List 13
Vojska zoper kerte!
Gotovo je, da se bo kmali spet začenjalo preganjanje kertov, češ, da kert nam je škodljiva žival. Al pač lahko rečemo, da gospodarji, kteri kerta preganjajo, sami ne vejo, kaj delajo. Škoda, da se je že toliko pisalo, toliko učilo, kako dobrotljiva nam je ta živalica; škoda, da se je že tako na drobno popisovala kertova natora in dokazalo, da se kert nobene koreninice ne dotakne, ker nima želodca zato! Al kaj pomaga, če gospodarji vsi ne bero „Novic" io dragih podučnih bukev. Ce kak podučen gospodar svojim sosedom tudi kaj takega pove, se smejajo ter pravijo: „to gospoda le v bukvah piše, pa ni res", in vse vraže ostanejo pri starem. Pa tudi pametnim gospodarjem, ki bi imeli dober izgled svojim sosedom biti in ki sicer radi po novih skušnjah popravljajo svoje kmetije, ni dosti mar za take majhne reči. Tudi kmetijske družbe, ki so sicer že dosti dobrega storile za kmetijstvo, niso še toliko, kakor bi treba bilo, se potegnile za nedolžnega kerta.
Pomislimo le, koliko dnarja se leto in dan potrosi za kertarje, da jih love, — pomislimo, koliko milijonov in milijonov červov, ki so jih kebri zaplodili, in koliko bramorjev se v škodo polju in senožetim pri življenji ohrani, ker kerte lovimo, ki ta škodljivi merčes jejo in pokončujejo — in spoznali bi, da bi postave treba bilo, ki bi prepovedovala kerte loviti. Dr. Gloger pravi: )5Kerte pokončavati se pravi skerbeti za pomnoženje škodljivih červov in mergolincov; zato ni nič bolj neumnega in bolj napčnega ne more kmetovavec storiti, kakor je to, da še ljudi plača, ki mu najboljega dobrotnika s senožet in vertov polove."
Tedaj pustite nedolžnega kerta vendar enkrat pri miru; vi pametni gospodarji in ve kmetijske družbe, potegnite se za prijatla svojega, da bo konec vojske zoper njega! Kar vam je kert zril spomladi, bodite mu hvaležni za to, da vam je spravil dobro zemljo na verh; namesto da plačujete kertarje, ki jih love, plačajte raji delavca, da kertine raz-meče po senožeti, in če vam je ob košnji nekoliko nadležen pomislite, da je dobiček veliko veliko veči, ki ga vam stori, kakor ta škoda. Ce bomo pokonča vali kerte in davili koristne tiče, ni čuda, da nas snedo červi, bramorji in gosence.
Tako stoji zapisano no v naši glavi, ampak v kmetijskem časniku „Frauend. BI.", ki ne prodajajo praznih reči po svetu.