glasilo rudarsko elektroenergetskega kombinata zasavje Celje - skladišče D-Per 539/1979 1119790844,5 naj 1979 leto XV COBISS o srečno Osrednja revirska proslava ol letošnjih jnlilejih bo na Vrheh Kratek postanek in izmenjava mnenj sloja, kota 170. (Foto: J. Kirič) na širokem čelu Javor Letos praznujemo številne jubileje — 60-Ietnico KPJ-ZKJ, 60-letnico enotnih sindikatov, 60-letnico SKOJ itd. V počasti, tev teh obletnic bo organizirana osrednja revirska proslava v soboto, dne 2. junija 1979 s pričetkom ob 11. uri na Vrheh pred domom revirskih in savinjskih borcev NOB. Ta dan bo dela prost, zato bo dana možnost da se te proslave udeleži kar največje število delavcev in drugih občanov iz vseh revirjev. Program je pripravila posebna komisija pri izvedbi pa bodo sodelovali številni recitatorji, solisti in recitacijski zbor 50 članov, pevski zbori ter delavske godbe. Proslavo bodo pričeli z internacionalo. Pozdravni govor bo imel Franc Grešak, sekretar revirskega komiteja ZKS Trbovlje. Slavnostni govornik pa bo Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Nato bodo pričeli z izvajanjem kulturnega programa. V njem bodo nastopili pevski zbori Zarja in Slavček, Svoboda Center Trbovlje, Svoboda II Trbovlje, Trboveljski oktet, Loški glas in Tone Okrogar iz Zagorja, Elektro-porcelan iz Izlak, moški zbor iz Jagnjenice pri Radečah, moški zbor Hotič, Zvon iz Šmartnega pri Litiji, moški zbor Gabrovka, moški zbor Polšnik, mladinski zbor Vesna iz Zagorja in mladinski zbor iz Trbovelj. Sodelovali pa bodo tudi delavska godba Trbovlje, rudarska godba Hrastnik in delavski pihalni orkester iz Zagorja, skupno bo ntistopi- lo na osrednji proslavi okoli 500 kulturnikov. Vse člane kolektiva našega kombinata vabimo, da se te proslave zanesljivo udeleže. Podrobnejša navodila glede prevoza na proslavo in pri povratku bodo objavljena posebej. Vidimo se torej vsi na osrednji proslavi na Vrheh! SINDIKATI SO PODELILI LETOŠNJE SREBRNE ZNAKE SINDIKATOM SLOVENIJE Slovenski sindikati že vrsto let podeljujejo ob delavskem prazniku 1. maju, srebrne in zlate znake sindikatov Slovenije, s tem da zlate znake podeljujejo na ravni republike, srebrne znake pa na ravni občin. Podelitev teh znakov je povezana s proslavami ob vsakoletnem praznovanju dneva ustanovitve OF in delavskega praznika 1. maja. Na osrednji proslavi, dne 26. aprila so bili v delavskem domu v Trbovljah podeljeni srebrni znaki sindikatov Slovenije za leto 1979 naslednjim organizacijam in dolgoletnim zaslužnim sindikalnim delavcem: 1. Osnovna organizacija zveze sindikatov IPOZ Trbovlje, 2. BREZNIKAR Milan, Cementarna Trbovlje, TOZD Proizvodnja surovine, 3. KLENOVŠEK Ani, REKZ, RGD-TOZD Gramat Trbovlje, 4. REP Jože, (REKZ ZPT TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Trbovlje), 5. TRUPI Stane, REKZ RGD TOZD Rud. investicijske gradnje, 6. ŽGAJNAR Majda, SDK — podružnica Trbovlje, 7. ŽIBERT Ivan, REKZ, ZPT TOZD Premogovnik Trbovlje Na podobni proslavi so istega dne podelili srebrne znake sindikatov Slovenije tudi v Hrastniku. Prejeli so jih: 1. 00 ZS TOZD II, Steklarna, 2. OO ZS TOZD Jutranjka, Dol pri Hrastniku, 3j. KOVAČ Franc, Skupščina občine Hrastnik, 4. KRSNIK Franjo, Občinska konferenca SZDL Hrastnik, 5. ZUPANC Leopold, SIJAJ Hrastnik V Zagorju so v Delavskem domu imeli posebno proslavo 11. maja, na kateri so podelili Tovarišu TITli vso srečo Na dan mladosti, 25. maja je potekala v Beogradu zaključna prireditev na temo »Pozdravi Titu, mladosti, partiji, svobodi in miru«, na kateri je nastopilo 10.130 mladink in mladincev. S to prireditvijo so počastili 87. rojstni dan predsednika republike in predsednika ZKJ, maršala Tita. Čast, da je v imenu milijonov jugoslovanskih mladink in mladincev izročila štafetno palico tovarišu Titu, ter mu prenesla iskrene pozdrave in čestitke, vsega našega naroda, je letos pripadla Sani ji Hiseni, 22-letni študentki medicinske fakultete iz Prištine. Tovariš Tito — vodi nas še dolga leta, tako uspešno kot doslej na vseh področjih delovanja naše družbe! Visoko priznanje Stanetu Dolancu Dne 16. maja tega leta je predsednik republike tovariš Tito odlikoval Staneta Dolanca, člana predsedstva CK ZKJ z Redom junaka socialističnega dela. To priznanje je bilo tovarišu Dolancu podeljeno za dolgoletno revolucionarno delo in izredne zasluge pri organiziranju in izgradnji socialistične samoupravne družbe, kakor tudi za velik prispevek k splošnemu razvoju naše družbene skupnosti in utrditvi svobode in neodvisnosti SFRJ. To priznanje je nam vsem v revirjih posebno drago, ker tovariš Dolanc izvira iz revirjev. K temu visokemu priznanju so mu dne 21. maja tega leta posebej čestitali sekretarji osnovnih organizacij ZK vseh štirih DO v SOZD REK Zasavje v imenu vseh komunistov in ostalih članov kolektiva kombinata. Tem čestitkam se pridružujemo prav vsi in želimo, da bi tovariš Dolanc dosegel še mnogo uspehov ter zdravih in plodnih let pri nadaljnjem ustvarjanju v korist vse naše družbene skupnosti. enake znake naslednjim organizacijam in sindikalnim delavcem: 1. KOVAČ Franc, Izvršni svet SOb Zaigorje, 2. PRAŠNIKAR Marija, Lisca, 3. ZUPANČIČ Darinka, Osnovna šola Toneta OKROGARJA, 4. RADEJ Andrej, REKZ, ZPT — TOZD Premogovnik Kotre-dež, 5. Konferenca 00 ZS, Elektro-element Izlake Vsem prejemnikom so izročili srebrne znake predsedniki občinskih sindikalnih svetov s toplimi čestitkami. Tem čestitkam pa se pridružujemo tudi vsi člani našega kombinata! Na kratko Dne 5., 6. in 7. maja, je štab TO Zagorje v Znojilah organiziral vojaško taktično usposabljanje mladincev, prostovoljcev za enote TO. Usposabljanja se je udeležilo 35 mladih iz osnovnih ogranizacij ZSMS zagorske občine. Dne 18. maja, ob zaključnem praznovanju krajevnega praznika Izlak, pa so mladi slavnostno zaprisegli pred spomenikom talcev v Orehovici. Evidentirani mladinci in mladinke za MDB »Franc Farčnik — bratska mesta« ter evidentirani pionirji za pionirsko delovno brigado »Rdeči revirji«, so se v nedeljo, 6. maja udeležil lokalne MDA v KS Izlake. Skupaj s krajani in mladinci omenjene KS, ki jih je bilo okoli 60, so urejevali športno igrišče. Dne 1.3. maja pa so akcijo končali s tovariškim srečanjem in plesom, ki so ga pripravili mladi 00 ZSMS Izlake skupaj s člani TVD Partizan Izlake. Mladi iz 00 ZSMS v tej krajevni skupnosti sodelujejo s Praznik občine Trbovlje Občani občine Trbovlje praznujejo vsako leto 1. junija svoj občinski praznik v spomin na spopad revolucionarnega delavstva z Orjuno, dne 1. junija 1924 v Trbovljah. Tudi letos bodo Trboveljčani proslavili svoj praznik na najrazličnejše načine. Program proslave bo posebej objavljen s plakati, že sedaj pa lahko napišemo, da bo kot običajno na dan občinskega praznika v Delavskem domu slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine Trbovlje ob navzočnosti številnih gostov. Podelili bodo tudi prvo junijske nagrade obča- nom in organizacijam. Na predvečer bo odprta slikarska razstava v Delavskem domu, naslednji dan, to je drugega junija, pa bo osrednja revirska proslava na Vrheh v počastitev letošnjih partijskih, sindikalnih in mladinskih jubilejev, pa tudi v počastitev občinskega praznika trboveljske občine. Člane kolektiva vabimo, da se udeleže v čim večjem številu vseh prireditev, ki bodo organizirane v počastitev občinskega praznika pa tudi osrednje revirske proslave na Vrheh. Trg revolucije v Trbovljah je z zgraditvijo novih stanovanjskih stolpnic na širšem območju središča Trbovelj bistveno spremenil svoj izgled. (Foto: A. Bregant) Dan rudarjev bomo proslavljali v Hrastniku Koncem aprila tega leta se je sestal na pravo sejo delovni odbor za pripravo in izvedbo priprave proslave dneva rudarjev pri SOZD REKZ, v katerem so zastopani predstavniki vseh štirih delovnih organizacij, delovnih skupnosti REKZ in predstavniki družbenopolitičnih organizacij . Med najpomembnejšimi sklepi, ki jih je odbor sprejel so naslednji: — letošnja proslava dneva rudarjev bo potekala v soboto, dne 30. 6. 1979, ob 10. uri dopoldan v Hrastniku na prostem, nad staro kolonijo. Če bo slabo vreme bo proslava istega dne in ob istem času v delavskem domu v Hrastniku. — Sklenil je razpisati predložitev predlogov izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov., Nagrade in priznanja bodo podeljena na proslavi. Prav tako bodo podeljena priznanja tudi jamskim reševalcam za njihovo aktivno delo v jamskih reševalnih četah. — Odobril je objavo nagradnega razpisa na katerem naj bi sodelovali učenci osnovnih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, nad katerimi imajo DO oziroma TOZD patronat. — Prvič bodo letos podeljena tudi priznanja in plakete najzaslužnejšim članom kolektiva SOZD REK Zasavje. V ta namen je pripravljen poseben pravilnik. —■ Po končani proslavi, bo tovariško srečanje vseh članov kolektiva našega kombinata. — Na proslavi bo izveden kulturni program v katerem bodo sodelovali domači in drugi ansambli. — V počastitev dneva rudarjev bodo organizirane tudi kulturne razstave. Že sedaj vabimo vse člane kolektiva kombinata, da se letošnje proslave dneva rudarjev udeleže v čimvečjem številu! Anton Gnus pri nakladanju premoga v jami Dol. (Foto: A. Bregant) pripadniki JLA (kasarno Ljuba Šercerja iz Ljubljane), ki so sodelovali v športnih tekmovanjih in kulturnih programih, ki so jih organizirali ob krajevnem prazniku 18. maju, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je okupator leta 1944 požgal Orehovico in zverinsko ustrelil 16 otrok, žena in starcev. Drago Jamnik Problematika odsotnosti z dela zaradi bolezni V Zasavskih premogovnikih je stalno visok procent odsotnosti z dela, predvsem pa so nagla in občutna nihanja te odsotnosti v nekaterih obdobjih, pomemben vzrok neenakomerne in nezadovoljive planske proizvodnje. Njeni vplivi so občut-nejši v zadnjem desetletju, ko se zaradi ugodnejših razmer v drugih panogah stalež zaposlenih v rudarstvu stalno zmanjšuje in se poleg tega v tehnologiji pridobivanja, transporta in vzdržbe vse bolj uveljavlja sodobna mehanizacija, ki prejšnje posamezno neodvisne odkope vse bolj povezuje v enoten, povezan tehnološki proces, s točno odrejenim številom zaposlenih. Tako visoko organizirana proizvodna enota (široko čelo) zahteva iz tehničnih razlogov obložitev odrejenega števila ljudi. Če so pa tu možna odstopanja, imajo ta občutne posledice v proizvodnji. Odsotnost z dela presega v nekaterih jamah že preko 30 % staleža zaposlenih in predstavlja v konicah pri doseganju planskih obveznosti akuten proizvodni problem. REK Zasavje se bo poimenoval v REK Edvard Kardelj Delegati delavskega sveta SOZD REKZ so na svojem zasedanju, 25. maja sprejeli predlog, da se sedanja sestavljena organizacija združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, poimenuje v SOZD Revirski energetski kombinat Edvard Kardelj. S predlogom se strinjajo tudi občinske družbenopolitične organizacije, pa tudi ustrezni odbor pri republiški konferenci SZDL. Dokončno pa ;se bo o tem odločil kolektiv na referendumu, ko bo šlo za sprejemanje sprememb in dopolnitev SOZD REKZ. Kolektiv kombinata se bo odločal o spremembi naziva svoje SOZD zaradi posebnih zaslug, ki jih je imel veliki slovenski revolucionar za razvoj delavskega gibanja v revirjih. Vzroke takega stanja smo skušali odpravljati sami s tem, da smo uvedli vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali enega glavnih faktorjev odsotnosti, to je odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb. Prav v vseh smereh smo hoteli zajeziti, »boleznine« ,od kontrole bolnikov na domu do prigovarjanja zdravstveni službi na ostrejše kriterije pri priznavanju »boleznin«, saj je v nekaterih primerih šlo tudi za prevare in izsiljevanja. Končni rezultat vseh takih akcij je bil pa vedno enak. Za nekaj dni smo uspeli znižati konico, ki se je pa po določenem obdobju zopet in nenadoma pojavila (16. 4. 79. je imel TOZD Trbovlje 204 izostale, kar znaša 42 % celotnega staleža). Da je 25. aprila letos tudi Medobčinski svet Zveze sindikatov revirskih občin sklical posvet o problematiki odsotnosti z dela zaradi boleznin, ne pomeni, da je ta problematika prisotna le v eni najtežjih panog gospodarstva, ampak da revirske občine v ljubljanski regiji tudi sicer izstopajo z najvišjim procentom (Hrastnik 7,6%, Trbovlje 6,3%, Zagorje 7,1%) izostajanja z dela. Na tem sestanku, kjer so bili prisotni predstavniki nekaterih večjih organizacij združenega dela v Zasavju in zdravniški svet Zasavskega zdravstvenega centra, je bilo podano precej kritičnih ocen in to predvsem na stanje zdravstvenega varstva, manj pa na ostale faktorje, ki imajo tudi določen vpliv na obolenja kot specifičen pojav v Zasavju. Iz dolge in zanimive razprave bi lahko povzeli naslednje: — Odstotek staleža (boleznin) v 1. 1978 v občinskih zdravstevnih skupnosti ljubljanske regije je naj višji v Hrastniku (7,6 %) sledi obč. zdr. skupnost Zagorje (7,1 %) nato v Trbovljah in Kočevju (6,3 %, 6,6 %). Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik (5,9%), Logatec (5,7%), Litija (5;4 %), Idrija (5,3 %) in Cerknica (5,2%) imajo stalež bola-mh še nad republiškem povprečjem (5,1 %). — Najvišji odstotek izgubljenih dni zaradi bolezni je v panogi »pridobivanje premoga« (12%), sledi proizvodnja barvastih kovin (9,2%), nato črna metalurgija (7,7 %), predelava tobaka (7,4%), proizvodnja tekstilne preje (7,2 %). V industriji je ta odstotek 6,1 %. V drugih dejavnostih je najvišji odstotek 7,4 % v gozdarstvu, medtem ko v ostalih dejavnostih odsotnost z dela zaradi boleznin ne predstavlja problema. — Po podatkih zdravstvenega doma Zasavje je v 1. 1978 v REK Zasavje bilo oskrbljenih 7.087 članov kolektiva, pri čemer je bilo izgubljeno 135.852 delovnih dni. Od tega odpade 8,9 % na poškodbe pri delu, (Hrastnik 10,56%, Trbovlje 10,7% in Zagorje 5,94%), Območje lesnega skladišča in žage TOZD Predelava jamskega lesa. Zadaj objekti reševalne postaje in upravnega poslopja TOZD Premogovnik Trbovlje. (Foto: A. Bregant) Zakaj ne dosegamo proizvodnega plana proizvodnje Po letnem programu izkorišča- ton v 462 delovnih dneh, t.j. nja premoga za leto 1979 je ca. 5.300 ton/dan. V posamez-predvidena proizvodnja pre- nih jamah je planirana nasled- moga — komercialnega in kot-lovnega — v višini 1,400.000 nja proizvodnja TOZD ton/leto ton/dan P. Hrastnik 254.000 962 P. Ojstro 280.000 1.060 P. Trbovlje 571.000 2.163 P. Kisovec 86.000 326 P. Kotredež 165.000 625 RŠC 44.000 167 ZPT 1,400.000 5.303 Pri planiranju proizvodnje smo upoštevali: odkopne kapacitete, obstoječi stalež delovne sile, število izostalih (25%) in obstoječe stanje jamske mehanizacije. V vseh jamah odkopavamo v tistih od- kopnih poljih, kot je predvideno z letnim programom izkoriščanja premoga za leto 1979. V prvih štirih mesecih (brez prostih sobot z normalnim obratovanjem) je bila dosežena naslednja proizvodnja: TOZD Plan Doseženo Razilka ob dela I—IV t/dan I—IV t/dan ± ton o/o prost. Hr. 84.900 976 86.294 992 + 1.394 101.6 4.506 Oj. 90.300 1.038 71.471 822 — 18.829 79.1 3.949 Trb. 191.400 2.200 190.656 2.191 — 744 99.6 9.064 Ki. 32.910 378 36.259 417 + 3.349 110.1 2.001 Ko. 57.360 659 56.991 655 — 369 99.4 2.549 RŠC 15.500 178 15.199 175 — 301 98.1 1.161 ZPT: 472.370 5.430 456.870 5.251 — 15.500 - 96.7 23.230 Iz pregleda doseganja proizvodnje v prvih štirih mesecih je razvidno, da je proizvodni plan dosežen le z 96,7%, t.j. za 15.500 ton smo pod planom brez sobotne proizvodnje v januarju in februarju, ki v proizvodnem planu ni bila predvidena. V letu 1978 je v obdobju januar—april znašala proizvodnja 518.600 ton v 86 delavnikih, t.j. za 61.730 ton več, kot v letošnjem letu. Največji izpad proizvodnje je v TOZD — Premogovnik Ojstro, ki dosega le 79,1 % plana. Ostali proizvodni TOZD z manjšimi odstopanji, proizvodni plan dosegajo, Hrastnik in Kisovec pa ga presegata. Vzrokov za nedoseganje proizvodnega plana so predvsem naslednji: V jami Ojstro je nastal ob-čuten padec proizvodnje od zadnje dekade februarja dalje. Pogoji odkopavanja so se v tej jami proti pričakovanju poslabšali. V Terezija II. polju k. 180 odkopavamo od severa proti jugu, široko čelo pa. je na podlagi projekta podgrajeno s klasičnem podporjem, t.j. z jeklenimi stojkami in stropnica-mi. Pridobivanje premoga iz nadkopnega dela ovira debelejša jalovinska plast, ki se nahaja skoraj po vsej dolžini čela. Normalno odkopavanje otežko. čajo tudi večji dotoki vode. V Javor polju k. 170 je v začetku aprila prišlo do ogrevanja, s tem pa do večjih količin ogljikovega monoksida, tako da je bilo delo na samem širo- 15,88 % na poškodbe izven dela (Hrastnik 14,28%, Trbovlje 14,48 % in Zagorja 18,48%), vse ostalo (75,22 %) so pa boleznine in nega družinskih članov. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da udeležba 8,9 % bolniškega staleža povzročenega zaradi nezgod pri delu ne more biti glavni vzrok, da panoga »pridobivanje premoga« zavzema najvišji skupni odstotek izgubljenih dni (12%). Če v letu 1978 ne bi imeli prav nobene poškodbe pri delu, bi odstotek v tej panogi znašal 10,7 % in ostal tako še vedno na vrhu lestvice. Vpliv na tako veliko odsotnost z dela zaradi bolezni torej ne tiči zgolj v težini dela, temveč v delovnem in širšem človekovem okolju. Prisotni so bili mnenja, da na izredno visok stalež bolanih v Zasavju vplivajo tako razmere v zdravstvu kot slab odnos do tega problema s strani delovnih organizacij. Že dolga leta v Zasavju primanjkuje zdravnikov predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu, kjer potrebe presegajo zmožnosti zdravnikov, ki bi prav v ambulantah morali vršiti učinkovito selekcijo. Ta pritisk, delno pa tudi neizkušenost menjajočih kadrov privede do prenapotitve specialistom, kar še bolj povečuje čakalno dobo in seveda odsotnost z dela. Delovne organizacije nimajo urejenih delovnih pogojev, s čemer bi lahko zmanjševali obolenja, poleg tega pa tudi nimajo interesa, da bi bolnika zaposlili na kako drugo ustrez-j no mesto. Tako smo uporabniki kot izvajalci zdravstvenega varstva ugotovili pomanjkljivosti, ki bi lahko sicer do neke meje oblažile ta, družbeno neupravičen in pretirano visok stalež bolanih. Kljub temu nam pa ostajajo nekatera nerešena dejstva, ki bodo še naprej vzrok za povečan stalež bolanih tako v panogi kot v Zasavju, dokler jih ne bomo rešili v njihovih osnovah. Od vseh 7.087 bolanih v letu 1978 (v REK Zasavje), jih je kar 1.354 obolelo na akutnih infekcijah dihalnih organov. Tako visoko število obolenj teh vrst nastopa v rudarstvu iz dveh razlogov: —• ostra menjava klimatskih razmer v jamah ustvarja najboljšo dispozicijo za ta obolenja; — izredno težko delo in ostali delovni pogoji ne dopuščajo, da delavci ta obolenja prebolijo na delovnem mestu, kot je to primer v drugih panogah. Lani smo zaradi akutnih infekcij izgubili 10.370 delovnih dni ali 19,11'°/o vseh izgubljenih dni. Še vedno pereč problem, specifičen za Zasavje so bolezni prebavnega trakta, zaradi česar smo lani izgubili 7.714 delovnih dni. Reševanje problematike prekomernih obolevanj bo morala biti trajna naloga izvajalcev in porabnikov zdravstvenega varstva. Služba za varstvo pri delu Iz varstva pri delu Število poškodb pri delu se je aprila nenadoma znižalo na 55 (skupno v vseh treh DO, razen TET), kar je v primerjavi z marcem kar za 17 primerov manj ali za 24 ’%. Čeprav smo imeli v tem mesecu (aprilu) največ opravka s pretirano odsotnostjo z dela, ne moremo trditi, da se je odsotnost povečala na račun poškodb pri delu, vendar pa ugotavljamo, da bi te lahko bile še manjše, saj je bilo zopet kar 10 °/o poškodb povzročenih s kršitvijo predpisov oziroma delovnih navodil, in sicer: 1. v progi, kjer poteka loko-motivski prevoz, je vlak z jalovino poškodoval delavca, ki se je na izrednem pohodu na poti domov umaknil ob bok proge. kem čelu onemogočeno. Kljub sanacijskim delom, ogrevanja nismo mogli zaustaviti, zato smo 14. 4. 1979 etažo začasno zaprli z zadelkami na ustreznih mestih. Na odkopni etaži k. 160 v istem polju teče voda v večjih količinah po vsej površini širokega čela. Premog je zaradi razgibane tektonike močno razdrobljen, zato nastopajo težave pri podpiranju (klasično podporje) čela. Ker je etaža k. 170 v Terezija II. polju že pripravljena za odkopavanje in je široko čelo začelo obratovati sredi maja, se bodo pogoji glede odkopavanja in s tem povečane proizvodnje bistveno izboljšali. Široko čelo je podgrajeno s Marrel-Hydro, obratuje pa tudi odkopni stroj Ravageuse. Pri doseganju operativnega plana za mesec maj v višini 19.800 (po programu izkoriščanja premoga 24.200 ton), bo jama Ojstro za obdobje januar—maj pod proizvodnim planom za 23.229 ton. Da dosežemo proizvodni plan za l. 1979 v višini 280.000 ton, bo morala zaradi omenjenega izpada, znašati dnevna proizvodnja od junija dalje 1.218 t/dan, t.j. za 150 ton/dan več, kot je predvideno po planu od junija naprej. To je precej visoka proizvodnja za to jamo ter jo bo težko doseči. V letu 1978, ko so bili ugodni pogoji od- kopavanja je znašala dnevna proizvodnja le 1.133 t/dan. Eventualni izpad proizvodnje na Oj strem bodo morale prevzeti druge jame. Ostale jame, kot je že omenjeno, v glavnem izpolnjujejo proizvodni plan. V zadnjem času pa nastopajo težave tudi v jami Trbovlje, v glavnem zaradi zablatenosti premoga in zastojev pri transportni mehanizaciji. V februarju je ta jama presegla proizvodni plan za 6.214 ton, v marcu pa je bila za 2.620 ton pod planom, v aprilu pa že 4.360 ton pod planom. Zaradi zablatenosti talninskega premoga, se pre-sipni bunker vsak dan »zabija«, kar ima za posledico daljše zastoje zaradi čiščenja bunkerja. Končno pride do zablatenosti vozičkov, včasih do take stopnje, da so napolnjeni do polovice z zbitim mokrim materialom. Ker s hi-dromonitorjem očistimo le ca. 80 vozičkov/dan, je potrebno ročno čiščenje vozičkov ob dela prostih sobotah in to približno vsakih 14 dni. Pri ročnem čiščenju je zaposlenih 40 do 50 ljudi, to pa seveda občutno povečuje proizvodne stroške. Potrebno bo nabaviti novo napravo za čiščenje vozičkov, in sicer z zmogljivostjo vsaj 300 voz/dan. V letošnjem Jama Ojstro, kota 170. Preboj proge s strojem F6A. Terezija II polje. Ob stroju Anton Volavšek. (Foto: J. Kirič) letu so laboratorijske analize pokazale, da se je kvaliteta premoga poslabšala. V prvih treh mesecih 1. 1978 je znašala spodnja kalorična vrednost 2.947 ccal/kg, v letošnjem letu pa le 2.677 ccal/kg. Med drugim se je tudi v tej zvezi zmanjšal izplen od 0.799 na 0.6570. Tudi zmanjšanje izple-na občutno vpliva na znižanje proizvodnje. Iz tabele je razvidno, da jama Kisovec izpolnjuje proiz- vodne naloge in je za 3.349 ton nad planom. Tudi jama Kotredež v glavnem dosega plan, odstopa le za 369 ton. Iz navedenega sledi, da bo potrebno v vseh proizvodnih TOZD, predvsem pa na Oj strem vložiti vse moči za izboljšanje proizvodnih rezultatov, da bomo izpolnili planske naloge, ki smo si jih zadali. Alojz Pavčnik — Zopet je bila uporabljena pokvarjena dvigalka (ker teh v rokih in po navodlih ne pregledajo). 6. Pri naravnavanju vrvi na boben električnega motala je delavcu vrv poškodovala prste na roki. — Predpisi in navodila tak način naravnavanja vrvi na bobnu strogo prepovedujejo. Primere poškodb zaradi kršitev predpisov in navodil objavljamo zato, da bi z javnim in čeprav anonimnim obveščanjem vzbujali zavest posameznikov o posledicah takega nevarnega ravnanja, ki povzroča v prvi vrsti že tako veliko odsotnost z dela. Končno pa — kar poglejte! — vsaka teh poškodb bi lahko pripeljala do invalidnosti. Služba varstva pri delu Gospodarsko finančni načrt za leto 1979 SOZD REK ZASAVJE Dne 15. marca 1979 je delavski svet SOZD REK Zasavje sprejel oz. potrdil gospodarsko-fi-nančni načrt za leto 1979, za vse TOZD in DS delovnih organizacij v sestavi SOZD REK — Zasavje. Temeljna izhodišča za izdelavo gospodarsko-finančnega načrta za leto 1979 so bila naslednja: — unoštevana je ekonomska resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SRS za leto 1979; — upoštevana so merila srednjeročnega programa z vključitvijo samoupravnega sporazuma o osnovah plana za obdobje 1976—1980 v letu 1979; Poškodbo je utrpel na prstih noge in na trebuhu. — Oba udeleženca sta kršila navodila. Pešec bi se moral pravočasno umakniti v kamrico, motorist pa ustaviti vlak, saj je bil z lučjo opozorjen, da se nahaja človek na progi. 