski k omunis ti. Br e z t eg a pouk a si visok oek spertne klerik alnos ti, ki je specifik a slo v ensk eg a k omunizma, ne mor emo r azlo žiti.« Hribar sklene, da »k a t oliciz em in k omuniz em na Slo v ensk em nis t a analogna le 299 Matic Kocijančič - »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma« po s truk turi, ampak tudi po me t odi, k ajti slo v enski k omuniz em je iz šel iz cerkv ene klerik alne tr adicije. Z a t o bi mogli g o v oriti tudi o tipičnem klerik alizmu slo v ensk eg a k omunizma.« (33) K ot lahk o vidim o , je Hribarje v o š tuden tsk o pr eprič anje, da je v seg a hudeg a na Slo v ensk em kriv ,kler ‘ , pe tindv ajse t le t po „Kleru v slo v enski družbi“ os t alo neo- majno: le pod okrilje njeg o v e opr edelitv e so v s t opili padli junaki Hribarje v e mla- d o s ti i n p a n o vi n asp r o tn i ki Hri b arje v e so d o b n o s ti. Mark si s tičn a sh ema, v k a t eri se je iz oblik o v ala Hribarje v a de finicija So vr ažnik a, je pos t ala del t e de finicije; r e - v olucijo je po žrl njen las t en otr ok. Če je Hribar v „Kleru v slovenski družbi“ katolištvo razlagal predvsem kot koristoljubno shemo ciničnih izkoriščevalcev, ga je že šest let pozneje – v svoji prvi knjigi Človek in vera – opr edelil k ot br e zpog ojno nasilno ideo logijo z neizbe žnimi morilskimi k onsekv enc ami (1969, 102–103): »Člov ek je z a k a t oliški s v e t ovni naz or člov ek, k olik or je nosilec njeg ovih vr ednot, sicer pa je ne-člo v ek, nosilec oneg a živ alsk eg a in zleg a, t or ej so- vr ažnik. Da ima k a t oliški s v e t o vni naz or so vr ažnik a, t or ej ni nek aj naključ - neg a. T o izhaja iz njeg ov e me t a fizične k oncepcije člov ek a. K ot enotnos t dobr eg a in zleg a člo v ek mor a nositi v sebi naspr oti k a t olišk emu s v e t o vne- mu naz oru tudi so vr ažnos t in z a t o tudi ni nič čudneg a, če t o sovr ažnos t k a t oliški s v e t o vni naz or nahaja sk oncen trir ano tudi v posebnih sk upinah ljudi. Če k a t oliški s v e t ovni naz or ne bi imel sovr ažnik a, bi si g a glede na s v ojo me t a fizično opr edelit e v člo v ek a mor al izmisliti. Od t od značilna drž a naspr oti v sak okr a tnemu člo v ek u: V sebi si spoj do- b r eg a i n zl eg a ( k a t o l i šk emu s v e t o vn emu n az o ru n asp r o tu j o čeg a) . K o l i k o r v t ebi pr e vlada zlo , si t or ej po v sem dobr onamerno k azno v an. K azno v an si z a t o , da bi pos t al dober (da bi spr ejel ‚r esnice ‘ k a t olišk eg a s v e t o vneg a na- z or a). Če tudi t e pos t a vim pr ed zid, k olik or zlo v t ebi le pr e v eč nar as t e, je moje dejanje še zmer aj po v sem dobr onamerno , saj s t em ne bom uničil le zla v t ebi, ampak bom pr epr ečil tudi pohujšanja. T ak šne so k onsekv ence me t a fizično z asno v aneg a k a t olišk eg a s v e t o vneg a naz or a.« Pr oblema tično nasilno jedr o , ki g a je Hribar spr v a pr epo znal in kritizir al (le) v k a t oliš tvu, je po njeg o vi r azlagi s k onc a de v e t dese tih v endarle »v kr šč ans tvu na v - z oče, bolj ali manj sona v z oče ž e v sesk o zi, od e v ang elije v napr ej« (1999b, 42): »Ž e e v ang eliji t erjajo ne samo ljube z en, ampak tudi so vr aš tv o; ne r az gla- šajo le miru, ampak gr o zijo tudi z ognjem in mečem; ne učijo le o nas t a- vljanju drug eg a lic a, ampak g o v orijo tudi o izt aknitvi očesa in t ak o napr ej. Da ne g o v orim o r az s t a vljanju okr v a vljeneg a, pr ebodeneg a, ubit eg a mla- denič a na križ u, ki na ljudi, zlas ti pa na otr ok e, deluje t ak o po hujšljiv o k ot le malok a t er a t ele vizijsk a gr o zljivk a.