GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 13
je to — kultura?
NOVO MESTO, 3. FEBRUAR 1987
Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Taka je definicija kulture v slovenskem pravopisu. Dalje pravi, da je kultura tudi gojenost, oplemenitenost, izpopolnjenost, zlasti človeške nravi, življenjskega načina in človekovega okolja. Torej gre za širok pojem, ki bi mu morali kot moderna družba posvetiti vso pozornost.
In kako je s kulturo pri nas? Nad marsičem bi se morali zamisliti. Smo ženski kolektiv, zato grobo in včasih kar primitivno izražanje še toliko bolj boli. Izgovarjanje o odkritosti, za katero radi skrivamo grobo izražanje, tu ne velja kaj dosti, saj vemo, da se človek izraža na taki ravni, kot je njegovo mišljenje, in da se da odkrito govoriti tudi na zelo dostojen način.
Tudi trditve, da z lepim načinom nikamor ne prideš, ničesar ne dosežeš, bomo morali spremeniti, kajti predvsem v delovnih odnosih si ne bi smeli privoščiti tako nizkega načina komuniciranja. Kar pa velja seveda za vse ravni — navzgor, pa tudi navzdol.
Morali bi spregovoriti tudi o kulturi okolja, o odnosu do tega, pa do naše skupne lastnine... Pa tudi o kulturi dela, ki jo tudi tako ali drugače maličimo, pa še o nivoju kulturnega odnosa do mnogih
poglavij in strani našega življenja in dela.
In kje je po vsem tem še občutek za dostojno ter lepo, za umetnost? Kajti s kulturo je ozko povezan tudi pojem etike (obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo) in estetike (lepo in človekov odnos do lepega).
Ne le ob kulturnem prazniku, stalno bi se morali spoprijemati z vprašanjem kulture, s tem, kaj je vredno človeka. Saj je kultura tudi temeljna vsebina socialistične morale.

V današnji številki:
m
—	Kaj smo že in kaj še bomo naredili na našem poslovnem računalniku.
—	Kolekcija je pripravljena. S ks <šnimi težavami so se srečevali pri pripravi te v programu vrhnjih oblačil, si lahko preberemo danes, v prihodnji številki pa bomo predstavili program srajc In bluz.
—	Kakšno je kulturno življenje po naših tozdih?
i
pri
kolekciji
ni
poprav-
nega
izpita
1
I
£
ŠTEVILKA 2
V drugi polovici januarja je čas zu novo kolekcijo. Izdelki, kijih bomo nosili prihodnjo jesen in zimo, so pripravljeni. Za kolekcijo je bil izdelan program, ki so ga izvajalci kar se da upoštevali.
ms


Kako je potekala priprava kolekcij vrhnjih oblačil?
Izdelanih je okoli 200 kosov vrhnjih oblačil, je povedal vodja tega programa Milan Šter. Od tega je približno polovica kril in hlač, ostalo so kostimi in plašči.
»Kolekcija je diplomsko delo, kjer ni popravnega izpita,« je nekdo dejal in s tem povedal bistvo. Odvisni smo od kolekcije in skoraj moramo jo »zadeti«.
Če kolekcija ni prodajna, ni poti za popravek. Zato smo se kar se le da skrbno pripravili na to veliko nalogo, in sedaj smo tik pred oceno,« pripoveduje Šter. Poleg je še Marjan Dular, odgovoren za program kril, ki so bila do sedaj vse bolj iskana in ki so tudi v tej kolekciji bogato predstavljena.