2. Pri čiščenju zvara je delavcu padel drobec žlindre v oko. — Predpis in navodila določajo pri tem delu varovanje oči z zaščitnimi očali. 3. Pri odstranjevanju kosa premoga s povratnega dela gu- mijastega transporterja, je delavcu trak poškodoval zapestje. — Predpisi in navodila prepovedujejo čiščenje transporterjev (tudi GT) med obratovanjem. 4. Pri ročnem prevozu po vodoravni progi v skupini, je vozač zadnjega vozička povozil vozača pri prednjem vozičku. — Vozač ni upošteval predpisane medsebojne razdalje, ki mora znašati najmanj 10 m. 5. Pri dviganju žlot s pomočjo ročne dvigalke na monorialu je ročica udarila delavca po komolcu. "L. Jama Ojstro-Javor, široko čelo kota 170. Kontrola navzočnosti CO. Čelo je trenutno zaprto zaradi večje koncentracije tega plina. — s planom so vključeni vsi normativi, ki dajejo osnovo za višino stroškov in dohodka posameznega TOZD in DS preko proizvoda, storitev in svobodno menjavo dela; — upoštevani so doseženi rezultati poslovanja v tem srednjeročnem obdobju, predvsem pa v drugi polovici leta 1978. Plansko gibanje elementov poslovanja v letu 1979 na dosežene rezultate poslovanja v letu 1978 je enako: °/o — rast družbenega proizvoda — rast proizvodne 8,8 storitve 2,1 — stopnja rasti zaposlenosti 2,0 — rast realnih osebnih dohodkov — rast nominalnih 1,8 osebnih dohodkov 15,0 Vsa ta skupna predvidevanja, merila in izhodišča dajejo pri vrednotenju gospodar-sko-finančnega načrta za leto 1979 osnovna gibanja elementov in dohodka: — stroški osnovnega izde-lavnega materiala se povečujejo napram letu 1978 za 10 % na enoto proizvoda ali storitev; — proizvodne in neproizvodne storitve se povečujejo kot element normativ za 11 % letno; — gibanje investicijskega vzdrževanja raziskav rudnih rezerv in rudarske škode je v skladu z programom za leto 1979; — vsi ostali materialni stroški se povečujejo za 8 % doseženih na enoto proizvoda ali storitev; — sredstva amortizacije po minimalni stopnji so povečana za 15 °/o od vrednosti iz leta 1978; — obveznosti iz dohodka so planirane v skladu s pogodbami, zakoni in samoupravnimi sporazumi za leto 1979; — del dohodka TOZD za delovne skupnosti je planiran v višini planskih predvidevanj skozi ovrednoten program dela; — del čistega dohodka za osebne dohodke se planira na enoto dela za 15 % višje kot doseženo v letu 1978; — del čistega dohodka za akumulacijo se planira v višini sprejetih SS in normativov; — planirana delitvena razmerja čistega dohodka TOZD in DS med osebnim dohodkom in akumulacijo je postavljeno z gospodarsko-finančnim načrtom za leto 1979. Uresničitev gospodarsko-fi-nančnega načrta za leto 1979 pa je pogojen z doseganjem rezultatov, ki omogočajo nemoteno poslovanje. Ti planirani rezultati so enaki: A) Količina planirane proizvodnje in storitev 1. DO — ZPT a) plan proizvodnje rjavega premoga — komercialni premog (ton) 454.080 — energetski premog (ton) 258.920 — kotlovni premog (ton) 615.000 — medprodukt (ton) 72.000 Skupaj proizvodnja (ton) 1.400.000 b) plan realizacije na premo- gu in programa — realizacija na premogu (din) 832.562.500 — program zapiranja TOZD — PKI (din) 85.390.600 c) plan proizvodnje gradbenega materiala — betonski oblikovanci (kos) 97.200 — gramoz (m3) 134.900 d) plan proizvodnje toplotne energije — toplotna energija (Gcal) 15.680 e) plan storitev TOZD in DS — vrednost storitev (din) 261.286.100 2. DO — TET a) plan proizvodnje električne energije — P, (GWh) 37 — P- (GWh) 555 — plinska (GWh) 22 — skupaj (GWh) 614 b) plan realizacije — celotni prihodek — vrednost proizvoda in storitev (din) 689.068.000 (brez goriva) 395.221.000 3. DO — RGD a) plan proizvodnje gradbenega materiala — proizvodnja opeke (kom) 9.500.000 — proizvodnja gramoza (m3) 35.000 — avtoprevoz (t/km) 11.000.000 Narava se obnavlja — spredaj cvetoča češnja, zadaj stotine ku-bikov jamskega lesa. (Foto: A. Bregant) b) plan realizacije — celotni prihodek — vrednost proizvodnje in storitev 260.770.900 4. DO — IMD a) plan proizvodnje toplotne energije — toplotna energija (Gcal) 24.100 b) plan realizacije — celotni prihodek — vrednost proizvoda in storitev (din) 80.978.700 5. SOZD REK — ZASAVJE a) plan storitev — svobodna menjava dela (din) — DS-ASO in počit. domovi 19.242.100 — DS-TSO in laboratorij 15.376.500 b) skupna vrednost proizvodnje in storitev SOZD REK . ZASAVJE za leto 1979 (din) 1.950.828.400 B) Plan delovnih moči za leto 1979 DO-DS štev. delav. ZPT TET RGD IMD ASO TSO 3.241 526 1.010 196 50 46 Skupaj: 5.069 DDELITEV DEL ČISTEGA DOHODKA ZA OSEBNE DOHODKE V skladu s sprejetim SS o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ter osnovami gospodarsko-finančnega načrta za leto 1979, je osnova vseh kategorij del in nalog za delitev osebnih dohodkov povprečno letno enaka za 15 '^/o višje od povprečno dosežene osnove v letu 1978. V začetku leta se uporablja še osnova vrednosti 100-'% delavnika po veljavnem SS, s sprejetjem novega SS o delitvi čistega dohodka pa se uporablja osnova vrednosti enote enostavnega dela. SVOBODNA MENJAVA DELA DS-TOZD in DS-DO V skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DS-TOZD in DS-DO za opravljanje del skupnega pomena ter letnim delovnim programom je ovrednoten program dela dela DS na ravni DO in SOZD za leto 1979. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA TOZD, DS, DO in SOZD REKZ Delitev celotnega prihodka TOZD, DS DO in DS v SOZD, je sestavni del gospodarsko-finančnega načrta za leto 1979. Iz delitve je razvidna planira- na višina porabljenih sredstev, obveznosti iz dohodka, del čistega dohodka za osebne dohodke in višina planirane akumulacije. Povezanost letnega gospodarsko-finančnega načrta za leto 1979 je v izvajanju vseh nalog, ki jih nalagajo proizvodnji delovni načrt, samoupravni sporazumi o urejanju dohodkovnih odnosov, politika gospodarskih gibanj in poslovna uspešnost SOZD REKZ. S sprejemanjem gospodarsko finančnega načrta za leto 1979 smo konkretizirali za vsako TOZD in DS program, ki bo omogočal doseči proizvodne, finančne in poslovne rezultate v SOZD REK Zasavje. Janez Juvan Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 1. I. do 15. V. 1970 DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga Delov, organiz. TOZD načrt ton doseženo ton + — ton °/o ob dela prostih sobotah P. Hrastnik 94.900 96.647 + 1.747 101,8 5.582 P. Ojstro 101.300 78.633 — 22.667 77,6 4.939 P. Trbovlje 214.900 211.237 —- 3.663 98,3 11.065 P. Kisovec 36.510 40.474 + 3.964 110,9 2.380 P. Kotredež 63.756 64.196 + 440 100,7 3.070 RŠC jama Trb. 17.318 17.093 — 225 98,7 1.264 Skupaj 528.684 508.280 — 20.404 96,1 28.300 sep. pr. Trb. 428.418 403.610 — 24.808 94,2 22.850 Zag. 100.266 104.670 + 4.404 104,4 5.450 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načrt doseženo % ■ — betonarna (kos) 97.200 25.400 26,1 — kamnolom (m3) 14.900 3.464,5 22,6 Zagorje — kamnolom (m3) 120.000 56.817,5 47,3 Storitve delavnic RESD Hrastnik (din) do 30. IV. 41,567.900 17,205.672,45 41,4 RESD Trbovlje (din) do 31. III. 30,251.400 8,145.635,35 26,9 R.ESD Zagorje (din) do 30. IV. 32,854.700 12,376.244,15 37,7 Pred. jam. lesa (din) do 31. III. 10,930.200 5,974.208,85 54,7 Toplotna energija (Gcal) 15.680 7.733,3 49,3 DO TERMOELEKTRARNA Proizv. el. energije načrt doseženo 0/o PE 1 MVVh 11.000 MWh 18.848 171,3 PE 2 241.613 200.260 82,9 Kombi el. 8.484 553 6,5 Skupaj 261.097 219.661 84,1 Ostalo — storitve Vzdrževanje naprav (din) 77,696.000 22,607.981,15 29,1 Transport goriva (din) 39,325.000 20,450.995,15 52,0 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD letni načrt doseženo °/o RIG (din) do 30. IV. 147,595.800 59,745.839,75 40,5 RSMD (din) do 30. IV. 32,433.000 11,949.820,75 36,8 Avtoprevoz Zasavje (t/km) 11,000.000 3,863.650 35,1 GRAMAT (kos) opeka 9,500.000 3,670.372 38,6 kamnolom (m3) 35.000 9.172 26,2 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) do 30. IV. 39,169.800 9,700.597,55 24,8 EIMD (din) do 30. IV. 20,060.000 5,760.061,80 28,7 KET (Gcal) 24.100 12.600 52,3 Erika Kavčič Periodični obračun poslovanja SOZD REK Zasavje v prvem trimesečju - primerjava z letnim planom 1878 DO — Zasavski premogovniki Zap. Podatki št. Doseženo Plan 1979 Doseženo I—III/79 Ind. 1. Celotni prihodek 1,179.239.200 274.666.993,75 23,3 2. Materialni stroški 341.503.700 110.649.325,20 23,4 3. Družbeni proizvod 837.735.500 164.017.668,55 19,6 4. Amortizacija 56.318.000 22.946.835,00 40,8 NUJNA JE GRADNJA NOVEGA DOMA ZA UČENCE TOZD RŠC v Zagorju ob Savi si redno prizadeva, da bi mladino in odrasle usposobil zia tiste poklice, ki jih potrebuje združeno delo v zasavski regiji, pa tudi na širšem območju. Vendar kaže praksa, da se vedno manj učencev odloča za rudarski poklic. Zato bomo morali pokreniti vse, da bi v bodoče pridobili kar največ mladih. Večji poudarek bo potrebno dodati vzgoji mladih kadrov, saj vemo, da je naš smoter vzgoj iti vsestransko razvito mlado, socialistično osebnost. In ne pozabimo, da so domovi pomembna družbena središča za vzgojo mladih osebnosti. Namenjeni so tistim, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča, ločeni od staršev in pod vplivom novega okolja. Naš dom vzgaja predvsem učence iz drugih republik. Domovi morajo postati družbena žarišča, v katerih se vsestransko oblikuje mlada osebnost za skupne naloge v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Za vse to morajo imeti domovi zagotovljene pogoje, kar pa naš dom nikakor nima. Prizadevati si moramo za vsestransko izboljšanje vzgoj no-izobraževalne dejavnosti in prakse v domovih ter njeni večji vsebinski in organizacijski povezanosti z združenim delom. V smislu dviga kvalitete vzgoje in izobraževanja v domovih, opredeljene v sistemu usmerjenega izobraževanja, predstavlja ZSMS s svojimi prizadevanji pomemben delež v skupno zastavljenih naporih. Zato ZSMS vsestransko podpira naša prizadevanja tudi v tem smislu, da se vloga domov dokončno opredeli. Pomemben delež bi lahko doprinesla tudi PIS za rudarstvo in geologijo, pa tudi druge PIS. Zap. Podatki Plan 1979 Doseženo Ind. št. Doseženo I—II1/79 5. Dohodek 781.417.500 141.070.833,55 18,1 6. Del doh. za obvez. 193.425.200 46.477.487,15 24,0 7. Čisti dohodek 587.992.300 94.593.346,40 16,1 8. Del ČD za OD 453.282.100 106.423.636,90 23,5 9. Del ČD za stan . grad. 40.974.900 8.907.677,10 21,7 10. Del ČD za akum. — izguba 93.735.300 —20.737.967,60 — Delitev: 8 : 7 77,09 112,51 — 9—10 : 7 22,91 — — DO — Termoelektrarna Trbovlje 1. 395.221.000 98.519.390,60 24,9 2. 90.346.000 23.564.014,25 26,1 3. 304.875.000 74.955.376,35 24,6 4. 102.988.000 25.746.920,10 25,0 5. 201.887.000 49.208.456,25 24,4 6. 101.643.000 28.749.128,65 28,3 7. 100.244.000 20.459.227,40 20,4 8. 75.790.000 18.318.629,15 24,2 9. 6.821.000 1.619.348,25 23,7 10. 17.633.000 521.250,00 3,0 Delitev: 8 : 7 75,61 89,54 9—10 : 7 24,39 10,46 DO — Rudarska gradbena dejavnost 1. 260.770.900 66.490.529,20 25,5 2. 79.974.800 24.251.587,70 30,3 3. 180.796.100 42.238.941,50 23,4 4. 16.163.600 3.529.910,45 21,8 5. 164.632.500 38.709.031,05 23,5 6. 30.052.300 7.238.674,35 24,1 7. 134.580.200 31.470.356,70 23,4 8. 108.012.000 26.861.448,90 24,9 9. 9.274.100 2.257.876,90 24,3 10. 17.294.100 2.351.030,90 13,6 Delitev: 8 :7 80,26 85,35 9—10 : 7 19,74 14,65 DO — Industrijske montažne delavnice 1. 80.978.700 16.284.235,90 20,1 2. 25.245.300 6.589.275,60 26,1 3. 55.733,400 9.694.960,30 17,4 4. 3.782.400 917.654,55 24,3 5. 51.951.000 8.777.305,75 16,9 6. 14.366.000 2.481.451,05 17,3 7. 37.585.500 6.295.854,70 16,8 8. 28.623.600 5.906.116,05 20,6 9. 2.911.800 513.827,05 17,6 10. 6.049.600 —124.088,40 — Delitev 8 : 7 75,89 93,81 — 9—10 : 7 24,91 — DS — ASO SOZD 1. 19.242.100 3.306.340,85 17,2 2. 7.659.100 642.099,80 8,4 3. 11.583.000 2.664.241,05 23,0 4. 629.400 49.609,25 7,9 5. 10.953.600 2.614.631,80 23,9 Problematika doma RŠC v Kisovcu Dom RŠC vzgaja mlade večinoma iz SR BiH. Povprečno je letno vpisanih v domu okrog 160 učencev. Fluktuacija je močna. Dom ima za vzgajanje oz. izvajanje vzgojne dejavnosti na voljo dve zgradbi (ena je bila zgrajena leta 1948 v popolnoma druge namene), vendar te kapacitete niso funkcionalne za naše delo. Na voljo imamo vsega 25 spalnic in le eno učilnico, ki delno služi tudi kot večnamenski prostor. Praktično nimamo prostorov za družabno in družbeno dejavnost. Sanitarije v nobenem primeru ne ustrezajo več. V uporabi so še vedno »poljska« stranišča »čučevci«. Za vse učence imamo na voljo le eno kopalnico s tremi tuši. Na škodo kapacitete smo preuredili dve spalnici v prostore za delo prostovoljnih dejavnosti, eno sobo pa za potrebe klubskih dejavnosti. Prepotrebne knjižnice nimamo, čeprav imamo na šoli knjige na razpolago. Vemo pa, da naj bi knjigo približali mladim. Stara zgradba je dotrajana, tako strop kot streha, gnila so okna, prostori so neustrezno razporejeni in nefunkcionalni. Pralnica je nameščena v majhni sobici minimalnih dimenzij. Razvidno je, da delamo v izjemno težkih pogojih in da učencem ne moremo nuditi najosnovnejšega. Ti pogoji so minimalni in sprašujemo se, kako lahko v nenormalni situaciji vzgajati učence za normalno življenje. Imamo mlade, sposobne, pripravljene za vsako delo, vendar jim lahko nudimo zelo, zelo malo. Takšno stanje ugotavljamo vseskozi na sesitankih 00 ZSMS in sejah samoupravnih organov TOZD. Čeprav imamo slabe pogoje za delo, smo vseeno dosegli lepe uspehe in ugotavljamo lahko, da je realizacija vzgoje za preteklo šolsko leto ugodna. Prizadevali smo si bar najbolj vključevati se navzven. Uspehi niso izostali. Naši mladinci so najuspešnejši in najaktivnejši v občini, dobili so že številna priznanja za udarniška dela ipd. Pripravili smo več kulturnih prireditev v KS Loke-Kisovec, v Delavskem domu v Zagorju pa razstavo. Vse to pomeni, da se uspešno vključujemo navzven. Vse navedeno narekuje hitro akcijo za gradnjo novega doma, za kar imamo dobre pogoje. Lokacija je v Kisovcu zelo ugodna iz več razlogov, namreč: po normativih se dom gradi vedno v neposredni bližini šol, dalje, zagotovljeno imamo možnost souporabe športnih objektov, ki smo jih pomagali tudi sami igraditi, biti pa morajo blizu domov in ne nazadnje, tukaj imamo primerno okolje in zrak. Leta 1976 smo v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o gradnji domov za učence in študente. Formiranih je bilo do danes več komisij in podobnih organov, ki so si prizadevali, da bi omenjeni dogovor čimprej in čimbolj prodrl. Uspehi niso izostali. Gradimo vrsto novih domov, veliko domov sanirajo in z veseljem ugotavljamo, da dobiva VZGOJA tisto mesito, ki ji gre. Upamo, da bomo prišli v program sanacije domov. Problem rudarstva je pereč, če že ne akuten, zato menimo, da je nujno potrebno uvrstiti potrebo po novogradnji doma v prioritetni program. Drugače bomo v prihodnje pridobivali še manj mladih, ki bi se odločali za rudarski poklic. Misliti na to mora biti naša vsakdanja skrb. Marjan FEDRAN Zap. Podatki Plan 1979 Doseženo Ind. št. Doseženo I—II1/79 6. 621.700 237.039.25 38,1 7. 10.331.900 2.377.592,55 23,0 8. 8.880.300 1.370.470,30 15,4 9. 799.200 119.286,25 14,9 10. 652.400 887.836,00 136,1 Delitev: 8 : 7 85,95 57,64 9—10 : 7 14,05 42,36 DS — TSO SOZD 1. 15.376.500 3.903.225,40 25,4 2. 5.693.000 916.380,45 16,1 3. 9.683.500 2.986.844,95 30,8 4. . 257.100 31.729,20 12,3 5. 9.426.400 2.955.115,75 31,3 6. 587.200 78.167,75 13,3 7. 8.839.200 2.876.948,00 32,5 8. 7.609.600 1.555.751,60 20,4 9. 684.900 137.528,55 20,1 10. 544.700 1.183.667,85 217,3 Delitev: 8 : 7 86,09 54,09 9—10 : 7 13,96 45,92 SOZD REK — ZASAVJE 1. 1.950.828,400 463.170.715,70 23,7 2. 550.421.900 166.612.683,00 30,3 3. 1.400.406.500 296.558.032,70 21,2 4. 180.138.500 53.222.658,55 29,6 5. 1.220.268.000 243.335.374,15 19,9 6. 340.695.400 85.261.948,20 25,0 7. 879.572,600 158.073.325,75 18,0 8. 682.197.600 160.436.052,90 23,5 9. 61.465.900 13.555.544,10 22,1 10. 135.909.100 —15.918.271,25 — Delitev: 8 : 7 77,56 101,49 9—10 : 7 22,44 Poslovno obdobje januar— marec 1979 je SOŽD REK-Z zaključila z izgubo v znesku din 15.918.271,25. Če temu prištejemo še četrtino nedosežene planirane akumulacije za leto 1979, ki znaša 33.977.275,00, ugotovimo da znaša skupni izpad din 49.895.546,25. Celotni prihodek SOZD je bil dosežen v višini 23,7% v primerjavi z letnim planiranim prihodkom. Materialni stroški v višini 30,3 % in amotrizacija (29,5 %) v primerjavi s planom so neugodno vplivali na višino doseženega družbenega proizvoda (21,2%) in dohodka (19,9%). Obveznosti iz dohodka so bile poravnane v plani- rani višini. Takšno gibanje materialnih stroškov in amortizacije ob 1,3-% nedoseganju celotnega prihodka je imelo za posledico samo 18-% doseganje čistega dohodka. Delitev čistega dohodka na del za osebne dohodke (23,5%) in del za stanovanjsko gradnjo (22,1 %) je imela za rezultat izgubo v višini 15.918.271,25 din, ker je del čistega dohodka za osebne dohodke presegel čisti dohodek za 1,49 %, del za stanovanjsko gradnjo pa je nepokrit v celoti. Po tej grobi analizi stanja po prvem trimesečju 1979 vidimo, da moramo v naslednjem obdobju predvsem dose- či ali preseči planirani priho- pričakujemo ob zaključku na-dek in zmanjšati materialne slednjega obdobja ugoden fi-stroške in amortizacijo. Če bo- nančni rezultat, ki bo enak pla-mo realizirali te naloge lahko niranemu. Viseča žičnica »Monorial« v jami Dol, vpadnik 193/163. (Foto: A. Bregant) Na splošno in konkretno o izplenu premoga Kako računamo izplen? Izplen računamo na separaciji v Trbovljah, tako da prodane tone premoga, ki so stehtane in ocenjene tone v bunkerjih komercialnega premoga enega dneva (od 22. ure do 22. ure), seštejemo ter delimo s številom zvrnjenih vozičkov. To se pravi, da izračunamo povprečno količino separirane-ga premoga v jamskih vozičkih naloženih z rovnim premogom (ne glede na kvaliteto). Faktorji, ki vplivajo na nihanje izplena a) Bunkerji rovnega premoga Ves rovni premog transportiramo v bunkerje rovnega premoga s kapaciteto 1.200 vozičkov. Iz bunkerjev doziramo v separacijo, kjer odbere j o ročno jalovino in zdrobijo debelejše kose (t/20 mm) ter transportirajo v TT-separacijo. Pri sepa-riranju celodnevne proizvodnje pridejo zastoji na separaciji, ki so lahko večji ter bi jame stale če teh bunkerjev ne bi bilo. V nasprotnem primeru pa separacija ne uspe vsega zvrnjenega rovnega premoga separirati, tako se izplen zmanjša. Ostanek v bunkerjih naslednji dan ne poveča vedno izplena. Ostanek v bunkerjih se lahko pojavlja več dni, glede na količino proizvodnje, ki jo naslednje dneve imajo jame oziroma glede na obratovanje separacije. Če se ostanek v bunkerjih počasi znižuje v daljšem ča- sovnem obdobju, se na izplenu sploh ne opazi. Zato v TOZD proizvodnje premoga smatrajo, da je bil premog izgubljen oziroma, da ni bil upoštevan. b) Bunkerji komercialnega premoga Vemo že, da separiran premog operemo in ga po sortimanih deponiramo v bunkerje, ki so nad JŽ. Ta premog stehtajo, ko ga naložijo v JŽ vagone. Ostanek v bunkerjih pa se oceni pri izračunu izplena. Napaka je možna s tem, da se v daljšem obdobju izravna in ne vpliva na povprečni mesečni izplen. Da bi odpravili ocenjevanje v bunkerjih komercialnega premoga, bomo še letos naročili tračno tehtnico, ki bo stehtala ves separirani premog (grah, oreh, kocke in kose). c) Zdrob Pripombe so bile na slabo se-pariranje zdroba. Usedalniki so zastareli, jalovino spuščamo ročno iz spodnjega dela usedalnika. Izgube bi nastopile, če bi zaposleni pri pranju zdroba večkrat spuščali jalovino ter bi s tem uhajal zdrob v jalovino. Po analizi, ki je bila izvedena 18. in 19. 4. 1979, se je pokazalo, da uhaja 4,58 °/o zdroba v jalovino, v zdrobu pa je 15,5 l0/o jalovine. Pri pregledu analiz separira-nega zdroba za nazaj je ugotovljeno, da je jalovine vedno več v premogu kot premoga v jalovini. d) Nakladanje praha v JŽ vagone Za TE Šoštanj nakladamo dnevno 500 ton prahu, oziroma 20 vagonov. Po dogovoru s predstavniki TE Šoštanj in našo prodajno službo je določeno, da se v vsak vagon mora naložiti 3 tone več zaradi izgub, ki nastanejo z odceje-vanjem vode iz prahu. Pri 20 vagonih pa to znaša 601 nad teže. Res pa je, da se kvaliteta prahu poveča iz povprečno 2200—2400 kcal/kg, na 2900— 3000 kcal/kg. Vemo, da prodajamo kalorije oziroma jule in ne tone. Faktorji, ki vplivajo na zmanjšanje izplena a) Jamski vozički Na našem področju uporabljamo jamske vozičke prostornine 1100 do 1200 litrov, ki so prilagojeni našim razmeram in tehnologiji (prevoz po Savskem obzorju, po jaških itd.). Za čiščenje zablatenih vozičkov so izdelane naprave, ki pod pritiskom vodnega curka izpirajo material iz vozičkov. Material pada v bazen, od koder ga z elevatorjem zajemamo in naložimo v že očiščene vozičke. Težava je v tem, da je kapaciteta čistilne naprave premajhna (80—90 vozičkov/ dan). Pri sedanji zablatenosti premoga pa bi potrebovali napravo z najmanjšo kapaciteto čiščenja 200 vozičkov/dan. Hrastnik (teža v °/o) 1978 1979 V primeru, če bomo še nadalje odkopavali zablaten premog, bomo morali pristopiti k izdelavi še ene naprave za čiščenje jamskih vozičkov z večjo kapaciteto čiščenja in funkcionalneje urejeno. O zablatenosti vozičkov ne bi pisal, kakšne težave ti ustvarjajo pri skupnem prevozu in separaciji razen tega, da se zmanjša prostornina jamskih vozičkov in s tem tudi izplen in proizvodnja. Zablaten premog povzroča namreč velike težave pri transportu, bunkeriranju in sepa-riranju. b) Vsebnost premoga v rov-nem premogu Vsebnost premoga v ravnem premogu po jamah ugotovljena s potapljalno analizo je naslednja: Ojstro 1978 1979 c) Odpadna voda V odpadni vodi so trdni delci (premog, jalovina in razpuščena glina). Ugotovljena zrnatost trdnih delcev v odpadni vodi je ca. 6 gr/l nad 100 mikronov in ca. 22—26 gr/l pod 100 mikronov. Povprečna mesečna količina pa znaša od 28—32 gr/l trdnih delcev v odpadni vodi. Kot je razvidno iz podatkov so to zelo drobne frakcije, ki se težko s sedanjim postopkom izločijo iz odpadne vode. Te drobne vrste bomo zajeli le s suhim odsevanjem drobnih vrst premoga z drago filtrirno napravo. Nastopa pa dodatni problem, kam deponirati na pol tekočo maso. Zgoraj navedeni podatki nihajo glede na kvaliteto ravnega premoga. Zablaten premog ustvari veliko več glenov v vodi, s tem pa se poveča količina trdnih delcev v odpadni vodi. — 1,69 + 1,69 — 1,69 + 1,69 - - 1,69 + 1,69 ■ — 1,69 + 1,69 jan. 70,40 29,60 73,08 26,92 74,60 25,40 84,95 15,05 lebr. 70,70 29,30 65,18 34,82 71,80 28,20 72,69 27,33 marec 64,20 35,80 56,08 43,92 78,90 21,10 74,38 25,62 april 77,00 23,00 66,41 33,59 81,46 18,54 76,26 23,74 maj 71,00 29,00 81,30 18,70 jun. 68,00 32,00 79,20 20,80 juh 69,50 30,50 72,80 27,20 avg. 66,70 33,30 79,30 20,70 sept. okt. 71,66 28,34 75,49 24,51 nov. 73,82 26,18 84,41 15,59 dec. 70,10 29,90 87,07 12,93 povpr. 