« Kljub spek ulacijam o pot encialno »čis t ejšem kr šč ans tvu« in »lep ši podobi kr - šč ans tv a« je Hribarje v o s t ališče naz adnje t ak šno: »Ni mog oče tr diti, da kr šč anski 300 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 fundamen t alis ti odpadajo od kr šč ans tv a.« (42) Skr a tk a, kr šč ans tv o samo po sebi – t ak o v s v ojem e v ang elijsk em spor očilu k ot v dediščini iz v orne Cerkv e – je z anj t emeljni kriv ec z a nek a t er e najv ečje gr o z ot e v slo v enski z g odo vini in z a tr do vr a tne pr obleme naše sodobnos ti. Ena najos tr ejših Hribarje vih opr edelit e v r azmerja med nasiljem in kr šč ans tv om nas t ane ž e sr edi de v e t dese tih, k o pov ojne poboje r az glasi z a »zr c alno slik o« in logično posledic o z g odo vinsk eg a pokris tjanje v anja. Hribar t akr a t f ormulir a tri t e- meljne »ne v arnos ti, da s v oj las tni nacionalni pr os t or pr e tv orimo v z apor duha« (Hribar 1996, 85). P o v e z uje jih s tr emi klasičnimi besedili slo v ensk e knjiž e vnos ti: Prešernovim Krstom pri Savici , Cank arje vimi Hlapci in Smole t o v o Antigono. Kot ug ot a vlja, je »z v semi tr emi omenjenimi ne v arnos tmi pri nas t ak o ali drug ače po - v e z ano kr šč ans tv o« (86). Prva nevarnost je ,pokris tjanje v anje ‘ . S t em izr az om Hribar ne o značuje le z g o- do vinsk eg a pokris tjanje v anja, ki g a »imamo v spominu k ot nasilneg a t ak o z r eligi - o zneg a k ot političneg a vidik a«, t em v eč tudi permanen tno gr o žnjo ,duhovneg a nasilja ‘ , ki naj bi z z ah t e v ami »p o pono vnem pokris tjanje v anju , na primer v obliki no v e e v ang eliz acije o zir oma r ek a t oliz acije«, os t ajala del slo v ensk e sodobnos ti. V nasilni r eak ciji na t o ne v arnos t le ži druga nevarnost; v očrtu njene g enealogije Hribar pelje lok od znamenit eg a cit a t a iz Hlapcev o pr otir e f ormacijski pr e tv orbi Slo- v ence v v ,smr dljiv o drhal‘ pr ek K ocbek o v e »z ah t e v e po spr emembi slo v ensk eg a nar odneg a znač aja« pa vse do »br e z ob zirneg a obr ačuna nosilce v nar odno-os v obo- dilneg a boja in k omunis tične r e v olucije s por až enimi naspr otniki« (86). ,Iz v ensodni obr ačun ‘ , ,zločinski poboj‘ , je v Hribarje vih očeh sicer »vr eden vse obsodbe« in z anj ni opr a vičila – pa v endar »g a v celoti lahk o r azumemo samo , če se z a v edamo , da je šlo v njem tudi z a izbruh /…/ poniž anih in r azž aljenih« (86–87), ki jih je por odila z g o- dovinsk a r ealiz acija prve nevarnosti. Hribar v pov ojnih pobojih t ak o vidi ponovit e v »priz or o v iz Pr ešerno v eg a Uvoda h Krstu pri Savici«, »le da so bile žrtve na drugi strani« (87). T udi druga nevarnost s s v ojim t emeljnim dog odk om – s v ojim najsilovi- t ejšim z g odovinskim udejanjenjem – ni bila odpr a vljena, t em v eč v (hladnem) mani - hejsk em boju s sodobnimi odme vi prve sodeluje pri k on tinuir anem ne t enju »v erti- k alne, ideološk e bipolarnos ti« slov ensk eg a političneg a pr os t or a. V naspr otju s »ho- riz ont alno politično bipolarnos tjo« (kjer se »polariz acija r azvija in odvija z vr ednos tno ne vtr alnim r azpor ejanjem na le vic o in desnic o«, s ,k oek sis tir ajočimi‘ s tr ank ami ,le- v osr edinskih ‘ in , desnosr e dinskih ‘ usmerit e v) se v , v e rtik alni bipolarnos ti‘ r azlik a med le vic o in desnic o z aos truje – in t o do t e mer e, da jo k onk ur enčni politični sili »r azume t a k ot naspr otje med dobrim in zlim, se hoče t a z a t o pov zpe ti nad t ak o r a- zumljeneg a naspr otnik a, g a r az vr ednotiti in v skr ajnem primeru celo odpr a viti o zi- r oma uničiti – t or ej z a v z e ti celot en političen pr os t or« (86). Pri t em mehanizmu Hri- bar v sr čik ah obeh slov enskih političnih