Poštnina plačana v gotovini
ŽenSkiSveT
a 1938 LETO XVI
«itrDTTTlV/rRTrt? ERNA MUSER: ženam pravico orjrlrliivljdjlirv do šolanja in dela • e. m.;
michele monti ■ erna muser: ker nimava besed munih joži: počitniško veselje ■ cirila štebi-pleško: propagirajmo obvezno ljudsko starostno zavarovanje ■ zlata pirnat: mirovni mednarodni ženski kongres v marseilleu • pavla hočevar: kako gledajo žene vsega sveta na današnji cas... • minka govekar: sestre iz amerike in jžz • h koncu naše ankete ■ obzornik ■ priloge: naš dom, modna priloga. krojna pola
Zjutraj feyeda, posebno pa zvečer.
Chlorodont zobna pasta
Katera je tista beseda
ki bi naše zamudnice talli<o ganila, da l>i se vendar enlirat odloHlle in poslale letošnjo naroHninoT Vse, ki tolika odlašate, položite roko na srce: ali je res nemogoče urediti si toüno plačevanje obrokov? Vsak 3. mesec 17 din si gospodinja res ne more prihraniti pri gospodinjstvu? Uradnica, učiteljica, si res ne more odtrgati vsak 3. mesec po 17 — din od svojlii rednih dohodkov? Gotove smo, da bi to storile, ko bi se hotele malo zamisliti v naš položaj, ko bi se mogle predočiti v kakšne neprilike nas spravljajo s svojim odlašanjem.
Prosimo torej, ne odlašajte več In pošljite kolikor morete, ako Vam ni mogoče poslati vsega zaostanka.
Uprava
Darovi za tiskovni siciad
Ga. Joži Munih je Dalje darujejo: g. Ceciliji Krista Gurjon, Josipina Pi Adolf Radan din 5'—; gg. Zofiji Mirni Milavec, Nevenka
lustila za tiskovni sklad svoj honorar v znesku, din 60'—. Sanzinger din 20'—; po din 15'—: gg. Ljudmila Libalova, an, Josipina Pišot,; po din 8*— g. Vida Zavrl; po din 7"—; gg. Marija Trošt n; po din 6'—: gg. fema Rihar, Minka Vizjak, neimenovana, Ana Loger; po ;. Zofija Ferluga, Milica Rebernik; po din 4 —: gg. Ana Andolšek, Olga Zevnik,

Iga, Milica Kebernik; po din 4 —: gg. Ana Andolšek, Olga t Siavik, Pavla llerlah; po din 3'—; gg. Greta Turk, Pepca Pečar;
.	. :pca re
are, Amal. Raüi, Vekosl. Simčič, Angela Ulaga, Vida Bratkovič, )relli, Ivanka Žužek, Ana Turk, Albina Vertačnik, Pavla Jarh, MicikaLah, Ina Fürst, Stana Borštnik; Mara Kovač din 1'—. Vsem cenjenim darovalkam
iskrena hvala!
2enski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo «Naj tlom», modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša din	polletna din , četrt-
letna din 16—. P(jsame2na številka din 6'—. Sam list s prilogo «NaS
Za Italijo Lit. 24'—, posamezna številka hit	za ostalo inozemstvo
priloge din . din SS'—.
. Kačun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici štev. 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in
uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba 7. o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peler Veit, Vir.)
Slika na naslovni strani: Karla Bulovec: portret „Draga"
LJUBLJANA • LETO XVI. • SEPTEMBER 1938 Ženam pravico do šolanja in dela
Erna Muser
Ob priliki letošnje proračunske razprave je prosvetni minister g. Magarašević i/,javi], da bo v osnovnem šolstvu nastavljal predvsem moške absolvente učiteljskih šol, češ da so moški za delo izven šole bolj primerni. Na resolucijo, ki jo je v zvezi s to izjavo ob svojem občnem zboru dne 15. maja 1958 naslovila slovenska sekcija Jugoslovanske ženske zveze na prosvetnega ministra in v kateri se je izjavila za to, da se naj na učiteljišča cprejemajo absolventi in absolventinje nižjih srednjih in meščanskih šol in sicer v enakem številu, le če se ne hi prijavilo -zadostno število enih, naj bi se to izpopolnilo s številom dr\jgih, pa je prišel odgovor, da se bodo dekleta sprejemala na učiteljišča v majhnem številu šele prihodnje leto, ker čaka zelo mnogo kandidatinj na nastavitev. In 29. junija letos smo že mogli brati v časopisih pod naslovom «Sprejem v prvi letnik učiteljišča»; «Učenke se to leto ne bodo sprejemale.» Niti naziranje gospoda ministra o večji uporabljivosti učiteljev kol učiteljic, niti razpis sprejema v prvi letnik, niti tolažba, da se bodo v omejenem številu dekleta sprejemala prihodnje leto, niti pojasnilo zakaj samo v omejenem številu, nas ne more zadovoljiti; grešile bi proti samim sebi, če bi šle molče mimo vsega tega.
Kakor že mnogokje in mnogokrat, se je tudi slovenski in jugoslovanski ženi zgodilo, da za svojo pomoč v borbi za novo življenje ni prejela zasluženega plačila, da so jo možje po končanem delu trdo odrinili in jo odrivajo vedno bolj. Se letos so o1j proslavi dvajsetletnice kumanovske bitke na ves glas peli slavo ženi — materi in priznavali, da bi Srbi brez svojih žen ne bili vzdržali v stoletnih bojih za svobodo. Tudi me Slovenke smo včadh že bile deležne majhnega priznanja: da, po vaši zaslugi se je do daneG ohranil naš majhni, od vsepovsod ogroženi narod, .ob maj.ski deklaraciji ste se prav pohvalno vedle, in morda še kaj, toda vse to so samo lepe besede, izrekane ob primernih prilikah za povzdigo slavnostnega razpoloženja. Kadar bi se hotele na priznana dejstva in lepe besede sklicevati, že nismo več ohranje-viiteljke narodnosti, ne več borke za narodno svobodo, potem smo le še nevaren tekmec, ki ga je treba za vsako ceno onemogočiti. Tekmec, ki mu ne smeš dati do sape, da bi zbral vse sile in se z naporom vseh svojih moči pognal do končnega cilja. Ne, osporavati mu moraš vse, do česar sc je s težkim delom, v trpljenju in ponižanju dokopal, zato, da se v obrambi že pridobljenega ne bo mogel boriti dalje, da f.e bo izčrpal v večnem boju za svoje postojanke in nikoli dosegel svojih zadnjih smotrov. In tako moramo v letu devetnajstštooseminlridesetem braniti postojanke, ki so se že naše babice in prababice borile zanje in jih dosegle. Naša «najnovejša» zahteva se glasi: ne jemljite nam pravice do šolanja! Saj se celo dogaja, da hrulijo našo žensko mladino ob vpisu že v šolah, ki še nimajo nikake prepovedi sprejemanja učenk.
Če bi se dekleta letos zato ne mogla sprejemati na učiteljišča, ker čaka premnogo kandidatinj na nastavitev, potem bi se tudi fantje, ki jih prav tako mnogo čaka, ne mogli sprejemati. Ako bi res imeli preobilico mladih, nenameščenih učiteljic in učiteljevi Toda take preobilice ni, kajti vemo, da je slovenskim osnovnim
.185
■ šolam potrebno" 450, učnih moči, da bi bile res- vzgojni zavodi, kot jih za svojo mla-ciino moramo zahtevati, afco Bočerno, da nas bodo prihodnji rodovi kleli kot ljudi,-ki ijiso znali, zagrabiti, sedarijostj, .đa bi na njej zgradili svojim .pojomcem.,v temeljih ^ neizpodkopljiyb bodočnost. .Že'sedanji, tnladi ljudje, bi\mogli za marsikaj grajati , s^^ije-očete izpred dvajsetih, ;desetih let, toda,zdaj ni mnogo časa za, grajo, ,zdaj velja, popravljati in delati, kjer, se doslej .ni popravljala in delalo ali pa-v premajhni meri. In slovenske žene .verao, da .nas .naš narod, potrebuje, zavedamo se odgovornosti,, ki .jb imamo pred Sedanjimi in bodočimi rodovi, zato si ne daino vzeti'dela, ki je našeinu " liarod-u hüjnp pbttebiio, še- rnffij"p6ti ■ao^sVojega naroda,- zlasti najbližje; poti, poti --učiteljice; ne---Delo-'izveii' šole,.za kafefb naj bi'bili;uöit-el|i';bolj-.prtffiBrp-;.se lp pre pogoŠLo omejuje na "strankarsko'priganjanje, na Vce^ljanje - šlepih strasti, na tej ali Via,oni strani, kakor, sb že prilike, ,^	so premnogokrat same .sebi ,namen, ,iiaše
narodne usode .pa iie premaknejo niti za las. Me pa venjo, da je potrebno drugaično delo in da je prišel čas, ki nas nujno kliče,,, di zastavimo tam, kjer možje, ki so, si in si še lastijo izključno pravico do dela, riiso. znali ali,pa ne hoteli poprijeti. ' . '
, Za pOvzdigo Splošne stopnje naše narodne, kulture je delo učiteljice, ki. hi učiteljica,, sariio svpjim- iičenkam in učenc^, ■ ampak tudi. njih' materam,,' krvavo po-" ttebno. Brez urejenih.Iiigienskih in zdravstvenih raznier, brez.iirnnega göspo.dinjstya. se ne.bomo mogli postaviti v isto vrsto z najbolj .kulturnimi-narodi Evrope; brez visoko kulturne, brez narodno ..in žensko zavedne žene ne boino-nikoli visoko-kultu-- leii, nikoli narodno. Zaveden narod. In to je vendar naš cilj, postati kulturen, postati že narodno zaveden narod, narod, za katerega se'ne bo trcba .bati, da ga ho izmamil tujec s kosom kruha, ki ga od-časa do časa vabljivo pokaže izza hrbta in ki bi ga ob-dnevTi namišljenega plačila reže'se vtaknil v'-žep- 1-n ker brez- žen ni naroda in -brez kulturnih žen ne kulturnega naroda in ker.smo za delo med ženskiih delom naro.da prav žene najbolj poklicane,'zato:.se'od'tega dela in od, poti do tega dela ne, d;imo odrivati. V kolikor, se mladi ljudje morda, še ne. zavedajo svojih dolžnosti do :narođa, iz katerega sp izšli, zlasti ne,-če so zrastii v mestu, jim mora ;-šola, .p.ređ--vsem, šola, ki jih„prijraylj.a za poklic vzgojiteljev, privzgojiti čut odgovornosti dona roda. in jih za-delo: med njim tudi pripraviti;	-	-,-,---
Ob zaldjučku -letošnjega šolskega leta so prinesli, naši Časopisi pregled učnih uspehov na naših gimnazijah-in učiteljiščih. Uspehi, so na-vedeiii v'odstotkih za učenke iii Učence skupaj, kdoir'pä bi se. hotel potruditi, bi š,i inoger izračunati, da So uSjjehi učenk na učiteljiščih ninogo boljši kot uspehi učencev. Na drž. učiteljišču v LjMbljani ima odl. uspeh 25,8% ičenk in 1,&8%'učencev; prav dober uspeh .54,83%, učenk in 47,16% učencev,, dober lišpeh 16,12% učeiit in 59:62% učencev,-popravile izpite iiha 5,22% učerik. ih il',32-% učehceV. Na drž. učiteljišču .v Mariboru pa ima-odličen uspeh 3,22% učenk iii 0% učencev, -prav đ<)b'er 64,51% učenk in 52.14% učencev, dober 19.35% učenk. in..35i7,l% učencev,, .popravni izpit-ima .9.67% .učenk.in 25%...učericey, padlo je .0%.učenk in 7,14% učencev. Mariborske številke Bi; se Za učenke še izboljšale,, če bi od- števiia učenk ■ odšteli 3;22%v kolikor jih je.ostalo neocenjenih- Gomji. podatki.govöre sami'za 'sebe. -Dejstvo je; da je tu kot povsod gmota dobra, samo tisti, ki jo oblikujejo, niso vedno dobri in premnogokrat ne-oblikujejo prav, deloma po lastni iii deloma po krivdi napačnega-sistenia Ne samo šol za našo žensko mladino, tudi šol, v katerih se bo-vzgajala v polnovredne, svoje cerie in potrebnosti še zavedajoče \]yiii, zahtebanio. Mi,'smo ;j0nižan iii ponižen narod irt kot-'ženska je vsaka i-zmed nas dvakrat ponižana in ponižna, .toda niti kot ženske niti kot n^od nočemo tb več ostati, zato nam ne jemljite naših starih pra-vic, -kajti naše zahteve iii naš boj gre dalje., ne .utegne .se-mudi-ti ob davno jiridobljenih-, stvareh, zlasti ne danes, kp je treba nujno prijeti za delo, za delo, ki bo nam Všerri; tildi onim,-ki nam nepreatano, mečejo polena pred-noge, v korist. ..
.186
Michele Monti
'"	. ■ ■	■ ■ Ejy^: ■ ■ . ; '	C:
Postajna lopa je bjfe nov-i. in novpđoishar T^	ogledati,
Visoka- pridvižna vrata,ykaktsna -so stala -tri v sprednji in tri v zadnji steni, sp.-še zapirala pot veHkemu, . udobnemu vozu'pötöy^	se že
■drenjali nekateri potniki^ driigi žć" prihajali,: tretji radovedni stikali naokrog,;, da ;proužija-še-to čudo,- , ki oi-priliodu zanj niso inieU'časa..,;,y .vsem,.-še v .radovednem; . Ogleiövänjü, se je'že odražala nekakšna nestrpnost, sanio voz je potrpežljivo čakal, dib se v-rata-dvignejo in ga odpuste-z- vso-.to..zgovnrno iir trudno nm,0Žie0;,:.ki.:SS,3,e;.zfciT, rala od vseTi-vetrov. Glasno in veselo, tudi pritajeno iti žalostno so se dvodnevni'
■	-polniki'Ji'o'šl'Svfjaii' od davnih prijateljev, ki jih-morda-ze-iinTiogo.-let niso -videli, ali dđ,slučajnih inancev in znancijv :7.nartteVi ki so .jim; bili pomagali odkrivati,lepote' iij zanimivosti, tuj^a meštav. .Nekateri .so'^ se tildi že Široko -namestili v. ^mehkih usnjenih sedežih, pO Večini ljudje; ki so-.prišli.hrez bolečih ih brez bolečih odhajali: ]fi se niso, niti- -za -k'rätek hiji ustavili oh vohati,' da,/Se zazro' v iiiudno syetlikanje' od' .sonca omamljejie 'mOrske'^	da Vsaj v očeh pon'e'sö -'s 'seboj košček, inodrega: '
„.ukleiijettega-rnorja. EViili .sOj^kakorJi bili šli na., vsak -drug nedeljski^ izlet" in; prav tako odhajali; In-poziio.zvečer se.bodo za,dovĐijno zavalili..doma v po.stelje, saj ,so še najeđU okusnih. morđdh. rib in:,-se-"napili težkega- italijanskega vina in iše dožii.%li. tojiko zimimivih dogodivščin, ki, bodo- zdaj najmanj,- teden- dni v -razširjeni izdaji , .-yzb.iij.ale.igr.enkö ih.vdalio zavist vseh-znancev., ;	V; -
Ob .vratih, ki.So k že pävserti ;zadövo'ljenim gostoljubno odprtajiabila.še ;đruge . pbtfiike,' je stal s-svojimi gosti in s svojo .družino Mifchele Monti. .Nikoli..ni .mno.go ^ govoril in tudi zdaj je prep.hščal besedo slovesa svoji še lepi ženi in že, lepi hčerki. Niti s pogledom se ni udeleževal poslednjih, pomenkov;. želja in naročil, .kot brez - .misli je skoiaj nepregibno opazoval-veliko .liro lia sprednji steni, Večji kazalec se .j«:.