70,28 29,72 65,19 34,81 78,76 21,24 77,07 22,93 Polje 7 rudnika Trbovlje pa je » j- 'Mif- li f / imel povpreček v letu 1978 " "xlji ■V' ' S svojo razlago sem skušal seznaniti vse zaposlene na proizvodnji premoga, kako se izračuna izplen ter kaj vse vpliva nanj. Prav tako sem sprožil probleme, ki jih morajo rešiti, če nameravamo odkopavati še naprej zablaten premog. Slavko Kondič 61,50 °/o premoga in 38,50% jalovine ter v letu 1979 (prve štiri mesece) 62,52 % premoga in 37,48 % jalovine v ravnem premogu. Ugotovitev je preostra, kajti večina proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta je prihajala iz jame Hrastnik, ostalo pa iz Terezije II, Polja 7, Pola j a in Dola. Iz analize je razvidno, da je rovni premog iz jame Hrastnik slabši za 5 %, Terezije II za 1,5 °/o ter rudnika Trbovlje nekoliko boljši za ca. 1 °/o. Povprečni izplen prvih štirih mesecev je nižji za 0,04 od povprečnega izplena v letu 1978. soResassaiesesK i i Skupina radarjev prihaja z dela iz jame TOZD Premogovnik Ojstro v kopalnico. (Foto: A. Bregant) Vrednotenje delovnih nalog in opravil Za vse naloge in opravila, ki se opravljajo v REK Zasavje so opisana in ovrednotena že štiri mesece in to po metodologiji, ki je bila sprejeta s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev osebnih dohodkov SOZD, REK Zasavje z delitvenim razmerjem 1 : 4,53. Tako so DO RGD, oziroma TOZD že sprejeli predloge pravilnikov v začetku aprila, v DO IMD pa predvidevajo referendum za sprejem predloga pravilnika konec maja v vseh TOZD in DS. Prav tako ima že sprejete predloge pravilnikov v vseh TOZD in DS DO TET, le DO ZPT, DS ASO in DS TSO še niso izdale osnutkov pravilnikov, ker nekaterih opravil niso mogli uskladiti. Med tem pa je bil izdan v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma energetskega gospodarstva Slovenije z vzročnimi opravili in delitvenim razmerjem 1 : 5. To pa je bil vzrok, da so se vsa opravila, tako v DO ZPT in DS ASO in TSO ponovno ovrednotila po metodologiji »Modela za enotno vrednotenje delovnih nalog« Gospodarske zbornice in Republiškega sekretariata za delo. Pri tem vrednotenju je prišlo do večjih razlik — odstopanj, kar je razumljivo, saj je že sprejeta metodologija ovrednotila vsako nalogo posebej in jo nato še pomnožila s časom, ker so bile naloge tudi časovno opredeljene. Po modelu za enotno vrednotenje se praktično vrednoti delovno mesto, se pravi cela skupina nalog, ki se jih opravlja 100-odstotno, to pa je tudi vzrok, daje prišlo do takih odstopanj . Glede na to, da je v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma energetskega gospodarstva Slovenije smatram, da je potrebno pripraviti samoupravni sporazum v SOZD, ki naj bi bil v skladu s samo- upravnim sporazumom energetskega gospodarstva Slovenije, potem samoupravni sporazum v DO in končno predloge pravilnikov. Vendar naj bi bil naj prvo verificiran samoupravni sporazum energetskega gospodarstva Slovenije, šele potem bi lahko uskladili vse interne samoupravne akte. Tako pa hitimo z izdajo osnutka pravilnika, ki naj bi bil usklajen z osnutkom samoupravnega sporazuma energetskega gospodarstva Slovenije (kakšen bo predlog, koliko spre- Razširite'# V mesecu januarju in februarju smo vključili na avtomatski način obračunavanja osebnih dohodkov še preostale temeljne organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, razen TOZD Avtoprevoz Zasavje, ki pa ima specifičen način obračunavanja osebnih dohodkov. Zanj bi bilo potrebno izdelati poseben projekt, kar pa se za število delavcev, kakršnega ima, ne izplača. memb in kdaj bo verificiran), če je to v skladu z zakonom o združenem delu; po mojem prepričanju ne. Namesto, da hitimo s tem delom, bi morali pohiteti z izdajo osnutkov pravilnikov, ki so v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom v REK Zasavje, to pa zato, ker se bojim, da ne bi prišlo med tem časom do določenih ukrepov in tako bi ostali delavci nagrajeni po faktorski udeležbi — po starem pravilniku. Ivan Kukovič obračuna 00 na AOP Tako obdelujemo v računskem centru Dravskih elektrarn, Maribor, osebne dohodke za približno 4.200 delavcev. Stroški te obdelave, preračunani na enega delavca, znašajo 50,00 din mesečno. Posebne računice nam obdelava OD na AOP ne daje, razen to, da je obračun lažji, v določenih primerih se hitreje prilagaja nastajajočim spremembam, rezultati bi morali biti Martin Hribernik, strojnik dolskega jaška pri delu. (Foto: A. Bregant) hitreje na razpolago, vendar pa nam je pri tem velika ovira oddaljenost centra od uporabnika rezultatov. Določen prihranek bi lahko ugotavljali v zmanjšanem merilu števila delavcev, ki delajo na obračunu OD, v primerjavi s klasičnim načinom. Splošno je znano, da na področju obdelav OD ne pride do bistvenega zmanjšanja, ker morajo referenti še vedno posredovati centru vse osnovne podatke za delavca, da se lahko opravi obračun. Tako je za sedanji način značilno to, da je delo sedaj skoncentrirano na prve dni v mesecu, medtem ko se v ostalih dneh delo skoraj popolnoma sprosti. Za klasičen način obračuna OD je bilo potrebnih 40—50 referentov, avtomatski način pa je pokazal, da zmore ena referentka pripraviti podatke za 150—170 delavcev. To pomeni da bi za današnji obračun zadostovalo 25—30 referentov. Trenutno dela na obračunu OD v vseh rač. pisarnah skupno 35 obra-čunalcev. Ta številka nam pove, da obstajajo v določenih računskih pisarnah kljub precejšnjemu zmanjšanju še rezerve, katere pa bi lahko izkoristili v oddelku AOP kot pomoč pri zajemanju vhodne dokumentacije. Oddelek AOP mora v času obračuna osebnih dohodkov zajeti ogromno število podatkov, kar pa sam s trenutno razpoložljivo zasedbo ne more vsega opraviti in se moramo zato posluževati zamenjav v oddelku račun, centra dravskih elektrarn. Z prehodom na dvoizmensko obratovanje bi uspeli zajeti ves material in s tem zmanjšali stroške obdelave za 20 °/o, ter nenazadnje tudi izboljšali kakovost zajemanja, ker skoraj vse napake, do katerih prihaja, izhajajo prav zaradi nekvalitetnega zajemanja, seveda, če ni bila napaka že storjena pri samem prenosu podatkov iz delovnih knjig na obrazce. Prehod na dvoizmensko delo na zajemal-nih strojih pa je mogoče uvesti le z redno pomočjo referentk obračuna OD iz računskih pisarn. Dokler problema zajemanja vhodnih podatkov ne bomo reševali skupno z ostalimi službami, ki delajo na obračunu OD, je oddelek AOP REKZ sposoben zagotoviti le 96—98-'% točnost rezultatov. ZDENKA FABJAN Povprečni OD na zaposlenega I.-III. 1979 Bruto OD Neto OD TOZD-DS povpr. povpr. mes. mes. PH 12.880,40 8.768,98 PO 12.280,97 8.360,88 PT 12.982,49 8.759,29 PKi 11.257,28 7.645,94 P Ko 11.861,71 8.056,47 SPT 10.374,06 6.999,38 SPZ 7.981,33 5.420,92 RESD-H 10.787,95 7.344,44 RESD-T 10.756,46 7.257,38 RESD-Z 11.067,14 7.516,80 PJL-T 10.519,27 7.097,35 RŠC 13.079,89 8.883,86 PDS-H 7.575,24 5.157,22 PDS-T 7.882,01 5.317,99 PDS-Z 8.349,74 5.671,14 DS DO - ZPT 11.007,71 7.465,43 DO -ZPT 11.304,83 7.666,94 P. 14.801.39 9.986,50 P2 1.1.122.03 7.504,03 TG 11 147,95 7.521,52 VN 12.869,10 8.682,78 DS BO - TET 10.994,95 7.418,29 DO-TET 12.188,04 8.223,27 RIG 13.680,87 9.230,48 ESMD 13.180,82 8.893,10 GRAMAT 8.237,84 5.558,07 Avtoprev. Z. 11.853,12 7.997,30 DS DO -RGD 11.503,31 7.761,28 DO -RGD 12.791,17 8.630,20 SIMD 10.522,94 7.099,83 EIMD 11.341,03 7.651,79 KET 12.148,32 8.196,47 DS DO - IMD 11.293,36 7.619,63 DO-IMD 10.998,35 7.420,59 DS-ASO 10.623.80 7.167,88 DS-TSO 12.648,39 8.533,87 SOZD- REK- ZASAV. 11.620,75 7.881,19 Viri podatkov: Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha za I—III 1979. Neto OD so izračunani iz bruto OD, upoštevajoč prispevne stopnje, ki veljajo v občinah kjer je sedež TOZD oz. DS. Za DS-DO ZPT, DO-ZPT in SOZD REK-Z pa je upoštevan povprečni faktor prispevnih stopenj vseh treh občin. A. B. Splačalo se je videti in slišati (nadaljevanje in konec) Vrnili smo se v mesto Denver. Ker smo imeli letalo za Las Vegas šele v ponedeljek, smo si v vikendu lahko ogledali mesto Denver in tudi bližnjo okolico. Samo mesto ima prav tako poslovni del (gornji) z ndbotičniki in velikimi zgradbami ter stanovanjski del (spodnji). Mesto se hitro razvija, ima pa kot glavno mesto države Colorado, tako kot vsa glavna mesta zveznih držav, Capitol, ki je natančno enak washintonskemu (samo manjši je) in v katerem je nameščena vsa državna administracija.. Znameniti je tudi amfiteater, ki sprejme do 30.000 ljudi, lociran pa je med ogromnimi rdečimi skalami v parku rdečih skal in je zelo posrečeno vgrajen v naravno okolje. V nedeljo smo z avtobusom odpotovali proti jugu in si naj-prvo ogledali ameriško letalsko akademijo. Znano je, da imajo ameriške šole in akademije veliko športnih objektov, zato naj omenim, da imajo tu med drugim na razpolago preko 30 tenis igrišč, preko 20 igrišč za rokomet, 10 igrišč za football (inačica rugbvja, pri kateri je treba žogo z udarci z nogo ali nošenjem spraviti čez osnovno črto ali preko vrat) in nekaj igrišč za nogomet. To so športni objekti na prostem; v pokritih prostorih (ki so precej večji od športne hale Tivoli v Ljubljani), pa imajo tri dvorane: eno za košarko, drugo za hokej in tretjo posebno veliko za lahko atletiko. Sprejem na to amerišo letalsko akademijo pa je omogočen samo Američanom, in sicer iz vsake zvezne države določeno število po strogih kriterijih. Tik pred mestom Colorado smo obiskali »Vrt bogov« (Garden of the Gods), to je naravni park iz rdečih skal, ki jih je narava izoblikovala v fantastične oblike in figure. Peljali smo se skozi mesto mimo velike športne hale, kjer je bilo pred dvema letoma svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju in se povzpeli po izredni gorski cesti na vrh 4300 m visokega Pikes Peaka. Mogoče sem napačno rabil izraz »povzpeli«, ker smo se pripeljali z avtobusom do vrha, moram pa povedati, da je tu že precej redek zrak in večinoma se pri tej višini človek zaradi tega ne počuti najbolje. Tudi mi smo bili kar zadovoljni, ko smo se po dobri pol ure izrednega: razgleda s ite visoke gore začeli vračati v dolino in nato nazaj v mesto Denver. O Denverju še to: prijetno je bilo to mesto, vendar, ko smo ga zapuščali, sem bil na nek način zadovoljen, ker me še nikjer ni toliko natreslo kot tu. Zrak je bil namreč izredno suh (brez vsake vlage) in ker je v vseh hotelih in restavracijah večinoma ves material iz umetnega1,, plastičnega materiala (posebno preproge, stopnice), smo se ob hoji po tem materialu naelektrili s statično elektriko in ko si približal roko do kljuke na vratih ali tipke v dvigalu in podobno, je že preskočila iskra in te temeljito pretresla. Zapustili smo torej glavno mesto Colorada in po poldrugournem letu pristali v Las Vegasu v državi Nevada, kjer je v tem času potekal ameriški rudarski kongres z mnogimi predavanji in naj večja dosedanja ameriška rudarska razstava, ki je imela svetovni obseg. Mesto leži sredi puščave, šteje 350.000 ljudi (pred dvajsetimi leti še samo 60.000), se torej hitro razvija in je pojem igralnice za Ameriko. To se čuti na vsakem koraku v mestu: že na letališču so povsod nameščeni igralni aparati, vsi hoteli so polni igralnih aparatov, ki kar naprej zvonijo, in raznih iger na srečo. Stanovali smo v hotelu Showboa,t, ki ima obliko fasade in ime po nekdanji ladji, kjer se je igralo (plavajoče gledališče), v pritličju pa je bilo nameščenih preko 1000 igralnih aparatov, ogromno igralnih miz, ob vsaki pa poklicni delilec kart (igra se »ainc«), približno vsake dve uri se igra denarna! tombola itd. V mestu je ogromno igralnic, vsi pa igrajo, ker tu skoro vsak dobi igralno mrzlico. Zanimivo pri tem pa je, da v mestu ni kriminala — morda zato, ker ima res vsak hotel, vsaka igralnica svojo lastno policijo, ki vzdržuje red, ali pa morda zato, ker so ponavadi lastniki teh igralnic ljudje, ki poznajo dobro kriminal in ga tu ne trpijo! Sicer pa mesto Las Vegas nudi ponoči edinstveno podobo, je kot nekak ognjemet — vse je razsvetljeno, to je ena sama reklamna bakla. Videl sem mnoga mesta (na primer New York), pa se ne more nobeno primerjati z nočno podobo tega mesta in njegovo reklamno osvetljavo. Rudarska razstava je bila na prostoru poleg hotela Milton, ki je po velikosti naj večji na svetu (po številu sob ima večjega le Moskva). Sama razstavna površina je imela preko 50.000 m2, razstavljalo pa je 325 proizvajalcev rudarske opreme iz ZDA in ostalega sveta. Poudarek razstave je bil na premogovništvu (raziskave, vrtanje, odstreljevanje, pridobivanje, transport vseh vrst, predelava premoga, bogatenje), pa tudi na vrtalnih garnitu- rah, pridobivanju nafte in seveda rud. Vsa mehanizacija ima poudarek na veliki produkciji, kar za nas in Evropo ne prihaja toliko v poštev zaradi neugodnih in težkih rudarskih prilik. Vsekakor pa je bilo ogromno naprav in priprav, ki so pa uporabne tudi za naše prihke. Predvsem so bile za nas interesantne male cevne črpalke s precejšnjo kapaciteto, razne dvigalne naprave, izredno interesantne in uporabljive pa bi bile razne varnostne naprave in vsa varnostna oprema, posrečena rešitev raznih transporterjev, presipov, valjčnih konstrukcij, gumijastih transportnih naprav in drugo. Sicer pa so jamsko hidravlično podporje in sploh jamsko mehanizacijo za premogovnike v glavnem raztavljale evropske firme. Tovrstno opremo so ameriške firme prikazale dosti manj ali bolje rečeno v taki izvedbi, ki ni za nas tako zanimiva. Vsekakor pa za zunanja rudarska dela vsa prikazana mehanizacija impresionira po svoji veliki kapacitivnosti. Za potrebe rudnikov (rudnine) prevladuje breztirna transportna in ostala mehanizacija. Razstreljeval-na tehnika ima nekaj novosti, kar je demonstrirala in prikazovala znana firma Bickford. Prikazano je bilo nekaj daljinskih upravljanj, izraba komp-juterske tehnike in drugo. Skratka lahko smo videli najnovejše dosežke tehnike, ki se uporablja v rudarstvu. Naj omenim, da je 9. številka revije VVorld Mining posvečena tej razstavi in v njej so opisani razstavljeni proizvodi, kot tudi pregled in opis teh naprav. Večina razstavljene opreme je bila razstavljena v ogromnih halah, kjer so bile klimatske naprave za vzdrževanje primerne temperature, kajti zunanja temperatura je bila preko dneva vedno čez 40° C. Ko sem si hotel ogledati nekatere izdelke znanih firm kot npr. Scharf, ki so bili razstavljeni na prostem, sem se moral pred hudo vročino umakniti in to opraviti šele v poznih popoldanskih urah. Sicer pa je ta izredno kvalitetna razstava moderne rudarske opreme, kjer si lahko videl vse novejše dosežke, potekala tudi malce v ameriškem stilu ali celo v stilu Las Vegasa. Ne mislim tu na dejanje poslovnih in tehnično strokovnih informacij, ki so bile povsod odlično pripravljene in posredovane. Nobenega obiskovalca ne zasujejo z prospekti in podobnimi materiali, ker ti vse posredujejo neposredno z direktno informacijo in demonstracijo, vso dokumentacijo, pa pošljejo na tvoj naslov, ampak mislim tu na način, kako skušajo posamezni razstavljale! pritegniti pozornost na svoje izdelke ali na svoj razstavni prostor z vsemi mogočimi zanimivimi »efekti«. Tako so bili ponekod nameščeni roboti, ki so odgovarjali na različna vprašanja in seveda informacije, drugod naj bi pritegovala pozornost zelo lepa dekleta, oblečena v drzne kavbojske obleke ob bazenu za demonstracijo črpalk, vsaka firma pa je na svojem prostoru za obiskovalce prirejala sproti najrazličnejše igre na srečo z manjšimi ali večjimi nagradami, kot so ogled Las Vegasa s helikopterjem in druge zanimive nagrade —• vse pač v stilu me-stia-igralnice. Ko smo zapuščali mesto naj omenim, da sistem igranja na srečo dobro deluje v korist igralnic, saj nihče ni odšel od tod vsaj s centom »profita, ampak smo vsi odhajali z izgubo, v kolikor smo pač s svojim drobižem igrali na srečo, da bi s tem malo okusili utrip tukajšnjega vzdušja. Naj navedem, da je kolega iz Beograda že na letališču, ko smo prišli in smo čakali na prtljago, vrgel v igralni avtomat 25 centov (največ je takih aparatov) in iz njega se je vsulo, da je imel krepko preko 100 dolarjev drobiža. Komaj ga je spravil. Mislil je, da bo tako uspešno nadaljeval, pa je že zvečer skoro vse vrnil v igralne avtomate, na koncu pa tudi še nekaj svojega dodal. Na lahek način v tem mestu malokdo obogati, verjetno vsak ugotovi, dia pač zabava tudi nekaj stane. .. Iz Las Vegasa smo se po južni poti vračali v New York. Najprej smo pristali v Phoe-nixu blizu mehiške meje v državi Arizona, nato pa nadaljevali z lepim poletom preko skalnatega hribovja in pustinj, planot ter kanjonov, nato nad rodovitno srednjo ameriško nižino (iz letala se lepo vidijo mnoga polja v obiliki krogov, ker jih tako lažje z mehanizacijo obdelujejo), pa preko sta-rogorskega sistema Appalachev, mesta VVashingtona in ob obali Atlantika do New Yorka. Zvečer smo šli večerjat v tipično italijansko restavracijo, natakarji so sami naši fantje, za italijansko vzdušje sta pa skrbela dva pevca s kitaro, ki sta pela italijanske narodne pesmi, sicer pa sem jih slišal, kako sta se vmes pogovarjala po hrvaško. Od natakarjev smo tudi zvedeli za vse športne novice: nogomet Jugoslavija — Španija, pa novice iz svetovnega prvenstva v košarki. Čeprav imajo Amerikanci brez dvoma najboljše košarkarje na svetu, pa niso svetovnemu prvenstvu amaterjev, ki se je takrat ravno odvijalo, posvečali nobene pozornosti, njihovi časopisi sploh niso o tem poročali, našel sem samo malo notico v nekem časopisu, da se Ce se danes ozremo na povojni razvoj zasavskih revirjev ugotovimo, da je za vsa leta izgradnje socialističnih družbenopolitičnih skupnosti Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, pomembna želja in hotenje delovnih ljudi in občanov po razvijanju in poglabljanju novih socialističnih družbenih odnosov ter zagotavljati hitrejši gospodarski in družbeni razvoj sleherne občine. tudi Amerika udeležuje turnirja nia Filipinih z neko povsem neznano ekipo, in da so na turnirju favoriti Jugoslovani. Zjutraj smo si z avtobusom ogledali mesto New York oziroma najbolj zanimive predele: kitajsko četrt, mimo Harlema, Centralni park, palačo Združenih narodov (vsitop dovoljen brez vsake prtljage), Metropolitensko opero (mimogrede na sporedu samo »železni« repertoar), pa obalo, katedralo, univerzo Columbija (40.000 študentov), Brocklynski most, Rockeffelerjev center in drugo. Bilo je malo časa za temeljit ogled, ker smo že popoldne poleteli proti Parizu, kamor smo prišli po 7-urnem precej nemirnem letu. Iz letališča De Gaule smo se tri ure prebijali z avtobusom skozi Pariz na letališče Orly, kjer smo precej utrujeni in neprespani čakali na večerni odhod z letalom JAT v Ljubljano. To omenjam zaradi tega, ker bi rad povedal, da smo leteli s sedmimi letali, vsi so imel točen odhod, le na zadnjega našega smo morali čakati, kdaj bo sploh prišel iz Ljubljane. Po 3-urni zamudi je le prišel in po dobri uri leta smo bili doma, kjer je, kakor je že, vendar najlepše! Ivče Berger Že v prvih letih po osvoboditvi so iz novih družbenih odnosov rasli mnogi junaki dela, udarniki, novatorji, konstruktorji in organizatorji proizvodnje. Nepozabne in v živem spominu so še številne udarniške akcije prebivalstva pri gradnji gospodarskih in družbenih objektov. V vseh teh akcijah je požrtvovalno sodelovala zasavska mladina. Te oblike življenja so politično razgibale de- Povojni razvoj zasavskih revirjev Zadaj objektov Strojne tovarne Trbovlje, kjer je sedaj ploščad je do aprila 1979 stala naj večja stanovanjska hiša v Trbovljah — Glažuta. Na tem mestu bo STT zgradilo novo tovarniško halo. (Foto: A. Bregant) lavski razred in vse občane, ki so solidarno in s skupnimi akcijami želeli čim prej odpraviti dediščino preteklosti in si ustvariti materialno osnovo za socialistični samoupravni družbeni razvoj. Ta hotenja se uresničujejo. Kajti na delo in življenje delovnih ljudi in občanov, na razvoj in poglabljanje socialističnega samoupravljanja, gospodarskega in družbenega napredka, vplivajo s svojim delom družbenopolitične organizacije z ZK na čelu. V njih se združujejo in uresničujejo interesi družbenopolitičnih skupnosti in posameznikov in so osnova za zavestno aktivnost delavskega razreda v izgradnji socialistične samoupravne skupnosti. Razgibano in burno revolucionarno vrenje v obdobju med obema vojnama v zasavskih revirjih pod vplivom in vodstvom komunistične partije, je dalo odločilen pečat ne le boju takratnega proletariata proti izkoriščevalcem, ampak tudi revolucionarnemu poletu med narodnoosvobodilno vojno in povojnemu socialističnemu samoupravnemu razvoju revirjev. Pomembno je, da je tudi v celotnem povojnem socialističnem razvoju imela zveza komunistov oporo v delavskem razredu, zlasti v razvoju socialističnega samoupravljanja in uveljavljanju delavskega razreda kot nosilca napredka v naši družbi. To nalogo opravljajo revirski rudarji, delavci in občani revirjev tudi sedaj. Podlaga zanjo so nova ustava, Zakon o združenem delu ter sklepi in stališča ZKJ in ZKS. Kolikšen napredek in razvoj sta bila dosežena v povojnem obdobju, najbolje govorijo podatki o celovitem družbenoekonomskem razvoju revirjev. Znano je, da je hrastniško gospodarstvo, ki sloni na bazični industriji in rudarstvu, v povojnem obdobju pristopilo k posodobitvi (modernizaciji) obstoječe bazične industrije ter da so bila vložena tudi dokajšnja sredstva zlasti za izboljšanje pogojev dela v rud- niku. Izredni napori so bili vloženi v prestruktuiranje obstoječega gospodarstva in zagotavljanje novih delovnih mest. Tako je lani v občini združevalo delo nad 4.800 delavcev, kar predstavlja 44 odstotkov vseh prebivalcev občine, od tega 39 odstotkov žensk. Glede na bazično industrijo in zaradi premajhnega vlaganja v povojnem obdobju, občina Hrastnik zaostaja pri rasti narodnega dohodka od večine občin v Sloveniji. Medtem, ko je pred leti bila med 19. in 22. mestom, je sedaj na 27. mestu med šestdesetimi slovenskimi občinami. Razumljivo pa je, da ima struktura industrije in kvalifikacijska sestava zaposlenih odraz tudi na višino po- prečnih osebnih dohodkov, ki so bili lani navzlic težavnosti dela v rudarstvu, steklarstvu, kemični industriji in gradbeništvu, za okoli 6 odstotkov pod republiškim poprečjem. Potemtakem so tudi razumljiva prizadevanja, kar je opredeljeno v tem srednjeročnem programu razvoja občine, po modernizaciji obstoječega gospodarstva in postopnega spreminjanja iz bazične na predelovalno industrijo. Zato se je združeno delo tudi odločilo za združevanje določenih sredstev od ustvarjenega družbenega proizvoda. (nadaljevanje sledi) Janko Savšek Dejali so ... Josip Broz Tito, predsednik SFRJ •. • Bistvena značilnost našega razvoja od leta 1976 je krepitev enotnosti delavskega razreda in odločnost, da nadaljujemo pot še hitrejšega razvoja države in njenega napredka v miru in neodvisnosti. Stabilnost našega sistema in samoupravnih družbenih odnosov ne pomeni konserviranja obstoječega stanja, temveč njegov nadaljnji dinamični razvoj. Celotna naša družba se mora še bolj organizirati za izpolnjevanje nalog v zvezi s stabilizacijo gospodarskih gibanj in za izpopolnjevanje družbenoekonomskih odnosov. Bitka z? preraščanje tehnokratske in etatistične odtujenosti dohodka, je v bistvu bitka za vzpostavljanje trdnih in trajnih temeljev v delitvi družbenega proizvoda in dohodka... Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ ... Ključno vprašanje našega napredka kot celote je dvig produktivnosti dela. Zveza komunistov vztraja in tudi mora nenehno vzrajati pri tem, da je to neposredna naloga vseh delovnih ljudi, v vsaki temeljni organizaciji dela, v vsakem okolju... Čeprav imamo v našem razvoju še vedno težave in nasprotja, o katerih govorimo odkrito, kritično in samokritično, imamo dovolj moči, da probleme, ki nastajajo pri naši socialistični graditvi, rešujemo demokratično samoupravno in učinkovito... Mika Špiljak, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ... Delo in prispevek vsakogar moramo začeti meriti in vrednotiti tako, kot je določeno v zakonu o združenem delu. Strokovnim kadrom je treba ustvariti možnost, da bi v skladu s svojim delom in prispevkom lahko povečevali svoj osebni dohodek in svoj položaj v družbi. Ti lahko veliko vplivajo na boljšo organizacijo dela, boljšo proizvodnjo, produktivnost in dohodek. Toda za to se mora odločno zavzeti vsa družba, ki se ne sme več sprijaznje-vati s tem, da obstajata v praksi dva sistema v delitvi osebnih dohodkov, oziroma z dvojnim položajem delovnih ljudi... Sprememba v predsedstvu CK ZKJ Dne 15. maja tega leta je bila v Beogradu seja predsedstva CK ZKJ, ki jo je vodil Branko Mikulič. Sprejela je sklep o spremembah in dopolnitvah poslovnika o organizaciji in načinu dela predsedstva CK ZKJ. To določa, da predsedstvo voli sekretarja na predlog predsednika ZKJ in da njegov mandat traja dve leti. Sekre- tarja volijo iz sestave članov predsedstva in to vsakokrat iz druge republike oz. pokrajine. Dosedanji dolgoletni sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je zaprosil za razrešitev te dolžnosti, ki jo je opravljal osem let. Predlagal je, da bi mu dali v interni delitvi dela članov predsedstva drugo nalogo. Po dogovoru s tov. Titom je predsedstvo sklenilo sprejeti predlog tov. Dolanca. Predsedstvo se je Stanetu Dolancu zahvalilo za večletno uspešno delo, ki ga je opravljal kot sekretar izvršnega komiteja in sekretar predsedstva CK ZKJ. Na predlog predsednika ZKJ tov. Tita je predsedstvo izvolilo za svojega sekretarja Dušana Dragosavca. Aktivnost samoupravnih organov DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE Delavski svet DO IMD je imel svojo 16. sejo, 9. aprila tega leta. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — na znanje je sprejel poročilo komisije za izvedbo referenduma, ki je bil 15. 2. 1979, na katerem so se člani kolektiva delovne organizacije pismeno izjavili za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev osebnih dohodkov SOZD REKZ, samoupravnega sporazuma o skupnih onovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov v DO IMD in statuta delovne organizacije IMD, ki je stopil v veljavo 9. 4. 1979, — sprejeli so vrsto sklepov v zvezi z izdelavo delovnega programa za pripravo in sprejem plana DO IMD za obdobje 1981/1985, — odobril je 31.021,00 din iz sklada skupne porabe namensko za preventivno zdaravlje-nje v letošnjem letu; hkrati je sklenil, da bodo do konca tega leta izdelali nov pravilnik o preventivnem zdravljenju članov kolektiva1. — pooblastil je Staneta Butkoviča, da začasno oprav- Ija naloge za področje varstva pri delu v DO IMD, do zasedbe razpisanega mesta, — sprejel je sklep o tem, da je itreba seznaniti vse ostale DO, TOZD in DS v sestavi REK Zasavje, o načinu nabavljanja oziroma izdajanja materiala iz skladišča DO IMD, —• odobril je 168.600,00 din iz amortizacije za leto 1979, namensko za kritje dela sred-sitev, ki izvirajo iz sprejetih obveznosti do zasavskega računskega centra, — sprejel je predlagano vrednost drugih osebnih prejemkov in sklada skupne porabe v letu 1979, z veljavnostjo od 1. 1. 1979 dalje, razen za regrese za prehrano med delom in terenskim dodatkom, kar velja od 1. 2. 1979 dalje, jamski dodatek in kilometrina pa se obračunavata od 1. 1. 1979 dalje. — imenoval je komisijo za izvedbo referenduma o sprejemanju statuta SOZD REK Z, — odobril je 30.000,00 din namensko za potrebe reprezentance DO IMD, — na koncu seje je razpravljal še o razobešanju pregledov osebnih dohodkov, delu AOP in o udeleževanju sej delavskega sveta s strani individualnih poslovodnih organov TOZD. DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI 13. seja izvršilnega odbora DO ZPT je bila 7. maja tega leta. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — rta znanje je sprejel informacijo o možnostih proračuna regresa za prehrano. Tega ni mogoče realizirati, ker ISE ni zagotovila, v času pri- prave gradiva za sejo izvršnega odbora, vseh potrebnih sredstev za pokritje sklada skupne porabe, — pripravil je predlog, da bi delavski svet DO ZPT prevzel pokroviteljstvo nad 10. srečanjem rudniških gasilskih ekip Slovenije in da naj bi prevzel plačilo stroškov v višini 30.000,00 din s sodelovanjem samoupravnih organov TOZD DS, — pripravil je predlog ža razpravo in sklepanje na seji delavskega sveta ZPT, da naj nadomestilo za mesečne vozovnice pripada delavcu na relaciji, ki je daljša od 2 km do delovnega mesta, s tem da se črta zadnji stavek sklepa »ne glede na relacijo«. — Viktorja Kralja je predlagal v časopisni svet glasila SOZD REK Z, — pri obravnavanju periodičnega obračuna za prvo trimesečje tega leta je sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na izvajanje sprejetih akcijskih programov, opravljanje nadurnega in nedeljskega dela in da naj delavski svet sprejme poročilo o trimesečnem poslovanju DO ZPT, — soglašal je s tem, da je treba popraviti oziroma dopolniti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka pri proizvodnji premoga v smislu nove organiziranosti, — soglašal je s tem, da se samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih med TOZD RESD in TOZD premogovniki spremeni oziroma dopolni, — delavska kontrola DO ZPT je dobila nalogo, da takoj preveri točnost podatkov v zvezi s poročilom o opravljenih naddelavnikih za obdobje od januarja do marca 1979. V primeru netočosti danih podatkov bodo izvrševalci predani disciplinski komisiji, — tehniška služba DO ZPT bo pripravila predlog poenotenja nadurnega dela za TOZD RESD, Novo predsedstvo SFRJ Dne 15. maja je bila v Beogradu skupna seja obeh zborov skupščine SFRJ. Na njej so razglasili izvolitev in objavili sestavo predsedstva SFRJ. Predsednik republike Josip Broz Tito je predsednik predsedstva SFRJ. Člani predsedstva SFRJ pa so naslednji: — Dr. Vladimir Bakarič (SR Hrvatska) — Stevan Doronjski (Sab Vojvodina) — Fudil Hoda (Sab Kosovo) — Lazar Koliševski (SR Makedonija) — Sergej Kraigher (SR Slovenija) — Cvijetin Mijatovič (SR Bosna in Hercegovina) — Petar Stambolič. (SR Srbija) — Vidoje Zarkovič (SR Črna gora) Novoizvoljeni člani predsedstva so podali posebno izjavo. Na prvi seji novoizvoljenega predsedstva SFRJ, ki jo je vodil predsednik republike Josip Broz Tito, so izvolili za novega podpredsednika predsedstva SFRJ Lazarja Koliševskega, člana predsedstva SFRJ in SR Makedonije. S tem je prenehal mandat dosedanjemu podpredsedniku Fadilu Hodi. Novoizvoljeni podpredsednik predsedstva SFRJ je bil rojen leta 1914, član KPJ — ZKJ pa je od leta 1935. V NOB je sodeloval od leta 1941 kot organizator partizanskih enot v Makedoniji. Za člana predsedstva SFRJ je bil izvoljen že leta 1972 in 1974. — finančna služba DO je dobila nalogo, da redno dostavlja mesečna finančna poročila vsem TOZD, — komisija za izdelavo metodologije dela pri delovni skupnosti skupnih služb ZPT je dobila nalogo glede razporeditve , kategoriziranih del. Določil pa je tudi datume do kdaj naj bi bil osnutek pravilnika v razpravi, —• vodja delovne skupnosti skupnih služb DO je dobil nalogo, da do zasedanja delavskega sveta DO ZPT pripravi pismeno tolmačenje glede izvajanja. samoupravnega sporazuma o delitvi OD. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD ZPT Odbor je imel svojo 3. sejo dne 7. maja tega leta, na njej pa je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — razpravljal je o razdelitvi 23 novih stanovanj na področju Trbovelj, ki jih je samoupravna stanovanjska interesna skupnost namenila REKZ na področju Trbovelj za člane kolektiva. Stanovanja so skupno s predstavniki DO RGD in DO IMD ter DS ASO in TSO razdelili takole: DO ZPT 12 stanovanj, DO RGD 9 stanovanj, DO IMD 1 stanovanje in DS ASO in DS TSO skupaj eno stanovanje, — odbor je bil seznanjen s tem, da je DO dolžna plačati samoupravni interesni skupnosti Trbovlje še 10 stanovanj, ki so že bila razdeljena. Za ta stanovanja in pa za nameravano gradnjo stanovanj v novem bloku v naselju Dolnji Laznik pa bi skušali zagotoviti sredstva iz združenih sredstev EGS, — odbor ni mogel sprejeti predloga skupščine občine Trbovlje, da bi odstopili prostore na Ribniku štev. 21., 22, ali 23, namensko za delovanje krajevne skupnosti Alojz Hoh-kraut. To bi bilo možno storiti le v primeru, če bi dobili v zameno drugo stanovanje, —■ ustrezno stališče so sprejeli tudi v zvezi z zagotovitvi- jo stanovanja delavcu, ki je zaposlen v DO IMD. DELAVSKI SVET DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI 12. seja delavskega sveta DO ZPT je bila 14. maja tega leta. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — sprejel je poročilo o trimesečnem finančnem poslovanju v razdobju januar—marec 1979 z vsemi pokazalci poslovanja; s tem v zvezi je sklenil opozoriti delavske svete TOZD in DS, da morajo razpravljati o izvajanju akcijskih programov, — podprl je stališče izvršilnega odbora DO ZPT, da naj delovna organizacija v primeru doseganja rezultatov ukrepa tako, da posamezna TOZD ne bo podvržena sanacijskim ukrepov, — prav tako je na predlog 10 sklenil, da je treba popraviti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka pri proizvodnji premoga v smislu nove organiziranosti, — soglašal je s tem, da je treba samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih med TOZD RESD in TOZD premogovniki dopolniti, — sprejel je program koriščenja razpoložljive združene amortizacije ter program amortizacijskih sredstev za leto 1979 in ga je s tem sklepom dal v uporabo TOZD in delovnim skupnostim DO ZPT, — sklenil je predlagati delavskim svetom TOZD in DSS, da razpišejo za 12. junij tega leta referendum o sprejema^ n ju pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, drugih OD, osebnih prejemkov in sklada skupne porabe s tem, da TOZD in delovne skupnosti prevzamejo vso odgovornost do rokov razprav določenih s sklepom izvršilnega odbora DO ZPT, —■ prevzel je pokroviteljstvo nad 10. srečanjem rudarskih gasilskih ekip Slovenije ter v to svrho namenil 30.000,00 din za pokritje stroškov. Sredstva bodo zagotovile TOZD in DS iz svojih skladov skupne porabe, —• dvema sodelavcema DO ZPT je odobril službeno potovanje na Poljsko zaradi udeležbe na osmem poljsko-jugo-slovanskem simpoziju, ki bo v Katowicah od 17. do 23. junija letos, —• strinjal se je s tem, da lahko koristijo nadomestila za mesečno vozovnico delavci na relacijah, ki so daljše od dveh kilometrov do delovnega mesta, —• Viktorja Kralja iz TOZD RESD Trbovlje je imenoval za delegata DO ZPT v časopisnem svetu glasila Srečno, — imenoval je Hedo Železnik v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili v SOZD EGS, — Rada Kandžurja je imenoval za načelnika narodne zaščite v DO ZPT, — Leopolda Sakeljška iz TOZD RESD Zagorje je imenoval v komisijo za priznanja in odlikovanja v SOZD REKZ, — na REKZ je treba izposlovati zagotovilo, da naj služba za nagrajevanje v DS ASO opravlja dela na pripravi nor-mtivov in analiz za potrebe DO ZPT, v nasprotnem primeru bodo predlagali spremembo sheme nalog in opravil za DO ZPT, — na temelju poročila revizijske službe, ki je opravila pregled nagrajevanja delavcev občasno zaposlenih v jami, je sklenil, da je treba vsem zaposlenim, ki so stalno ali občasno zaposleni v jami, obračunavati osebni dohodek po obstoječem pravilniku o delitvi OD, in sicer: število točk nalog in opravil x povpreček OD TOZD + jamski dodatek za čas prebit v jami. Finančna služba bo opravila analizo nepravilno obračunanih OD, — delegat TOZD Premogovnik Trbovlje je seznanil ostale delegate s tem, da se TOZD Premogovnik Trbovlje ne strinja z razdelitvijo stanovanj za področje TOZD in DS v Trbovljah; o tem se bo treba do-govorjati v SOZD in doseči dokončen razrez stanovanj ob soglasju drugih DO na področju REKZ. SOZD ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE 3>y seja delavskega sveta združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije ozir. SOZD EGS, je bila 17. aprila 1979 v Mariboru, udeležili so se je tudi delegati iz REKZ. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah, — sprejel je poročilo o poslovanju za leto 1978, — nadalje je ugotovil, da samoupravna] interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije ISE ni v celoti izvršila svoje dbveznosti iz sprejete in ovrednotene elektroenergetske bilance za leto 1978, zato je le-ta dolžna, da znesek, ki pomeni motnje v zaposlovanju OZD EGS v letu 1978, denarno nadomesti v višini din 278.826.445.00, ta pa se deli na sredstva za poslovni sklad v višini 125,647.088,00 din in na sredstva za sklad skupne porabe v znesku 153,647.088,00 din; — sklenil je zaključiti razpravo o predloženih variantah plana udeležbe v skupnem prihodku in je naložil odboru za ekonomsko finančne zadeve, da v določenem roku pripravi in predloži delavskemu svetu usklajen predlog plana udeležbe v skupnem prihodku v letu 1979. Začasno, to je od 15. V. letos pa se je uporabljala kot osnova za razporeditev skupnega prihodka razmerje po normativni osnovi v višini 7.381.353.000. 00 din po sklepu DS z dne 22. 3. 1979, — posredoval je v javno razpravo delavcem TOZD in enovitih delovnih organizacij osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ZEP Slovenije z dne 6. 4. 1979, s tem, da javna razprava traja do 25. maja tega leta, — v javno razpravo je dal delavcem TOZD in enovitih delovnih organizacij ter neka- terim republiškim institucijam (sindikat, zbornica itd.): osnove in merila za samoupravno organiziranje elektrogospodarstva, samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja1 elektroenergetike za obdobje 1981—1985/90, nadalje samoupravni sporazum o ugotavljanju udeležbe v skupnem prihodku v prometu z električno energijo (z normativi in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih razporeja1-nja čistega dohodka in -delitve sredstev OD elekitroenegetske-ga gospodarstva Slovenije, — sprejel je predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samo-u,pravem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 z dne 27. marca 1979, z nekaterimi dodatnimi spremembami in dopolnitvami, — sprejel je sporazum o načinu zavarovanja premoženja elektrogospodarskih organizacij med SOZD EGS in zavarovalno skupnostjo Triglav, — na znanje je sprejel analizo porabe sredstev za leto 1978, — potrdil je delovni program in gospodarski načrt delovne skupnosti za počitniško rekreacijsko dejavnost za leto 1979, — ugotovil je, da je predlog za kritje dela stroškov poslovanja združenih počitniških domov Elektrogospodarstva Slovenije (počitniški domovi Elektro Ožbalt, Vela Luka, Rab, Portorož, Novi Vinodolski, in Krvavec) v višini 2,056.094,00 din,, ob upoštevanju podatkov iz gospodarskega načrta realen, — ustrezen sklep je bil sprejet tudi v zvezi z vezavo deviznih sredstev v inozem-sitvu. INTERESNA SKUPNOST ELEKTROGOSPODARSTVA ISE 11. seja poslovnega odbora ISE za investicije v elektrogospo- darstvu, je bila' 14. maja tega leta, v Ljubljani. Na njej so razpravljali dn sklepali o naslednjih zadevah: — odbor je zadolžil strokovne službe EGS, LB-ZB, REK Zasavje in ISE, da do prihodnje seje poslovnega odbora proučijo vlogo REK Zasavje za spremembo kredita za obratna sredstva, v kredit za trajna obratna sredstva v višini 30,000.000,00 din in zavzamejo o tem svoje dokončno stališče, — predlagal je skupščini ISE v razpravo predlog samoupravnega sporazuma o spremembah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objek-itov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 s svojimi pripombami in dopolnitvami. Skupščina ISE bo oblikovala končni predlog in (ga posredovala podpisnikom samoupravnega sporazuma; pripravil je predlog skupščini ISE za dopolnitev tega sporazuma z nekaterimi spremembami in dopolnitvami, — sprejel je analizo porabe sredstev v letu 1978 in jo predlagal skupščini ISE v sprejem skupaj z ugotovitvami in ukrepi, — ugotovil je, da je bil planirani pritok energetskih sredstev v letu 1978 realiziran s 117 '%, poraba vseh sredstev 65'%, da je od zbranih energetskih sredstev v višini 3.430. milj. din po sporazumu in zakonu v letu 1978 porabljenih za investicije le 2.018 milj. din ali 59 %, da je od zbranih sredstev za investicije v letu 1978 v višini 4.737 milj. din za financiranje gradnje energetskih objektov porabljenih 2.444 milj:, din ali 51,6%, da je za tekoče poslovanje elektrogospodarstva in druge namene bilo porabljenih 1.609 milj. din ali 33,9l°/c in da znašajo sredstva ob koncu leta 684 milj. din ali 14%. Izkoriščenost razpoložljivih sredstev je bila razmeroma nizka, hkrati je odbor ugotovil, da se energetska sredstva vedno bolj namenjajo za druge potrebe, —• za odpravo več pomanjkljivosti je sklenil predlagati izvedbo vrste ukrepov; med temi ukrepi je bila omenjena tudi plinsko-parna elektrarna v Trbovljah, ki še sedaj redno ne obratuje in HE Ožbalt, kjer traja popravilo enejga agregata nenormalno dolgo, — sklenjeno je bilo, da je treba zaostriti odgovornost za vsako odločitev za izvajanje programa, za gospodarno in namensko porabo združenih sredstev, — na dnevnem redu je bila tudi vloga REK Zasavje za spremembo kredita za obratna sredstva v kredit za trajna obratna sredstva. O vlogi odbor na tej seji ni razpravljal pač pa na naslednji, ko bo dobil enotno stališče strokovnih služb, — v zvezi z izgradnjo Toplarne Ljubljana — II. faza — 50 MW, je sprejel ustrezen sklep glede uporabljanja investicijskih sredstev, — odbor se je strinjal s tem, da je treba nadaljevati razgovore predstavnikov elektrogospodarstva Slovenije s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Kosovo, v zvezi z izgradnjo TE Kosovo B, moči 2-krat 339 MW, kakor tu- di s predstavniki elektrogospodarstva BIH v zvezi s sodelovanjem pri izgradnji TE Tuzla B, pri čemer naj bi bilo elektrogospodarstvo udeleženo z 2/3' stroškov, kar ustreza tudi 2/3 predvidene moči, (350 MW) s tem v zvezi se ije poslovni odbor tudi strinjal, da se izvrši priprava namena nakupa potrebne opreme za TE TUZLA B v SSSR, enako tudi za TET Trbovlje III, TE-TO Dolsko in TE-TO Maribor. EGS je bil dolžan v zvezi z navedenimi akcijami pismeno seznaniti poslovni odbor na naslednji seji odbora z navedbo bilance potrebnih sredstev. Problematika dela samoupravnih organov v TET V delovni organizaciji TE Trbovlje združujejo delo štiri temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost. To so: temeljna organizacija »Proizvodnja električne energije I, temeljna organizacija Proizvodnja električne energije II, temeljna organizacija Transport goriva in temeljna organizacija Vzdrževanje naprav. Vsaka TOZD oz. DS ima že sprejete vse tri temeljne samoupravne splošne akte: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, statut in sam. sporazum o temeljih planov, kakor tudi druge, ki so potrebni za nemoteno poslovanje temeljnih organizacij. V pripravi je še en samoupravni sporazum ter štirje pravilniki: pravilnik o planiranju v TOZD, samoupravni sporazum o dodelitvi stanovanj in posojil za individualno gradnjo, pravilnik o štipendiranju, pravilnik o izobraževanju, pravilnik o knjigovodstvu, ter poslovnik o delu delavskega sveta in drugih samoupravnih organov. Organ upravljanja v TOZD je delavski svet. Ta ima organizirano komisijo za delovna razmerja in izvršilni odbor DS TOZD. Njihove naloge so opredeljene v temeljnih samoupravnih aktih. Če pogledamo aktivnost teh organov po TOZD, se nam pokaže naslednje: Temeljna organizacija Proizvodnja električne energije I: — delavski svet je imel sedem sej, na katerih je razpravljal tekočo problematiko poslovanja TOZD, — komisija za delovna razmerja je organizirala tri seje, na katerih so razpravljali o problematiki in o vrednotenju delovnih nalog, —• izvršilni odbor je imel eno sejo, na kateri je obravnaval problem stare deponije in aktualne probleme v tistem času. Temeljna organizacija Proizvodnja električne energije II: — delavski svet je razpravljal na osmih sejah. Najbolj aktivne razprave so se odvijale okoli zaključnega računa za leto 1978 in itriimesečnega poslovanja. Izvzeto tudi ni bilo vprašanje vrednotenja delovnih opravil, prerazporeditve delavcev in plan razvoja energetike, — komisija za delovna razmerja je imela pet rednih sej in eno izredno, — izvršilni odbor je imel eno sejo, na kateri se je konstituiral in imenoval svojega predsednika. Temeljna organizacija Vzdrževanje naprav: — delavski svet je imel sedem sej. Obravnaval je tekoče probleme. Najbolj aktivna razprava je potekala o gospodarsko-finančnem načrtu DO TET ter pravilniku delitve sredstev za OD in skupno porabo, —- komisija za delovna razmerja je imela eno sejo, na kateri se je konstituiral odbor. Obravnaval je pravilnik o delovnih razmerjih, —• izvršilni odbor delavskega sveta še ni konstituiran. Temeljna organizacija Transport goriva: — delavski svet je imel šest sej, na katerih so obravnavali predvsem poslovne probleme. Poudarek je bil na vzrokih zaostajanja uresničevanja zakona o združenem delu ter ukrepih za odpravo vzrokov, — komisija za delovna razmerja je na svojih treh rednih sejah in eni izredni seji razpravljala o kadrovskih spremembah, o nočnem delu žena in o delovnih razmerjih. —■ izvršilni odbor še ni konstituiran. Delovna skupnost je samoupravno organizirana tako, da ima delavski svet in izvršilni organ delavskega sveta: — delavski svet je imel šest sej. Na teh sejah je razpravljal o tekoči problematiki, ovrednotenju delovnih nalog ter pravilniku o delitvi sredstev za OD in skupno porabo, — komisija za delovna razmerja je imela eno sejo, na kateri je razpravljala o kadrovskih spremembah. Delovna organizacija TET: — delavski svet DO je imel dvanajst rednih in eno izredno sejo, — izvršilni odbor prav tako dvanajst rednih in eno izredno sejo, —■ odbor za organizacijske in kadrovske zadeve pa se je sestal na sedemnajst rednih in treh izrednih sejah. Pri pregledu dela samoupravnih organov TOZD oz. DS se takoj opazi, da se samoupravno odločanje, ki je v pristojnosti TOZD še ni preneslo v celoti iz ravni delovne organizacije na raven TOZD oz. DS, kar je predvsem posledica reorganizacije in uvajanja v novo organiziranost. Samoupravno odločanje je treba bolj približati pristojnim samoupravnim organom na ravni TOZD, kar tudi določajo samoupravni splošni akti in v kar bo potrebno vložiti še več truda. Dosledneje bo treba opredeliti in spoštovati delegatski sistem. Dokončno bo treba razjasniti, da naš delegat v samoupravnem socializmu ni imperativni ne reprezentativni delegat, ampak da je njegov mandat poseben mandat. Več pozornosti bo treba posvetiti pripravi materiala za samoupravne organe. Do sedaj smo vložili že mnogo truda, a še zmeraj ne toliko, kot je potrebno. Kadri, ki so po zakonu zadolženi za točno opredeljene naloge, bodo morali bolj zavestno sodelovati, ker pravo s amoupravno informacij o samoupravi j alci lahko pričakujejo samo od njih. Od tod izvira vprašanje odgovornosti, katero bo treba zaostriti. Vsi vemo, da je odgovornost različna glede na stopnjo pooblastil, posebno kar zadeva izvajanje sprejetih sklepov. Z drugimi besedami lahko rečemo, ali sprejemamo ukrepe, da bi se stanje izboljšalo in ali začenjamo takoj opozarjati, ko se pojavijo pomanjkljivosti? Do sedaj smo določene pomanjkljivosti že začeli urejevati, kar pa še ni garancija, da so že povsem urejene. Franc VOZELJ Prvomajsko slavje v Bohinju Dne 1. maja letos je bila v Bohinjski Bistrici slavnostna seja CK ZKJ ob navzočnosti predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita. Potekala je v znamenju počastitve 60-letnice KPJ—ZKJ. Vodil jo je predsednik CK ZKS France Popit, slavnostni govornik pa je bil Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ. Slavostna seja je potekala v novozgrajenem družbenem centru Joža Ažmana in to v spomin na 40-letnico ustanovitvene seje CK KPJ, ki je bila od 15. do 18. marca 1939 v hiši bohinjskega revolucionarja Tomaža Godca. V okviru prvomajskega slavja v Bohinju je bilo več pomembnih prireditev. Tako je Lidija Šentjurc, članica sveta federacije 1. maja dopoldan odprla muzej Tomaža Godca. Po slavnostni seji CK ZKJ se je začel prvomajski tabor s kulturnim in zabavnim delom. Nastopilo je preko 700 kulturnikov, učencev in drugih občanov gorenjskih občin. Delovnim ljudem je čestital za praznik dela Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov. Po kosilu v hotelu Zlatorog so predsedniku Titu izročili razna spominska darila predstavniki številnih skupnosti in organizacij. Dan pred prvim majem, 30. aprila, je Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko, odkril spomenik revolucije, delo kiparja Slavka Tihca — hkrati je bil odprt novozgrajeni dom - družbeni center Joža Ažmana. Naj omenimo, da so dom pričeli projektirati in hkrati graditi 5. oktobra' 1978. Odgovorni projektant je bil arhitekt Janez Bizjak iz Trbovelj, katerega poznamo tudi kot načelnika zasavskih alpinistov pri PD Trbovlje in vodjo lanskoletne odprave zasavskih alpinistov na Grenlandijo. Gradbena dela je izvedel Gradis, enota Jesenice. Tako projektanti kot tudi izvajalci in organizatorji — člani gradbenega odbora, so prejeli s strani občinske skupščine Radovljica po končanem slavju lepa priznanja za izjemno hitro in kvalitetno opravljeno delo ob najboljših možnih rešitvah. Tovariš Stane Dolanc je na slavnostni seji med drugim dejal: »Rezultati, ki smo jih dosegli v minulih 40 letih, so resnično epohalnega pomena. Družbena vsebina, zgodovinski smisel in smeri preobrazbe naše družbe, najbolje govore o resnični revolucionarni ustvar- jalni energiji jugoslovanskih komunistov in delovnih množic s Titom na čelu. To je trajen vrelec, ki navdihuje vse borce naše revolucije v nadalj- nih prizadevanjih za razvoj socialističnega samoupravljanja, za uresničevanje velikih ciljev osvoboditve dela, delovnega razreda in človeka. . .« Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. do 31. 12. 1978 Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ zajema relativno kratko obdobje, t.j. obdobje, od 1. seje Zveznega zbora skupščine SFRJ novega mandata, ki je bila dne 15. 5. 1978 pa bo konca leta 1978. Narekovala ga je predvsem sprememba v planiranju dela Zveznega zbora, ki je začel na podlagi poslovniških sprememb sprejemati programe dela za koledarsko leto. Zato bo prihodnje poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ zajelo obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979. Pogovori delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ in druge oblike našega skupnega dela. V tem obdobju je bilo pet pogovorov delegatov, prvi pri predsedniku republiške konference SZDL Slovenije in nato pred vsako sejo Zveznega zbora. Na pogovoru pri predsedniku republiške konference SZDL Slovenije so bile pozitivno ocenjene dotedanje oblike dela in izkušnje delegatov iz prvega mandatnega obdobja ter sprejeti pomembni sklepi za nadaljnje delo novo izvoljenih delegatov in SZDL. Že na tem pogovoru je bila izražena potreba po še tesnejšem sodelovanju s skupščinami občin in z delegatsko bazo. Delegati mo sprejeli na svojem pogovoru dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki se opira na izkušnje iz prvega mandatnega obdobja. S tem dogovorom se opredeljujejo take oblike dela in sodelovanje delegatov iz SR Slovenije, ki nam bodo omogočila čim uspešnejše kolektivno delo; delitev dela in medsebojno pomoč pri usklajevanju stališč, pri sodelovanju z delegatsko bazo in pri oblikovanju predlogov in pobud za dela na sejah zbora in na sejah delovnih teles. Osnovna oblika in metoda skupnega dela delegatov je pogovor delegatov, ki se skliče praviloma pred vsako sejo Zveznega zbora oziroma pred sejami delovnih teles. Na pogovorih delegati zlasti razpravljamo o vprašanjih, ki jih obravnava Zvezni zbor na sejah ter oblikujemo o teh skupna stališča. Dogovarjamo se o razpravah delegatov na sejah zbora in na sejah delovnih teles; obravnavamo način in uspešnost sodelovanja s skupščinami občin in delegatsko bazo ter druga vprašanja. Pogovor je tudi mesto in prilika, kamor se naj stekajo različni predlogi in pobude iz delegatske baze, iz skupščin občin in iz drugih organizacij in skupnosti. Vsem skupščinam je bil ta dogovor poslan z obvestilom, da bodo v bodoče obveščene o sklicu pogovorov delegatov in o dnevnih redih sej zveznega zbora. Ta dogovor bo gotovo prispeval k učinkovitejšemu in boljšemu delu delegatov pri izpopolnjevanju naših z ustavo določenih pravic in dolžnosti, kot delegatom temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. V tem času je bila tudi vpeljana praksa, da se na vsakem pogovoru razpravlja o različnih predlogih, pobudah in problemih iz delovnih in drugih organizacij, ki se tičejo delovnega področja Zveznega zbora bodisi, da so jih opravili delegati ali pa omenjene organizacije. Pogovori delegatov kažejo, da se v delegatski bazi dnevno porajajo številna vprašanja, predlogi in pobude, ki se nanašajo na delovno področje Zveznega zbora. S prakso obravnavanja le-teh na pogovorih delegatov kaže zato še bolj intenzivno nadaljevati in pri tem vzpostaviti še tesnejše sodelovanje z delegacijo skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. To sodelovanje je še toliko bolj potrebno, ker v delegatski bazi ni vedno prisotno razumevanje razlik v pristojnosti obeh zborov skupščine SFRJ. V tem obdobju se je nadaljevalo sodelovanje s skupščinami in smo bili vsi delegati razporejeni na vzdrževanje stikov z njimi. Tako smo imeli delegati že prvi skupni pogovor v skupščini občine Krško, skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij združenega dela. O sodelovanju s skupščinami občin in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti je bilo še posebej govora ob sprejemanju delovnega programa Zveznega zbora za leto 1979. O tem je bilo tudi govora na širšem sestanku delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru v skupščini Maribor, na katerem so prisostvovali predstavniki skupščin občin, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela mariborske regije. Večina delegatov je poleg tega sodelovala pri obravnavi osnutka delovnega programa Zveznega zbora za leto 1979 v posameznih skupščinah občin, ki so tudi v delovne programe svojih zborov uvrstile nekatera najpomembnejša vprašanja iz delovnega programa Zveznega zbora. Z obojestranskimi pobudami bi morah okrepiti sodelovanje, še zlasti s tistimi občinami oziroma skupščinami občin, kjer ni delegata iz SR Slovenije v Zveznem zboru. Skupščine občin so v tem obdobju sprejele tudi poslovnike za svoje delo, v katerih so med drugim skoraj vse uredile vprašanja sodelovanja z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ. V teh poslovnikih so predvidene različne oblike in metode dela, ki bodo pripomogle k večji aktivizaciji teh skupščin in delegatske baze na relaciji skupščine občin in Zvezni zbor skupščine SFRJ. Delegati smo poleg pogovorov razvili tudi druge oblike oziroma metode svojega skupnega dela. Tako smo npr. oblikova- li posebne »interesne skupine« delegatov za posamezne teme oziroma akte, ki jih predvideva delovni program Zveznega zbora, ki bomo lahko bolj poglobljeno obravnavali vsa vprašanja in sodelovali z vsemi zainteresiranimi dejavniki, da bi na tak način prišli lažje in uspešnejše do predlogov, mnenj in stališč delegatske baze ter družbenopolitičnih organizacij. Sestajale so se tudi skupine delegatov, da bi še pred pogovorom razčistile posamezna vprašanja, ki jih je obravnaval Zvezni zbor. Na te sestanke so bili vabljeni tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, republiških upravnih organov in republiških organizacij ter skupnosti. Delegati smo v tern času organizirali tudi več posebnih razgovorov z zainteresiranimi dejavniki v republiki, kot npr. o resoluciji o temeljih družbenega sistema obveščanja in še o nekaterih drugih vprašanjih. V tem času se je še naprej razvijalo uspešno sodelovanje s skupščinami SR Slovenije pa tudi stik z izvršnim svetom in republiškimi upravnimi organi in nekaterimi drugimi organizacijami in skupnostmi. Tako smo delegati na podlagi izkušenj iz prvega mandatnega obdobja dali pobude za nove oblike in metode sodelovanja s skupščinami občin in delegatsko bazo. Ob tem velja poudariti, da je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih 25 novih delegatov, ki delujemo neprofesionalno, pri tem pa sprožamo številna vprašanja iz delegatske prakse ter iz dela samoupravnih organizacij in skupnosti. Delo zveznega zbora se je v drugem mandatnem obdobju oprlo na izkušnje iz prvega mandata, ki je bil značilen predvsem po usklajevanju zakonov z ustavo SFRJ in po sprejemanju novih sistemskih zakonov. To je bilo obdobje neposredno po XI. kongresu ZKJ, ki je s sprejetimi dokumenti začrtal naš družbeni razvoj za nadaljnje obdobje, kar se je že odrazilo v programu dela zbora do konca leta 1978 in še bolj v programu dela zbora za leto 1979. " Zbor je tudi začel svoje delo na podlagi spremenjenega in dopolnjenega poslovnika, zadržal pa je organizacijo iz prvega mandata, t.j. dveh odborov in dveh komisij, ki so stalno delovna telesa zbora. Zbor se je v tem obdobju že začel poleg zakonodajnega dela, posvečati tudi izvrševanju svoje politične kontrole funkcije, opredeljene z ustavo in to pri določanju politike izvrševanja zveznih zakonov in drugih predpisov ter opravljanju političnega nadzorstva nad delom Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov ter zveznih organizacij in usmerjanju njihovega dela. Sprejeti so bili tudi številni zakoni, ki bi morali biti sprejeti že v prvem mandatnem obdobju, zaradi njihove uskladitve z ustavo. Zbor je za to obdobje sprejel program dela, ki ni bil v celoti izvršen zaradi tega, ker jih predlagatelj ni vedno pravočasno pošiljal. Določen napredek je bil dosežen pri programiranju dela zbora, predvsem v pogledu njegove vsebine in časovne uskladitve s programom dela Zveznega izvršnega sveta in programi dela družbenopolitičnih organizacij, kot tudi s pobudami iz delegatske baze. Nekatera vprašanja iz programa dela Zveznega zbora so bila vključena tudi v program dela zborov skupščine SR Slovenije. Zvezni zbor je imel v tem času pet sej. Prva seja je bila posvečena konstituiranju, na ostalih štirih sejah pa je obravnaval različna vprašanja iz svojega delovnega področja. Na dnevnih redih sej je obravnaval 80 vprašanj oziroma po.20 na vsaki seji. Predvsem velja poudariti, da je bilo tudi v tem času, ta- ko kot v prvem mandatu, težišče dela delegatov na sejah delovnih teles, kjer so predlagali oz. uveljavili različne predloge, mnenja in stališča, jih usklajevali s predlagatelji aktov in z drugimi delegati. V nadaljevanju je v najkrajših črtah prikazano delo posameznih delovnih iteles in aktivnost delegatov iz Slovenije. Odbor za družbenoekonomske odnose V tem obdobju je obravnaval med drugim tudi predlog zakona o vrednostnih papirjih, resolucijo o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije za obdobje od 1976 do 1980 v letu 1979 in proračun federacije za leto 1979. Prevzel je tudi delovno nalogo, da bo predlagatelj zakona o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih. Delegati iz SR Slovenije, člani tega odbora, so dali pobude za spremembe zakona o knjigovodstvu, ki naj bi tako imenovane »majhne« uporabnike družbenih sredstev razbremenil nekaterih obveznosti na tem področju (društva, hišni sveti in drugo) in pobudo za tolmačenje vprašanj obravnavanja temeljnih rizičnih skupnosti na področju zavarovalstva, ki jim predpisi ZIS in SDK ne priznavajo status pravne osebe, so pa v SR Sloveniji temeljni nosilci te dejavnosti. Rezultat te pobude je bil, da bo moral ZIS predložiti posebno analizo in predloge za rešitev obeh problemov. Odbor za družbenopolitične odnose Poleg drugih vprašanj je odbor v tem času, kot predlagatelj začel delo na pripravi predloga resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, na temelju ustave SFRJ in predloga resolucije o svobodni menjavi dela, ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nagradi AVNOJ. Pri omenjenih aktih smo delegati iz SR Slovenije uveljavili številna stališča in izkušnje iz Slovenije, ki so vključena v besedila obeh predlogov resolucije. Odbor je tudi zelo temeljito obravnaval predlog za izdajo zakona o družbenih svetih, kjer smo delegati iz Slovenije predlagali, da je treba v osnutku zakona vlogo o družbenih svetih bolj temeljito opredeliti in razmejiti nekatera vprašanja, gledana na pristojnost zvezne in republiške zakonodaje. Odbor zo notranjo politiko Med drugimi akti je obravnaval zakon o proizvodnji in prometu mamil; zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu; več informacij o stanju varnosti v državi in predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potnih listinah jugoslovanskih državljanov. Prav pri slednjem smo delegati iz SR Slovenije na podlagi predhodnih razprav v Sloveniji uveljavili več predlogov. Odbor je posebno pozornost posvetil tudi vprašanju razvoja in modernizacije zrakoplov-ne meteorologije, programov integracije in reorganizacije službe za varnost plovbe na notranjih in morskih plovnih poteh. Odbor za zunanjo politiko V tem obdobju je obravnaval zlasti vprašanja aktivnosti gibanja neuvrščenih držav v sedanjih mednarodnih razmerah in priprave za konferenco ministrov za zunanje zadeve neuvrščenih držav v Beogradu; zakona sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb ter zakon o ratifikaciji dopolnilnih protokolov k ženevskim konvencijam, z dne 12. 8. 1949, o zaščiti žrtev v mednarodnih oboroženih spopadih. Na svojih sejah je redno obravnaval tudi poročila o obiskih itujih in naših parlamentarnih delegacij. Odbor je tudi ustanovil posebno delovno skupino za spremljanje uresničevanja ozimskih sporazumov. Ob določanju programa Zveznega zbora in odbora za zunanjo politiko smo se delegati iz Slovenije še posebej zavzeli, da se pri tem itako v pogledu vsebine kot oblike dela upošteva nujnost podružb-Ijanja mednarodnih odnosov. Odbor za ljudsko obrambo Odbor je v tem času obravnaval predvsem aktualna vojaška politična vprašanja, ki so pomembna za spremembe in dopolnitve naše zakonodaje na tem področju, ki se bodo začele v letu 1979. Obravnaval je tudi vprašanja krepitve in nadaljnjega podružbljanja obrambe, razčlenjeval sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Delegati iz SR Slovenije smo si v tem obdobju skupaj z drugimi delegati prizadevali za uresničevanje sistema ljudske obrambe, za utrjevanje smeri njenega nadaljnjega razvoja v luči sprejetih stališč in sklepov XI. kongresa ZKJ. otLiG.uKiztz 'Vi čvJač iia ttAntui: Dušan Trampuž, rudar, linorez, osnovna šola Ivan Skvarča, 7. b razred Odbor za proračun federacije Obravnaval je zlasti proračun federacije za leto 1978, spremembe in dopolnitve proračuna federacije za leto 1978 ter več zakonov s področja negospodarskih investicij federacije. Ob obravnavi proračuna se je zlasti zavzel zato, da se morajo vsi uporabniki proračunskih sredstev obnašati stabilizacijsko. Značilno za delo odbora je bilo tudi dejstvo, da je takoj začel razpravo o pomenu in vlogi njihovih pristojnosti na tem področju, s stališča uveljavljanja politične kontrole funkcije skupščine SFRJ. Ustanovil je posebno delovno skupino, ki z glavnimi uporabniki proračunskih sredstev spremljajo proračunsko uporabo. Delegata iz Slovenije, člana tega odbora, sta ob obravnavi predloga sprememb in dopolnitev proračuna federacije za leto 1978, sprožila problem avtentičnega tolmačenja 35. in 37. člena zakona o financiranju federacije, v zvezi z načinom določanja prispevkov republik in avtonomnih pokrajin zveznega proračuna. To sta sprožila zaradi tega, ker je bil izračun tega prispevka za Slovenijo nepravilen, zaradi uporabe predhodnih namesto končnih podatkov o udeležbi Slovenije v celokupnem družbenem planu SFRJ v letu 1977. Na njun predlog je bila ustanovljena medzborovska delovna skupina delegatov, ki mora skupaj z zveznim izvršnim svetom razčistiti to vprašanje in o tem poročati zboru. Odbor za delo, zdravstvo in socialno politiko Obravnaval je med drugim tele akte: Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe; predlog odloka o določitvi programa statističnih, za vso državo pomembnih raziskav; informacijo o nekaterih vprašanjih uresničevanja stanovanjske politike v SFRJ; in- formacijo o stanju službe prve medicinske pomoči v SFRJ ter predlog zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Pri -obravnavi informacije o uresničevanju stanovanjske politike smo delegati iz SR Slovenije zastopali stališča, da na tem področju niso potrebni nobeni novi ukrepi, pač pa je treba izvajati že sprejete iz dokumentov XI. kongresa ZKJ in kongresa sindikatov. Bili smo tudi proti temu, da se sprejme medrepubliški dogovor o organizaciji in delovanju službe prve medicinske pomoči v SFRJ, pač pa smo se zavzeli za druge oblike sodelovanja in izmenjave izkušenj na tem področju, ki je že samoupravno organizirano in kjer se morajo uveljaviti neposredno medsebojni dogovori med dajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. Odbor za vprašanja borcev in vojaških invalidov Osrednja točka dela odbora v tem obdobju je bla obravnavana informacija o uresničenih rezultatih pri izgradnji in izvajanju sistema temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. V zvezi s tem je odbor obravnaval pravilnost uporabe namenskih sredstev in funkcioniranje ustreznih služb v občinah. Delegata iz SR Slovenije, člana tpga odbora sta v razpravah o omenjenih vprašanjih vedno poudarjala pomen izvajanja sklepov XI. kongresa ZKJ in kongresa ZZB NOV Jugoslavije na tem področju, da so temeljne pravice borcev in vojaških invalidov zagotovljene z že sprejetimi zakoni in da je dolžnost republik in pokrajin, da zagotovijo dopolnilno varstvo le-tem v okviru danih razmer in možnosti. Naj mi bo oproščeno, ker sem malo dolg, pa vendar so še v nadaljevanju poročila, med drugim: —- zakonodajno pravne komisije; — mandatno imunotetne komisije; — komisije skupščine SFRJ za ustavna vprašanja; —• komisije za istovetnosti besedil v jezikih narodov Jugoslavije; — komisije skupščine SFRJ za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu; — uredniškega odbora v skupščini SFRJ; — poročilo o klubu delegatov zv. zb. skupščine SFRJ; — obveščanje o delu zv. zb. skupščine SFRJ; — komisije za volitve in imenovanje; — administrativne komisije; — komisije skupščine SFRJ za vloge in predloge. Potem so še dnevni redi sej zbora in vseh komisij in še raznih prilog, razporeditve delegatov in drugo. Če bi obravnavali vsa ta poročila bi verjetno pošlo potrpljenje in bi celo zmanjkalo prostora1. Zato bi na kraju samo poudaril, da bi bilo potrebno, se dogovoriti in organizirati tudi pri nas službo, oziroma strokovno komisijo, ki bi pomagala in predelovala zelo zahtevna gradiva za zasedanje od občinskih in republiških skupščin do zveznega zbora. O tem smo se sicer že pogovarjali pri predsedniku občinske skupščine Trbovlje, o teh predlogih, sprejeti pa so bili že tudi na pogovorih slovenske delegacije v Ljubljani. Sprejeti so bili že tudi v Mariboru, v Krškem in tudi drugje. In ne nazadnje tudi na predsedstvu SZDL ob priliki obravnavanja programa dela zveznega zbora SFRJ. Delegate je potrebno oborožiti s strokovno predlaganimi predlogi in stališči. Pa vendar na žalost do danes te pomoči še ni, kljub temu, da je že eno leto za nami. Bistvenega rezultata po teh pogovorih še ni. Zato poudarjamo, da se ne smemo čuditi, če slišimo v naših občilih, da na zasedanj h ni glasu iz delegatske baze, ali pa zelo malo, predvsem pa iz združenega dela. Moram poudariti, da smo delegaiti pogosto premalo povezani z raznimi institucijami. Velikokrat moramo odločati in sprejemati odločitve čisto po svojih ugotovitvah in ne strokovno obdelanih stališčih, ki so življenjskega pomena vsakega delavca in vsakega občana naše socialistične samoupravne družbe. Mogoče se kdo od delegatov ne bo popolnoma strinjal z menoj, pa vendarle je tako. Če hočemo pogledati resnici v obraz in če hočemo utrjeva- ti delegatski sistem, moramo biti samokritični. Če želimo izboljšati in utrjevati medsebojne odnose, bomo dosegli nadaljnji razvoj in glas baze bo dosegal svoj namen in cilj. Mirko Pirnaver delegat Zveznega zbora skupščine SFRJ TB Zasavje ima omejena sredstva Organizacije združenega dela iz revirjev so letos prijavile ljubljanski banki — Temeljni banki Zasavja, Trbovlje, precejšnje zahtevke za odobritev investicijskih sredstev. Ti zahtevki pa so tolikšni, da jih banka spričo svojega kreditnega potenciala ne bo sposobna v celoti pokriti. V preteklih letih je bilo namreč precej manj zahtevkov za odobritev kreditov, zato v tem pogledu ni bilo tolikšnih težav. Banka ima letos na razpolago 160,5 milijonov din sredstev, od tega pa je treba 17 milijonov odbiti za že dogovorjene medobčinske naložbe. Izvršilni odbor TB Zasavja se je zato vključil v usklajevanje prednostnega vrstnega reda dodeljevanja razpoložljivih bančnih sredstev in k temu povabil izvršne svete vseh treh občin. Kreditni znesek naj bi ne znašal več kot 40 °/o za posamezne naložbe. V revirjih je v načrtu, da bi že prihodnje leto pričeli z večjimi investicijskimi deli v Cementarni, zaradi postavitve nove peči, nadalje v Strojni tovarni Trbovlje in v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Po vsej verjetnosti bo morala TB Zasavje pristopiti k združevanju kreditnih sredstev, ker načrtovane naložbe, kot smo že dejali, presegajo njene kreditne sposobnosti. 75 let delavske godbe Trbovlje V soboto, dne 12. maja, je trboveljska Delavska godba slavila svoj 75-letni obstoj. Pripravila je slavnostni koncert ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Kot vedno je bil tudi ta koncert trboveljskih godbenikov izredno dobro obiskan, saj so bila poleg normalnih in dodatnih sedežev polna tudi vsa stojišča. Za uvod sta člana gledališča Svobode Center Marja Kužnik in France Klopčič prebrala odlomke iz zgodovine Delavske godbe Trbovlje, nato pa se je pričel odvijati program koncer- ta pod vodstvom dirigenta prof. Mihe Gunzka. V programu so izvedli godbeniki naslednja dela: Otto Ni-colai: Uvertura k operi Vesele žene VVindsorske; W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester, solist Teodor Forte; Dra-gutin Čižek: Srbska rapsodija; A. Dvorak: Finale iz simfonije »Iz novega sveta«; Bojan Adamič: Z omejeno brzino; E. Fischer: Južno od Alp; P. Voder — H. VValters: Bands around the world. Ob pričetku izvajanja drugega dela programa je predsednik skupščine občine Trbovlje Janez Ocepek, ki je hkrati tudi predsednik delavske godbe Trbovlje, s krajšo obrazložitvijo podelil odlikovanje in priznanja dirigentu in štirim dolgoletnim godbenikom. Dirigentu prof. Gunzku je podelil odlikovanje maršala Tita — red dela z zlatim vencem, za dolgoletno delo v Delavski godbi. Hkrati mu je izročil darilo Delavske godbe — sliko-olje, za njegov osebni 60-letni jubilej 48 let njegovega delovanja z godbo in 15-letnico dirigiranja pri tej godbi. Priznanje v obliki slike je dobil tudi podpredsednik Filip Firc za njegov 60-letni življenski jubilej in 48-letnico dela v godbi. Sliko s priznanjem je dobil nadalje Vinko Kotar za 50 let dela v godbi, enako tudi Albin Zakrajšek za 50 let dela v godbi. Franc Medvešek je prav tako dobil sliko za 43-letno delo v Delavski godbi. Vsi ostali, z izjemo Medveška, aktivno igrajo, tov. Medvešek pa je letos prenehal z aktivnim igranjem. V času svojega aktivnega udejstvovanja je vzgojil vrsto sedanjih godbenikov, za kar je lahko vzgled vsem, posebno mladim godbenikom. Zato so mu poklonili tudi trobento s katero je toliko let igral pri godbi. Vsa dvorana je navdušeno pozdravila vse jubilante, nato so se na odru zvrstili predstavniki številnih domačih in drugih kulturnih organizacij, predvsem godb. Čestitali so godbi za njen jubilej in ji izročili razna darila. Čestitke je izrekel tudi predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vsi, ki so koncertu prisostvovali, so bili nad izvajanjem izredno navdušeni. Redkokdaj kakšen ansambel doseže s svojim nastopom tako fascinanten uspeh in frenetičen aplavz, zato ni čudno, da so morali godbeniki dodati še štiri skladbe. Publika namreč ni odjenja-la. Posebnega priznanja so bili deležni tudi solisti — Teodor Forte pri izvedbi koncerta za rog in orkester, klaniretista, trobentači, predvsem pa bobnar. Godba je tudi tokrat skupno s svojim dirigentom opravičila in potrdila vnovič svoje umetniško poslanstvo pri razvoju glasbene dejavnosti v Trbovljah, potrdila pa je tudi vnovič svojo privrženost domačim ljudem in naši družbi. Njena kakovostna raven in svojstvo amaterske godbe v Jugoslaviji je nesporna. Svojo raven so neštetokrat potrdili na številnih republiških in zveznih tekmovanjih, najboljša priznanja pa so dobili tudi v mednarodni areni. Začetek delovanja Delavske godbe v Trbovljah sega v leto 1891, ko je godbenik Flerman ustanovil prvo rudarsko god- bo v Trbovljah, medtem ko se smatra za rojstni dan današnje Delavske godbe leto 1903. Ustanovila sta jo Ivan Mlakar, tajnik strokovne organizacije in Rinaldo s finančno pomočjo konzumnega društva, ki je godbi kupilo instrumente. Prvi kapelnik je bil Gašper Turnšek. Za njim se je zvrstilo vrsto kapelnikov. Od leta 1927 