Kako je s kuponi, z zagotovitvijo tkanine? O teh težavah sta spregovorila že omenjena sogovornika, Nace Praznik, ki skrbi za nabavo tkanin in celoten program vrhnjih oblačil, pa je zadevo še natančneje pojasnil. »Poskrbeli smo za moderne dezene, s poudarkom na zelo modni sivi barvi ter kombinacijah opečnih in peščenih tonov. Seveda nam je veliko do kvalitetnih tkanin. Vendar, ker je jasna situacija okoli deviz in uvoza, imamo letos nekoliko več tkanin domačih proizvajalcev. Tudi te so lepe in kvalitetne, toda usoda dobave je vprašljiva. Primer: že vrsto let delamo s Slobodo-Kula. Ob pregledu kuponov smo bili zadovoljni, saj so bili ti zanimivi in zelo ustrezni za naš zahteven program. Vendar se je ta naš dobavitelj že pri prodaji kuponov »preprodal« za okoli 700.000 metrov. Niso sposobni zagotoviti vseh naročenih količin blaga. Stiska na trgu je razumljiva. Vse več je konfekcijskih tovarn, metražerji pa se ne množe s tem vzporedno.
Poleg tega morajo tudi oni predvsem izvažati, ostanek kapacitet pa je za vse domače potrebe premajhen. Naš problem rešujemo sedaj v povezavi z manjšim kolektivom Sukna iz Zapuž, ki ima prav tako kvalitetno in modno blago, toda občutno dražje. Višje cene izhajajo iz drugačne E organiziranosti in stare strojne 2 opreme.	^
Ob vsem tem je treba reči, da če w že dobimo zahtevano količino B blaga, je vprašljiv rok dobave. Iz l1 slabih izkušenj smo izhajali in že v 2 najprej naročili za kolekcijo, ki je ^ tik pred zaključevanjem, kar 70 odst. tkanin. Situacija ni bila še S-
LABOD izha|a Štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
------
labod
nje s
c3
t«
•5
nikoli tako kritična in reševanje je zares naporno.
In še odgovor na vprašanje o uvozu. Približno 17 odst. tkanin za program vrhnjih oblačil je uvoženih. Gre za ekskluzivne tkanine oziroma modele, za katere uvažamo iz zahodnih držav, vendar pa je v tem odstotku zajet celoten uvoz. Precej smo ob tem vezani na ČSSR. Vemo, da so bili pred leti občutno cenejši, potem smo se poenotili v cenah, sedaj pa so Čehi ponovno za polovico cenejši. Kot rečeno, pa smo se v večini naslonili na domače kapacitete, zaradi znanih težav pa bo gotovo potreben dodaten trud. predno bodo proizvodne kapacitete pokrite in zadoščene potrebe naših kupcev.«
Takšno je torej ozadje ob pripravi kolekcije. Še dobro, da večina vidi samo tiste lepe, modne in kljub visokim cenam vabljive izdelke. Koliko pa je vtkanega truda od osnutka do realizacije, ostaja skrito za to bleščečo podobo. Trud je poplačan s pro-dajnostjo, odzivnostjo kupcev, z dobrim rezultatom torej, 'lega moramo doseči, ker, kot rečeno, popravnega izpita ni.
analizirati in nato spreminjati — vendar samo na boljše!
Dmitar Perič, vodja naše pravne službe, vodi tudi strokovno skupino, ki ima nalogo, da v Labodu prouči možnosti spreminjanja oziroma dograjevanja samoupravne organiziranosti. O teh vprašanjih zadnje čase veliko beremo in poslušamo, saj to končno pomeni, ali ukinjanje tozdov ali kakšno drugačno poseganje v organiziranost delovne organizacije. Da ne bi bilaslikadela te strokovne skupine zaradi splošnega pisanja o vprašanjih spreminjanja samoupravne organiziranosti enostransko ali napačno razumljena, smo pripravili za glasilo predstavitev njihovega dela.
Naloga skupine je analizirati problematiko sedanje samou-
pravne organiziranosti in ob tem poiskati možnosti oziroma oblike za tako bodočo organiziranost, ki bo omogočala doseganje najboljših poslovnih rezultatov. Naša strokovna skupina, kjer sodelujejo še Marjan Vodopivec (direktor tozda Commerce), Tomislav Mihelič (direktor tozda Tip-top), Mira Tušek (tehnologinja v razvojni službi), Sonja Kastelic (vodja knjigovodske službe) in Ludvij Judež (vodja proizvodnje tozda Ločna), si je opredelila naloge, cilje, ki jih želimo doseči, ter metode dela.