■	vsakih šestdeset trenutkov zatresel,-se pognal ih slpčii k naslednjem zarezii..-Mi- : chele Moriti mu je sledu z, očmi, strmel-z bolno nepoč.akanostjo, dokler se ni ,po od-ihlrjenih iiipih mirovanja ;znöva 'J^ in; se pognal. Vselej, takrat se je zatreslo-, tudi ,v.njem, čutil je,'da še v, njem nekaj nevarno nagiba in. da se bo podrlo,, vsak ..
' lip .podrlo. .Si-'Ä(Iel', ■kaj.'js;....tako'.Jčudhp in neriavatlno. je bilo'., -,đa'se je hal. Bil.je',, vesten človek, nikoli ni niti za pol trenutka ;zakasnir Svoje, službe, vestno in točno je : tivdi sedaj -pripeljal vse svoje ljudi v postajno lopo,- ni jih bil.pozabil doma z.uro .v. roki'opominjati k, odhodu, in čudno, bilo mu je žal; da jim ni bil dal dalj 'na,dcvati klobukov in natikati rokavic,' da bi bili prihiteli, tik pred odhodom in bi jih bil mogel, na hitro odpra."nti v voz.- In potem oditi; oditi, oditi". Pa bi'še tisto čudno in ne'-; navadno, ki- mu je priklepalo oči na takole, vsakda-njo. stensko, uro, ne.utegnilo grozeče razraščati'v njem.	"	'7 . . '
.. Še pred dvemi dnevi je brez vsake čudne ;ihisli točno ob določeni uri prav tule . pričakoval svojo, sestro nil .njeno hčer, ki: sta.se zdaj poslavljali. Sam,, žena je doma. pripr.avljala gostoma večerjo in posteljo,- hči^pa se ni utegnila-potruditi-zdoma. Tn komaj jo je bil spoznal, Vorono. Se'vša mlada in drobna je bila, kd je odhajal, predvčerajšnji tečer pa je stala jjostarana iii: zajetna iri se negotovo ozirala naokrog. Godilo mu je, da;:je.prišja: Brez mnogih besed, vendar s samozadovoljnim smehljajem .ha ustriicah jö. je v.odil-po živahnih ulicah in.iižival v njeriein občudovanju, Da, ih ..v tejle- bišr:stanuje, visoka j,e,.,ne?,-Postal je.precejšen .trenutek.pred veliko petnad-.Stropno hišo, da si je mogla sestra pošteno ogledati to ogromno čudo; čigar čude-/.-nost pra-v za prav ni obstojala-v širini in višini, ampak \r d.ejstvu, da je-bn, Michele : .Mouti, Veronin %rat, stahovai v takile palači; In samo temu- se je tudi Verona oti: dila, saj-iii-hil to prvi zidani velifcai, ki je stala pred njim, morda je kdaj po oj^rav-kiii že cel6 stopila v takšndle;ime-mtnoet, toda še nikoli hi prihajala v goste k ljudem.
- 187-,
ki so v takemle stanovali. Skoraj se ji je začel dozdevati brat sila imeniten človek, hotela ga je brž bolj ponižno pogledati, pa je že odpiral vezna vrata in morala se je znova posvetiti občudovanju mrtvili predmetov, brat bo že še prišel na vrsto.
Stopnišče je bilo čisto in svetlo še zdaj, ko se jo dan že nagibal. V vsakem nadstropju je veliko okno odpiralo pot svetlobi in v nasprotno smer radovednim pogledom onih, ki so stopali navzgor. In z vs;ücim nadstropjem je segal pogled vse dalje, daleč spodaj so ostajale nizke strehe in umazana dvorišča, vedno večja ploskev na večer v temno prehajajočega morja se je prikazovala na obzorju. Verona se je ustavljala v vsakem nadstropju, nekoliko, da si oddahne, nekoliko, da se o-zre po morju, ki ga ni bila še nikoli videla, in še, da se nagne navzdol in si ogleda strehe pritlikavih hiš, ki so bile vedno globlje nekje in vca tista umazana dvorišča med njimi. V vsakem nadstropju se je morala bolj nagniti in Michele Monti se je prizanesljivo smehljal njenemu početju..
Kolikokrat je bil sel to poL navzgor, toda nikoli se mu ni zahotelo, da bi se oziral po strehah in dvoriščih globoko spodaj. Kajti Michele Monti se je vzpenjal \dsoko, proč od nizkih streh in umazanih dvorišč. Nekoliko previsoko sicer, v peto nadstropje in peto nadstropje se že skoraj stika z nizkimi strehami in umazanimi dvorišči, toda prva leta je hodil po teh stopnicah visoko navzgor, nekoliko previsoko, v prepričanju, da gre pot v četrto, IreLje, morda celo drugo nadstropje za majhnega človeka, ki noče ostali majhen človek, le preko petega nadstropja. Upal je, da bo prišel čas, .ko se bo ustavljal niže, takrat, ko bodo otroci dorasli in si sami od vsega početka služili boljši in lažji in večje spoštovanje vzbujajoč kruh. Otroci so rei dorasli, toda niso si služili ne boljšega, no lažjega'in ne večje spoštovanje vzbujajočega kruha, samo jesti so hoteli takšen kruh, ker jih je bil nanj pripravljal. In ker ga drugod ni bilo, jim ga je moral rezati sam. Tista prva leta pa si je marsikaj drugače zamišljal. Zato se ni plašil utrudljivih stopnic, saj so bile v petem še prav tako čiste kot v ostalih nadstropjih, le svetlo ne več tako, ker je bil strop nižji, okno pa manjše in tla temnordeče tlalcovana. Mnoga skriljnica je celo negotovo zaplesala pod nogami. Toda takrat je Michele Monti še upal, zdaj pa se je bil že navadil svojega petega nadstropja in niti mislil ni na to, da vodi svojo sestro nekoliko previsoko navzgor in da je že vs:a upehana od nevajene višine. Saj ji je govoril prav o tistem, kar je vendarle še vzdrževalo njegovo nekdanje zmagoslavje, zmagoslavje iz dni, ko se je izpod nizkih streh in umazanih dvorišč preselil v peto nadstropje.
Monti, takrat še Miha Gorjan, se je bil odpravil, da si v velikem svetu poipe kruha in si napravi življenje drugačno, kot ga je moral živeti doma, še v časih, ko jo bila pot na slovenski zapad še široko odprta našim mladim ljudem, ki jih je leto za letom od vsepovsod požiralo živahno obmorsko mesto. Bil je najrtarejši in po stari dednostni navadi bi bil mogel postati gospodar samotne kmetije tam nekje v hribih nad Savinjo. Kmetija pa je bila majhna in nič si ni pomišljal, pu,rtiti je mlajšim bratom in sestram, še manj, zameniti nebogljenega kmečkega fanta, ob čigar hribovsko nerodnost se je rmel spotikati vsak trški paglavec in mu oponašati domačo govorico, za novega, vsaj visokonosim Iržanom podobnega človeka, kakršen je upal postati v bodočnosti. Ko se je vrnil iz Gradca, kjer je odslužil vojake in kjer se je prvič seznanil z resničnim velikim svetom, še vse večjim, kot je bil nemškutar-■ski trg v dolini, se je brez mnogo besedi poslovil od rojstne hiše in vseh domačih, da se nikoli več ne vrne. Razen nekoliko nemščine, na podlagi katere je pozneje trdil, da je «ajne dajče», se je za časa svoje vojaščine naučil še nečesa mnogo važnejšega. Ne da bi vedel, kdaj in kako in ne da bi se novega nauka prav jasno zavedal, se je vanj vselilo spoznanje, da se more tudi neznaten in plašen človek, ki se neprestano dozdeva sam sebi neznansko majhen, odlikovati na nek način in se postaviti izven sebi enakih. Tu se je v pr^ač srečal s trdo roko železnega reda in z vsemi brezmiscl-nostmi sami sebi namenjene sitnosti, z lepo okrtačenimi suknjami in kot sonce sve-
.188
tećimi se gumbi. Brez najmanjše senčice upora se je vđal novi okolici, krtačil suknjo in likal gumbe, ne s posebno vnemo sicer, toda vestno, kakor je doma vestno pokladal živini, oral na spomlad in jesen in opravljal še sto drugih stvari, dokler ga niso stavili za zgled zanikrnemu tovarišu. Odtlej se je z nekim zanosom posvečal krtačenju in likanju in vsem ostalim poslom, ki so jih zahtevali od njega. Zasledil je veliko slcrivnost, kako more neznatno človeče z vnemo in uslužnostjo, s pasjo ubogljivostjo postati vendarle kolikor toliko pomemben človek, celo neprestano hvaljen in odlikovan človek. In ta velika skrivnost se je neizbrisno zarezala vanj, nikoli več Se ni olresel železne pesti, do konca življenja ga je držala za vrat, od časa do časa pa ga je božajoče pogladila po licu in vselej takrat je za spoznanje globlje upognil tilnik, obenem pa se samozadovoljno in samozavestno ozrl okrog, po tistih, ki jih železna pest na tilniku ni nikoli pobožala. Navadil se je bil tisLe pesli za tilnikom, da jo je občutil le še kot božajočo roko^ božala ga je in še ga je vsako leto posebej nagradila za vestno službovanje.
Da, zdaj je uradnik. Z nemajhno samovšečnostjo, vendar skoraj nekoliko v zadregi, je razodel sestri svoj sedanji položaj, položaj, ki je vsekakor kronal njegove nekdanje želje in prizadevanje, čeprav se ni izpolnilo vse prav tako, kot si je včasih zamišljal. Prva leta je bil v tem velikem mestu, ki ga je štelo med svoje meščane, samo slcromen sobar in še zdaj je ob prostem času rad in z vnemo čistil stanovanje, kajti ljubil je red in snago, ker je bilo to dvoje, kar je peto nadstropje mnogo bolj ])ribliževalo čeLrtemu, tretjemu in drugemu nadstropju kot pa nizkim streham in umazanim dvoriščem; potem je postal majhen državni uslužbenec in se je moral iz svetlih in lepih sob preseliti v zanikrno predmestno bajto, dokler se ni oženil in se s svojimi in ženinimi prihranki naselil v petem nadstropju več kot spodobne hiše. Da in zdaj je bil uradnik in je k rednim dohodkom dobival še vsako leto denarno nagrado, ki je ni bil deležen vsakdo, o ne.
Nikoli ni Michele Monti teh stvari nikomur razlagal in skoraj mu je bilo žal, da je začel govoriti o njih, saj bi sestra sama opazila, da je Michele Monti nekaj povsem drugega, kot je bil pred štiridesetimi in več leti Miha Gorjan. Kje je ostal tisti neokretni, nerodno oblečeni kmečki fant? Michele Monti se ni po zunanjosti prav nič razlikoval od vseh onih gladko in lepo oblečenih mestnih gospodov, ki sta jih bila srečala po poti. Svoj čas je bil lep fant in zdaj je bil lep star gospod, ki je vsak dan skrbno počesal in naoljil svoje že sive lase in vsako toliko črno prebarval svoje siveče brke. Lep star gospod, ki mu še ni bilo poznati petinšestdesetih let, ki je še z vzhičenjem gledal za lepimi ženskami, opozarjal na sprehodih svojo ženo, in še hčer včasih, na lepe noge te ali one sprehajalke, ne da bi pri tem vzbujal pri svoji ženi najmanjše misli, ki ne bi bila pogojena že brez teh omenkov, kajti vedela je, da je bilo vse občudovanje zdaj kot v mlajših letih le mimogrede iu na daljavo, hči pa ga je kvečjemu sebi sami ali pa materi označevala za prismojenega.
Ker mu je bilo žal in nerodno, je Michele Monti umolknil, da ni bilo niti-njegovih skopih besed več med njima. Stopala pa sta že po poslednjih stopnicah, odpiral se jima je dolg, temnordeče tlakovan hodnik in nekako sproščen je pokazal v smeri hodnika: tam na koncu je njegovo stanovanje. Videla bo. Obstala sta pred vrati, ki so bila prav taka kot v vseh ostalih nadstropjih, samo nižja, Michele Montl je pritisnil na zvonec, enkrat, dvakrat, že je bilo čuti korake, ki so se dvizali, da bi odprli pičakovanim gostom, Verona pa je stala in se ni primaknila k desnemu krilu vrat, ki se bo vsak hip odprlo. Strmela je v majhno medeninasto ploščico, ki je nosila njej neznano ime; Michele Monti. Prve polovice niti ni znala prebrati in se je že hotela obrniti bratu po pomoč in pojasnilo, ko je zaškrtal ključ v ključavnici. Verona ni vedela, da je bila tu včasih druga, prav takšna majhna medeninasta ploščica, na kateri je bilo brati: Michael Goriann. To je bilo takrat, ko se je sedanji Michele Monti še smatral za «ajne dajče»; zdaj sicer ni nikoli trdil, da je Italijan,
.189
lodä tudi za Nemea se ni proglalal več, čeprav je ^doina še vedno najraje govoril, v svoji' polomljeni nemščini. Kot nemščine se tudi-italijanščine ni nikoli pošteno naučil,'premalo je zahajal med ljudi in če je že.bil rned.njimi, je ponajveč molčal, knjige in časopisa pa ni nikoli nobenega v^el v roke. Njegova otroka sta znala italijanski kot vsak stoodstotni pismeni Italijan, nemško nekoliko manj," slovensko" pa sta govorila tako kot njiju oče italijanski ali pa niorda še nekoliko slabše. Nekdanjega Miho Gorjana ni takšno jezikovno znanje njego^dh potomcev prav.nič motilo. Kot on nekdaj Nemec, sta bila ona zdaj Italijana in tudi to ga ni motilo. Vse, kar je bilo imenitnejšega, je bilo v njegovih mladih letih nemško in je zdaj,-ko sta njegova.' otroka mlada, italijansko. In on se je vendar hotel vriniti v imenitni- svet in njegova otroka spadata vanj. Vse drugo ni bilo važno. Niti ni bil zapazil, s kakšnim ■zanimanjem si njegova sestra in še nečakinja izza njenega hrbta, ogledtije tretjo in menda dokončno obliko njegovega imena. In čeprav bi bil zapazil, bi si najbrže ne bil nič posebnega mislil, kajti če je kdaj o vseh teh stvareh sploh premišljeval, se gotovo že mnogo mnogo let ni ukvarjal z njimi. Zdaj je Michele Monti in bo ostal, dokler ga ne bodo odpeljali k Sveti-Ani, na veliko, neprijazno mestno pokopališče. Tam bo ležal v krsti; ki se bo tesno-dotikala morda prav krste človeka, ki ima V krstni, knjigi zapisano drugačno ime kot pa v mrliški, in nad njim, morda ne prav nad njim, bo stala skromna plošča z napisom: Mjčhele IVIonti, nato . . .,' morto ... In kaj zato, če plošča z njegovim imenom ne bo stala prav. nad njim, saj tudi ime, ki bo vkl&sano na plašči, ne bg njegovo pravo ime. V-hribih nad Savinjo se je nekoč rodil-neki Miha Gorjan in v mestu ob morju bo umrl neki Michele Monti, nie ne ;ba ostalo ža njim, samo dva človeka, zrastla iz njegovega semena,, bosta še krasila svoji stanovanji z majhnima medeninastima.ploščicama, kjer- se .bo blestelo prelepo ime Monti.