do leta 1963 je godbo vodil Tone Hudarin. Tega leta pa je v njeno vodstvo prišel sedanji dirigent prof. Miha Gunzek, ki mu v zadnjih letih pomaga pri pripravljanju programa in vadbi godbenikov prvi klarinetist prof. Alojz Zupan. Vloga Delavske godbe, tako v stari Avstriji, kakor tudi v stari Jugoslaviji je dobro znana. Vedno je namreč sodelovala v manifestacijah, štrajkih, prosvetnih večerih itd., ki so jih pripravile delavske organizacije, sodelovali pa so tudi vedno na prvomajskih izletih na Mrzlico. V času NOB se je godba kot celota udeležila narodnoosvobodilnega boja. Nastopala je skupno z godbeniki bivše zagorske in železničarske godbe iz Trbovelj kot godba štaba IV. operativne cone na osvobojenem ozemlju Gornje Savinske doline. Za svobodo domovine je padlo 14 najboljših članov godbe. Tudi od osvoboditve v letu 1945 dalje, je godba tvorila hrbtenico vsega kulturnega dogajanja v Trbovljah, na raznih tekmovanjih pa so godbeniki dosegli domala sama prva mesta, v republiškem in zveznem merilu. V njenem okviru je pred leti sodelovala mladinska godba, katero je sprejel 20. maja 1954 tudi maršal Tito. Znan pa je tudi zabavni orkester, ki je julija 1958 priboril trboveljski dolini na festivalu amaterjev v Ohridu skupno z godbo prvo mesto, oziroma prvo nagrado. Doslej največji uspeh so dosegli v letu 1974 na svetovnem festivalu amaterskih godb na Nizozemskem. Osvojili so namreč prvo nagrado s posebnim priznanjem, potem pa so v letu 1978 na istem festivalu v Ker krade ju dosegli prav tako prvo nagrado. Iz zadnjih dni pa lahko napišemo še to, da je bila godba za prvi maj letos povabljena na Brdo pri Kranju, kjer so maršalu Titu in drugim vodilnim delavcem iz republike in federacije zaigrale budnico ob delavskem prazniku 1. maju in čestitali maršalu tovarišu Titu ob tem prazniku. Kakor je bilo v uvodnih besedah na koncertu povedano, vsi ti uspehi zavezujejo godbo pri njenem nadaljnjem delu in ustvarjanju. Že sedaj se je godba oziroma njen sestav zelo spremenil, zato bo treba tudi v bodoče skrbeti za neprestan dotok novih godbenikov, ki se usposabljajo tako v glasbeni šoli, kakor tudi v godbenih vrstah številni mladi pihalci. Vsi delavci in drugi delovni ljudje ter občani te revirske doline so imeli za svojo godbo vedno posluh, zato so jo vedno tudi podpirali z vsakomesečnim prispevkom. Financiranje godbe pa je od lanskega julija dalje urejeno preko kulturne skupnosti s sprejetjem dopolnitev srednjeročnega načrta v tem obdobju za leti 1979/1980. Prepričani smo, da bodo prav vsi — rudarji, energetiki, kovinarji in vsi drugi delavci in občani stali godbi ob strani tudi v vseh nadaljnjih letih. Vsem godbenikom, posebno pa še dirigentu prof. Mihi Gunzku in njegovemu pomočniku prof. Alojzu Zupanu, naše na j lepše želje, zahvale in čestitke! T. L. Kulturna kronika KULTURNE PRIREDITVE IN PROSLAVE V ZAGORJU V Zagorju je od 8. aprila dalje potekala 9. občinska kulturna revija. Trajala je do srede maja. V njej je sodelovalo preko 300 članov sekcij DPD Svobod ter drugih kulturnih in prosvetnih društev iz Zagorja. Nastopali so 'godbeniki pihalnega orkestra, pevski zbori in igralci. S svojimi nastopi so se zvrstili pred občani petih krajevnih skupnosti v Zagorju. Vsakoletna kulturna revija poteka na pobudo socialistične zveze, dane pred 10 leti. Sodelovanje vsakoletne kulturne revije je veliko priznanje prizadevnim kulturnim delavcem, da lahko svoje kulturne dosežke prikažejo tudi ostalim krajanom. Dne 11. maja pa je bila v Delavskem domu v Zagorju slavnostna seja občinske konference ZKS in občinskega sveta zveze sindikatov ter občinske konference ZSMS. Pred pričetkom proslave so v avli Delavskega doma odprli raz-itavo o revolucionarni zgodovini revirjev, ki jo je pripravil revirski muzej Trbovlje. Na slavnostni seji pa so sodelovali tudi številni Zagorjani. Ob tej priliki so podelili partijske knjižice 31 novosprejetim članom ZK ter srebrne znake zai-služnim sindikalnim delavcem. Na slavju so podelili piscem najboljših spisov nagrade. Na1-pisali so namreč prispevke na temo: 60 let KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ. JUBILEJ RUDARSKE GODBE V HRASTNIKU Dne 21. aprila je rudarska godba Svobode I iz Hrastnika s koncertom v Delavskem domu v Hrastniku proslavila svoj 125-letni jubilej. V tem ansamblu je igrala vrsta generacij, ki je pripadala v glavnem rudarskemu stanu. Prisotna pa je bila vselej tudi med vsemi naprednimi kulturnimi sekcijami. O delu godbe in njenem 125-letnem razvoju smo že pisali v prejšnji številki našega glasila. Sedaj pa lahko dodamo še to, da je godba ob svojem jubileju dobila lepo priznanje — zlato Gallusovo plaketo in več drugih priznanj. Razna priznanja so podelili tudi godbenikom. Še enkrat naše čestitke! GLAS DOMAČIH PEVCEV V TUJINI V začetku maja je v okviru sodelovanja med slovenskim društvom Triglav iz Miinchna in trboveljsko občino, gostovala 25-članska kulturna skupina mladih iz Trbovelj, pri delavcih, ki so začasno zaposleni v tujini. 6. maja so pevci, recitatorji in plesalci nastopili v Miinchnu, 7. maja pa v Ams-bergu. Mešani pevski zbor Svobode II. iz Trbovelj pa je 5. maja nastopil s svojim koncertom pod vodstvom prof. Ponikvarja v Križu pri Trstu. Bili so gostje prosvetnega društva Križ pri Trstu. Hkrati pa je imel Trboveljski oktet Svobode II. celovečerni koncert v Trebčah pri Trstu; prav tako pa so nastopili tudi v Križu pri Trstu, kjer so skupno z mešanim zborom Svobode II. zapeli štiri pemi. Gostovanje v Križu je organiziralo pobrateno prosvetno društvo Vesna. Pevci so se poklonili žrtvam fašizma v Bazovici. Naj še omenimo, da so bili ob povratku deležni posebne »počastitve«, ko so jim fašistični zlikovci metali v avtobus jajca in podobne rekvizite. SLAVČEK V ROGAŠKI SLATINI 4. maja zvečer je mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Jožeta S krmarja nastopil v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Predvajali so umetne, partizanske, rudarske in narodne pesmi. Dosegli so velik uspeh, kar je dokazovalo izredno navdušenje poslušalcev in stalne zahteve po ponavljanju in dodajanju pesmi. PEVSKI ZBOR TRBOVELJSKIH LOVCEV NA REVIJI V VIPAVI Pevski zbor Lovske družine Trbovlje se je letos prvikrat udeležil revije lovskih pevskih zborov iz Slovenije. Pod vodstvom zborovodje Jožeta Skri-narja je 30-članski zbor zapel v tej reviji pet pesmi skupno z ostalimi zbori in dve pesmi sam. Nastopilo je 10 zborov. Glede na to, da zbor obstaja le nekaj mesecev, je nastop upravičil doslej vloženo delo. Kot posebno priznanje naj omenimo, da bodo trboveljski lovci prihodnji organizatorji revije lovskih pevskih zborov v Trbovljah. BILI SO PRIČE ODPIRANJA NOVEGA VODOVODA 19. maja je mešani pevski zbor Svoboda II. iz Trbovelj sodeloval. s svojim nastopom pri ot-varjanju novega vodovoda v Pridvoru pri Kopru. Na tem slavju so sodelovali tudi domači pevci in pa godbi iz Pridvora Metod Lavrini, rudarjeva žena v skrbeh, originalni linorez in pa Divače. Trboveljske pevce je vodil zborovodja Stane Ponikvar. Isti pevski zbor pa je 27. maja nastopil v Braniku v okviru revije »Pesem ne pozna meja«. Poleg trboveljskih pevcev so na tej reviji sodelovali še pevci PD Vesna iz Križa ter PD Primorec iz Trebč pri Trstu, nadalje PD Jezero ter pevska zbora iz Pridvora in Branika. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Pobudnik za to tradicionalno srečanje domačih in zamejskih pevskih zborov je bil predsednik Svobode II. tovariš Stane Šuštar. Lanskoletna revija je potekala v Doberdo- JUBILEJNE REVIJE IN GOSTOVANJA V petek, dne 25. maja je bila ob 17. uri v Delavskem domu v Trbovljah občinska revija mladinskih in otroških pevskih zborov. Pelo je pet otroških zborov ter po en mladinski in dekliški zbor. Naslednji dan v soboto, 26. maja pa je bila ob 18. uri prav tako v delavskem domu jubilejna revija pevskih zborov zasavske pevske skupnosti. Predstavilo se je 19 zborov in oktetov iz Jevnice, Kresnic, Hotiča, Litije, Šmartnega, Gabrovke, Polšnika, Zagorje, Izlak, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Vodili so jih njihovi zborovodje. V ponedeljek, 4. junija pa bo ob 18. uri v delavskem domu v Trbovljah koncert dekliškega pevskega zbora iz Krakowa iz- Poljske, na koncertu bo nastopil mladinski pevski zbor iz Trbovelj, pod vodstvom Ide Virt, izkupiček pa bo namenjen pomoči prebivalstvu prizadetemu v potresu v Črni gori. 20 LET DELAVSKIH UNIVERZ 30. maja tega leta bo potekala v prostorih Delavskega doma v Trbovljah republiška proslava 20-letnice obstoja in delovanja Delavskih univerz Slove- nije. V ta namen so pripravili razstavo o razvoju in delovanju delavskih univerz v avli Delavskega doma, ob 16. uri pa bo potekala v dvorani Delavskega doma slavnostna skupščina. Slavnostni govornik bo Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov. Referat pa bo imel Marjan Lah, predsednik izvršnega odbora zveze delavskih univerz. Podpredsednik slovenskih sindikatov Miran Potrč bo podelil odlikovancem plakete in priznanja. V kulturnem programu bodo sodelovali domači kulturniki — Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt, Trboveljski oktet Svobode II, pevci solisti, Ida Virt in Riko Majcen, spremljal jih bo Jože Skrinar, napovedovalca bosta Menči Klančar in Franc Klopčič, recitatorji pa dr. Martin Mlinarič in Marja Kužnik, režijo ima na skrbi Rado Češnovar. SLIKARSKA RAZSTAVA 31. maja bo ob 18,30 odprta v likovni galeriji Trbovlje razstava: Novejše slike iz zbirke Izlaške kolonije. Razstavljenih bo 32 del. Razstavo je pripravil galerijski svet, ki deluje v okviru likovne komisije pri ZKO Trbovlje. Odprta bo vsak dan v poznih popoldanskih urah do 10. junija tega leta. REKORDI RUDARJEV V rudniku premoga Kolubara so v mesecu marcu nakopali 1,265.000 ton premoga, kar je rekordna količina odkar tu kopljejo premog. Mesečni načrt so rudarji s tem presegli za 15 odstotkov. Na odkopnem polju B so namesto načrtovanih 200 tisoč ton nakopali 235 SREBRNI JUBILEJ — Z MAJHNO ZAKASNITVIJO Mešani pevski zbor Svobode II iz Trbovelj je 24. marca proslavil svoj 25-letni jubilej. Ta dan je v večernih urah nastopil s celovečernim koncertom v domu Svobode II. Predvajali so narodne in umetniške pesmi domačih in tujih avtorjev pod vodstvom zborovodje prof. Staneta Ponikvarja. Tudi ta je namreč hkrati z zborom proslavljal svoj 25. jubilej odkar neprekinjeno vodi zbor od uspeha do uspeha. Na jubilejnem koncertu so večjemu številu članov zbora podelili Gallusove značke. Zbor je bil ustanovljen februarja 1943. V četrtletnem obstoju je neštetokrat nastopil na koncertih doma, v drugih slovenskih krajih in drugih republikah. Prav prisrčne in prijateljske vezi pa imajo z zamejskimi slovenskimi pevskimi zbori. Že 10 let sodelujejo na revijah zasavske pevske skuposti in 6 let na pevskem taboru v Šentvidu. Pred leti je dosegel na pevskem tekmovanju v Mariboru srebrno plaketo mesta Maribor. Nastopil je na številnih proslavah in manifestacijah, srečanjih in podobno. V času svojega obstoja so naštudirali tudi opereto R. Godca; Planinska roža. Zboru ob njegovem jubileju, čeprav z majhno zakasnitvijo najboljše želje in čestitke! tisoč ton, na izkopu D pa so namesto načrtovanih 895 tisoč ton nakopali 1,000.030 ton. Tako povečani izkop je v glavnem rezultat večjih potreb po električni energiji, ki je zaradi poškodovanega daljnovoda niso mogli prevzemati iz hidroelektrarne Djerdap. Rudarstvo in energetika doma in po svetu Termoelektrarni Kolubara in Nikola Tesla sta ta mesec potrebovali več premoga, in sicer je TE Kolubara pokurila 203 tisoč ton premoga namesto 151 tisoč ton, TE Nikola Tesla pa 955 tisoč ton namesto 840 tisoč ton premoga. DOVOLJ ELEKTRIČNE ENERGIJE Potrošniki električne energije na Hrvaškem bodo imeli letos na’ razpolago dovolj električne energije. Stanje akumulacijskih HE v republiki je zadovoljivo. Sedaj v začetku aprila imajo v akumulacijskih jezerih dovolj vode za proizvodnjo nad 1 milijardo 280 milijonov kWh energije. To je za 32'0/o več kat pa znaša načrtovana količina za sedanje razdobje. Prepričani so, da v naslednjih mesecih ne bo težav z električno energijo v tej republiki, seveda če ne bo prišlo do večjih okvar v elektrarnah. V začetku aprila so v elektroenergetski sistem te republike vključili tudi TE Nikola Tesla v Obrenovcu in to na podlagi dolgoročne pogodbe med elektro gospodarstvom Srbije in Hrvaške. Prav teko bodo ite dni izročili v obratovanje TE Rijeka, ki že dalj časa ne obratuje. Ko bo začela z delom še ta elektrarna z močjo 300 megavatov bo lahko proizvedla nadaljnjih 7 milijonov kWh električne energije. SVETOVNE REZERVE PREMOGA ZDA se uvrščajo s 113 mlrd. ton premogovnih rezerv med devetimi državami, ki posedujejo skupno 94%) delež svetovnih rezerv premoga (462 mlrd. ton), na prvo mesto. Na drugem mestu je LR Kitajska z 99 mlrd. ton, sledijo pa SZ, s 83 mlrd. ton, Velika Britanija s 45 mlrd. ton, Indija s 33 mlrd. ton, Južna Afrika s 27 mlrd. ton, ZRN s 24 mlrd. ton, Poljska z 20 mlrd. ton in Avstralija z 18 mlrd. ton. JEDRSKE ELEKTRARNE V SVETU Do konca prvega polletja: 1978 je bilo od leta 1956 dalje zgrajenih 206 jedrskih elektrarn. Konec junija preteklega leta je bilo še 244 jedrskih elektrarn v gradnji, naročenih pa" je bilo 106 enot. Po številu vodijo ZDA z 69 jedrskimi elektrarnami s skupno kapaciteto 50.000 MW (150 jedrskih elektrarn v gradnji oz. naročenih). Na področju zahodne Evrope obratuje 67 elektrarn s kapaciteto približno 3(0.000 MVV (93 v gradnji oz. naročenih), v vzhodni Evropi pa obratuje 32 jedrskih elektrarn (46 v gradnji oz. naročenih). TERMOELEKRARNA NAJ NADOMESTI JEDRSKO CENTRALO ZVVENTENDORF Izpad jedrske centrale Zwen-tendorf naj bi vsaj delno nadomestila termoelektrarna', za katero bi kot pogonsko gorivo uporabljali poljski premog, in sicer 600.000 ton letno. Novi obrat bo imel kapaciteto 400 MW, zgradili pa ga bodo na področju Zvventendorf. Tako bodo lahko uporabih za jedrsko centralo zgrajeno infrastrukturo — predvsem 380-kV napeljavo, zaposlili pa bodo lahko osebje prejšnje jedrske centrale. Gradnja bo trajala približno 4 leta, stroški pa bodo znašali 3,5 do 4 mlrd. sch. Prvotno so razpravljali o gradnji termoelektrarne na črni premog, v Stei-nu, termoelektrarne na nafto in plin na področju jedrske centrale ter elektrarne na rjavi premog, v St. Andraju. VZHODNE DRŽAVE ZMANJŠALE DELEŽ PRI SVETOVNI PROIZVODNJI PREMOGA Delež vzhodnih socialističnih držav pri svetovnem izkopu premoga, je kljub visokemu porastu proizvodnje črnega in rjavega premoga, precej nazadoval. Med leti 1970 in 1977 se je pri črnem premogu znižal delež od 34 na 32,9 %>, pri rjavem premogu pa od 70 na 65%>. Obratno pa se je delež teh držav pri svetovnem črpanju nafte povečal od 15,8 na 18,7 %>, pri zemeljskemu plinu pa od 22,4 na 26,7 %>. Črni premog ima v energetski bilanci vzhodnih držav še vedno pomembno vlogo. Močno podporo uživa jedrska energija. V letu 1990 naj bi inštalirana storilnost jedrskih central dosegla 37.000 MVV. JUGOSLOVANSKO POLJSKO POSVETOVANJE V KATOVVICAH V času od 17. do 23. junija 1979 bo potekalo v Katovvicah III. poljsko jugoslovansko posvetovanje na temo: »Narav- ne nevarnosti pri podzemeljskem rudarjenju«. Posvetovanje organizira Zveza inženirjev in tehnikov, rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije — jugoslovanski komite za podzemeljsko eksploatacijo mineralnih surovin in jugoslovanski komite za varnost in zaščito pri delu, skupno s SITG Poljske. K udeležbi na tem posvetovanju sta bila povabljena tudi dva naša strokovnjaka. POSVETOVANJE O MEHANIZACIJI V RUDARSTVU Rudarsko geološka fakulteta Univerze v Beogradu — smer za rudarsko strojništvo in Industrija Goša iz Smederevske Palanke, organizirata v dneh 6. in 7. decembra 1979 v Smederevski Palanki zvezno posvetovanje na temo: »Eksploatacija in vzdrževanje mehanizacije v rudarstvu«. Namen in naloga posvetovanja je, da z referati in razpravo in z medsebojnimi stiki strokovnjakov, ki se ukvarjajo z eksploatacijo in vzdrževanjem rudarske mehanizacije, izmenjajo izkušnje in informacije o najnovejših dosežkih na tem področju pri nas in v svetu. Gre namreč za to, da bi tudi ti strokovnjaki čim popolneje in uspešneje pomagali po svoji strani realizirati družbeni načrt gospodarskega razvoja in boljšem izkoriščanju surovinske baze naše države, povečanju produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja, izboljšanju tehničnih in tehnoloških ter ekonomskih pogojev proizvodnje in večji udeležbi domače industrije v proizvodnji potrebne opreme za rudnike. S tem bi pripomogli tudi h krepitvi našega samoupravnega sistema kot celote. ZAHODNONEMŠKA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA BAZI RJAVEGA PREMOGA V preteklem letu je zahodno-nemška proizvodnja električne energije dosegla 284 mlrd. kWh, pri tem je odpadlo na energijo na bazi rjavega premoga kar 30 °/o. Po uradnih statističnih podatkih je znašal delež virov pri proizvodnji električne energije kot sledi (vo/o): zemeljski plin 19, črni premog 25, jedrska energija 12, gorilno olje ter vodna sila po 6 in ostali viri 2. ODVISNOST INDUSTRIJSKIH DRŽAV OD UVOZA SUROVE NAFTE Le redke zahodne države, kot npr. Norveška in delno Velika Britanija, lahko krijejo potrebe po surovi nafti iz lastnih virov. Odvisnost od uvoza surove nafte je po posameznih zahodnih državah naslednja (v %): Danska 77, Japonska 73, Italija 64, Francija 61, Švica in Švedska 56, Belgija 52, ZRN 51, Avstrija 41, Nizozemska 38, ZDA 22 in Velika Britanija 18. OGROMNA NAHAJALIŠČA RUDNIN V LR KITAJSKI V zadnjem času so v LR Kitajski odkrili številna nova nahajališča rudnin, predvsem v zahodnem delu države, ki prometno še ni odprt. Tu so o-gromne rezerve premoga, nafte, železove rude, bakra in volframa. Na 850.000 km2 velikem pasu so bila odkrita nahajališča železove rude in kovin kot baker, svinec, aluminij, cink, ko- siter, živo srebro, antimon, nikelj in platina. Velika nahajališča železove rude so na jugu tega pasu in to v razsežnosti prek 400 km, medtem ko so nahajališča bakra v severnem delu, obsežne količine svinca in cinka pa so na vsem področju. Tudi v Tibetu so odkrili velika nahajališča železove rude, premoga in nafte, predvsem pa so tam tudi velika nahajališča bakra, in sicer prek 640.000 ton. Na skrajnem jugovzhodnem predelu pa so odkrili ogromne rezerve volframa, in sicer približno 118.000 ton. Mnogo je tam tudi boksita, ki vsebuje približno 59.9 % aluminijevega oksida. BRITANSKA PROIZVODNJA NAFTE IN PREMOGA Z RAZLIČNIMI REZULTATI Čeprav je bila poraba energetskih sredstev v Veliki Britaniji v letu 1978 relativno slaba, je izkop premoga nazadoval za 1,2% na 123,6 °/° mili j. ton, potrošnja premoga pa za 2.9 °/o na 119,7 milij. ton (od tega gospodinjstva: —10%, industrija: — 5,3 “/o). Kljub za 7.000 skrčenem številu rudarjev na 239.000, se je produktivnost v rudarstvu istočasno povečala za 3,2 °/o. Načrpana količina nafte se je po podatkih energetskega ministrstva povečala za 15,5 milij. ton na 53,4 milij. ton. Britanske rafinerije so svojo proizvodnjo zvišale za 3,3% na 89,2 milij. ton naftnih proizvodov. ZAHODNONEMŠKA PORABA PRIMARNIH ENERGETSKIH VIROV V PRVEM ČETRTLETJU 1979 V zahodnonemški porabi primarne energije se je v prvem četrtletju poraba premoga povečala za 3,5 milij. ton premogovnih enot (črni premog 2,5 milij. prem. enot oz. +14%, rjavi premog 1 milij. pr. enot oz. 11 %). Delež premoga v porabi primarne energije je znašal 28 %, delež nafte in zemeljskega plina pa 2/3 (zemeljski plin + 15 %, nafta + 2%). Celotna poraba primarne energije je v prvem četrtletju porasla za 6,7 % oz. 6,9 milij. ton pr. enot. Delež jedrske energije v celotni porabi primarne energije je ostal s 3,6 milij. ton pr. enot absolutno nespremenjen, relativno pa je bil za 3,2 (3,5) % nižji. ITALIJA POSPEŠUJE GRADNJO HIDROELEKTRARN Italijanska državna družba Enel bo v naslednjih letih investirala v gradnjo hidroelektrarn 3.400 mlrd. lir. V 1 Dietnem planu je predvidena gradnja 70 hidroelektrarn. Sedanjo energetsko potrošnjo krijejo v Italiji z domačimi energetskimi viri le 19 %. Do leta 1990 bodo povečali energetsko proizvodnjo na bazi vodne sile na 10 do 11 mlrd. kWh letno, kar predstavlja približno 6 % sedanje potrošnje. Potrošnja električne energije je v preteklem letu porasla za 6%, v letošnjem prvem četrtletju pa že za 8 %• EVROPSKE VLADE PROUČUJEJO NUKLEARNO POLITIKO Znano nam je, da se je pred tedni dogodila v ameriški nuklearni elektrarni v Harrisbur-gu nesreča, katere izid tokrat ni bil usoden. Kljub temu pa je primorala ta nesreča vlade zahodnoevropskih držav, da ponovno preverijo lastno nuklearno politiko zaradi vse večje zaskrbljenosti, da bi se takšna nesreča lahko ponovila tudi v kakšni od evropskih nuklearnih elektrarn. Že sedaj se kažejo posledice, ko odlagajo ponekod izgradnjo nuklearnih elektrarn, upočasnili so projektiranje pa tudi odpiranje novih nuklearnih elektrarn. V teku so hude poostritve standardov s področja varnosti v nuklearnih elektrarnah. KONFERENCA OZN O ENERGIJI Predsednik Mehike je poslal Organizaciji združenih narodov predlog, da le-ta organizira letos jeseni posebno konferenco o svetovni energetski krizi. Po njegovem mnenju bi nerešena energetska kriza lahko izzvala velike težave na vsem svetu. Po njegovem mnenju bi morale države proizvajalke in države porabnice energije uskladiti cene, porabo in oskrbovanje z nafto in to pod kontrolo Organizacije združenih narodov. Podčrtal, je tudi nujnost povečanja izkoriščanja novih virov energije namesto nafte. Mehika hitro postaja ena največjih proizvajalka nafte na svetu. Njene potrjene rezerve nafte in plina so ocenjene na 40 milijard barelov, od tega je 2/3 nafte, ostala 1/3 pa plina, tako da je na šestem mestu po rezervah nafte. Doslej so raziskali komaj desetino področja na katerem obstajajo možne rezerve nafte. VARČEVANJE Z ENERGIJO NA MADŽARSKEM IN ŠVEDSKEM Na Madžarskem so pred tedni ponovno zaostrili boj v pogledu varčevanja energije, pri čemer so najbolj izpostavljena velika industrijska podjetja katerih poraba vseh' vrst energije bistveno vpliva na domačo situacijo. Sklenili so, da mora 46 velikih podjetij, ki porabijo okoli tri četrtine celotne energije v industriji, prilagoditi svojo proizvodnjo novi situaciji ob rigoroznem ukrepanju v pogledu varčevanja energije. Ugotovili so namreč, da znatne izgube energije povzročajo zastarele naprave, neučinkovita poraba, nepazljivost odgovornih pri porabi energije, ipd. Tudi na Švedskem so pričeli z veliko akcijo v smeri varčevanja z energijo. Njihova vlada je sklenila, da se mora poraba energije v času od marca do maja tega leta zmanjšati za 7%. Zmanjšanje porabe energije utemeljujejo s tem, da je cena nafte izredno porasla ter da nastopajo težave pri transportu goriva. Na Švedskem sicer ne obstaja nikakršen vzrok za zaskrbljenost v pogledu oskrbovanja z nafto, vendar že sedaj sprejemajo ukrepe za preprečitev poslabšanja situacije pri ogrevanju zgradb v zimski sezoni 1979/80. V programu varčevanja z energijo predlagajo, da naj bi temperatura v stanovanjih, tovarnah in drugih prostorih znašala do 20° C, da se poraba tople vode zmanjša za 20 0/o, itd. Švedi so proizvedli lani 58 % porabljene energije v hidroelektrarnah, 22 °/o v jedrskih elektrarnah in '9 °/o v klasičnih termoelektrarnah, medtem ko so uvozili le 1 % energije. MANJ ENERGIJE V SRBIJI Porabniki električne energije v Srbiji so morali v preteklih tednih vnovič varčevati z energijo. Tako je bilo priporočilo iz združenega elektrogospodarstva v Beogradu. Poraba električne energije v Srbiji znaša okoli 60 milijonov kWh dnevno. Izpad je nastal zaradi okvar dveh agregatov po 305 megavatov v termoelektrarni Nikola Tesla v Obrenovcu in zaradi običajnega pomladanskega oziroma poletnega remonta nekaterih termoelektrarn. Sicer so stremeli za tem, da remont čimpreje opravijo, ker nimajo v rezervi nobene elektrarne večjih moči. TERMOELEKTRARNA OSLOMEJ BO PRIČELA OBRATOVATI Dela pri izgradnji termoelektrarne Oslomej pri Kičevu gredo h kraju. Poedine naprave tega velikega objekta so