Veselje na snegu
Ni več redkost organizirano zimovanje predšolskih in šolskih otrok, saj so nekajletne izkušnje potrdile po-trebnost in namen teh dejavnosti. Mnogim staršem je s takšnimi obHkami preživljanja šolskih počitnic nji-hovih šolarjev odvzeto kar precejšnje breme: odpa-dejo skrbi, kam z otrokom, medtem ko so starši zapo-sleni, kaj storili, da bi bile počitnice čim bolj pestre, zabavne, vesele... Že malčkom nudijo vzgojno var-stvene organizacije veliko tega v obliki letovanj in zimovanj, pa tudi osnovne šole in razna društva ne zaostajajo za njimi.                                    .
Eno aktivnih in dobro orga-niziranih društev, ki jim te ob-like preživljanja prostega časa niso tuje, je tudi TVD Parti-zan Narodni dom, ki ima pro-store v KS Tabor. Prvo zimo-vanje so organizirali leta 1976 v Podutiku.
»Podutik ni daleč, in to je eden od razlogov, da smo za-čeli prav tam. No, vsekakor je bil start kar uspešen,« nam je za uvod povedala Tanja Skr-binšek, pedagoški vodja na le-tošnjem zimovanju v Gorjah pri Bledu, k]er preživljajo po-čitniee na snegu.
»Letos smo pripravili dva tečaja oziroma zimovanji. Predšolski otroci in šolarji, si-cer naši člani, zimujejo v Gor-jah, mladinci in člani pa bodo teden dni smučanja preživeli v Italiji. Zimovanje v Gorjah je v režiji našega društva, medtem ko je smučanje v tuji-ni organizirano preko ene na-ših potovalnih agencij.
Naš osnovni namen je pred-vsem nekako podaljšati tele-sno vzgojo na vse leto - torej tudi na čas počitnic: zimskih, pa tudi poletnih. Letos ima-mo v Gorjah 96 otrok, za kate-re skrbi 11 vodnikov, 2 pri-pravnika in jaz kot pedagoški vodja.«
»Kako da ste se odločili zi-movati prav v Gorjah, ko pa ste prejšnja organizirali v Po-dutiku, ki so mu sledila zimo-vanja na Rakitni in na Travni gori, lani pa ste izbrali Gozd Martuljek?«
»Tudi letos smo želeli v Martuljek, pa smo naleteli na cel kup težav. Celotno po-dročje Gorenjske, vse do Bo-hinjskega kota, je popolnoma zasedeno. Z veliko truda smo vendarle zdaj tu, v Gorjah.«
Seveda ima vsako organizi-rano preživljanje počitnic nek določen »hišni red«, ki se ga je treba bolj ali manj strogo držati, ker brez tega pač ne
gre. Takole gre ta stvar v do-mu v Gorjah: ob 7 uri je vsta-janje, ob 8. uri jih čaka zajtrk, hato pa smučanje.
»Nekateri berejo, se igrajo razne družabne igre, včasih pišejo domačim... Dolgčas jim gotovo ni.
Sicer pa skušava tudi mi-dve kot vaditeljici čimbolj po-pestriti samo smučanje. Naji-ni skupini združiva in organi-zirava tekmovanje v slalomu ali veleslalomu. Otroci se ve-selijo teh »tekmovanj« in ko-maj čakajo, da se pred dru-gimi postavijo s svojim zna-njem smučanja!« sta povedali vaditeljici Irena in Urša. Po-leg deklet so seveda vaditelji in vodje skupin tudi fantje. Za smučanje imajo na voljo druš-tveno vlečnico, toda že od 26. januarja vozi otroke društveni kombi na Zatrnik. Večerja je ob 18.30 in ob 20. uri so naj-mlajši - celo štiriletni so med njimi - v posteljah, medtem ko se za starejše konča dan uro kasneje.
Za otroke v domu pa seveda ne skrbijo le vaditelji in peda-goški vodja. Za nakup hrane in za manjša popravila poskr-bi Leopold Šerjak, ki je letos že sedmo leto tu. »Glede dela nimam težav, saj imam že iz-
kušnje iz prejšnjega poklica; zdaj sem upokojen in mi ta sezonska zaposlitev pomeni predvsem beg iz Ljubljane. Kakšni so otroci? No, do osebja so vedno korektni, so pa nagajivi, kot pač vsi otroci.
Ljubljanski otrocl pa niso edini gosti otroškega počitni-škega doma v Gorjah. Pred-vsem poleti tu letujejo otroci iz pobratenih mest, tudi iz tu-jine - iz Parme, otroci naših zdomcev iz Berlina pa otroci iz Trsta, potem so tu Koprčani pa tudi iz Labina so že bili tu. Kadar ni otrok, pošljejo neka-tere turistične organizacije svoje goste (Alpetour z Bleda ali pa Mladi turist). Nasploh pa je delo sezonsko. Težave? So, predvsem v zvezi z dotra-janostjo objekta. Potrebno bi bilo temeljito prenoviti dom. Predvsem sanitarije in kuhi-nja so največji problem.«
Ko smo se oglasili tudi v kuhinji in povprašali osebje o njihovem delu, sta kuharici Kati in Tončka, obe domačin-ki, potožili, da ni strojev, ki bi jim olajšali delo. »Saj vidite: kuhinja ter oprema je stara, vse delo je potrebno opraviti ročno, to pa je ob približno 110 gostih kar naporna reč. Tudi osebja je premalo. Vsaj še dve kuharici oziroma po-močnici bi morali imeti. Ob-ljubljajo sicer, da bodo kuhi-njo posodobili, ampak ne ve-mo, kdaj bo to!«
Sama stavba je resnično že potrebna obnove; njen izvor sega v leto 1723! No, vsekakor upajmo, da bodo pri Zvezi prijateljev mladine v občini Ljubljana Center, ki upravlja stavbo, našli dovolj denarja za najnujnejša popravila in po-sodobitev.
Tekst: Dora Vodopivec Foto: VITO KOMAC