Michele Monti-je v tretje pritisnil na zvonec, vendar prav brez potrebe, kajti takrat sb .se vrata žč široko odprla in njegova žena je že pozdravljala.svojo svakinjo/ hči sprejemala svojo.sestrično, ki si jo je obema preko ram z največjim zanimanjem ogle.doval.tudi njegov sin. Bil je zadovoljen.z.ogledom. Toda že po kratkeni pozdravu se je vrnil pred ogledalo, da z najveČjo skrbnostjo dokonča važni posel pod brado. Michele Monti je morda dosegel pri svojih otrokili nekoliko .več, kot bi bil rad dosegel. Nista bila samo toliko skrbna in lišpava kakor on, ampak-precej, bolj, tako da si ni mogel kaj, da se ne bi včasih razjezil nad njima. Ni si bil sicer v tej stvari ilai jasnem, toda,včasih se mu je temno dozdevalo, da je napravil iz svojih ptrok nekaj povsem drugega,, kot je hotel: Michele.Monti-, se je hotel dvigniti nad- svoje okolje in pri tem mu je bila gladka zunanjost samo, kot je mislil, neobhodno pötrebnÄ spremljevalka, pomagal pa si je predvsem s ponižnim in pridnim delom, njegovima otrokoma pa je sredstvo postalo nairien.	-
Michele Monti pa je komaj skrbno, zaklenil vrata, ko je bila že potegnila njegova žena svoje goste iz dolgega, skoraj praznega hodnika v sobo, ki naj bi bila jedilnica, sprejemnica ali nekaj podobnega. Bila je majhna, z enirri'samim oknöm, ki se je dvigalo skoraj pd tal in ki je bilo do polovice zavarovano z železno ograjo. Strop se je nekoliko pred oknom nagnil, in se nagibal skoraj do vrhnje njegove stranice. Ob oknu je stal lep,'.črn pianino, bolj ^za okras stanovanju in Michelu Mantiju v dokaz,-da je daleč od bajt in umazanih dvorišč, kot pa komu v potrebo ali zabavo. Prav dobro je vedel, da njegova hči niti sin nimata najmanjšega veselja in zanimanja za glasbo, vendar ga ni niti kupoval s težkim srcem rdti mu zdaj, ko je videl, kako inu sameva v kotu ob oknu,-ni bilo žal izdanega denarja. Ob vratih je stal živopisen divan, z visokim naslonjalom, ki pa je sameval samo, kadar ni bilo Michela Montija, ki je bil v mnogočem suženj svoje nežive okolice, doma. Na steni • je visela velika oljnata družinska slika, iz časa, ko sta bila otroka še majhna;, vsi,
190	. /
on, žena, otroka siu imela rožnata lica, vsi so se nad vse imenitno držali in glasno pričali vsakomiir, kdor si jili je hotel ogledati, da niso v resnici nič irianj imenitni kol na Lejle'sliki, ki ]o je bil po fotografiji.napravil/potujoč nazovi umetnik.
Posadili so g<3sta na lepi divan, na katerem sicer ni bilo'priporočljivo sedeti, '/.ena in hči sta o-dsli, da do ki-aja' pripravita .večerjo, komaj došla nečakinja se. ]e kmalu izmuznila za njima,- da vsi še 'kaj ogleda in še .kaj poizve. Michelfe Monti 'je • ostal sam s svojo sestro. In ni vedel, kaj bi. Želel 'si je, da In se vrnili žena in hči,, kajti povedal je, kar je vedel povedati." Potem pa. je začela govoriti Verona, pravila mu je o svojem možu, o svojih otrokih, o' bratih in sestrah in njih. btrokih,, o ljudeh, ki so umrli in ki. jih je poznal nekoč, in še o ljudeh,' ki umirajo in ti jih je tudi po-^ znal pred mnogimi leti. Pravila mu je, kako je..sedaj đonia, tam'-v-tistih hriliih nad Savinjo, kdo in kako. gospodari, kdo bo čez nekaj-let gospodaril.
Michele Mpnti je sedel skoraj negibno in.pošlušal, le včasih je povprašal še po • tem in onem, ki se ga je bil domslil med sestrinim pripovedovanjem. In spet so za-=-•/iveli pred-njim, vrstniki iz otroških let,, tovariši iz mladeniške dobe, zaživeli so in ujnirali. Vstali so pred njim hribi nad Savinjo," njive, ki jih je nekoč oral, so stekle pred njim v svojih podoTžnih brazdah, zacvctcli in zadišali so travniki, ki jih je kosil pred dolgimi, dolgimi leti. Hribi- nad Savinjo, njive in travniki niso umirali, liribi nad Savinjo, njive in travniki- ne bodo ne umirali, ne umrli. Miha Gorjan je zbežal s hribov nad Savinjo, zbežal njivam in travnikom in jc umrl, še nekaj let in tudi Michele-Monti bo umr-l, hribi nad Savinjo, vse nekoč orane njive in vsi nekoč
kow^eni travniki pa bodo ostali. • " • - • ;
' *
Michele Monti'je stal in čakal. S čudno nestrpnostjo je opazov:al. veliki .kazalec, .nu'stenski uri, "ki se je vsakih šestdeset-trenutkov zatresel in pognal. Z. vsakim tres--. Ijajem se je zatreslo tudi v njem. Potem pa si je Michele Monli oddahnil. Sarno še dvakrat se bo zatresel kazalec, samo še dvakrat se.bo pognal. Velika pridvižna vrata so se počasi dvigala. Michcle Monti je spustil oči s kazalca na uri in se obrnil sestri, prijel jo je za roko in hotel povedati nekaj lepih, vsakdanjih besed v slovo. Kes, sestra mu je, toda s.aj je bilo. toliko tujih let med njima, toliko tujih let. Pa nV nič rekel, še vedno je bilo. tako Čudno v njem,.-sanio poljubil jo je, na oči, kdo ve,, zakaj prav na oči, morda zato, ker bo s temi očmi pozdravljala hribe nad Savinjo, njive, ki bodo morda kdaj travniki, in travnike, ki bodo morda kdaj njive, in ki. vendar ne bodo nikoli umrli. .Pomagal ji je vstopiti, sedla je in jih še pozdravljala. 2 roko, ko se j.e voz premaknil in se s hruščem zagnal skozi vrata. Michcle Monti je gledal.za njim in-bi bil gledal, toda vrä.tä so se neprijazno spustila k tloni: Tedaj se je v nekdanjem Mihi Gorjanu poslednjič zatreslo iii .se zrušilo.. Tam za tistimi . železnimi vrati so hribi nad Savinjo, so njive in travniki, in tista železna vrata- se ne bodo nikoli več dvignila. In Michele Monti, ki se ni bil še nikoli pozabil vprašati. ; kaj je pristojno iij kaj ni pristojno, kaj bi k temu ali onemu-rekli ljudje, je zagrebel prste v svoje sive lase in na glas zajokal. Žena ga. je začela čude se tolažiti, hči je . zagodrnjala, da je-prismojen, toda Michele Monti ni mogel zajeziti svojih solz in je jokal vse do doma.	• .
.191
Ker nimaTa besed
Erna Muser
Kot blisk oddaljen v prespokojno noč prišla je misel in že spet odšla: brezkončni merni kamni zli morda še veren narna bodo kažipot.
Med tabo in menoj je mnogo cest, ne vem, katero pot si ti izbral, ne veš, kje meni je korak zastal; ne bova, dragi, se nikdar našla.
Življenje delo je, iskanje, boj, v vsem tem pozabljam te premnogokrat, v živo zareže pa poreden svat: ko bil bi ti, vrnila bi smehljaj.
Ni mernili kamnov, ni razdalje več, in vendar mrka, grenka še leži in mrzlo širi, širi se -vse dni; ne, dragi, res ne bova se našla.
Ker nimava besed, ne ti, ne jaz, in ne poguma, iz oči v oči priznati sanje si samotnih dni; le za molčanje žalosten pogum.
Počitniško veselje
Munili Joži
Pri sorodnikih sem preživela krasne počitnice. Nisem se hotela vznemirjati nad ničemer. Dnevi so bili po božji milosti ustvarjeni. Sončni, topli, da sem kar žarela od veselja, ko sem hodila po senožetih. Niti to mi ni kalilo veselja, da me je teta sprejela prav hladno. Tisti čas, ko sem moledovala za eno samo toplo besedo, za prijazen smehljaj, drobec ljubezni, tisti čas je minul. Res, včasih me je še zbodlo v srcu, kadar sem se srečala z mrzlim pogledom tistih, ki sem jih nekoč imela rada. Toda vedela sem, tudi če bi jim prinesla svoje srce na dlani, če bi jim rekla: «Poglejte, rada vas imam! Ne obsojajte me, če moj smeh zveni veseleje od vašega, ne sodite, če pojem in plešem, taka je pač moja narava, da ljubim vse, kar je sončnega in lepega» — kaj bi storili? Pomilovalno hi se nasmehnili in rekli: «Saj nisi popolnoma pri pravi pameti.»
Vznemirjalo me ni niti to, da sem bila zaenkrat brez službe. Čemu? Vedela sem, -da bora morala delati, če bom hoLela živeti. Te sončne, krasne dni pa sem hotela imeti neskaljene. Zato sem hodila v zgodnjih jutrih v gozd in na dobravo ter prisluškovala probnjajočemu se življenju. Pela sem, brodila po travi z bosimi nogami ter se smejala rosnim kapljicam, ki so se izpreminjale na mojih nogah v male potočke.
Obiskovala sem veliko mravljišče, kjer so domovale močne, črne mravlje. Pustila sem, da so mi lezle preko bosih nog, jim drobila kruh in gledala, s kakini
.192
trudom vlečejo drobtinice v svoj grad. Vedela sera, na kateri smreki gnezdi kos, v katerem grmu ima svoj domek drug ptičji par.
Na svojih izletih po dobravi sem naletela na debelo, staro smreko. Stala je čisto sama na gričku, ki se je dvigal v ozadju dobrave. Morda se mi je priljubila prav zato, ker je stala tako ponosno — osamljena. Veje so bile precej visoko od tal, kot otrok sem znala prav dobro plezali. Poizkusila sem in z lahkoto priplezala do vej. Dalje že ni bilo več težko, vzpenjala sem se od veje do veje prav do vrha. Čudovit razgled, ki se mi je odprl, je bil pač vreden, da sem si nekoliko odrgnila kolena. Od tedaj je postala smreka najljubši kraj mojih izletov. Teli sem izmaknila staro vrečo, kos motvoza in precej široko, srednje veliko desko. V desko sem izvrtala luknje na obeh koncih in to svoje bogastvo z veliko težavo in sopihanjem privlekla nekako do srede debla. Tam sem si preko debelih vej napravila imenitno ležišče, kamor sem skoraj vsak dan zaliajala. Goste veje nad mennj so dajale prijetno senco, a kljub temu, da so bile gosto zaraščene, se je vendar videlo po vsej dobravi. Smreka se mi je dozdevala kot stara, dobrodušna prijateljica, ki je na vse moje objestnosti odgovarjala le z rahlim šumenjem in prijetnimi tresljaji svojega dišečega debla.
Poletni večeri so bili polni vonja in srebrnega sijaja. Kdo bi tedaj spal? Na vzhodu je žarela luna in napolnjevala ves kraj s čudno tajinstvenostjo. Neslišno sem pretekla vrt in krenila na dobravo. Hitro sem stopala po znani stezi in prispela v svoje gnezdeče na smreki. Dobrava je ležala tiha in pokojna, le pod Žlanom je gorel majhen ognjič. Nekdo je sedel ob njem in igral na kitaro. Od ognja se je širila rdečkasta svetloba, trepetala na okolnih drevesih in se spajala z mesečino. Neznanec ob ognju je pričel peti. Njegova pečem me je navdala s čudnim, bolečim hrepenenjem. «K.je so moje rožice, pisane in bele», je trepetal glas v noči. «Oh, nesrečnež, pusti me v miru s svojo žalostno pesmijo, nočem žalosti!» Kakor v porog je zazvenelo ,hitro, hitro mine čas.' čutila sem, da se bom razjokala, če bom še dalje poslušala neznancev polni, melanholični glas. Da bi zaglušila spomine, ki so pričeli skeleti, sem pričela na ves glas peti: Ilojladrija, hojladra, muha suha, kumrna», pesem, ki sem z njo dražila otroke v šoli. Vpila sem na glas, a vendar živo občutila silovito nasprptje te pesmi napram sanjavi mehkobi noči.
Neznanec je utihnil. Hipoma sem se zazdela sama sebi silno surova. Spomnila som se uspavanke, ki me jo je še pokojna mama učila. Pričela sem peti, domišljajoč si, da držim v rokah malo, sladko dete.
' Ob prvi kitici ; so se pri ognju dvignile tri sence ter se približale smreki. Usta\'ili so so se tik pod drevesom. Globok moški glas je dejal: «Tu nekje mora biti ženska!» Hodili so okrog debla, prižgali vžigalico ter iskali. «Kam je neki zginila in kdo je to bil?» Ležala sem v svojem skrivališču tiho kakor miš. «Ah, da hi lÄ nikomur ne prišlo na misel — splezati na smreko!»
Polegli so na mah pod drevesom in si prižgali cigarete. «Od nekod mora priti», so se smejali med seboj. Bala sem se, da bom marala čepeti v svojem gnezdu do ranega jutra.
Končno pa so se le naveličali čakati ter odšli preko dobrave. Počasi so izginjale tri sence v dolino; jaz pa sem šele tedaj zlezla raz smreke. Nad jezerom so se pričele dvigati rahle meglice ter bele in skoraj pošastne plule preko senožet. Nikjer glasu, le bleda, tiha noč. Postalo mi je tesno — čudno samotno — krenila sem proti domu, kajti speče, v mesečino pogreznjene dobrave me je postalo strah.
.193
Propagirajmo obTežiio ljudsko starostno zaTaroTanje
Cirila S t e b i - P 1 e ž k o .1
Da je potrebna materialna preskrba za starost vsakega človeka, o tem nihče ne dvomi. Za-to imd obči državljanski zakonik določbo § 154, ki pravi: «Ako roditelji obubožajo, so njih otroci dolžni jih dostojno .vzdrževati.»
Otroci pa kaj radi prevale to "breme-na drugega, kar je deloma razumljivo. Saj so gospodarske razmere povojnih .let zlasti po zadnji 'krizi tako obupne, da se delo.vni • človek komaj sam vzdržuje z nezadostno plačo,, kaj iele oiii^ ki imajo družino.