postopoma že preizkusili, opravili pa so tudi že hladen preizkus kotla. Montažo kotla je opravilo podjetje »Fakommontaža«, ki je TOZD v sestavu rudnika in železarne Skopje. Po oceni investitorja in dobavitelja opreme so dela na objektu opravljena kvalitetno in v razmeroma kratkem času. Ta organizacija montira tudi kotle v termoelektrarnah Bitola in Plevlja. Termoelektrarna Oslomej bo predvidoma startala avgusta tega leta. To je prva elektrarna v Makedoniji na trdo gorivo, ki bo na leto proizvedla okoli 600 milijonov kilo- vatnih ur električne energije, kar je polovica od skupne količine električne energije, ki jo proizvedejo v makedonskih hidroelektrarnah. PREMOG TRENUTNO ŠE PO STARIH CENAH V času od prijavljanja gradiva za to številko glasila zvezni zavod za cene še ni odgovoril na zahtevo jugoslovanskih premogovnikov. Ti so namreč v začetku marca predlagali temu zavodu, da naj bi odobril 25-% zvišanje cen premoga za komercialne vrste. Podražitev naj bi se nanašala na okoli 9 milijonov ton premoga jugoslovanskih premogovnikov, tj. premog, ki je dobavljen industriji in gospodinjstvom. Za premog, ki ga premogovniki dobavljajo termoelektrarnam je bil dosežen samoupravni sporazum. V naslednjem obdobju bodo jugoslovanski premogovniki sklepali posebne samoupravne sporazume s čim večjim številom porabnikov premoga, vključno s tistimi iz široke porabe. To bo tudi način povezovanja na principih zakona o združenem delu. EGS PREDVIDEVA ENERGETSKO KRIZO Strokovnjaki Evropske gospodarske skupnosti — EGS predvidevajo, da bo sredi naslednjega desetletja nastopila energetska kriza na vsem svetu. Deficit svetovne ponudbe nafte bo znašal predvidoma od 200 do 600 milijon, ton letno; tako nafte ne bo dovolj, po drugi strani pa bo treba računati na nepredvidljive skoke cen. Letos bo surova nafta porasla za 22—24 %, namesto 14,5 %, kolikor so države izvoznice nafte napovedale v začetku tega leta. To v določeni dobi povzroča zastoje pri poživ-Ijanju gospodarstva. Iranska kriza bo po oceni istih strokovnjakov povzročila težave že v naslednjih mesecih, ko bo porasla poraba. Na podlagi takšnih ugotovitev strokovnjakov je izvršna komisija EGS vsem devetim članicam priporočala, da v čim krajšem mož- nem času sprejmejo načrte varčevanja z energijo. Omenjali so 15-0/o orientacijo do leta 1985. Prav tako je ta komisija priporočila vsem svojim članicam, da naj čimpreje sprejmejo ustrezna stališča in ukrepe do skupne energetske politike. V letošnjem letu bo v državah članicah EGS porasla poraba energije za 2,9 %, napram 2,3 °/o v preteklem letu. V lanskem letu so porabili skupno 250 milijonov ton v vseh devetih državah EGS, letos pa naj bi porabo znižali za 500 milijonov ton. REZERVE PREMOGA V ŠPANIJI V Španiji cenijo, da znašajo rezerve premoga 1.600,000.000 ton. Te rezerve garantirajo, da se bo poraba premoga v Španiji pokrivala iz domačih virov v naslednjih sto letih, če bi obdržali sedanjo raven proizvodnje; polovica rezerv premoga v Španiji tvorita antracit in rjavi premog, drugo polovico pa lignit. V AVSTRIJI NAMESTO JEDRSKE — TERMOELEKTRARNA Pred letom dni so v Avstriji izvedli ljudski referendum o tem, če se strinjajo z gradnjo in pričetkom obratovanja jedrske elektrarne Zwetendorf. Na referendumu so se državljani odločili proti pričetku obratovanja jedrske elektrarne, zato so se po daljšem proučevanju odločili, da bo ta elektrarna običajna termoelektrarna, na premog ali na mazut ali na zemeljski plin. Avstrijsko ministrstvo za trgovino priporoča, da bi termoelektrarna obratovala na premog. VEČ PREMOGA OB POMOČI SKUPNOSTI Po prvih projekcijah za izdelavo naslednjega srednjeročnega načrta razvoja, nameravajo premogovniki v SR BIH doseči proizvodnjo premoga do leta 1985 v višini 18,9 milijona ton. Naslednje leto, to je leta 1980, bodo po vseh predvide- vanjih nakopali 14,3 milijona ton premoga, medtem ko naj bi znašala proizvodnja leta 1990 že 24,9 milijona ton. To so glavne postavke oziroma temelj, katere je sprejel del. svet Titovih rudnikov premoga v Mramoru pri Tuzli, ko so razpravljali o pripravah na izdelavo in sprejemanje srednjeročnega načrta razvoja od leta 1980 do 1985. Da bi lahko izpeljali predvidene načrte razvoja premogovništva v BIH, bi bilo treba vložiti petkrat več investicijskih sredstev kot pa so jih vložili v tem srednjeročnem obdobju. Do leta 1985 bi znašala investicijska sredstva do 12 milijard dinarjev, do leta 1990 pa več kot 21 milijard dinarjev. V naslednjem sredjeročnem obdobju bi bilo treba zagotoviti zamenjavo za stare oz. izčrpane premogovnike z otvoritvijo novih zmogljivosti za 11,6 milijon, t premoga. V bodoče naj bi dajali površinski kopi 61 '°/o celokupne proizvodnje premoga v tej republiki, namesto sedanjih 37 »/o. Rudarji BIH pa so ob tej priliki opozorili tudi na težek ekonomski položaj premogovnikov ter, da je treba pohiteti s sprejemanjem sistemskih ukrepov skupnosti, od katerih je odvisen sedanji in bodoči položaj celotne panoge premogovništva. USTANOVLJENA JE NOVA ORGANIZACIJA V IDRIJI V začetku maja tega leta je pričel veljati nov zakon o Rudniku živega srebra Idrija. Sprejela ga je skupščina SRS na seji zbora združenega dela aprila tega leta. Po tem zakonu je dosedanja organizacija združenega dela Rudnik živega srebra Idrija prenehala z dnem, ko je pričel veljati novosprejeti zakon. Ustanovljena pa je bila nova organizacija pod nazivom Rudnik živega srebra Idrija, katerega dejavnost je posebnega družbenega pomena. O rudniku Idrija smo tudi v našem glasilu že večkrat pisali, v kako težavnem položaju se je znašel njihov kolektiv potem, ko je cena živega srebra na svetovnem trgu padla tako nizko, da ni bilo mogoče več obratovati pod normalnimi pogoji. Pretežno število delavcev iz tega rudnika se je prekvalificirala oz. zaposlila v ostalih tovarnah, le del kolektiva pa je ostal z namenom, da vzdržuje rudniške naprave in da raziskuje ležišča živega srebra. Nova organizacija je bila ustanovljena z namenom, da se ohranijo naravna rudna bogastva in rudniške naprave, ki so za nedoločen čas izven obratovanja pod posebnim družbenim varstvom in kot dobrina splošnega pomena v družbeni lastnini. Novi rudnik ima nalogo, da vzdržuje rudno bogastvo in rudniške naprave, raziskuje zaloge rudnin in pripravlja ukrepe za morebitno obnovo izkoriščanja rudnega bogastva. Celotni prihodek bo ustvarjal iz sredstev pridobljenih z lastno dejavnostjo, z dotacijo iz republiškega proračuna in na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oz. storitev v svobodni menjavi dela ali na kakšni drugi podlagi. V letu 1979 bo znašala dotacija iz republiškega proračuna 42,6 milijonov din, v letu 1980 pa 52,0 milijonov din. V delavskem svetu rudnika sta tudi dva delagata, ki jih delegirajo izvršni svet SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, občina Idrija in občinski sindikalni svet Idrija. S tem ko je bil sprejet nov republiški zakon je za kolektiv Rudnika živega srebra Idrija rešeno pomembno vprašanje tako v pogledu bodočega statusa, kakor tudi glede nadaljnjega dela in zaposlovanja delavcev. Tako kot vedno tudi tokrat z zadovoljstvom lahko spremljamo dobro rešitev za idrijske rudarje. NOV AGREGAT V TERMOELEKTRARNI KOLUBARA Pred kratkim so v termoelektrarni Kolubara — Veliki Crljen, pričeli s poizkusnim obratovanjem kotlovnih naprav na novem bloku s močjo 110 megavatov. Pričakujejo, da bo novi blok pričel obratovati v maju oziroma juniju tega leta, kar je tudi predvideno z elektroenergetsko bilanco Srbije. Na ta način bo srbsko elektrogospodarstvo razpolagalo še z eno energetsko zmogljivostjo, ki bo letno dajala nad 600 milijonov kWh električne energije. KONKURENČNOST RJAVEGA PREMOGA V AVSTRIJSKIH ELEKTRARNAH Spričo močne potrošnje energetskih virov postaja rjavi premog za proizvodnjo električne energije vedno bolj perspektiven. Sedanji delež rjavega premoga v avstrijski proizvodnji električne energije znaša 5 °/o, v naslednjih letih pa se bo po oceni ministra za trgovino povečal na 18 %. To pa bo izvedljivo le, če se bo sedanja proizvodnja rjavega premoga, katerega rezerve cenijo na 130 milij. ton, dvignila od 3 milij. ton na 6,3 milij. ton letno. V nekaj vrstah IZŠLA BODO ZBRANA DELA MIHE MARINKA Predsedstvo CK ZKS je pred kratkim imenovalo založniški odbor za izdajo zbranih del Mihe Marinka, sicer tudi našega dolgoletnega častnega člana kolektiva. V tem odboru so: Franc Grešak, Vlaj ko Krivokapič, Franc Kutin, dr. Boris Majer, Lev Modic, dr. Mirko Stip-lovšek, Franc Šali, Lidija Šent-jurc, Franc Šetinc, Franjo Turk in dr. Iztok Winkler. Predsednica odbora je Lidija Šen tj ure. Na seji, dne 17. maja tega leta je odbor sklenil, da bo prvi knjiga Marinkovih izbranih del izšla še letos ob 60-letnici KPJ — ZKJ. V knji- gi bodo objavljeni tisti Marinkovi govori in članki, ki obravnavajo zgodovino partije in revolucionarnega delavskega gibanja do leta 1945. Drugi njegovi izbrani govori in članki pa bodo objavljeni po kronološkem zaporedju v več knjigah v naslednjih letih. Vse knjige bodo izšle v založbi časopisa Komunist v Ljubljani. TV PRETVORNIK NA PARTIZANSKEM VRHU Te dni je izvršni svet skupščine občine Trbovlje razpisal med naročniki TV na področju Trbovelj anketo za postavitev TV pretvornika na Partizanskem vrhu. Pobuda je prišla s strani večjega števila občanov iz Trbovelj. Ponudbo za postavitev tega pretvornika sta posredovala IMP in RTV Ljubljana. S postavitvijo pretvornika na Partizanskem vrhu bo omogočeno vsem prebivalcem Trbovelj gledanje L in II. programa RTV Ljubljana in I. programa RTV Zagreb. Celotna investicija bo znašala okoli 1 milijon din. Dobavni rok je 8 mesecev po podpisu pogodbe. V okviru investicije bi dobavili in montirali pretvornik na Partizanskem vrhu in devet usmernih anten v Trbovljah. Ob podpisu pogodbe je treba plačati 300.000 din. Z anketo želi razpisovalec ugotoviti, če so naročniki TV pripravljeni prispevati po 250,00 din bodisi v enem ali dveh obrokih, najkasneje do septembra tega leta. Zato bo vsak naročnik izpolnil anketo in napisal, če je pripravljen s svojim deležem sodelovati pri postavitvi pretvornika. Rezultat ankete bo objavljen v radiu Trbovlje do 15. 6. tega leta. Pretvornik je bil sicer že pred leti postavljen na Kumu za sprejemanje drugega TV programa, vendar pa se je tega lahko posluževalo le 70 % od okoli 5.500 TV naročnikov, drugi pa tega niso bili deležni zaradi hribovitega področia. Od uspeha ankete, to je od nas, je torej odvisno, če bomo v pričetku prihodnjega leta gledali tri televizijske programe ali še nadalje le enega. PRVOMAJSKO SREČANJE TRBOVELJČANOV Družbenopolitične organizacije občine Trbovlje in skupščina občine Trbovlje so organizirale 26. aprila, ob 18.00 uri, v gledališki dvorani Delavskega doma, proslavo v počastitev letošnjega praznika ustanovitve OF, nadalje delavskega praznika 1. maja in v počastitev letošnjih jubilejev. V okviru proslave so sodelovali tudi Delavska godba, Zarja in recitatorji gledališča Svobode-cemter. Dne 28. aprila v večernih urah pa je bilo na strelišču na Dobrni kot običajno vsa leta doslej, prvomajsko srečanje delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov. Letos je to srečanje nekoliko pokvaril dež. ODKRILI SO SPOMINSKO PLOŠČO Dne 26. aprila1, ob 11.00 uri, je bila na zgradbi osnovne šole Trbovlje, Pedagoške enote Alojz Hohkraut na Trgu revolucije, odkrita spominska plošča v spomin na prvo slovensko marksistično šolo za vzgojo partijskih in sindikalnih voditeljev za Trbovlje in Hrastnik. Ta je namreč potekala na takratni osnovni šoli Vode v času od 15. 2. do 15. 5 1919. Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti iz revirjev, predvojni komunisti in drugi občani ter šolska mladina. Med temi je bil tudi u-deleženec te šole Ivan Pavšek. Slavje je odprla predstavnica šole Milena Zidar. Slavnostni govor pa je imel predstojnik marksističnega središča pri Revirskem komiteju ZKS, Janko Savšek. Ploščo pa je odkril ob krajšem govoru predvojni komunist, prvoborec Franc Kralj-Cink. Slavje je popestril kulturni program učencev te šole, ki so jih za to priložnost pripravile njihove mentorice. Odkritje plošče sodi v okvir letošnjih proslav oziroma jubilejev partije, sindikatov in mladine. BORCI SO RAZVILI SVOJ PRAPOR Dne 11. maja popoldan so na dvorišču osnovne šole Revirski borci v Trbovljah na Leninovem trgu, razvili prapor krajevnih združenj ZZB NOV V. I. Lenin, Ivan Keše, Franc Salamon in krajevno združenje III. VDV brigade Čeče. V Programu je sodelovala Delavska godba Trbovlje. Kulturni program pa so izvedli mladinci in pionirji osnovne šole. Razvitje prapora sodi v okvir letošnjih proslav — jubilejev, za praznik mladosti in 34-letnico osvoboditve. DOM NA PARTIZANSKEM VRHU ZAČASNO ZAPRT Počitniški dom REK Zasavje na Partizanskem vrhu bo do 21. junija tega leta začasno zaprt zaradi pomanjkanja kadra. Zaradi podobnih težav je začasno zaprt tudi planinski dom na Kumu, ki pa je ob sobotah in nedeljah oskrbovan s strani društvenih odbornikov. Štampiljko o prehojeni zasavski planinski poti pa je možno dobiti v domu v Lon-tovžu. SREČANJE ZASAVSKE PLANINSKE MLADINE V dneh 12. in 13. maja je bilo v organizaciji PD Brežice in meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, tradicionalno srečanje zasavske planinske mladine. 12. maja je potekalo orientacijsko tekmovanje v okolici Bizeljskega, v nedeljo, 13. maja pa je bilo srečanje pri Gorskem domu nad Bistrico ob Sotli, kjer so se posamezne ekipe pomerile v kvizu, nastopile pa so številne kulturniške skupine pionirjev iz domala vseh planinskih društev od Litije do Brežic. Tudi iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja se je udeležilo tega srečanja okoli 300 pionirjev s svojimi mentorji. KADROVSKIM PROBLEMOM VEČ POZORNOSTI V dneh 8. in 9. maja je potekal v počitniškem domu TP 1. junij pod Javorjem, seminar za delavce v kadrovskih službah OZD s področja Trbovelj. Organizirala ga je kadrovska služba občine Trbovlje in klub samoupravi j alcev. Govor je bil o kolektivnem delu in odgovornosti, samoupravnem planiranju in razvoju ter o pokazalcih. kadrovskega stanja na področju občine Trbovlje. Nadalje so razpravljali o štipendijah in štipendijski politiki, izrabi delovnega časa ter o potrebah po kadrih. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki v naših TOZD in DS. NOVOSTI V ZAGORJU V nedeljo, 6. maja so krajani krajevne skupnosti Jože Marn v Zagorju ob Savi sklenili praznovanje svojega krajevnega praznika. Slavijo ga v spomin na 5. maj 1944, ko so gestapovci ubili 13 talcev. V okviru letošnjega praznovanja tega praznika so v tej na j večji zagorski krajevni skupnosti odprli 4. maja nove prostore pošte v novozgrajenem bloku poleg Delavskega doma, 6. maja pa novo avtobusno postajo. V novozgrajenem poslopju avtobusne postaje je več pokritih parkirišč, več drugih prostorov — čakalnice, prostor za turistično agencijo, okrepčevalnica in drugi prostori. Ob tej priliki so odprli v isti krajevni skupnosti tudi novo tržnico poleg »Damije«. PIONIRSKA DELOVNA BRIGADA 5. maja popoldan so v Trbovljah ustanovili prvo revirsko pionirsko delovno brigado pod imenom Rdeči revirji. Vključevala bo 56 brigadirjev, od tega 50 pionirjev in 6 mentorjev, pedagogov in starejših brigadirjev. Na slavnosti so izvolili svoje vodstvo, štab brigade in samoupravne organe. Brigada bo odšla na svojo prvo akcijo 15. julija, in sicer v sklopu akcije Goričko 79. Pokrovitelj brigade bo SOZD REK Zasavje. PRVOMAJSKE NAGRADE DELA Dne 27. aprila so v Beogradu podelili letošnje prvomajske nagrade dela. Prejelo jih je 30 delavcev iz Jugoslavije. To družbeno priznanje so iz Slovenije dobili Miroslav Mikelj, Dne 11.4. 1979 je bila slavnostna otvoritev novozgrajenega otroškega vrtca zadaj objektov splošne bolnišnice v Trbovljah. Imenovali so ga Pikapolonica. (Foto: Milan Cerinšek) Karlo Željko, Dora Godicelj in Alojz Čendak. Iz naših krajev je Dora Godicelj, ki je zaposlena v Steklarni Hrastnik kot kontrolor stekla. Zaposlena je že 26 let in izredno prizadevna ter vestna delavka, predvsem je znana kot mentorica mlajšim delavcem oziroma delavkam. Vsem nagrajencem naše tople čestitke! VISOKO ODLIKOVANJE TONETU KOČARJU Koncem aprila so na seji delavskega sveta DO Termoelektrarna podelili v imenu predsednika republike maršala Tila, Antonu Kočarju, dolgoletnemu vodstvenemu in vodilnemu delavcu DO Termoelektrarna, visoko odlikovanje — red dela z zlatim vencem. Podelil mu ga je v imenu predsednika republike Janez Ocepek, predsednik skupščine občine Trbovlje. Tovariš Kočar je bil odlikovan za uspešno delo pri delu in vodenju te delovne organizacije, za njegovo uspešno delo v času NOB ter za delovanje na samoupravnem, političnem in športnem področju v občini. FILM O GLADOVNI STAVKI Dne 27. aprila je v večernih urah ljubljanska televizija predvajala dokumentarni film — gladovna stavka 1934. Scenarij in režijo je imel na skrbi naš rojak Božo Vranešič. Film je prikazoval lokacije v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, kjer je potekala stavka v letu 1934, v nekaterih prizorih so nastopali otroci pa tudi udeleženci stavke z obujanjem svojih spominov. Prikazani so bili posnetki iz rudarskih kolonij, takratnih in sedanjih, nadalje nove tovarne ipd. Film je lepo uspel in zaslužil vse priznanje. KURIRČKOVA POŠTA Dne 24. aprila je bil v popoldanskih urah zbor pionirjev iz vseh trboveljskih pionirskih odredov. Zbrali so se na igrišču TVD Partizan v okviru »Kurirčkove pošte«. V imenu ZZB NOV je spregovoril Ivo Šoster, kulturni program pa so izvajali pionirji T. Čeč in Delavska godba Trbovlje. Najboljšim pionirjem so za najboljše prispevke, spise podelili knjižne nagrade. Dr. Simo-netijeva, predstavnica zveze prijateljev mladine Slovenije pa je podelila pionirskim odredom osnovne šole Trbovlje Letos bo v Sloveniji potekala družbena akcija v preverjanju obrambno-varnostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija bo pripravljena v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varnostne pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja ter podružbljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialistič- nih sil. zvezno priznanje jugoslovanskih pionirskih iger, kot edinim iz Slovenije. V vsej Jugoslaviji je prejelo to priznanje 10 odredov. Posebej pa sta prejela pionirski odred Ivan Cankar in pionirski odred Alojz Hohkraut republiški znak jugoslovanskih pionirskih iger. Čestitamo k tako visokemu priznanju! Akcija ima predvsem poli-tično-mobilizacijski pomen in bo poleg krepitve moralno-po-litičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu po-družbljanju. Osnovni organizatorji in nosilci akcije so organizacije socialistične zveze, skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. ■ >*' . . . $ ' ' - ■ >xx&3$mS8lmi& Mirko Mastnak in Oto Brečko odhajata z ene od številnih sej, v Hrastniku. (Foto: J. Kirič) Sindikati v republiški akciji „Nič nas ne sme presenetiti” V temeljnih in dragih organizacijah združenega dela so za pripravo, organizacijo ter izvedbo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov. Naloge, ki jih imajo sindikati v akciji niso nakakršna novost. Le-te zanje opredeljujejo tako zakon o združenem delu kot vrsta drugih dokumentov, podrobneje pa so zapisane v sklepih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa zveze sindikatov. Temeljne naloge v dejavnosti sindikatov so v akciji u-smerjene predvsem v podružb-Ijanje obrambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema, vzpostavitev tako takih organizacijskih oblik, ki bodo zagotavljale učinkovito delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, uresničevanje sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejetih na nedavnem republiškem in zveznem kongresu sindikatov. Preletimo na kratko naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in temeljnih organizacij združenega dela. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel akcije, analizirali bodo dosedanjo dejavnost in probleme s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tej ravni bodo dograjevali, izpopolnjevali in usklajevali obrambne načrte, odvisno od sprememb, ki bodo sproti nastajale. Razen tega bodo pomagali osnovnim organizacijam pri osveščanju in usposabljanju delavcev, za delo v proizvodnji ter za organiziran boj in odpor, sodelovali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelali program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog civilne zaščite (oblikovanju enot, usposabljanje in opremljenost), organi- zirano delovali pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah na vseh ravneh... Na ravni osnovne organizacije bodo sindikati v okviru •akcije skrbeli, da bo čimveč delavcev seznajenih z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja obrambne pripravljenosti in varnosti naše družbe zlasti tudi stalno usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Na it e j ravni bodo sindikati zadolženi tudi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. Zahtevati morajo in sodelovati pri tem, da bo v tozdih izdelana vamostno-po-litična ocena, z njo pa sezna- Najbolje uvrščene tekmovalne ekipe osnovnih in srednjih šol ter delavsko kmečke mladine, na nedavnih občinskih tekmovanjih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, so se v torek, 17. aprila letos, udeležile področnega tekmovanja širše ljubljanske regije, v konkurenci osemnajstih občin. Iz Hrastnika so se tekmovanja udeležili učenci in učenke osnovne šole heroja RAJKA, iz Zagorja, iz šole Toneta OKRO-GARJA, iz Trbovelj pa razen osnovnošolcev še kombinirana ekipa dijakov in dijakinj srednješolskega centra ter ekipe delavsko kmečke mladine. S 1249 in pol zbranimi točkami, se je ekipa osnovnošol- hjeni delavci, ki bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. Tudi na tej ravni bodo sindikati posvečali vso skrb izvajanju nalog s področja civilne in narodne zaščite, zlasiti pa družbene samozaščite (uveljavljali samoupravne odnose, skrbeli za delavca ter varno in humano delo, varovali premoženje, sodelovali pri delu delavske kontrole, skrbeli za odnos do dela in za delovno storilnost. ..). V sodelovanju s sindikati na občinski ravni bodo izdelali navodilo za delo v vojnih razmerah za tiste osnovne organizacije, ki bodo delovale tudi v morebitni vojni. Nalog je seveda še več, v Jaki ali drugačni obliki. Akcija sama bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bomo uspeli prepričati slehernega posameznika, da naj nihče ne misli, da bo v vojni znal tisto, česar se v miru ni naučil! Peter štefanič cev heroja RAJKA — v konkurenci šestiintridesetih uvrstila na odlično sedmo, Trbovlje na solidno štiriindvajseto in Toneta OKROG AR J A iz Zagorja na sedemindvajseto mesto. Srednješolski center Trbovlje, se je s 1226 in pol točkami uvrstil na dvajseto mesto, medtem, ko se je ekipa delavsko kmečke mladine iz Trbovelj in Zasavja odrezala najbolje in si priborila četrto mesto, z njim pa tudi praktične nagrade. Čeprav je konkurenca bila zelo močna, bi se glede na intenzivne priprave in solidne rezultate na predtekmovanjih, tekmovalne ekipe iz Zasavja, z malo več športne sreče, lahko uvrstile na nekoliko boljša mesta in morda po- Najboljši iz Zasavja ob 30-letnici vzgoje mladine Zveza rezervnih vojaških starešin in obrambne priprave v občininter v Zasavju segle tudi po pokalih in diplomah. Rezultati področnega tekmovanja so bili uradno objavljeni na medobčinski proslavi s kvalitetnim in pestrim kulturnim sporedom. Pokale, medalje, diplome in praktične nagrade je najboljšim tekmovalcem podelil sekretar komiteja medobčinske konference Zveze komunistov Ljubljana Franci SVETEL! pred okrog dva tisoč udeleženci te, za našo regijo zaključne prireditve. V bogatem kulturnem programu so nastopili: pihalni orkester milice, pevski zbori osnovnih šol Danile KUMAR, Valentina VODNIKA in Borisa ZIHERLA, ritmična skupina Doma Majde VRHOVNIKOVE in akademska folklorna skupina »France MAROLT« iz Ljubljane ter igralca Alenka SVE-TELOVA in Saša MIKLAVC. Te pomembne zaključne prireditve so se poleg naših tekmovalcev udeležile še petnajstčlanske delegacije revirskih občin, ki so na proslavo potovale s posebnim avtobusom. Podobna množična tekmovanja so že doslej pokazala pomembnost preverjanja znanja mladih v pogledu stopnje obrambnih sposobnosti in priprav na splošno ljudsko obrambo, saj so že dosedanje sprotne analize narekovale, kam in na kaj je v prihodnje treba usmeriti dejavnost šolskih športnih društev, njihovih obrambnih krožkov in kje dati poudarek pri izvajanju učnega programa iz snovi obrambne vzgoje mladine. Le-to bo še bolj pokazala dokončna analiza. Na ravni republike bo tekmovanje končano 27. maja letos, ko se bodo pomerile še najboljše tekmovalne ekipe iz vseh področnih tekmovanj oz. regij. Rezultati in ugotovite teh množičnih tekmovanj šolske in delavsko kmečke mladine bodo koristno služile tudi v akcijah NIC NAS NE SME PRESENETITI!, ki se bodo zvrstile še do konca letošnjega leta. Rudi Matko Za rezervne vojaške starešine (RVS) letos praktično ni predaha za njihovo dejavnost. Pred dnevi so bila končana občinska in področna tekmovanja osnovne in srednješolske ter delavsko kmečke mladine, prirejena v okviru in v počastitev 30-letnice organiziranega pouka obrambne vzgoje mladine. . Sedaj so v teku neposredne priprave za izvajanje programirane strokovne vzgoje in idejnopolitičnega izobraževanja RVS po letošnjem obveznem učnem načrtu. V prvi polovici maja so se zvrstila predavanja in instruktaže za bližnje izpite RVS. V začetku aprila so se predstavniki občinskih konferenc ZRVS v revirjih in člani komisij RK ZRVS Slovenije, na peti seji medobčinskega sveta ZRVS Zasavje, v Hrastniku -pogovorili o izvajanju skupnih nalog regijskega pomena in o akcijah v okviru proslavljanja letošnjih jubilejnih obletnic partije, sindikatov, SKOJ in še drugih akcijah družbenega pomena. Velik poudarek je bil dan akciji »NIC NAS NE SME PRESENETITI!