Gre za pretehtanje proizvodnih programov, formalnopravnih oblik, opredelitve posameznih oblik samoupravne organiziranosti, za delitev dela med proizvodnimi tozdi in organizacijskimi deli, za opravljanje poslov skupnega pomena ter za uresničevanje samoupravljanja v funkciji poslovanja. Sem sodi tudi analiza primernosti dosedanje organiziranosti skupnih služb in tozda Commerce.
Po analizi obstoječega stanja in nakazanih poti spreminjanja samoupravne organiziranosti Laboda bo izdelan ekonomski elaborat.
Torej bo komisija morebitne spremembe tudi ekonomsko upravičila, saj gre predvsem za večje možnosti uspešnega poslovanja. To pa zajema na prvem mestu večjo racionalnost, boljšo dohodkovnost in ekonomičnost poslovanja, povečanje produktivnosti dela ter vpliv sprememb na boljše
Priprava na zaključevanje — levo vodja programa VO Milan Šter. desno Nace Praznik, ki skrbi za nabavo osnovnega materiala. Za njima stoji kreatorka kril Cveta Išogolin.
delovne in medčloveške odnose. Ob tem mora biti tudi primerjava stroškov poslovanja, da bi bila vse to dobra podlaga za odločitev, v kakšno smer se bomo spreminjati in zakaj se bomo za to odločili, kot tudi racionalnost funkcij (delitev dela, poslovanje ipd.).
Dograjevanje samoupravne organiziranosti zato, da dosegajo delovne organizacije boljše učinke, je stalna naloga. Z nekoliko več glasnosti se je lotevajo v zadnjem času v večji meri po Sloveniji, zato so tudi republiški sindikati sprejeli poseben program o aktivnostih ob spreminjanju samoupravne organiziranosti. Objavljen je bil v Poročevalcu 16. januarja. Vsebina tega poročevalca je dobrodošla za marsikaterega strokovnhega delavca in za družbenopolitične organizacije sploh, s sindikatom na čelu. Poseganje v samoupravno organiziranost mora biti dobro pripravljeno in potekati mora v sodelovanju s širšim krogom. Sindikat ima torej tu bistveno nalogo.
Tako tudi naša strokovna skupina pričakuje pobude in sodelovanje vsakogar. Perič poudarja, kako dragocene bi bile pobude za boljše delo, boljšo organiziranost. Skupina je odprta in sprejema ideje vseh labodovcev, strokovne podlage za bodočo realizacijo pa bo seveda morala izdelati sama. Torej so se člani lotili zahtevne naloge, od katere pričakujemo najboljše rezultate za vse nas.
obisk v tozdu Delta
Slušatelji ptujske sindikalne šole, med katerimi jc tudi pet naših članov kolektiva, je 16. 1. 19X7 obiskalo naš tozd.
V prvem delu tega obiska so kandidati poslušali o gospodarjenju, o delu v proizvodnji, o pogojih za ustvarjanje dohodka in njegovi delitvi, zlasti pa o sistemu nagrajevanja po delu.
Nadalje je beseda tekla o samoupravljanju in obveščanju v temeljni organizaciji ter aktivnostih družbenopolitičnih organizacij. Predavanje so imeli o načinih informiranja v OZD.
Prisotni pa so bili tudi na razširjeni seji izvršnega odbora sindikata tozda, kjer je beseda tekla o osnutku pravil o organiziranosti in delovanju osnovneorga-nizacije sindikata in o programu dela za tekoče leto.