■ Tudi v zakomi o občinah od 29.'aprila 1953 je določbo — 22. — o preskrbi starih' ljudi vobče, ki pravi: «Člani-občine, ki obubožajo in ne morejo pridpbivati in nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan jih vzdrževati in podpirati, odnosnoj kolikor nimajb pravice'do podpore po katerem drugem'zakonu ali ne uživajo .tega od drugod, imajo pravico do vzdrževdnja, odnosno do podpore iz občinskih sredstev, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja>> .
Državljanski zakonik in zakon o občinah sta torej odredila otroke in občine za tista faktorja, ki bi morala prevzeti skrb, za onemogle starše in vobče za stare ljudi, ki ostanejo brez'sredstev za življenje. To je. teorija, ali v praksi ni tako, kel^ drugače-ne bi^ videli "toliko starih ljudi, ki prosijo od hiše. do hiše, v mrazu in vročini. Ta dejstva liam dokazujejo., da se moramo pobrigati za izvedbo mer, ki bodo v bodočnosti opemogočale, da bodo ljudje v starosti odvisni od -milosti drugih.	-.;-■-
Zato je dolžnost, posebno dolžnost nas žen, da sistematično začnemo s propagando 7,a uvedbo obveznega" starostnega zavarovanja vsega naroda. Prodreti mora liiisel, da j^e vsak človek dolžan.skrbeti včasih, ko vsaj' nekaj zasluži, za to, da bo v starosti imel če še tako majhen dohodek, s katerini bo samo on razpolagali Stalen, dohodek vsaki onemogli ali stari ženi naj bi bil progYamna točka vseh vrst. ženskih organizacij. Posameznik naj skrbi zase, država in občina pa morajo doplačati toliko, da bo vsak imel na starost vsaj eksistenčni jninimum. •
■ XT' ,	-- ,
Medtem-ko imajo naše-državne, občinske, privatne namešČenke in delavke enako visoko pokojnino kakor moški, ako so imele kot aktivne enako'visqko plačo, je vdovnina zčlo različna. Vdove državnih, o-bčinskih. in privatnih uradnikov ter, rudarjev dobivajo večinoma-50% .od .pokojnine" ali rente, ki bi jo prejemal umrli, ako bi jo'doživel.
Advokati irnajo svoj penzijski fond po zakonu o advokatski zbornici v smislu § 117 . ■in 'je zavarovanje za starost obvezno. Vdove dobe najmanj din 4.50.'— in največ din 1200'^ na mesec, kolikor je pač umrli plačeval prispevkov,—
Podobno imajo urejeno to vprašanje zdravniki in lekarnarji, toda njih zavarovanje ni obvezno in zato' vsled malomarnosti samih članov ne nudi vdovam zadostnih garancij.
Zelo zapleteno postane vprašanje vdovnine, ako. ima državni ali privatni uradnik dve ali več žena. Ker se taki primeri vedno bölj množe, bi morale žene ravno tiemur • vprašanju posvečati največjo pozornost. ..	, . '.
Dejstvo je, da ni nobene jasnosti niti v zakonih, š? manj pa v priaksi, kateri" ženi prav za prav pripada vdovnina. "Samo omenjeni penzijski-"fond advökatov. ima točno določbo: «Če je bil zavarovanec v dnigič poročen za življenja prs^e zene, tedaj pristoja . vdovi iz drugega zakona samo polovica te rente, čc ima pravico do rente'tudi žena iz' prvega zakona, ki tedaj dobi tudi, le polovico, tako, kakor vdove muslimanskega državnega uradnika.» Pri.vseh ostalih vdovah se postopa čisto individualno; Po dobljenih informacijah jc pri nas v nekem slučaju dobila vdoynino prva, v drugem druga žena. v nekaterih se je vdovnina delila. Navadno Se tako postopa, da dobi vdovnino tista vdova, ki,pr\'a zanjo prosi. 'Ako- se' še druga,oglasi, začno pritožbe, pogajanja, itd..
.194
. Da.ta zmešnjava ne more in ne sme Teč dolgo trajati, je jasno. Zato morajo tudi ženske organizacije vedno' znova zahtevati, da se to vprašanje pravilno in jasno uredi.
Alijansa Ženskih Pokretov v Jugoslaviji zahteva že več let, da se v .državnem zako-niJi-u reši to vprašanje, v katerega naj se pa tudi uvede obvezno zavarovanje ža priiner ločitve v prilog onega soproga, ki ni. kriv loCitve, a materialno ni pr^krbljen. (V bivši Avstriji je obstojalo privatno zavarovanje za primer loSitve, ki se je zelo obneslo.)
Za starost pa niso zavarovane vdove industrijcev, trgovcev, obrtnikov, novinarjev — zakon- o' zavarovanju novinarjev se sicer že dolgo obljublja — šivilje, babice, kmečke . delavke, lonečke in mestne gospodinje.
Pokojnina ali renta je torej za delovne ali pokličrie žene enaka oni, ki jo dobivajo moški, za vdove pa znaša skoraj vedno polovico.	.
Državni, občinski uradniki — moški kakor ženske ^ dosežejo celo penzijo po 35 .dužbenih-letih.-Privatni nameščenci pa dobe šele. po-40 letih zavarovanja celo rento-in sicer ženske, kadar dosežejo 65 let starosti, moški pa 70. -	. -
Iz povedanega slediš da je v Jugoslaviji za žene, ki so -si same z delom., pridobile pravico do penzije, odnosno do starostne rente, ter za vdove državnih, občinskih in ■privatnih uradnikov za silo preskrbljeno, za veliko število žen, kakor prej omenjeno — pa sploh nič.	. '
.... ni
Poglejmo sedaj še, kaj določa glede starostne preskrbe, delavke in delavčeve vdove Zakon o zavarovanju za onemoglost,, starost. In smrt, ki je stopil v ..veljavo s 1. 'septembrom 1937. Kakšna je meja starostne dobe, koliko znaša renta, kako skrbi zakon za sirote?
Meja starostne dobe je določena v tem zakonu na 70 let. Ako delavec ne onemore prej,, rnora dočakati 70. leto, da-ima pravico do rente brez drugih pogojev. -Morda je zakonodajalec imel namen, da ne bi mnogo delavcev doseglo polne, rente, kajti težko si mislimo,, da jo bo. vžiValo večje število, ker so se ob trdem đ.elu in nezadostni prehrani večinoma" že predčasno izčrpali. Iz poročila. Internacionalnega urada dela za leto 1936-37 posnemamo, da nobena država, ki je članica tega urada, nima tako visoke meje starostne dobe v zavarovanju. Večina držav je postavila 65 let, a država za državo znižuje starostno dobo.in dane.s velja n. pr. na Irskem, v Islandiji, v Peruju, na Danskem in Estonskem_s'amo 60-letna starostna doba; zavarovanci pa zahtevajo že 55 let, za žene celo samo 50 let.
-V nekaterih državah so izpremenili zakon o. starostnem zavarovanju v tem smislu, da dobi zavarovanec ali zavarovanka rento deset ali pet let pred določeno dobo; ako se obveže, da sploh ne bo prevzel nobenega plačanega dela. Sicer jim znižajo rento (od 10 do 37%), zato pa dobe začasno podporo ad države iz raznih fondov, ker je to pred-« časno izplačevanje rent prav posebna socialno-politična mera: na ta način se znižuje števlo nezaposlenih. Te možnosti se je poslužilo n. pr. lansko leto pol milijona delavcev in delavk privatnih podjetij ha Angleškem ip se je tako zmanjšala brezposelnost na mah za pol milijonav ljudi.
Da bo niorala tudi naša država izpremeniti Zakon o zavarovanju za onemoglost, starost in- smrt, posebno v pogledu starostne dobe, je jasno, ker vemo, da po mednarodnih, konvencijah tako visoka starostna meja ni dopustna. Avtor brošure.«Zavarovanje ^^ onemoglost, starost in snirt» pravi, da bo. morala naša država znižati sedanjo starostno mejo vsaj na 65 let, ako bo hotela ratificirati mednarodne konvencije .o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Tem bolj se bo moralo to zgoditi, ako pomislimo, da je naše delavstvo prav za prav izgubilo več kot 10 let zavarovanja.-Ze pred 15 leti (1922) je namreč izšel Zakon o zavarovanju delavcev in ta zakon je obsegal že vse tri vrste: zavarovanje za bolezen, za nezgode in za starost. Toda izvrševali sta se le dve točki tega zakona, zavarovanje za bolezen in nezgode. Zavarovanje z;a starost pa so odložili toda najdalje do, kpncd leta 192J. Ali obljuba je ostala obljuba, na škodo delavstva. Koliko so
.195
delavci s tem izgubili, lahko izraJunamo, če upoštevamo, đa bi bili danes vsi že petnajst let zavarovani in bi s tem že prestali 10-Ietno čakalno dobo z vsemi posledicami, ki je določena za izplačilo rente. (Renta se namreč izplača žele po 10-letnem zavarovanju.) Toda delavci niso igubili samo leta, nego so tudi radi brezbrižnosti različnih prejänj'ih vlad dočakali, da fondi, ki nosijo njihovo celokupno zavarovanje, niso tako močni, kakor bi morala biti. Kajti leta 1922. se je država obvezala, da bo dajala Središnjem uradu za zavarovanje delavcev (Zagreb) vsako leto subvencijo dveh milijonov dinarjev in sicer en milijon za nezgodno zavarovanje, drug milijon za starostno. Prvo subvencijo so skrčili 1926-27 za 700.000, leta 1927-28 še za 250.000 tako, da je ostalo le 500,000 din. Druga subvencija enega milijona pa je sama ob sebi odpadla, ker se zavarovanje za starost sploh ni izvrševalo.
Kaj so delali naši poslanci, kaj ministri, tudi slovenski, ki so vodili ministrstvo za socialno politiko? Kje so bile ves ta čas delavske strokovne organizacije?
Se bolj nujno spremembo pa zahtevamo glede vdovnine, ki niti z daleka ne doseže eksistenčnega minimuma. Ker se ravna vdovnina vedno po višini rente, ki bi jo imel zavarovanec, poglejmo, koliko prav za prav znašajo te rente.
Prispevek za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt znaša le 5% dnevne zavarovane mezde. Zato so vse starostne rente, tudi tiste v najvišjem plačilnem razredu, pod eksistenčnim minimom. Ako se delavec še posebej ne zavaruje, dobi v najnižjem razredu din 54'—, v najidšjem pa din 432'— rente na mesec, povprečno dobe naši delavci dinarjev 216'—.
"Vdova pa dobi le četrtino zavarovančeve rente, torej v prvem razredu din 13'50, v zadnjem 108'—, povprečno pa din 54"—. Da to ne zadostuje niti za slan krop, je menda dovolj jasno.
Toda najhujša je določba v tem zakonu, da ta dajatev za vdove ne predstavlja; stalno doživlj enjsko rento, ampak, le nekako podporo, katero ji izplačujejo le tri leta po moževi smrti. Potem gre laliko na — cesto, ker nima nobene pravice več in to brez ozira na to, ali je stara, bolna, delanezmozna. Kakšna vnebovpijoča krivica je to, nam kaže pomislek, da je delavec, ako je stopil v delo s 16. letom, plačeval prispevek za starostno zavarovanje zase in za vdovo celih. 54 let, a mora umreti z zavestjo, da zapusti vdovo kljiib temu popolnoma nepreskrbljeno.
Ali ni upravičena delavska mati, da vkljub zakonu, ki ga toliko hvalijo, z grozo in bridkostjo gleda na starost?
Vse drugače skrbe drugi narodi za žene zavarovancev in vdove: v nobeni državi, ki je članica mednarodnega urada dola, ni vdovska renta manjša, kot polovica moževe rente. Pač pa je včasih vezana — kar je prav — na nekatere pogoje, n. pr. vdova dobi rento le tedaj, ako je trajal zakon določeno dobo. Značilno za Češkoslovaško, ki.visoko vrednoti gospodinjstvo, je dejstvo, da dobi vdova rento, ako ni zmožna, da vodi gospodinjsto.
Najbolje je vsekakor rešila to zadevo država Kuba; «Ako je užival zavarovanec normalno rento, dobe njegovi zaostali rento, ki je enaka njegovi. Če so živi otroci, sestre, starši, dobi vdova polovico, če jih ni, dobi ona celo rento.» To je edin.stven primer, ker vsi drugi zakoni o zavarovanju določajo, da skupna vsota penzij ali rent zaostalih ne sme doseči rente ali penzije umrlega.
Poglejmo še, kako skrbi naš zakon za otroke umrlih delavcev. Takole pravi: Otroško rento dobi vsak zakonski ali nezakonski ali pred onemoglostjo usvojeni otrok pod 16. letom, dokler ne dovrši 16 let starosti. Kakor vdova, dobi tudi otrok le četrtino rente, na katero bi zavarovanec imel pravico ob smrti. Zakaj ne bi delavčevi otroci dobivali take rente, kakor so določene za otroke državnih in drugih uslužbencev, in zakaj ne bi dobivali te rente do prave, popolne samostojnosti, do 21. leta ali še delj, ako so potrebni? Nerazumljivo je tudi, zakaj zakon ne daje otroških rent za pastorke? In prav
.196
nič se ne ozira na telesno ali duševno pohabljene otroke, ki so za vedno izključeni iä normalnega pridobitnega življenja.
V	internacionalnem socialnem sakonodajstvu renta za sirote precej variira glede višine in glede trajanja: otroci dobe tretjino, četrtino ali petino očetove rente, nekateri samo do 14. leta, drugi do polnoletnosti, povsod pa dobe rento otroci, ki vsled telesne ali duševne bolezni niso zmožni za delo, dokler traja nezmožnost. Naši ne dobe nič.
V	nekaterih državah dobivajo rento le zakonski, pozakonjeni otroci, povsod pa tudi nezakonski otroci zavarovanke. V tem pogledu je tudi naš zakon povsem pravičen, ker ne dela nobene razlike med zakonskimi ali nezakonskimi otroki, kar je velika olajšava za matere.
Triletno pomoč dobe tudi pri nas starši, sestre ali vnuki umrlega, ako ni z otroškimi rentami in vdovnino izčrpan najvišji znesek teh rent in podpor in sicer v višini ene četrtine zavarovančeve rente.
rv
Kdo krije stroške starostnega zavarovanja v drugih državah? Predpisi in zakoni se vedno menjavajo, a bolj in bolj se izražava tendenca, da se pritegne k plačevanju prispevkov celotno prebivalstvo, le način je različen. Ali se vplačuje za splošno starostno zavarovanje 1% od premoženja ali dohodkov, ki so davku podvrženi, ali pa tako kot na Danskem; kjer je obvezan vsak državljan, da se priglasi v zavarovanje za bolezen, ki je — kakor pri nas — temelj drugih socialnih zavarovanj.
Kot vzor obveznega splošnega ljudskega zavarovanja smatramo zavarovanje na Danskem. Zakon o tam zavarovanju je izšel 20. maja 1933 in danes je od 3,655.000 prebivalcev zavarovanih že 90% v starosti nad 14 let.
Zakon ima dva dela: Zakon o zavarovanju in Zakon o socialni pomoči.
Zakon o socialni pomoči sloni na principu, da je človek, ki brez lastne krivde zabrede v nesrečo ali bedo, upravičen, da mu pomaga država, a ne da je odvisen od raznih faktorjev, ki so mu do uveljavljenja tega zakona delili samo miloičino.