polov pr epo zna v a t ot alit arni t e žnji. Tretja nevarnost, »ki izhaja iz moči simbolneg a, pa je /…/ najv ečja nev arnos t« (87): »Gr e z a posl edi ce ner az ume v anja An tig one i n njeneg a spr a vneg a dejanja, t or ej spr a v e sploh. Nenehno se namr eč poja vlja tr dit e v , da gr e pri t em z a spr a v o me d domobr anci in par tiz ani, me d naspr otnik i ž e z da v naj k onč ane 301 Matic Kocijančič - »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma« drž a vljansk e v ojne. K ak or da bi šlo An tig oni z a spr a v o med P olinejk om in E t eoklom! T o je sev eda nesmisel, saj s t a bila br a t a, žrtvi drug drug eg a, v endar ž e mrtv a. Ni ji šlo t or ej z a t ak šno spr a v o , t em v eč ji je šlo z a spr a v o z mr tvim, a nepok opanim br a t om, t or ej z a spoš t o v anje pos v ečenos ti mr - tvih, z a t a – heideg gr o v sk o r ečeno – t emeljni z ak on biti, br e z k a t er eg a po - nikne v br e zno biv ajočeg a tudi s v e t os t življenja.« R ešit e v iz prime ž a kr šč ansk o in mark sis tično osno v anih klerik alizmo v naj bi se t or ej skriv ala v us tr e znem r az ume v anju dejanj An tig one in (heideg gr o v sk o r ečeno) , t emeljneg a z ak ona biti‘ , ki naj bi nam nalag al ,spoš t o v anje po s v ečenos ti mrtvih ‘ . V t em smislu je pr a v r az ume v anje Hribarje v eg a v ečplas tneg a in v ečs t openjsk eg a odnosa do mark sizma in kr šč ans tv a ključno z a us tr e zno in t erpr e t acijo njeg o v eg a t e me ljne g a filo z of sk e g a in ak tiv is tične g a pr oje k t a, k i je ut e me lje n v pr e po zna v ni pos v ojitvi mit a o An tig oni. Reference Derrida, Jacques. 1 9 6 9 . S e m i o l o g i j a i n g r a m a t o l o - g i j a . Problemi 7 , š t . 7 8/ 7 9:5 02– 5 10 . Heidegger, Martin . 1 9 6 7 . Izbrane razprave. Preve - d e l I v a n U r b a n č i č . L j u b l j a n a : C a n k a r j e v a z a l o ž - b a. Hribar, Tine. 1 9 6 3 . K l e r v s l o v e n s k i d r u ž b i . Tribuna 1 3, š t . 1 : 6 . – – – . 1 9 6 5. J u go s l o v a n s k i N EP i n k u l t u r a . Tribuna 1 5, š t . 6 : 1 . – – – . 1 9 6 9 . Človek in vera . L j u b l j a n a : Ko m u n i s t . – – – . 1 9 8 2. Pr e s e ž n o s t p o e zi j e. Nova revija 1:10 8 . – – – . 1 9 8 5. S l o v e n s k i k u l t u r n i r az v o j 1 9 45 – 1 9 8 4 (A n a l iz a Ko s o v i h p r i p o m b ). Sodobnost 3 3, š t . 2:2 3 4 . – – – . 1 9 8 9 . Slovenska državnost . L j u b l j a n a : C a n - k ar j ev a z al o ž b a . – – – . 1 9 9 6 . S l o v e n s k a s a m oz av e s t . V : M a r ko C r n ko v i č , u r . Slovenska smer , 8 3 – 9 4 . L j u b l j a n a : C ank ar j ev a z al o ž b a . – – – . 1 9 9 9 a . Re v izi j a : S l o v e n s k a p o l i ti č n a z go d o v i - n a z a d nj i h d v aj s e ti h l e t , 1 . d e l . Mladina , 1 2. 7 ., 37– 4 4 . – – – . 1 9 9 9 b. Re v izi j a : S l o v e n s k a p o l i ti č n a z go d o v i - n a z a d nj i h d v aj s e ti h l e t , 3 . d e l . Mladina , 2 6 . 7 ., 37– 4 6 . Koren, Evald, ur . 1 9 8 1 . A n ti go n a ‚ 8 0 : D v aj s e t l e t S m o l e t o v e d r a m e. Primerjalna književnost 4, š t . 1 . Krč, Ivo . 1 9 6 5. N e v zd r ž n e a n a l o g i j e. Tribuna 1 5, š t . 9: 3 . Lesjak, Miran. 201 6 . T i n e H r i b a r : N a š i p o l i ti k i, v s i, s e š e d a n d a n e s v e d ej o h l a p č e v s ko. Dnevnik. 2 6 . 7 . ht tp s : / / w w w . d n ev ni k . si/ 1 0 4 2 7 4 1 5 1 4 / s l ov e ni ja / ti n e - h r i b ar - nasi - p o li ti k i - v si - s e - s e - - d an d an es - v e d e j o - hl ap c ev sk o (p r i d o b l j e n o 1 4 . 10 . 2021 ). Proti narodnemu socializmu . 1 9 8 0 . Tribuna 2 9 , š t . 1 6 : 8 –1 1 .