«, v kateri imajo RVS številne konkretne naloge. Prebrali so poročila o delu občinskih konferenc in podan kratek pregled dosedanjega dela medobčinskega sveta ZRVS Zasavja, s kritičnim opominom na nekatere ugotovljene pomanjkljivosti predvsem v smislu še tesnejšega medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja in prejetimi predlogi za izboljšanje ugotovljenega stanja. To je bil pravzaprav posvet, na katerem so bile izmenjane dosedanje izkušnje o delu organizacij ZRVS, ki pa je bil zelo koristen, saj je na njem bilo razjasnjenih več še neurejenih vprašanj. Temu delovnemu dogovoru sita poleg že omenjenih predstavnikov, prisostvovala tudi član predsedstva RK ZRVS Slovenije polkovnik Vlado KRAŠEVEC in pa predsednik medobčinskega sveta SZDL revirskih občin Drago SOTLAR. V teku je skupna akcija za pomoč žrtvam in prizadetim po potresu v Črni gori, v kateri so že angažirani tudi rezervni vojaški starešine. Menimo in prepričani smo, da se bodo vanjo vključili vsi RVS-povsod tam kjer delujejo in v polni meri znova pokazali svojo solidarnostno zavest, kot v dosedanjih podobnih akcijah in tako pomagali ublažiti nastale posledice. To je trenutno najbolj aktualna naloga za vsakega rezervnega vojaškega starešino, še posebej tistih, ki so na vodilnih delovnih mestih in v organih družbenega samoupravljanja. Vedeti moramo, da je pomoč uspešna in učinkovita, če je takojšnja! Rudi Matko Ženska v SLO — na terenu, pri izvajanju ene izmed številnih nalog. (Foto: Svetislav Nikolič) S trboveljsko Delavsko godbo pri tovarišu Titu 1. maja me je zbudila budnica naše Delavske godbe. Vstal sem in gledal muzikante, katerih misli so bile drugje. Bile so na Brdu pri Kranju, pri tovarišu Titu, kamor so bili še isti dan namenjeni. Godbeniki so odšli, jaz pa sem se hitro oblekel. Z atekom sva se odpeljala do godbenega doma, kjer je že čakal avtobus. Muzikanti so imeli že tedaj tremo — saj sem jo imel še jaz, čeprav me ni čakal nikakršen nastop. Med vožnjo se je trema malce porazgubila. Kar kmalu smo bili na cilju. V varovano območje so nas spustili šele po temeljitem pregledu. Točno ob pol desetih je morala godba zaigrati in korakati proti Titovi rezidenci. Igrali so partizanske marše. Pojasnila v zvezi z Spremembne in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 30/78, prinašajo pomembne novosti na področju zaposlovanja upokojencev in uživanja pokojnine med ponovno zaposlitvijo. Obe zakonski noveli predstavljajo celotno ureditev tega področja, s tem da zakon o delovnih razmerjih določa pogoje, kriterije in postopek zaposlovanja upokojencev, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa ureja posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja. Osnovni cilj nove ureditve je, omogočiti delavcu, da v skladu s potrebami in interesi temeljne organizacije ostane aktiven toliko časa in v takem obsegu, kot mu dopuščata njegovo zdravstveno stanje in de- Ko se je na vratih pojavil tovariš Tito, nam je vsem zastal dih, roke so se nam pričele tresti in lica so zažarela. Na željo tovariša Staneta Dolanca so zaigrali še priljubljeno: Tra-ta-ta. Za tem smo se slikali skupaj s tovarišem Titom. Ko je fotograf dvakrat pritisnil z enim aparatom, je Tito rekel: »Samo pričekajte malo, ima on još jednoga«! Takrat smo se vsi sproščeno zasmejali. Po slikanju nas je tovariš Tito povabil v svojo lovsko sobo. Vsem so lepo postregli. Tudi meni so prinesli kar dva soka. Sedel sem za isto mizo kot tovariš Tito. Hotel sem ga slikati, ko si je prižigal cigaro. Bil pa sem zelo nervozen in roke so se mi tresle tako, lovna zmožnost, pri tem pa odpraviti obstoj in onemogočiti možnost pridobitve dvojnega statusa, t.j. upokojenca in delavca v združenem delu. Po novi ureditvi torej nihče ne more biti več upokojenec in delavec v združenem delu oziroma prejemati osebni dohodek ter pokojnino hkrati. V šestih mesecih od uveljavitve obeh zakonov se morajo vsi zaposleni upokojenci odločiti, ali ostanejo še naprej v delovnem razmerju in se za ta čas odpovedo uživanju pokojnine ali pa prenehajo biti delavci v združenem delu. V istem roku so tudi temeljne organizacije združenega dela dolžne ponovno proučiti, ali pri njih še obstaja potreba, da delavec, ki že izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino in je še v delovnem razmerju, nadaljuje z delom in na katerih delih oziroma nalogah. Zakon ni določil nobenih ome- da sem polil ves sok iz ene steklenice. Tito je rekel, da to ni nič hudega in se dobrodušno smehljal. Pogovarjal se je z odraslimi, se zanimal, koliko premoga je še v Trbovljah in kako dela naša elektrarna. Godbeniki so nato igrali še zunaj zgradbe dokler se, na žalost, tovariš Tito ni odpeljal. Vsi godbeniki naše Delavske godbe so bili srečni in ponosni, da so lahko igrali našemu ljubljenemu maršalu. Zame pa je to nepozaben prvi maj, dan, ko sem gledal ljubljenega Tita od blizu, ko bi mu tako rad stisnil roko, pa nisem upal. Ta 1. maj bo zame nepozaben za vse življenje. JANEZ OCEPEK 6. e OŠ Revirski borci, Trbovlje jitev in bodo reaktivirani bivši upokojenci kakor tudi delavci, ki so dosegli polna leta za pokojnino, pa se niso upokojili, lahko opravljali kakršnakoli dela oziroma naloge v TOZD — torej tudi dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa ali druga dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pač pa je pristojni organ temeljne organizacije dolžan, da na podlagi danih razmer v TOZD in v skladu s kadrovskimi potrebami ugotovi, da sta temeljna organizacije in delavec, ki se bo odločil, da ostane še naprej v delovnem razmerju, soglasna, da delavec nadaljuje z delom oziroma v nasprotnem primeru sprejme ustrezni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki je dosegel pogoje za upokojitev. Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo prav tako proučiti in se odlo- novimi predpisi o zaposlovanju upokojencev čiti, katera dela v TOZD so taka, da jih bodo lahko opravljali upokojenci po posebni pogodbi o delu. V ta namen morajo ustrezno dopolniti svoje samoupravne splošne akte. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih bodo upokojenci namreč lahko opravljali po posebni pogodbi o delu samo tista dela, ki bodo izrecno vnaprej določena v samoupravnem splošnem aktu. Delo po taki pogodbi lahko traja največ 20 ur na teden. Opravljanje začasnih in občasnih del kakor tudi drugih del po posebni pogodbi o delu ter prejemanju plačila na taki osnovi, nima vpliva na uživanje pokojnine upokojenca. Upokojenec pa je dolžan, da od zaslužka, pridobljenega za opravljeno delo po pogodbi o delu, plača posebni davek po stopnji, ki ga je določila občinska skunščina. Posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanju pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja Strastni, družinski in invalidski upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, izgubi lastnost upokojenca in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje vse dotlej, dokler traja delovno razmerje, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali delovno razmerje s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Že pridobljena pravica do osebne pokojnine delavcu v času trajanja delovnega razmerja miruje in mu ponovno oživi po prenehanju delovnega razmerja. Po prenehanju delovnega razmerja se upokojencu začne izplačevati pokojnina in pri tem se čas nove zaposlitve ter osebni dohodek iz take zaposlitve upoštevata različno, odvisno od tega, ali upokojenec že ima ali še nima polne pokojninske dobe. Če upokojenec nima polne pokojninske dobe (40 oziroma 35 let; 35 oziroma 30 let borci NOV), se mu čas trajanja zaposlitve oziroma zavarovanja ali opravljanja samostojne dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. To pomeni, da se mu za vsako leto zavarovanja poveča pokojnina za 2 °/o poko jninske osnove. Prav tako se osebni dohodek iz te zaposlitve všteva v pokojninsko osnovo in ima upokojenec pravico do ponovne odmere pokojnine. Če upokojenec že ima polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek iz zaposlitve lahko upošteva za novo odmero pokojnine. Lahko pa se mu že odmerjena pokojnina za vsako nadaljnje leto zaposlitve poveča za 1 °/o, vendar največ 5 %. Upokojenec lahko zahteva ponovno odmero pokojnine, če je bil zavarovan vsaj 6 mesecev v enem koledarskem letu. Pri tem se za izračun poprečja upošteva celotni osebni dohodek iz zadnjih 10 let pred upokojitvijo. Zavarovancu, ki mu je bila že priznana polna pokojnina v višini 85 0/o od pokojninske osnove, se pokojnina ponovno odmeri ali pa poveča že odmerjena pokojnina za 1 % do 5 °/o, če je z zaposlitvijo po upokojitvi dopolnil polno leto pokojninske dobe. Po novih predpisi se tudi vojaškim upokojencem v primeru ponovne zaposlitve pokojnina ne izplačuje, razen v dveh izjemnih primerih, ki ju določa zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zava- rovanju vojaških zavarovancev. Tako se kljub zaposlitvi izplačuje 50-% pokojnina vojaškim invalidskim upokojencem in tistim starostnim upokojencem, ki so pokojnino uveljavili pred izpolnitvijo splošnih pogojev za pravico do starostne pokojnine. Dolžnost obveščanja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnosti zdravstvenega varstva Temeljne organizacije združenega dela, upokojenci oziroma delavci so dolžni, da v zvezi s spremembami statusa delavca-upokojenca sproti in ažurno obveščajo strokovno službo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pristojne regionalne zdravstvene skupnosti. Upokojenci, ki se bodo odločili za reaktivacijo, morajo oddelku za nakazovanje pokojnin na sedežu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Moše Pijadejeva 41 v Ljubljani, sporočiti, da se odpovedujejo uživanju pokojnine z navedbo točnega dneva reaktivacije. Tisti zaposleni upokojenci, ki se bodo odločili za prejemanje pokojnine, pa morajo istemu oddelku predložiti potrdilo o prenehanju delovnega razmerja v TOZD. Temeljne organizacije združenega delo so dolžne vsako spremembo v zavarovanju svojih delavcev priglasiti pristojni regionalni zdravstveni skupnosti. Republiški sekretariat za delo Ob skoku čez kožo Dne 24. marca tega leta je potepala v Ljubljani stara, tradicionalna rudarska prireditev — 26. »Skok čez kožo«. Letos je ta prireditev potekala v znamenju 60-letnice študija rudarstva, 50-letnice študija ge- je bilo zelo slovesno ologije in 40-letnice študija metalurgije na Ljubljanski univerzi, posebej pa so hkrati proslavili tudi 15-letnico rudarskega inštituta v Ljubljani. Med sopokrovitelji letošnje prireditve je bila tudi SOZD REK Zasavje, poleg drugih organizacij združenega dela. Med skakači so bili letos naslednji študenti: — rudarji: Likar Jakob, Pečovnik Ivan, Rojc Jože, Agbe-madon Soletc, Čanč Miran, Garabed Hanna, Lampret Marjan, Kavčič Marko, Šikovc Branko; — geologi: Gantar Ivan, Mahne Elizabeta, Shiferaw Abebe, Toman Martin, Boreno-vič Tihomir, Hotzl Marko, Jev-šenak-Čas Bojana, Ločniškar Andrej, Malečkar Franc, Marinc Samo, Matoz Tomislav, Režun Bojan, Štajner Mateja, Veber Igor, Vidrih Renato, Grobelšek Ingrid, Kikelj Bojana, Kovič Polona. Poleg tega je skakalo čez kožo še 38 študentov-metalurgov. Najnamenitejši praznik rudarjev je že od nekdaj spre- jemanje novincev v knapovsko bratovščino. Navada poteka kot rudarska noša iz 16. stoletja s slovitih rudnikov na Slovaškem. Mlad izučen rudar je pokazal pri strogem izpitu svojo spretnost in pogum s tem, da je preskočil jamo — odprtino jaška- seveda pa so postale odprtine jaškov z razvojem rudarjenja vedno večje in je skok preko njih zamenjal skok čez rudarsko kožo. Ta slovesnost sprejemanja absolventov v krog montanistov je potekala v Ljubljani že šestiin-dvajsetič, odkar je uveden študij rudarstva v ljubljanski univerzi. Vedno poteka po točno določenem programu. Kandidat mora opraviti poprej pred zbrano knapovščino izpit, da izkaže svojo dobro voljo in sposobnost za izvajanje poklica. Izbere si starejšega kolega oziroma zavetnika, ki naj mu ugladi življenjsko pot. Sicer pa skupna proslava »skoka čez kožo« potrjuje tudi stalno medsebojno povezanost rudar, jev, geologov in metalurgov, tako pri delu, kakor tudi pri starih obijačih. Ob teh prireditvah se ponavadi zberejo številni stanovski tovariši, ki so angažirani pri najrazličnejših delih v ožji in širši domovini, da izmenjajo svoja mnenja in izkušnje, se pogovore o najrazličnejših problemih, po drugi strani pa se spominjajo brezskrbnih študentovskih let in sc povesele. Mlad bruc — skakač pa se vedno spominja, da se je s »skokom čez kožo« zavezal častno in pošteno opravljati poklic in biti tovarišem v pomoč, prav tako pa tudi v dobrobit domovine in širše družbene skupnosti. Kje, kdaj in kako bomo letovali? Vse člane kolektiva REK Zasavje in njihove svojce obveščamo, da imajo tudi v letu 1979 možnost letovanja v lastnih počitniških domovih, in sicer: na Rabu, v Crikvenici, v Novigradu — Pineta, na Partizanskem vrhu in v prikolicah. Dopustniki se bodo v letošnjem letu praviloma menjavali v osmih dekadah po deset dni, in sicer: 1. izmena od 20. 6. do 30. 6.1979 2. izmena od 30. 6. do 10. 7. 1979 3. izmena od 10. 7. do 20.7. 1979 4. izmena od 20. 7. do 30. 7. 1979 5. izmena od 30. 7. do 9. 8.1979 6. izmena od 9. 8. do 19. 8. 1979 7. izmena od 19. 8. do 29. 8. 1979 8. izmena od 29. 8. do 8. 9. 1979 OPOMBA: Sezona traja od 30. 6. do 29. 8. 1979 Predsezona traja od 20. 6. do 30. 6. 1979 Posezona traja od 29. 8. dalje V primeru, če bi obstajala zainteresiranost članov kolektiva, bi domova na Rabu in Crikvenici pričela z rednim obrato- Letovalci, ki bodo koristili vanjem že 10. 6. 1979. usluge naših počitniških domov, bodo predvidoma letovali pod naslednjimi pogoji: Cena letovanja v naših počitniških domovih bo znašala za polno pensionsko oskrbo 163.00 din/dan, v sezoni in 130.00 din v pred in posezoni. vrhu bodo odšteli za enodnev Letovalci na Partizanskem vrhu bodo odšteli za enodnevne pensionske usluge 163,00 din, če pa bodo letovali več kot en dan pa bo znašala dnevna cena uslug 150,00 din. Otroci od 4 do 10 let starosti plačajo 70 % polne pensionske cene. Za tiste, ki se bodo posluževali samo prehrane v domu, ne bodo pa koristili ostalih uslug doma, bodo veljale naslednje cene prehrane: zajtrk 25,00 din kosilo 78,00 din večerja 52,00 din skupaj 155,00 din V primeru, če bo v eni sobi več letovalcev, kot pa je ležišč plača letovalec, ki koristi pomožno ležišče le ceno prehrane. Člani kolektiva, ki bodo letovali v prikolicah, bodo za najetje prikolice (10 dni) predvidoma plačali 700,00 din. Cena prevoza na Rab in nazaj bo znašala na osebo 350,00 dinarjev. Vsak zaposleni bo v smislu regresiranja letovanja prejel 1.625,00 din, člani kolektiva in njihovi nepreskrbljeni svojci pa bodo v času letovanja deležni še regresiranja oskrbnega dne pod pogoji in kriteriji, katere bo sprejel delavski svet REK Zasavje na svojem zasedanju. Kriteriji letovanja: Letovanje je namenjeno vsem članom kolektiva REK Zasavje in njihovim družin- skim članom, to je ženi (možu) in otrokom (zakonskim, nezakonskim, posvojencem in pastorkom), dokler jih član kolektiva preživlja in živi z njimi v skupnem gospodinjstvu. Člani kolektiva, ki gredo v letu 1979 v pokoj oziroma, ki so šli v pokoj v letu 1978, niso pa koristili regresa za oskrbni dan v letu 1978, imajo pravico do letovanja pod istimi pogoji, kot aktivni člani kolektiva. Glede na omejeno število postelj, ki odpadejo na posamezne OOS v TOZD in DS je treba pri vpisu letovalcev upoštevati naslednje: — da imajo prednost tisti, ki doslej še niso letovali ali letujejo redkokdaj; — da imajo prednost v juliju in avgustu člani TOZD in DS s šoloobveznimi otroki. Prijave in organizacija letovanja Letovalci, ki bodo letovali v enem izmed naših počitniških domov, morajo ob podpisu prijave, najmanj pa 20 dni pred pričetkom letovanja, vplačati celotni znesek lastne udeležbe za število prijavljenih oskrbnih dni in za število članov, ki bodo z njim letovali. V primeru, če prijavljenec ne more letovati zaradi upravičenih vzrokov, kot so: smrt v družini (zakonca, otroka, očeta, matere, brata, sestre, očima, mačehe) oziroma bolezni v ožji družini, se odjava upošteva in povrne vplačani znesek. V vseh ostalih primerih, ko se prijavljenec letovanja ni udeležil, vplačanega zneska ne bomo vrnili! Vse člane REK Zasavje opozarjamo na nujnost dajanja točnih podatkov ob prijavljanju in da posledice lažnih oz. netočnih podatkov v zvezi z letovanjem in regresiranjem nosijo sami. O vseh morebitnih spremembah objavljenih pogojev letošnjega letovanja, ki bi jih sprejel delavski svet REK Zasavje, bodo člani kolektiva pravočasno obveščeni. Kandidati, ki želijo letovati v naših počitniških domovih, naj se vpišejo pri pooblaščenih delavcih za letovanje v posameznih delovnih organizacijah, najkasneje do 30. 5. 1979; ustrezna potrdila o vplačilu in ostalo dokumentacijo za letovanje pa prejmejo pri referentu za oddih in rekreacijo. Letovanje otrok 1979 Tudi letos bo občinska zveza prijateljev mladine Trbovlje pripravila letovanje predšolskih in šolskih otrok na Debelem Rtiču. V letovanje bi radi zajeli čimveč otrok, ker vsi vemo, da so vsi naši otroci potrebni boljšega zraka, spremembe okolja in družbe. Želimo, da se v letovanje vključijo zlasti vaški otroci, otroci z oddelka s prilagojenim predmetnikom in otroci, ki nimajo možnosti letovati s starši. Predšolski otroci bodo letovali od 13. 6. do 23. 6. 1979 — 10 dni. Šolski otroci bodo letovali v dveh izmenah — 14 dni. 1. izmena od 7. 7. do 21.7.1979 2. izmena od 21. 7. do 4. 8. 1979 Vpisovali bomo učence od 1. do vključno 7. razreda. RRK Slovenije računa oskrbni dan za predšolske otroke 78.00 din, za šolske otroke 112.00 din. To leto bo prispevala za letovanje, družba — Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva: prevoz otrok na letovanje, vzgojiteljev oskrbni dan, nagrado vzgojitelju in del stroškov organizacije letovanja. Starši prispevajo za letovanje otroka vsoto po lestvici, z ozirom na dohodek na družinskega člana. Prispevek za letovanje lahko starši poravnajo v dveh obrokih. Celotna cena mora bili poravnana do odhoda otrok na letovanje. Minimalna vsota za letovanje: Predšolski otroci 168,00 din šolski otroci 329,00 din Maksimalna vsota za letovanje: predšolski otroci 840,00 din šolski otroci 1.648,00 din Vse informacije o letovanju 1979 daje Občinska zveza prijateljev mladine Trbovlje, Trg revolucije 7 — telefon 821-022. Občinska ZPM Trbovlje Poslužiteljice v okrepčevalnici TOZD Premogovnik Hrastnik in TOZD Premogovnik Ojstro — Marija Rakovič, Jožica Hriberšek in Marija Pepelnak, so za trenutek prekinile z delom. (Foto: A. Bregant) REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: POLIS, KARDELJ, OHOLOST, REAUMUR, PROLETARCI, BRAČ, KOREN, DAMA, MN, VSEH DEŽEL, RIBNICA, MAAS, ARENA, INA, TITO, ED, ED, INTRIGA, OPIS, ZDRUŽITE SE, GRLO, RALO, TOVARNAR, KR, MAKS, CAR, OBET, OM, RAI, ADA-MITI, PAD, DEKA, TIN, OPIJ, PROT, ETAN, IKS, ZONA, RATEČE, LENT, SEKSTANT, AZ, CANTOR, AT, IT, ALS, ZRN, LIN, DIALEKTIČNI, IDRIJCA, MATERIALIZEM, KARDIOLOG, AKI, SN, AMONAL, D, BAN, ILA, RUS, BD, MERA, EPOHA, TIMOK, PARAMECIJ, LOTO, GAMS, VLOGA, IR, NA, AST, KORALNI GREBEN, ŠIPON, VREMENAR, IZOSTANEK, JI, J, SENEKA, HUBERT, LT, ORANJE, KD, NS, BITUMEN, IKAR, CE, ENEZ, A JAS, IZNAJDITELJ, GIBANICA, ACI, VITEL, AK, URH, KAD, ORAN. NAVPIČNO: PRAZNIK DELAVSKEGA RAZREDA, POSERDNIK, TOPOT, NORRBOTTEN, EB, ZOBATEC, IDAHO, MENZA, MEDVED, ČAPLJINA, KEKS, NU, KVADRAT, ENRICO, ONA, IR, OSA, UR, TONALIT, RA, BACH, PRESEŽNO DELO, OLIGARHIJA, OREH, DIAMETER, GAMAL, UTA, HONDA, TR, KAN, OMNIBUS, POL, ERIE, RANTA, MARKSIZEM, OLE, ŽENSKA, TV, AKU, GORE, AK, LOT, ENTERITIS, ODTIS, VRSTNICA, ISA, LAR, IKE, DIE, LET, ZID, STRD, IGMANSKI MARŠ, POBALIN, CARIGRAD, STALIN, AGENTKA, KRIMINALKA, T, TEA, BRANE, AJ, AE, ABA, OSMOZA, KLADA, KORD, RAB, N, IPON, TIM, MIŠ, R, IVO, DURMITOR, TINTA, IZOMERIJA, TIR, EMANCIPACIJA, LOCENEC, PINCETA, LUC, ATILA, SAN MARINO, JELEN, JR, OSOR, SI, LAJANJE, JL ? ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 7. maja 1979 na objavljeno križanko v številki 4/78 skupno 33 rešitev. Med reševalce, ki so križanko pravilno rešili podeljuje uredništvo tri knjižne nagade, ki jih prejmejo: I. nagrada Alenka Vahtar, Novi dom 45, 61420 Trbovlje; II. nagrada Alojz Strgaršek, Zasavska cesta 14, 61420 Trbovlje — TET; III. nagrada Joži Skrinar, Jamomernica Trbovlje, DO Zasavski premogovniki. Vsem trem nagrajencem čestitamo! Knjižne nagrade bomo vsem trem poslali po pošti. HUMOR IN ANEKDOTE Janez se je pripeljal skozi carino. »Imate kaj za ocariniti?« ga je vprašal carinik. »Nič«, še je zadrl Janez, »jaz švercam.« Na dnu skodelice za črno kavo bi morali pisati: »Ko to iz-piješ, takoj na delo!« V marsikaterem prostoru bi moral viseti napis: »Če nimaš kaj delati, ne počenjaj tega tukaj !« Franček pravi svoji mamici: »Mami, meni se ni treba več umivati«. »Kako to?« »Veš«, odgovori Franček »sedajle sem se odločil, da bom postal dimnikar«. »Poslušaj Sabinica, kdo pa pri vas tako vpije?« »Oh, to je naša stara mama, ki moji mami dopoveduje, kako mora napisati mojo domačo nalogo!« Pri pregledu znanega pijančka se je zdravnik zgrozil: »Človek božji, v vašem alkoholu je tri procente krvi!« »Ste že slišali Korenčkova. V našem kraju so odprli nov bordel!« »Mi je čisto vseeno«, pravi Korenčkova, »jaz bom, lasala še naprej v Nama!« »Zdaj smo pa rešene težkega pomivanja posode po kosilu«. »Na kak način?« je radovedna soseda. »Pravkar sem brala da so iznašli tako posodo, da jo po uporabi lahko poješ«. Dva prijatelja tuje lastnine se srečata. »Kako kaj gre?« vpraša prvi. »Kakor se vzame«, pravi drugi. »Poglejte, kako mi je sin podoben!« »Kaj si ženete k srcu!« pravi soseda. »Glavno je, da je zdrav!« V parku. »Draga, ko bi vedel, da boš tako hladna, bi se pa jaz topleje oblekel!« Glasilo vaja uredniški odbor: Hinko Jazb; c, Emil Kohne, dipl. inž. rud.. Ima Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., Joži Medvešek, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Lenarčič. Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Tisk TIKA Trbovlje.