Nasprotno pa sloni zakon o zavarovanju na načelu, da je dolžnost vsakega posameznika skrbeti v dobrih ali mladih letih za starost in da morajo na to misliti jtudi premožni in bogati ljudje, ker se jim lahko pripeti, da izgube svoje premoženje pa padejo potem v breme občinam. Takim ljudem malenkosten letni pri.spevek nič ne pomeni, zato pa lahko dobe vsi potrebni državljani starostno rento. Zakon o zavarovanju vsebuje tri vrste zavarovanja; 1) zavarovanje za nezgode, 2) za brezposelnost in 3) takozvano ljudsko zavarovanje. O tem delu zakona nekaj podatkov:
Kdor je 21 let star, se mora priglasili kot član v bolniško blagajno ali v bolniško društvo, ki je pod državnim nadzorstvom. Kdor pristopi pred 21 letom, torej takoj, ko zapusti šolo, plačuje vse življenje, dokler ne prejme rente, precej manjši prispevek. Tega pa plačujejo sploh šele od 18. leta dalje.
Samo v toliko je zavarovanje še prostovoljno, ker pristopi vsak lahko kot aktiven član, k'i uživa vse dajatve bolniške blagajne, ali pa kot pasiven član, to je, da plačujt^ pri.spevek, a ne reflektira na kakoršno koli dajatev. Vsak čas sme prestopiti pasiven član v aktiven oddelek.
Sprejemajo se le osebe, ki so delazmožne, da si torej lahko služijo kruh z lastnim delom. Vsi drugi spadajo v območje Zakona o socialni pomoči.
Kdor se ne prijavi k zavarovanju, tega kaznuje občina z denarno kaznijo, kar se ponavlja, dokler ne pristopi k holnšiki blagajni. Ce aktivni član ne plačuje redno, pride takoj med pasivne člane. Ce pasivni član ne plača, ga občina na zahtevo blagajne rubi ob koncu leta. Če v teku 6 mesecev ne plača, izgubi vse pravice do bolezenske podpore, do invalidne ali starostne rente. Sele, kadar plača vse zaostale prispevke, ga zopet .sprejmejo med aktivne člane, toda plačati mora višje prispevke. Vsak plača na leto za bolniško zavarovanje 8'50 norveških kron, za invalidno zavarovanje 7'20 norv. kr., za starostno zavarovanje nihče posebej ne plačuje, pravico do rente pa ima vsak danski
.197
državljan. ,kr je star 60 lel in njego-vi dohodki ne presegaj,o 430 norv. Icr. Renta se ravna po krajevnih razmerah in življenjskih ravni. Ženske dobivajo nekoliko manjšo rento. V splošnem se pa. ravnajo rente po cenah življenjskih potrebščin. Zelo stari Ijndje,. ali . taki, ki rabijo stalno pomoč,.dobivajo.vedrto višjo rento.
Rentniki se zdravijo" na račun bolniške blagajne, če so-bili le. pasivni' člani jln: .-nimajo več pravice postati aktivni člani, potem-jim plačuje občina, po Zakonu o socialni pomoči zdravnika, zdravljenje, če potrebujejo stalno pomoč,. tudi bplničarko. • .
Stroške za zavarovanje iiosijo:	' -
Država ^"/t. domovinska-občina Vt in zveza vseh občin
Penzije ali rente ne dobi:
1)	kdor je .odpisal svoje premoženje v prid.otrokom ali drugi osebi zato, da bi imel -pravico do' rente; ..	' . '	".' '
2)	kdor je z nerednim ali razsipnim življenjem porabil ali zapravil premoženje;
3)	kdor zanemarja; rodbino, se vdaja pijanstvu ali prosjačenjii, prostituciji ali živi. nemoralno življenje-
' . ' - , ■
Približno tako obvezno' ljudsko zavarovanje bi morali dobiti sčasoma tudi mi. Toda takoj moramo zahtevati iztoZ/san/e našega Zakona o zavarovanju za onemoglost, starost .in smrt v sledečih točkah:
Starostna, doba se zniža najrnanf'TXs. .65 let za, ženske na .60 let.
Triletna pomoč vdoye se izpremeni v stalno rento, ki mora znašati" polovico zavarovančeve rente. . . • . .
Renta sirot se izenači z rento, ki jo prejemajo sirote državnih uradnikov,- na--. niGŠčenecv in rudarjev .do pridobitne zmožnosti.
Od teh zahtev ne. smemo odnehati, zato bi morale ženske in tudi delavske organizacije poleg dela, ki-jim gs. nalagajo dnevne, potrebe, posvetiti veliko-«krlD vprašanj'u zavarovanja za starost, k.er^bi bila njegova pravilna režitev najhuinanejži cilj vsakega dela za splošni blagor. S shodi", manifestacijami in demonstracijami ob primernih prilikah . moramo zanesti zanimanje za dobro rešitev tega vpraš^inja v najširše plasti narodaj ker -samo pravo ljudsko gibanje more poudariti v dovoljni meri njegovo veliko važnost. Ako hočem.o biti v resnici kulturen narod, ne smemo pustiti, da umirajo stari delanezmožni ljudje paradi pomanjkanja."	- • -• _	....
Žene so zboroTale .
MiroTTii mednarodni ženski kongres v Marseilieu
. . Zla t a P i r n a t . -
Malo pozno poročam o mirovnem mednarodnem kongresu,, ki se je vrfil od'13. do 16, maja 1.1. v Maršeilleu. Velika razdalja in druge neprijetnosti me opravičujejo v,tej, sicer, nerodni zamudi. Saj gotovo vse želite vedeti, kaj se je razpravljalo na svetovnem kongresu -za mir, v tem viharnem času, ko mir Evrope visi na nitki.	^ -
Otvoritev kongresa je bila v mestn.em magistratu, kjer" nas: je sprejel marseilleski župan in predstavnik inarseilleskih organizacij. V zvezi z ot\;oritvijo sp bili. izmenjani prisrčni"pozdravni govori in prebrani brzojavni pozdravi, ki so prišli iz vseh' delov sveta.
Moram priznati, "da sem v aktivnem sodelovanju na velikih mednarodnih kongresih še neveš^, toda ker mi je naša Ženska zveza, sekcija za, dravsko banovino, zaupala tako Važno nalogo, zastopati jo na mednarodnem forumu, sem napela-vse svoje sile, da svojo nalogo izvršim v zadovoljstvo naše matice, Takoj sem poiskala češko senatorko, gospo Františko Plaminkovo in ji izročila navodila in predloge svoje organizacije. Vesela in prikupna, kot zmeraj me je objela in rekla: :A, to ste vi, delegatka iz Jugos;la-
.198
vije! Kako-lepo, bala sem se, da ne bo nobene, saj sploh nisem dobila.odgovora na več . svojih povabil. In vi ste še tako mladi, seveda.vas bom poučila in naredila vse z,a vašo organizacijo.» Prijela me je za roko in.peljala k svoji številni češki: delegaciji govoreč: «Glejte, to je pa zastopnica iz Jugoslavije. Sprejmite jo medse, jaz imam veliko opravka. Toda najprej k fotografu, moramo pokazati tudi na tem mestu, da se Čehinje in Jugo-slovanke razumejo .in se imajo zelo rade.» — Tako me je veselil na,stop na^e drage Pla-minkove. Spotšovanju,-ki sem, ga že'-prej občutila,■ se je pridružila iskrena Ijtibezen.' Po sprejemu na magistratu smo šli vsi na otvoritev kpngresd v Opero. Pot nas. jo . vodila mimo Gancbiere, kjer. je padel naš. Viteški kralj Aleksander. Ali naj me bo sram, ko moram priznati, da so Čehinje bile .prve, ki' so mi predlagale, naj nesemo sikupna rože k spominskim ploščam, ki označujejo mesto, kjer je padel kralj, ki se je.boril za mir.
Naš gostitelj, marseilleski župan, nam je že prej napovedal zamudo, tako da so se začeli pozdravni govori in referat o svetovnem političnem položaju znane francoske žurnalistke Genevieve Tabotiis brez njega..Omenjam to majhno-formalnost zaradi prisrčnega srečanja župana s predsedujočimi, ko se je prikazal. Predsednica kongresa, gospa Duchene, ga je nagovorila.z izbranimi besedami, polnimi spoštovanja, gospa Pkminkota pa rnu je hitela veselo nasproti in mu prisrčno segla v roko, Francozi in mi Slovani.! Koliko pove . tak neznaten prizor.
Ni treba poudarjati, da so na kongresu bile deležne še posebne pozornosti zastopnice vojn j očih se in ogroženih'držav:- Španije, Kine i-il Češkoslovaške. Njim so dali prvenstveno mesto v nastopih in več časa za govor.	. ,
Zastopnici .Španije sta govorili temperamentno, tako, kakor more.govoriti le oni, ki veliko strada: in trpi. Ni bilo pretiravanja in fraz, hoteli sta le, naj bi vse zastopnice povedale svojim državam, da se Sapnija bori za pravično stvar, za mir in neodvisnost svoje dežele. In ko je govornica zatrjevala, da se na mejah Španije odloča tudi usoda Češkoslovaške; ko je z živJininii kretnjami izražala svoje'simpatije do ogroženega češkoslovaškega' naroda in ko so nato še zastopnice drugih držav vdano in navdušeno obljubljale zvestobo in pomoč Čehinjam, .tedaj smo videli ginjeno gospo Plaminkovo, ki je vstala od jjiize, vsa-objokaiia in se iarez besed zahvaljevala vsem prisotnim. Češki delegaciji so bile prirejene burne ovacije, ki se niso kmalu polegle. — Gospa Planiin-kova je jokala! Mogoče prvič, odkar jo pokrivajo sivi lasje. Senatorka demokratske Češkoslovaške je jokala. — Ali je mislila na strašno- usodo, ki lahko zadene njen ljub-. Ijeni narod in državo, ali pa je jokala od sreče, da smo vse tam pravilno razumele vprašanje, ki se danes postavlja Češkoslovaški, da smo ga ne samb razumele,; marveč po- : . kazale vdano in iskreno željo pomoči temu narodu, ki-je-v dvajsetih letih .svobode-presenetil svet s svojim napredkom?
. Ko je po končanem govoru zastopnica italijanskih žeii poklonila zastopnici Španije šopek rdečih rož. tedaj smo vse, prav-vse z.astopnice vsega sveta začutile, da smo-žene, žene in sestre, da ni med nami. razlik, da smo ena sama skupna enota, ki hoče rešiti ljudstvo vojne morije.
Meni je postalo slabo in sem morala iti domov. Bolezen,-ki je sledila, ini je onemogočila, da bi osebno prisostvovala temu veličastnemu kongresu. Zato se v naslednjih izvajanjih:poslužujem podatkov, ki sem'jih dobila od tajnice.kongresa gospodične Marcel BouTet. . ■	- -
Kongres je razpravljal o mednoradnem. političnem položaju v letu 1937/38 na podlagi referata, ki ga je izdelala znana francoska novinarka Genevieve Tabouiš. Nato je gospa Duchtee govorila o potrebi solidarnosti in .s,ö delov an j a med vsemi narodi, gospa Františka.Plaminkova 'pa o demokraciji kot osnovi za sodelovanje med posamezniki, med državami in v mednarodnem življenju sploh. Veliko navdušenje sta izzvala dva referata o pomen.u: verskih in duhovnih sil za svetovni mit. Govornici sta kot zastopnici svojih organizacij pripomogli k temu, da je mednarodni kongres v. Marseilku bil res svetovni kongres, ki ni izključeval pripadnikov različnih verskih in filozofskih pre-.
.199
pričanj. Govornica, gospa Malaterre-Selier, predsednica krščanskih organizacij v Parizu, je poudarjala pomen krščanstva, ki je prvo proglasilo bratstvo celokupnega človeškega lodii. Popolno soglasje z nameni kongresa je poudarjala tudi druga zastopnica verskih protestantskih organizacij, gospa Constance Cottmann, ki je pastor neke kongregacijske cerkve.
Govornice Loh Tsie, Georges Scellex, Kousova-Petrankova in Corbeth-Ashby so obravnavale vprašanje, kako naj žene doprinesejo k zavarovanju svetovnega miru. V svojih izvajanjih so govornice z žalostjo ugotovile, da se v nasilnih dejanjih velikih sil proti malim vedno obravnava le pravna plat vprašanja, zanemarja, pa moralna. Smatrajo, da je kršitev prava obenem kršitev morale: dane besede in obljube. Tudi temu se mora posvetiti vsa pozornost.
Velika masa žen stoji zaradi podcenjevanja lastnih moči in malomarnosti še vedno izven velikih akcij za mir. Tega bi ne smele nikoli dovolili. Poučiti je treba vse žene, da se zavedo svojega položaja in svoje moči, prav tako pa tudi odgovornosti, ki iz tega izvira. To je njih dolžnost, ker ni dovolj dati otroku le življenje, potrebno mu je tudi ustvariti ozračje, v katerem se bo lahko razvijal v svobodnega človeka. Življenje brez svobode, življenje pod jarmom in pritiskom ni vredno življenja. Zato naj se žene vsega sveta zedinijo v boju za mir in naj služeč temu visokemu cilju izločijo vse, kar bi jih moglo deliti: socialni položaj, raso, politične tendence, versko in filozofsko prepričanje.
Kongres je soglasno sprejel tri glavne točke, ki jih je predlagala ga. Plaminkova, kot neposredni sad zborovanja:
1.	naj se vzpostavijo normalni gospodarski odnosi s Španijo;
2.	naj se bojkotira napadalce in njih izdelke;
3.	naj velike demokracije pomagajo vsem državam, ki jih ogrožajo agresivne sile, in tako podprejo njih nezavisnost.
Za dosego teh ciljcv naj znova zaživi Društvo narodov in naj postane institucija, sposobna za izvedbo mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Kongres je pokazal edinstvo in veliko etično moč vseh ženskih organizacij. Nam Slovenkam služi le v čast, da smo se udeležile kot edine iz države te mirovne mani-; festacije in bile deležne njenega velikega moralnega uspeha.
Kako gledajo žene vsega sveta na današnji cas . . .
Pavla Hočevar
Tam v daljnji megleni Škotski, v domovini starega romanopisca Walterja Scotta, ob kalerem se je šolal naš Jurčič; v zgodovinskem Edinburgu, severnih Atenah, kjer "je mlada Francozinja Marija Stuart trpela in dotrpela svojo krvavo usodo: med gostoljubnimi školskimi ženami, ki so v svetovni vojni požrtvoAalno negovale srbske ranjence doma in na srbskih bojiščih, tam je letos praznovala Mednarodna ženska zveza petdesetletnico obstoja in se s toplimi besedami ter ganljivo prisrčnimi spominki zahvalila častitljivi škotski starici Lady Aberdecnovi, ki je 36 let vodila to prevažno mednarodno organizacijo.