M. MAGDIČ
7\
povezava znanja in izkušenj
Za boljše delo, ki ga bo moč doseči le z več znanja, je Labod podpisal samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju na strokovno-tehničnem področju z inštitutom za tekstilno in konfekcijsko tehnologijo pri tehnični fakulteti v Mariboru. Sodelovanje je zastavljeno tako, da bo ob posamezni nalogi vključena skupina strokovnjakov z inštituta in iz naše delovne organizacije. Gre torej za študijske pristope k posameznim rešitvam in za oplemenitenje znanja in izkušenj na obeh straneh.
kadrovski
vrtiljak
Lani je bila v Sloveniji opravljena raziskava javnega mnenja na temo, katere značilnosti vplivajo na napredovanje pri delu. Kar 44,5 odst. Slovencev je menilo, da najbolj vplivajo zveze, poznanstvo in protekcije (leta 1980 je bilo takih mnenj le 21,9 odst.) na drugem mestu pa prevladuje mnenje, da za napredovanje pri delu pomaga komolčarstvo, brezobzirnost, karierizem (tudi teh je še enkrat več kot v pretekli raziskavi iz leta 1980), sledi mnenje, da tudi članstvo v ZK pri napredovanju nekaj pomeni, in šele nato je na vrsti znanje — 16,8 odst. vprašanihjemenilotako,kar je manj kot v prejšnji raziskavi (takrat jih je bilo takega mnenja 22,8 odst.). Na delovno mesto pa po mnenju vprašanih vplivajo tudi delovanje v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, delovne izkušnje, pretekle zasluge, ubogljivost in podrejenost.
Delo je visoko cenjeno, vendar v praksi peljejo k napredovanju druge poti. Nič kaj obetavne slike ne dajejo ti podatki, ki jih povzemamo po Delavski enotnosti in ki jih komentira dr. Klinar. Ugota-
vlja, da gre v javnem mnenju za izrazito pozitivno vrednotenje dela, vendar velja prepričanje, da v praksi prevladuje negativni dejavnik, ki »preglasi« delo samo. Odgovorni pravijo, da bi bilo nujno bolj upoštevati znanje, kakovost dela in tudi količino, da bi tako delo zares postalo najpomembnejši dejavnik na delovnem mestu.
Da je tudi članstvo ZK in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah ter organih upravljanja eden od »garantov napredovanja«, je znak za resnejše ocenjevanje socialistične morale, saj načenja samo bistvo samoupravnega in političnega delovanja.
Kot rečeno, igrajo po mnenju anketirancev pomembno vlogo tudi izkušnje, oz. delovni staž. Dr. Klinar poudarja, da izkušnje ne bi smele veljati za tako močan atribut pri napredovanju, zlasti ne, če gre za taka dela in naloge, kjer je potrebna inovativnost in znanje. »Delovne izkušnje pomenijo,« pravi dr. Klinar, »samo delovno rutino, to po navadi pomeni le enostransko obvladovanje delovnega procesa. Delovna rutina pa ne daje širše kulture, ki izhaja iz teoretičnih temeljev, ne spodbuja radovednosti po novem, ne podžiga k razmišljanju.« Napredovanje na osnovi delovnih izkušenj pa zapira tudi pot mladim. Močno vprašljiva je pri tem
tudi ubogljivost in podrejenost, ki gotovo duši ustvarjalnost, samoi-nicativnost, povedanost in zadržuje status quo.
STROKOVNJAKI SO OBTIČALI
Analiza je potrdila pričakovane ugotovitve, da so poklicno najmanj mobilni ljudje z nižjim družbenim položajem, hkrati paje prinesla še presenetljivo spoznanje, da so med najmanj mobilnimi tudi strokovnjaki, saj jih je le malo na srednjih in višjih položajih. Najbolj prožne so srednje kategorije, to so visoko kvalificirani delavci in uslužbenci s srednjo in nižjo izobrazbo, to je še zlasti problematično tedaj, če njihovo napredovanje temelji na delovnih izkušnjah, ne pa na inovativnosti.
SLOVENCI NISMO AMBICIOZNI
Skrb zbuja tudi podatek, da Slovenci nismo kaj prida ambiciozni. Medtem ko je v razvitih državah poklicno napredovanje odločil en razlog za to, da človek odide iz ene službe v drugo, pa je poklicna kariera za Slovenca postranska zadeya, prej se bo odločil za spremembo svojega delovnega mesta zaradi boljših delovnih razmer ali zaradi osebnega dohodka in podobno kot pa zaradi poklicnega napredovanja.