Vse, prav vse je bilo zanimivo v tem mestu s svetlimi severnimi nočmi in na tem pestrem svetovnem zborovanju. Ne samo zame, ki sem prišla tja kot članica neznatne jugoslovanske delegacije (bile smo samo tri)j nego tudi za one, ki so pripotovale v številnih skupinah čez široke oceane. Na kongrese Mednarodne žonske zveze prihajajo zastopnice Narodnih ženskih zvez z vseh celin, — videle smo jih pred dvema letoma tudi v našem Dubrovniku — na kongres v Veliko Britanijo, v materno deželo ogromnih angleških kolonij, pa je prišlo toliko izvanevropskih žen, da je imelo zunanje lice tega mednarodnega zborovanja izraz angleškega ženskega parlamenta. Največ zanimanja in pričakovanja pa je sleherna kongresistka občutila ob misli: kakšno stališče bo zavzela beseda vseh teh žena do različnih vprašanj, ki so na programu kongresnega dela. Ali se
.200
bo kongres upal pogledati problemom, ki dajejo" današnjemu dnevu tako krvav peČat, do dna do izvora? Ali bo za zdravljenje teli ran predpisal homeopatične kapljice ali kirurški nož? Prav za prav si je vsaka, ki pozna ustroj Mednarodne ženske zveze, že lahko sama odgovorila. Ta ogromna organizacija, ki so jo leta 1888. ustanovile tri ameriške žene in združuje danes 40 milijonov članic, je zasnovana na spoznanju, da izvirajo vse spolne, socialne in politične krivice iz prevelike razlike v duševnosti poedinčev in narodov ter da se morejo doseči boljžl življenjski pogoji za posameznika, družino, narod in vse človeštvo le s tem, da se ustvari na svetu večja enotnost v mišljenju, čuvstvovanju in stremljenju. Zato je geslo Mednarodne ženske zveze: stori drugemu le to, kar želiS, da drugi tebi store. Jasno je, da je taka pot socialncga reformatorstva dolga, polna čakanja, prizanesljivosti in kompromisov ter lahko zadovolji tudi one članice, ki gledajo na to geslo v svoji duši in domovini z drugačnim prepričanjem: stori drugemu tudi to, česar n e želiš, da bi drugi tebi storili. Take razlike se je dobro zavedala tudi predsednica Mednarodne ženske zveze, zelo sposobna Belgijka Pol Boel, ki je v otvoritvenem govoru močno poudarja težke strani mednarodne örganiziäcije.
«Stremimo po tem, kar bi nas moglo združiti, odstranjujmo vse, kar bi nas ločilo, da si ustvarimo ugodno ozračje za složno sodelovanje. Prišle so žene, ki žive v različnih deželah in pod najrazličnejšimi vladavinami ter zastopajo zato različne nazore in stremljenja. Prišle so sem z iskreno željo, da se seznanijo z razmerami po drugih deželah in se potrudijo, da spoznajo duševnost in težave drugih narodov . . . Vsaka Narodna zveza se mora čutiti pri nas svobodno, kakor se sme čutiti svobodnega član vsake normalne družine, dokler spoštuje stare družinske tradicije. Zato je vsaka zveza popolnoma svobodna in ji je na prosto dano, da zavzame ono stališče, ki se ji zdi pravo in pravilno tudi v takih vprašanjih, ki jih me gledamo drugače. Toda 'kar lahko stori poedina Narodna zveza, tega ne moremo vedno zahtevati od Mednarodne zveze. Zato je umevno, zakaj mora biti naše postopanje bolj previdno, čakajoče, kakor bi marsikatera zveza želela . . . Zaradi te omejitve je poslovanje naše organizacije večkrat težko, neokretno, pod čimer često trpe naši zaključki in nas to ovira, da ne moremo stopiti na pot, ki si jo marsikda želi ...»
S tega vidika, pod dojmom motnega ozračja, ki teži ves svet in ki ga je tiidi na kongresu ustvarila navzočnost tako različnih duševnosti, je glavna iiprava previdno vodila seje komi-sij in plenarnih zborovanj ter je s pohvalno in ljubeznivo besedo omilje-vala ostrino in nujnost vsake smelejše misli, ki je prihajala navadno iz delegacij malih narodov. To taktiko smo posebno občutile pri vprašanjih, ki so spadala v komisijo za tisk, radio, kino in mir. Priznati pa moram, da so se zlasti zastopnice iz Belgije in Ze-dinjenih držav z raziimom in srcem zavzemale za naše in češkoslovaško stališče.
Program ženske zveze tvorijo tri glavne naloge: delo za enakopravnost žene, za večjo materialno in duhovno blaginjo človeštva ter delo za mednarodni sporazum in svetovni mir. Vse to delo vrŠi organizacija po komisijah, ki tvorijo jedro narodnih zvez in mednarodne zveze. Komisije, v katerih so zastopnice posameznih držav, podajajo na kongresu poročila o tem, kaj so v minuli poslovni dobi delale, dosegle in ugotovile, tako, da dobe kongresistke sliko vsega ženskega in socialnega položaja v svetu, kolikor se tiče društvenega programa, pa potem lahko z nasveti in pojasnili sodelujejo pri določevanju navodil za prihodnjo delovno dobo.
Kakšno sliko je ugotovil letošnji kongres?
Položaj žene se je vidno izboljšal, reakcija proti enakosti obeh spolov popušča. Z gospodarsko krizo, ki je v zadnjih dveh letih skoraj povsod premagana, pojema tudi tendenca proti ženski zaposlenosti. Poročila iz več držav so naglašala, da so možje začeli ceniti ženo kot tovarišico pri poklicnem delu in v politiki. Zato se povsod kaže znaten napredek žene pri delu za politični in gospodarski razvoj življenja. V zadnjih dveh letih so žene dosegle ponekod že več ugodnosti, tako n. pr. Bolgarke volilno pravico. Zanimivo je, kako se ta novi preokret odraža v ženskem delu: na plenarnem zborovanju sem
.201
dotüa %'tis, da se je razmeroma, malo govorilo o borbah in krivicah žene, zelo veliko pa o tem; kako žena razžirja svojo skrb za boljäe življenjske pogoje-obeh-spolov..Morda se bo.res v doglednem' času iiresničilo pričakovanje neke Američanke, ki je pobijala ugovor, naj se ne ustanavlja nova komisija za gospodinjstvo," češ, da je komisij že itak preveč. Pa je ta Američanka rekla: .Ta utemeljitev ni■ upravičena; morda se.bo kmalu izkazalo, da jc ta ali ona kömisija že dosegla svoj cilj in jo bomo lahko razpustili, n. pr. .komisijo za žensko enakopravnost.. Seveda, ko so kongresistke slišale poročilo:'v'Jugoslaviji je äe vedno v veljavi-določba o delnem celibatu učiteljic .in o manjvrednosti poročene državne uradnice, pa volilne pravice tudi še nimajo, je upanje na ukinitev te' komisije hitro splahnelo !'	. .	' ; '	.	■
Kjer imajo žene volilno pravico, ne nastopajo skoro nikjer kot predstavnice posebne ženske stranke, temveč kot -kandidatke drugih političnih strank, vendar se povsod zave^ dajo tudi svoje posebne ženske .naloge ter najdejo "celo- sredi najhujšega strankarsko-po-iitičnega.boja točko, ki jih- združuje. Tako so se n. pr. na Češkoslovaškem pod .vodstvom senatorice. Plaminkove po zadnjih volitvah sestale zastopnice vseh političnih strank, si podale poročilo o svojem delu ter skupno ugotovile uspehe, ovire in napake volilnega hoja. Na Švedskem je volilni odbor sklical 35 nepolitičnih organizacij, da bi. sestavil propagandni ..odbor. Poziv se je-začel z besedami: «2ene, kaj bo leta 1938. ?» Eno. teh zborovanj je otvoril ministrski predsednik z izjavo: «Smatram'za resno napako demo-. kracije,-če še v. javnem življenju ne upošteva sodelovanje žene.». ■
Komisija za ženske poklice se je prejšnja leta borila za .boljši položaj žene v industriji in v intelektualnih poklicih. Danes je.položaj teh žen urejen z mednarodnim.i dogovori ter z delavsko in uradniško zakonodajo posamezn,ih držav. Zato je "ta. koihisija sedaj usmerila svoje delo v zaščito poljskih delavk' in hišnega uslužbenstva. Narodne ženske zveze se bodo pri svojih vladali zavzemalb za.razišrjenje socialne "zakonodaje .na te osebe (obojega spola), zlasti da pridejo čimprej pod inšpekcijo .dela. Umevno je, da dela Mednarodna žen.ska zveza sporazumno z drugimi mednarodnimi organizacijami pri Društvu narodov, narodiie ženske zveze pa s .primerno propagando pripravljajo javno mnenje za pravilno razumevanje teh dveh doslej tako. pozabljenih delavskih razredov. ■ Tudi za tista dekleta, ki hodijo v tujino kot-brezplačne služkinje-zato, da se priuče tujega jezika, se bodo zavzele ženske zaveze.
Gospodinjsko-gospodarška komisija, kateri je polo.žila temelj naša Zveza'gospodinj na dubrovniškem kongresu, -hoče uveljaviti načelo, da je tudi gospodinjstvo poklic, ki" se mora postaviti na temelj poglobljene strokovne .iozbrazbe" in na stopnjo pridobitne.ra poklica. Skan^navske dežele imajo že zakonito določbo: delo. gospodinje pomaga vzdrž°e-va.ti družino. Estonska pa je ustanovila gospodinjsko zbornico, ki .znanstveno proučuje vse gospodinjske probleme. Tä komisija bo delala za obveznost gospodinjskega pouka na vseh dekliških šolah in deloma tudi na deških,'za izobrazbo gospodinjskih pomočnic in za ustanovitev gospodinjskih zbornic.
Za večjo." blaginjo naroda in človeške družbe delujejo komisije za vzgojo, zakone, enako moralo, javno higieno, preseljevanje, zaščito dece, književnost.ih umetnost, sta-'
«vlj'enja	P'"'''	.zahteva' razvo-j,
Žene naj-bi prišle v vodstvo radia,, da bi dale sporedom več vzgojne, človekoljubne, mirovne m ženske smeri. Komisija za izseljensko vprašanje je pohvalila koloniziranje ciganov po češkem ,m nemškem sistemu. Težišče njenega dela pa bo skrb ža usodo po--litičnih preganjanccy -in vojnih: beguncev," katerim skušajo fečje države pomagati z naseljevanjem v.svoje kolonije, Komisija za vzgojo bo skrbela. posebno za 14-161etne deklice ^nih kmečkih in mestnih družin, ki ne morejo dati svojim Jičerkam döhra .-vzgoje. Delala bo tudi za uvedbo obveznega pouka o načelih-mednarodne gospodarske povezanosti držav. Komisija za javno higieno, je ugotovila zle posledice pretirane telesne -vzgoje, m hoče uveljaviti 'sport in telovadbo le kot sestavni del splošnega'razvoja, ki.
.202
mora Sti-emeti: v višjo, dxvhoyno tölj poudarjeno ci-filizadjo. Pri poročilu komisdje za kino je. češkoslovaška delegatka resno opozorila na filme,-ki podpirajo protimirovno tendenco: Mirovnopropagandni poudarek je imelo tudi priporočilo jugoslovanske .delegatke Y komisiji za tisk. Komisija za zaščito dece zahteva, da mora vsaka sirota, ki je hvei, premoženja, dobiti primerno pomoč iz javnih sredstev. Ta pomoč pa ne sme otroka odstraniti iz družine, kolikor je še illia, in ne iz-kroga drugih otrok njegove starosti. Vsaka sirota, ki je v zavodu, naj ima prostovoljnega zasebnega varuha, ki ne sme brti v nikaki zvezi z zavodom, pač pa v staln.em stiku z.varovancem. Komisija za stanovanje poudarja važnost ločenih igrišč (po staro.sti mladine) v stanovanjskih blokih, potrebo skupnih bivališč za stare - zakonce v . javnih zavodih iu zahteva sodelovanje žen v gradbenih uradih. Komisija ■za:zakone si bo "prizadevala; da bo vsak, ki ima' varuštvo nad zakonskim ali nezakonskim otrokom, takoj dobival za otroka podporo iz javnih sredstev, dokler mu dolžnik ne bo izplačal obveznih prispevkov." Litvinkam-.se. je posrečilo ustanoviti pri vladi posebno komisijo, kjer mati lahko toži očeta, če ne izpolnjuje svojih obveznosti do otrok. Po preiskavi obsodi komisija brezbrižnega očeta na prisilno delo, njegovo ime pa javno razglasi. Mnogi se te sramote tako. boje, da raje krenejo na pravo pot. Komisija za književnost je dognala', da j"e na svetu devet držav, kjer žena lahko živi od svojega peresa. Žal ni pc ivedaia imen teh držav. Predlog jugoslovanske komisije, naj bi večje mednarodne organizacije" izdajale prevode iz ženske književnosti malih narodov, je za enkrat ostal, še brez dejanskega uspeha. Z.elq delavna je bila komisija za enako moralo obeh spolov. Porazne številke njenih izsledkov izpričujejo, -da so tisti, ki plačujejo ženo za spolno razmerje, v enaki ali še večji meri krivi njenega moralnega propada. Število odjemalcev prostitucije je velikd večje.kot število teh žen". .Vprašanja.prostitucije ne bo mogoče rešiti toliko časa, dokler večina mož ne sproineni svojega .vedenja in se javno mnenje ne dvigne. Posamezne narodne ženske zveze naj- opozore .svoje vlade na sklepanje mednarodnega dogovora iz leta 1937. pri Društvu narodov, ki pride septembra tega leta zopet v razpravo.
Velikobritanške in ameriške žene so nastopile" še proti prodaji in nakupovanju
nakitnih ptičjih peres.ter. se zavzele za zaščito divjih živali.	'
Nestrpno, smo skoraj vse "pričakovale poročila mirovne komisije. Iz. že., omenjenih razlogov je predsednica" zelo oprezno vodila razpravo o njem in čudovito hitro dala na " glasovanje priprav.] j eno resolucijo. -	-
V	predlogih posameznih ženskih zvez se vzpodbujajo žene k neoinajni veri v ideal svetovnega miru in k zaupanju v Društvo narodov. Z dokaj ostrim poudarkom obsojajo žene ideologijo, po kateri si močnejši lasti pravico odločanja v interesnih in idejnih sporih-narodov, ter smatrajo mirovna pogajanja za edini način reševanja mednarodnih sporov, poudarjajo nedotakljivost mirovnih pogodb in spoštovanje mednarodnega prava,, obžalujejo mrzlično oboroževanje držav, zračno bombardiranje itd. V resoluciji obsoja zveza one krive..nauke, ki predstavljajo nepoučenim množicam vojno kot- edino rešitev gospodarskih vprašanj, ter " poleg tega nujno zahteva obvezno uvedbo. poglobljenega pouka o narodnem gospodarstvu. Resolucija tudi «izraža svojo žalost in .ogorčenje nad postopanjem z vsemi onimi, ki jih v raznih državah" preganjajo Zaradi vere; plemena ali političnega prepričanja. To preganjanje nasprotuje, vsem človečanskim načelom».
V	okviru kongresa so bila tudi javna predavanja (o ."ženi in novinarstvu, o.pre-i hrani prebivalstva, o novih, ženskih poklicih,, o mednarodnih organizacijah, pri Društvu narodov) , sprejemi mestne občine, ..v zoološkem vrtu in pri vojvodinji Kentski v starinskem gradu Marije Stuartke. Jako zanimiv je bil tudi ogled ogromne britanske razstave v Glasgo-vvu, kjfer-smo se dolgo pomudile v mirovnem paviljonu. Ob. pretresljivem pozvanjanju mirovnega zvona in pred grozotnimi slikami z najnovejših bojišč — abesin-ske^, španskega, kitajskega smo prisegale bogii večnega miru vse: Velikobritanke.
-ih.Prancozinjey žene iz srednje in severne Evrope,, z Balkana in Italije", iz Azije, Afrike, Evrope iii Amerike" (le Japonkc in žene iz Velike Nemčije "so letos manjkale, sovjetske
. - _ -	,-.. _.-.- 203
Rusinje pa še niso včlanjene). Tudi na svečanem zborovanju v čast plemeniti socialni delavki, bivši predsednici Lady Aberdeenovi, ki je vodila Mednarodno žensko zvezo 56 let v prepričanju, da se more le s sodelovanjem vseh žen krčiti pot do odprave vojn, tudi na tem zborovanju so se zahvalile slavljenki za vztrajno mirovno prizadevanje vse žene: v isti vrsti je stopila pred njo samozavestna Italijanka, ji poljubila roko, podarila kip sv. Frančiška z italijansko zastavo in jo pozdravila s sentimentalno besedo in s fašistovskim dvigom roke, kakor zamišljena in v mirovnem delu osivela Američanka.,
ki ni prinesla zaslužni slavljenki drugega kot iskreno besedo svoje duše in svoje dežele.
*
Jugoslovanke, ki so na tem kongresu imele priliko spoznati prisrčno gostoljubnost škotskih žen, pa tudi njih resnični smisel za dejansko pomoč siromašnim slojem edin-burškega prebivalstva, so šele sedaj lahko razumele veliko dušo onih škotskih žen, ki so v.letih 1914.—1918. zapuščale svojo domovino in šle kot zdravnice, bolniške strežnice in slične pomočnice v daljnjo, nepoznano, krvavo Srbijo, kjer so bile nalezljive bolezni pokosile tri četrtine zdravniškega osobja. Tam so organizirale bolnišnice (še danes stoji v Beogradu bolnišnica, posvečena spominu Else Tnglissove) po večjih krajih, zdravniško pomoč po bojiščih, pa zdravilišča za tuberkulozne srbske vojake in zavode za srbske otroke na Škotskem. Marsikatera je v tej službi žrtvovala svoje zdravje ali celo svoje življenje. Ime Kise Inglissove, Lady Harleyeve in mnogih drugih škotskih žen je s krvavimi, nesmrtnimi črkami zapisanih med žrtvami za svobodo Jugoslavije. Pod vodstvom kongresnega predsedstva se je jugoslovanska delegacija svečano poklonila spominu teh plemenitih žen v edinburški «bolnišnici Else Ingliss». Navzočnost prvih mednarodnih delavk, topla beseda naše Ane HrisLiceve, pa denarna vsota, ki jo je poklonila bolnišnici, so bile le skromen izraz spoštovanja in hvaležnosti za veliko delo čistega človekoljubja.
Sestre iz Amerike in Jugoslovanska Ženska Zveza
Mink a Govekarjeva
Izredno prisrčno, iskreno ter s pravo sestrinsko ljubeznijo je dne 1. julija 1.1. sprejela Ljubljana okoli 80 Slovenk, predstavnic Slovenske ženske zveze iz Amerike, ki jih je vodila predsednica Mary Prislandova. Po dvajsetih, druge celo po tridesetih letih so prispele zopet v staro, a nepozabljeno domovino; nekatere izmed njih so pripeljale tudi že odrasle hčerke seboj.
V imenu JŽ7., sekcije za dravsko banovino, je rojakinje pozdravila podpredsednica Pavla Hočevarjeva, poudarjajoča, da je prav letos minilo 50 let, odkar je skupina Američank pozvala žene vsega sveta brez razlike političnega prepričanja, narodnosti in vere, naj se združijo k skupnemu delu za ženske in človečanske pravice. «Resnično delo za bližnjega naj veže ženstvo vsega sveta. Danes šteje ta svetovna ženska zveza že preko 40 milijonov članic iz vseh delov sveta. Zastopnice Jugoslovanske ženske zveze vas pozdravljamo kot del ogromne mednarodne ženske organizacije . . . Tudi Slovenke v Ameriki ste se hvalevredno organizirale. Sestre nas vseh ste, sestavni del našega naroda. Vaš obisk smatramo za praznik, ki ga praznujemo vsi! . .
Že na kolodvoru in še pozneje smo se seznanile z glavnimi zastopnicami ameriških Slovenk. Najprej so se večinoma razpršile po vsej Sloveniji, vsaka v svoj rojstni kraj; kasneje pa so skupno izletele tudi še v Dalmacijo ter celo v Beograd.
Kar je le mogoče, so naše Američanke fotografirale, filmale in si pridno zapi sovale za bodoče filmske predstave, predavanja, za razstavo, ki bo v Ameriki prihodnje leto, in za razne prosvetne prireditve v tečajih in mladinskih krožkih. Zabavi se je pridružilo resno delo.
.204
Taka je bilo težko doseSi tii pa tam že kak manjši, zaupnejšl sestanek, ki pa je vedno najbolj informativen in zato koristnejši, a tudi prijetnejši kakor javne prireditve uradnega sloga. Zastopnice JZ,Z in društev, včlanjenih v nji, smo äe posebej želele, da bi preživele vsaj z nekaterimi vodilnimi ameriškimi Slovenkami par uric v neprisiljeni izmenjavi misli glede nazorov, stremljenj, želj in naSrtov za bodoönost. In res, sestale smo se posamič in na vrtu Zvezde v večji družbi.
Ga. Mary Prisland, pristna in navdušena Slovenka iz Rečice v Zgornji Savinjski dolini je pripovedovala:
«Od ,Ameriškega Slovenca' (lista) sem v avgustu leta 1926. dobila vaš zbornik Slovenska žena. Mnogo vzpodbudnega je v njem, vse me je zanimalo, dosti sem se naučila. Ampak podatki o ameriških Slovencih so površni in netočni. Vendar ste mi dali s svojo knjigo o Slovenkah prvo pobudo za. ustanovitev Slovenske ienshe zveze'v Ameriki. Videla sem, koliko koristnega dela so Slovenke že izvršile doma. Zbodla pa me je v knjigi opazka: ,Za slovenska nacionalna iri kulturna vprašanja ameriške Slovenke nimajo dosti smisla.'
In rekla sem si: res je, zato se moramo organizirati, da bo poslej drugače in bolje. V septembru leta 1926. sem se udeležila konvencije Ameriške žen.ske zveze v Milwau-keeju. Delo te organizacije me je navdušilo iu me potrdilo v nameri, da si tudi Slovenke ustanovimo lastno organizacijo. Kar zmorejo Slovenke v stari domovini, kar so lahko napravile ameriške žene, to moremo in moramo izvesti tudi me Slovenke v Ameriki.»
In ga. Prisland, žena izrednih organizatorskih sposobnosti, je šla takoj prav po amerikansko na delo. Oktobra meseca je napisala v «Ameriškem Slovencu« svojim rojakinjam navdušujoč članek ter agitirala s svojimi tovarišicami od osebe do osebe. Uspeh je bil nad vse,pričakovanje velik.
Dne 19. decembra 1926 je bila Slovenska ženska zveza v Ameriki in sicer v Chikagu že iistanovljena. Cez leto dni je imela že 15 podružnic po različnih krajih. Danes .šteje ta edina Slovenska ženska zveza v Ameriki že 10.000 članic. Kakor ob ustanovitvi je tudi še danes duša vse organizacije naša Savinjčanlta, ga. Prisland, ki ji stoji ob strani cela vojska marljivih sodelavk. SlZ v Ameriki še je v dobrih 11 letih razvila v mogočno drevo 7. 91 krepkimi vejami-podružnicami; a mladike poganjajo Se in še. Glavni namen Zveze jo kulturno in socialno delo s posebno in najvažnejšo nalogo, da poživi v izseljencih narodno zavest in vzdržuje v njih ljubezen do slovenskega jezika. V to svrho imajo podružnice svoje izobraževalne in dramatske odseke s predavanji in predstavami. Sportu in zabavi .služijo razni mladinski krožki, ki imajo za svoje mlade članice tudi lične kroje. Nenavadno veliko je število Slovenk v Ameriki, ki se za manifestacije m slavnostne prilike oblečejo v slovenske narodne noše in s tem bude v svojih rojakinjah čut povezanosti s Slovenijo.
Za praktično izvežbanje v gospodinjskih poslih skrbe gosopdini,ski društveni lečaji in šivalni krožki. Zveza vrši tudi dragoceno socialno delo s tem. da ima za člane lasten pogrebni sklad, a tudi sicer podpira članice, ako so zašle v silo.
V Ameriki obstoja tudi še «Kolo si-pskih seslara» in društvo «Jugoslovanska žena» z 10 podružnicami s sedežem v Chikagu. Namen je dobrodelen. Ga. Prislandova-je poizkušala združiti vse tri organizacije v skupno Jugoslovansko žensko zvezo v Ameriki, a doslej ni uspela.	.
Duhovno vez med podružnicami, centralo in posameznimi članicami SZZ ustvarja merečnik «Zarja», glasilo Slovenske ženske zveze, ki ga. čitaj o žene in dekleta slovenskih naselbin od Atlantika do Pacifika, od Kanade do Floride. List je začel izhajati dve leti po ustanovitvi Zveze.	,	■	. tt
«Zarjo» ureja samostojno že peto leto bistra Ribničanka Albina Novak roj.Knž-roanova, ki živi že osemindvajset let v Ameriki. Svoje sodelavke si je lepo vzgojila, redno ji stalne poročevalke pošiljajo poročila o delu posameznih podružnic iz različnih krajev republike.
.205
«Kot Aiaenčanke in kot Sloyenke se.v.polni.ineri'^ä^^	SToje! važnosti iii syo-
• • jega- poslanstva»i je-samozavestno izpovedala ga-Novakova,- Ker js-lena v-Ameiiki:-Vse.
drugače, upoštevana kakor pri vas,, ker se Meležuje-jivnega in-političnega življenja, ■ je; v sploän-enl vse bolj sarnostojna v nastopu iii tudi v odločanju in v švojiji dejanjih. Rade posluäanjo nasvete,'a-upoštCTamo' jih želeltedaj,'ko .smo jiTi prbu^e in nažle," da so . d-Ptri. . ... Naša glavna .naloga je, da vSzdržimo v naž^m .žfinstvu	do slovenskega
naroda in do stare domovine in pa da aanetimo to Ijutežen tudi v ilaäi mladici, in vzbudimo v njej čustva ponoša na svoj rod.»	" ■	..
Da, da, tako je prav», sem ji pritijevala, kajti Videti je bflo. že-na.pov
. . se mlade in, najmlajlö jpav za ;prav preinalo brigajo za svoj materinski jezik. Tako
-	obstoji nmrnost,, dä-älGV6n-d,-pomeäani y Ä^ međ drage-narode, polagöm-ä^zgube . zayest in' se preleve v ajigleškp- govoreče Amerikance; Tudi
Slovenska, ženska zveza',slu ti, to nevarnost, Jato je pač aran-žirala'velikopotezni iilet v staro domovino, se njene aariice,na-viijejb novih moči za nacionalno delo; med- slo-venskinii naselbinami,v Aüieriki.	,
„ ! »Pa kako. ste sicer zađo-poljni v svoji, novi .dpinbvini?». .' ' " . . • . : '
«Ni,č.:.se ne, morem, pritoževati. ,Mqäki; nas - upoštevajo ,in visoko ,cenijo naše delo-. lovanje.»	-,	- .M .! , , , - . . -
. - «A kako je v Ameriki z jaVB.imi.^ajatvami?:-'Aii- tudi -omagujete. pod-težo. samo- -upraynih in držaTrnih davkov kakor naši obrtniki' trgovci; poseštnikij .uradniki?» - -:<<Ke, ne; iavki so pri nas-tako neznatni in malenkosliiii da nihče ne izgublja besed b tem», je zatrjevala, urednica-■«Zarje?>.	^ ,, , ■	;
. «In vam, javnim, delavkam ne,mečejo polen pod nbge-nSti posamezniki .niti oblašti?» ' --«Ne,-ne, iia?-protiio-!» ;-'	': -. ' - -■ ■ , ,-
dG'obljubljena deželal» sem vzkliknila,-«daleč od rije sino še tii y donio^iii >> -
.	naše
rojakiiije iz Amerike. Izseljeniški oddelek' niinistrstva za soc:,politiko jim je skupno'.z. Jugoslovansko žensko zvezo, Društv.oni Slovencev, in Slovenskim - ženskim , dni^tyom v Beogradu priredil prav" prisrčen sprejem'. ,Vsled j)bmknjkanja časa so ostale ariierilkG-Slovenke^v- Beogradu, samo m^dan:, Me-^tna' občina je "dala'.na razpolago avtobuse ža
. ogled mesta.iri Kalemegdana. Dopoldne sb'bile naše.rojakinje.gošče ■.	zveza pa jim je pri:ređila__obeđ na Tojičidejur Popoldne so" bilg
-	-ameriške.-rojakinje -v spremstvu. Šrbkinj na ,ÖpIencü; ; kjer' so poližile:-sopä
kralja Ujedinitelja.. V Mladenoybu ;sö,jim s-rbske ženo postregle z narodnimi posebiiOstirii-: ' -čevapčiči, ražnjići, i-.-dr.-Cigani so zaigrali,:kolo in zaplesale, šo. tndrrnaže Američanke'. ,Na svojem, posestvu z razkošnimi vinogradi jih je končno go.stoljubnb sprejela'še članica Kola-srbskih sester,-ga Jokič, -"-'v-'- --'-- " "	--■.,.-. ',.-■■■	"
Ves, izlet in vse prireditve "so bile izredno: posrečene. Naže, rpj^đdnje "so bile näi vse' . prijetno. pi-eš.enečne, ker so, videle, kako tiidi v, s,rbskem .delu Jugoslavije vladajo. civilizacija, red in napredek ter delajo tudi na polju in travnikih .'z modernimi stroji in po najboljših sridobriih .načelih. Bile so'.'o Srbiji iii b Srbih namreč'drugače poučene. Pred" odhodom so izjavile; da je bil poset Beogradu eden izmed najlepših doživljajev v domo^ vrni,, in so.se".prisrčno poslovile öd beograjskih.zastppiiic- IijgosloVanske'žeiiske^ž^^^^^^ : " "
Kako hitro je minil .čas ! Pa .smo z.opet stale na. ljubljanskem'kolodvoini s .fopki našega rpženkravta;, nagcljčka.in rožmarina, da^'rečemo'sostram, iz Amej-lke:' ..'.
Z Bogom in na svidenje! -	. . •
H koncu naše ankete
s to Številko zaključujemo svojo, anketo o ženski, volilni pravici. Naj kar takoj. . povein, da ni prinesla zaželenega uspeha, pač. pa potrdila marsikatero našo trditev. Sicer ni.^mo-prejele niti enega dopisa, ne od moškega ne bd ženske, ki bi riasprotbval' ženski
-206":
volilni pravici. Vsi so se veS ali manj energiCrio izrekli ianjo.iri podkrepili svojo zahtevo z dobrimi dokazi/ Toda tah- dopisov je bilo tako zelO malo,, da' narh "dokazujejo' spet enkrat, veliko riezanimanje-n^šili žen za lastne-previce, njihovo neražuni^vanje velike važnosti, ki bi jih imela dosega političnih pravične le za .narod sploh,-.temveč prav tudi za .njihovo lastno ži-vljenje, -njih lastne želje in teräje. Nemara je pa tudi res, "da je 'čaš" za' ankete a tej stvari minil, da'je bila zahteva po'volilni iii drugih političnih pravicah žen'že'tolikoicrat dokazana in ^e nikoli veljavno ovržena, da je-besed dovolj in da :je. treba' preiti na dejanja, kakor so pisale nekatere naše dopisnice —^ naj omenim le pismo
■	-ge.-EToftavB^- OTganiziranje-rtakcga-velikega pokreta lie more-biti delo -kakega'lired->TŽtva.-Pač--pa je nujna- dolžnost TiaSib -velikih ieiiskih društev; ki ninoga Celo imajo dosego'političriib pravič v''švo'fem'.prograinii,' da se'za izpolnite-v tegÄ pi-ograma z vsemi;
'''sn0mi'.i>pr"e.'.Wä'''tö jiIi'iia' 'tem\.me'stü'pozivä'mo.' Ih" kolikor ihore koristiti .objavljanje ' člankov, anket in poiiv.ov, ho naž-Ust v tej borbi vedno na razpolago.. Uredništvo.
Obzornik
Smrt .romunske: kraljice, matere; Dne 18'. julija je v Sinai umrla romunska^ kra^ Ijica mati'Marija, mati Nj..Vel, naže..;liraijiqe Marije.: ena -najbolj, za'nimivihjžeji svoje dobe. Bila je angleška pi^inčes.a, vnukinja velike^ angleške kraljice Viktorije. S sedemriaj- ; .stimi leti se je poročila z romunskim prestoionaslednikom I^erdinandom. Od takrat je svoje velike sposobnosti posvetila novi domovini. Ob izbruhu-vojne je zastavili ves svoj vpliv, da je potegnila Romunijo.na stran zaveznikov. V vojni, :v .kateri je Romunija hi^do trpela,-je.kraljica kot bolničarka delala v raznih holiiičah; Ob premirjii se je-osebno pe-. Ijala v Paris na miro'vn^e Iconfereiree in poskrbela, da je Romunija bila za s^'ojp udeležbo.-nagraj&na s pridobitvijo romunskih krajev, ki so bili prej "pod madžai-škO vlado. Za časa bolezni svojega moža je imela kraljica Marija, vlado dejansko' -v rokah. Šele' potem, ko je stopil njen sin, Scd.anji kralj Karol, iia. prestol, se je kraljica nehala ha-viti s poliliko. Rizeii ki-alja" K'arbla je imela še pef otrok.''Wjeriii Kči Elizabeta se je'.poročila ž gräliim' prestolonaslednikom,, sedanjim kraljem Jurijem. II.. Toda zakon ni bil srečen in je bil. pred kratkim ločen. Druga hči, princesa Maiija,. se je leta 1922. poročila z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Tretja hči, Ileana, .se je poročila z Antonom Habsburškim'. Princ Nikolaj je zapustil Romunijo in se poročil z meščanko. ^ Poslednja leta svojega življenja -se je- bavila kraljica mati S' pisateljevanjem. Napisala je več; romanov, ki so
■	našli precej odziva; Napisala je'tudi svoj življenjepis, ki je. posebno' zanirniv za proučevanje predvojne dobe, vojne in povojnih mirovnih kdiiiereiic.'.'	-'
Urad za podporo brezpbšeliiih v. Angliji ima nalogo, da'daje podopro bi-ezpdsel-nim delavcem ih rodbinskim očetom; Podpora se odmeri po potrebah, ki. so izračunane na podlagi uradnih podatkov o cenah življenjskih potrebščin z Vraču'iianjem vsakokratne stanceanjske najemnine, in pO miiiimu, ki je 'po zdravniškem, in izvedeniškem Jnnenju potreben, da-še hrani zdrav človek —odrasel, ali otrok.-Načeloma pa urad ne daje podpor, ki bi bile-večje bd mezdej ki jd dotični delavec.-p svojem poklicu redoma zasluži. ' Tu pa j"e nastala težk-oea: v primerih rodbinskih očetov, s šte-vilnimi rodbinami. ni mogoče, spraviti obe-načeli v sklad. Pokazalo se je namre'č, da delavec s številno rodbino zasluži redoma precej manj kot uradno izračunani življenjski minimum, saj se mezde ne izplačujejo po potrebi posameznega delavca in njegove rodbine, temveč v skladu z dobičkanosnostjo podjetja. Mož, ki itna ženo. in 8 otrök,..bi moral n. pr. dobiti tedensko . 54 šilingov:(684 'din '—'vpoštevati. moramo dražje življenjske prilike v Angliji), Dobil jo pa pri šyoji;zadnji zaposlitvi le 38.šilingov (456 din). Ako mu daje urad le to, kar je dobil doslej, ga vedomđ obsodi z rodbino na .stradanje'—saj uradno proračiin-ahje po--treh pač ne. prisoja, nikakega luksuza. Ako. ,mu daje podporo, kakršna bi .odgovarjala -življenjskemu BXiiiiiTm," murino] :a: dati brez^posleneinu yeč,. kakor zasluži pri delu, kar' . vsekakor ni pobuda za iskanje dela in se zdi. krivično napram zaposlenim- delavcem. V
■ 207 :
resnici naredi urad v takili primerih" kompromis: ne daje prav toliko, kakor bi moral, vendar pa le več. kakor zasluži zaposleni delavec v gornjem primeru,+5 Šilingov (5+0 dinarjev). Posebno težko je v primerih brezposelnih žen, ki vzdržujejo rodbino. Njihove mezde so tudi v Angliji precej nižje od moških in zato je razlika med tem, kar bi morale zaslužiti, in tem, kar res zaslužijo, posebno velika. Izhod iz zagate je pač ta, da bo morala država poskrbeti, da dobe delavci za svoje delo vsaj toliko, da bodo mogli z rodbinami vred živeti, in sicer ne glede na to, ali so mošld ali ženske.
Posilstvo in prekinitev nosečnosti. Pred kratkim je eden najbolj znanih londonskih ginekologov Dr. Aleck Wiliam Bourne, prekinil nosečnost še ne petnajstletnemu dekletu, ki so jd neki vojaki posilili. Nato se je sam javil državnemu pravdniku. Ze prej je bil izjavil svoji kolegici, ki mu je poslala dekleta: «Storil sem to že prej-in bom storil še. Prihodnjič pa bom pisal državnemu pravdniku, ker je potrebno, da se razjasni zakon glede teh stvari.» (Angleški zakon je podoben naSemu: dovoluje prekinitev nosečnosti le, ako je materino življenje v nevarnosti.) Dtl. Boume je izjavil, da mu ne gre za spremembo zakona, temveč za njegovo pravilno razlago. Ni mogoče ločiti med ne^'ar-nostjo za življenje in nevarnostjo za zdravje. Ako bi zdra\Tiik vedno čakal do pozitivne življenjske nevarnosti, bi bila v večini primerov žena izgubljena. Med nevarnost za zdravje pa se ne sme šteti le verjetno telesno bolezen, temveč tudi težek duševen pretres, šok, ki lahko pusti posledicc mlademu dekletu za vse življenje. Ze telesno je za nedo^ raslega otroka bolj nevarno kakor za odraslo ženo, ako rodi. Kakšno škodo pa more porod pustiti otroku posebno v tem-primeru, kjer gre za posilstvo na duši in živcih, je drugo vprašanje. Njemu se je zdela nevarnost dovolj resna, da je prekinitev izvršil. Kot priča zaslišani zdravnik lord Horder je izjavil, da bi bil v pričujočem primeru ravnal prav tako. K.O ga je sodnik vprašal, ali bi posilstvo vedno smatral za zadosten razlog za prekinitev, je odgovoril: «Ne nujno». «Toda v nekaterih primerih?» «V nekaterih primerih, da». Sodnik je v svojem pouku poroti ugotovil različnost v mišljenju zdravnikov samih. J>\ekateri zdravniki smatrajo za zadosten razlog že ženino željo po prekinitvi. To ni-zakoTiito. Drugi iz verskih razlogov odklanjajo prekinitev v vsakem primeru. Tudi to ni zakonito in ako bi zdravnik, ki bi s prekinitvijo mogel rešiti ženi življenje, tega iz verskih razlogov ne storil, bi bil najbrže obtožen uboja ali nemarne usmrtitve Pozval jih je, naj po pameti razlagajo izraz «nevarnost za življenje matere.». Porota je doktorja Bournc-a oprostila. S tem je ustvarjen važen precedenčni primer za bodočnost.
Zborovanje nezakonskih mater v Beogradu. 28. avgusta 1.1. je bilo v Beogradu zborovanje mater nezakonskih otrok iz sve države. Zborovanje je sklicala ga. Darinka Pavlović, telefonistkinja Francosko-srbske banke v Beogradu. Udeležba je bila zelo velika. Prišle so žene vseh slojev in vseh starosti. Na zborovanju so govornice najprej objasnile položaj nezakonske matere in otroka pri nas in zahtevale izboljšanje socialnega položaja nezakonske matere in otroka. To zborovanje je bilo sklicano v zvezi s Pravniškim kongresom, ki se vrši septembra v Novem Sadu. Gre za izpremembo dosedanjega srbskega zakona, ki ne predvideva plačevanja alimentov po nezakonskem očetu, niti tega, da se nezakonskega očeta sme iskati. (V Sloveniji in Dalmaciji je to možno, vendar tudi tu ni enakopravnosti nezakonskega in zakonskega otroka, ker pri nas n. pr. nezakonski otrok ni zakoniti dedič po očetu in očetovem sorodstvvi.)
Enako delo in enako plačilo ... je naša parola. V resnici žal ni tako. Nameščenci in nameščenke zavarovalnic Jadranske in Intemazionale v Zagrebu so po 59 dnevnem štrajku sklenili z delodajalci kolektivno pogodbo, ki določa plače za nameščence v treh kategorijah. Plače še niso tako slabe, zlasti ne po 35 službenih letih. Toda za ženske nameščenke je določeno, da dobe 20% manj od moških. Moški začetnik ima v I. kategoriji din 1200'— mesečnih prejemkov, ženska torej le 960'— din. Zelo žalostno, a tudi zelo značilno, da morajo žene danes pristajati na take sramotne pogoje.
,208
Jesenski velesejem v Ljubljani
ki se vrši od 1—12 septembra, bo nudil tudi letos mnogo zanimivosti. NajveSja bo razstava fotografije in filma, ki bo gotovo privlekla silne ronožice obiskovalcev. Kluh neodvisnih likovnih umetnikov bo podal umetnostno razstavo. — Med raznimi drugimi razstavami bo nas, žene, gotovo najbolj zanimala razstava Zveze gospodinj, o kateri poročamo na drugem mestu.
Deveta gospodiniska razstava Zveze gospodinj »Naši gostje«
ima namen prikazati, kako naj gospodinja sprejme goste. V dežeH; ki je radi svojih naravnih lepot upravičena živeli od tujskega prometa, ima gospodinja važno vlogo z najširšega narodno-gospodarskega stališča. Zato je razstava «Ntäi gostje» razdeljena v dva dela; prikazuje gospodinjo v ozkem domačem krogu, kako se pripravlja za sprejem gostov za vsakdanje in svečane prilike in gospodinjo gostinjskih obratov, kako pripravlja za potujoče goste. Podaja tudi nekatere smernice, kako naj bodo priročno pripravljeni buffeji na železniških postajah in drugih križišičih, zlasti ob času povečanega prometa.
Kakor je samo ob sebi umevno, da gost spoštuje hišo gostitelja, prikazuje razstava tudi lično urejen pick-nick z geslom: «Če si gost narave, spoštuj njeno gostoljubnost». Kot dodatek je priključen vsakdanji gospodinjski del, kateri kaže pravilno ravnanje ob čiščenju z namiznim porcelanom, orodjem in perilom.
Tako je gospodinjska razstava «Naši gostje» po svoji lepoti privlačna, a obenem vzgojna.
L Zvezne banovinske razstave malih živali v Ljubljani ne bo
\sled pojava slinavke in parkljevke v I.jiibljani. V zvezi s tem odpadejo tudi vse ostale prireilitve Zveze društev rejcev malih živali ter je vse preloženo na prihodnje Itto. V okviru velesejma bo letos prirejena samo I. Zvezna ofektna loterija s krasnimi dobitki, kot so; 3 motorna kolesa, 20 moških in damskih koles, 2 šivalna stroja, 2 radio-aparata, 1 spalnica, 1 oprema za kuhinjo, 1 harmonika, 1 fotoaparat, 1 zaboj sladkorja, 1 blago za .moško obleko, 1 blago za žensko obleko, 1 klaftra drv, 1 vreča moke, 2 kozi, 2 ovci, 1 kumica ter 360 ostalih krasnih dobitkov v vrednosti 80.000 dinarjev. Cena posamezni srečki je 5 dinarjev, Srečke so naprodaj v pisarni Zveze, Ljubljana, Karunova ulica 10, dalje pri vseh rejskih organizacijah, v ljubljanskih trafikah in na velesejmu v paviljonu F, kjer bodo glavni dobitki ludi razstavljeni.
„Bloge je bilo 2osih boljše in — tudi milo nI več prida." — .„Blogo je danes tako kot je bilo včeraj, le «nilo in milo je — dvoje. }az perem vedno le s priznano dobrim terpen-tinovim milom Zlatorog, pa perilo tJolgo traja, vedno je lepo belo in mehko-voljno. Lastni uspeh Vas bo prepričal o resničnosti moje trditve.""
TERPENTINOVO" MILO
^^Slatcrcgi^
Kozarce za
vkuhavanje
prvovrstne češke kvalitete znamke

Fruta
ii
kakor tudi drugo steklo za vlap;anje dobite najceneje pri tvrdki
JEHOSTAKIO"
B.Lisek
Ljubljana
Komenskega ul. 20 Resljeva c. 8 Telelon 31-40
Moderne ondulacije
Yodne in trajne, specijalno barvanje las, po solidni ceni, strokovno izvrši salon
Dijakinje popust!
„Strgar" v llublianl, Mlklašlileva 40, pri kolodvoru
„Gospodinjstvo in sodobna mešfanska slovensica Icuhlnja"
je .naslov 608 strani obsegajoči knjigi, ki jo je pravkar izdala Tiskovna založba v .Mariboru.
Knjiga je sestvaljena iz dveh delov: prvi del (264 strani) prinaäa samo izbrane kuharske recepte. — Drugi del je zamišljen kot nadaljevanje lansko leto izišle knjige «Za vsak dan» in ima to-le vsebino: obširen osnovni pouk kuhinjske umetnosti, ki ga je spisala gospa Minka Govekarjeva, razna gospcdinj-ka in higijenska navodila, nasvete za opremo stanovanja, nasvete onim, ki si mislijo postaviti lasten tlom, kakor tudi mnogo koristnih podatkov hišnim posestnicam, z ozirom na upravljanje hiše in vrta.
Dva dela skupaj, vezana v platno v eni Farni knjigi staneta din 1)0'—. Samo drugi del, za tiste, ki že imajo knjigo «Za vsak dan», stane istotako vezen 100 din. lidor želi plačati v štirih obrokih, doplača din J —.
Knjiga se naroča pri Tiskovni zalozbi v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26.