Tako je torej slovensko javno mnenje o vprašanju napredovanja na delu. Lahko bi rekli, da greleza javno mnenje in ne za utemeljitve. Toda stari rek pravi, da ni dima brez ognja. Končno tudi krizna situacija priča o tem, da se je kadrovski vrtiljak po svoje vrtel. Zdrav bodoči razvoj pa zahteva znanje, delo in kakovost. Ker smo tudi mi del tega slovenskega sveta, objavljamo povzetke iz raziskave. O teh bi morali razmišljati vsi tudi zato, da bi znali biti samokritični pri naših pričakovanjih in zahtevah ter našo nadaljnjo pot graditi predvsem na znanju.
stanova-
njski
dinar
Poročali smo že, da je bila vsem našim tozdom ponudena možnost za združevanje stanovanjskih sredstev, da pa so se za to odločili le tozdi Ločna, Commerce, Temenica ter DSSS. Taka odločitev je posledica prostorske razdrobljenosti, saj je končno stanovanjski dinar vezan pri združevanju tudi na lokacijo, omenjene enote pa so v tem primeru bolj povezane kot ostali tozdi.
Torej bomo stanovanjski dinar združevali v novomeškem delu Laboda invTemeni-ci. Za to povezavo je sedaj v javni razpravi osnutek pravilnika. Prvi sestanek s tem v zvezi je že bil, prisotni pa so dali nekaj pobud za spremembe. Usklajen osnutek je sedaj, kot rečeno, v javni razpravi.
Opozorimo na nekaj sprememb in novosti, kijihosnutek pravilnika prinaša: omogoča enostavnejši način točkovanja in enostavnejši sistem delitve sredstev, ki so ločena na stanovanjska posojila ter na dodelitev stanovanjske pravice. Novost je tudi, da prednostni vrstni red velja eno leto,sčimer dosežemo realnejše vrednotenje. Roki za pritožbe so za stanovanjska posojila predvideni po novem pravilniku le 8 dni.
Kot rečeno, je sistem delitve za posojila in za stanovanja različen, penoten pa je sistem točkovanja.
Med vprašanji, povezanimi s stanovanji, pa še ni razrešeno vprašanje kadrovskih stanovanj. Ta naj bi bila kupljena iz posebno odvojenega denarja prav v te namene. Mi do sedaj nismo formirali posebnega sklada izključno za kadrovska stanovanja, v bodoče pa se bomo morali opredeliti tudi do oblike reševanja tega vprašanja, za kar je nakazanih več možnosti (solidarno združevanje sredstev).
V javni razpravi osnutka o dodelitvi stanovanjskih posojil ali stanovanj pričakujemo tvorno sodelovanje vseh delavcev, saj obravnavamo s tem eno ključnih življenjskih področij.
F. J.
Včasih je treba postreči več strojev hkrati (posnetek je nastal v Libni).
(pre) malo nam je do
kulturnih
prireditev
Ocene kulturnega delovanja po naših tozdih se še nismo lotili. Kakšne možnosti dajemo zaposlenim v Labodu za obiske prireditev, kako negujemo kulturno ustvarjanje v naših okoljih?
TIP-TOP
O kulturnem življenju tozda Tip-topa in enote Commerceje Ana-Milena Gašperšič, poslovna sekretarka tozda, povedala, daje ta skrb predvsem na mladih. Mladinska organizacija je poskrbela za aktiviranje bogate knjižnice in za dokaj živahno kulturno prizadevanje. Z lastnimi močmi in lastnimi idejami so pripravili že marsikatero bogato obeležje praznikov, od 1. maja in 29. novembra do prireditve za 8. marec in še marsikateri drug nastop. Skupina mladink seje uspešno spoprijela z literarnimi teksti in pripravila izbor pesmi, odlomek iz Županove Micke, pa tudi stenčas ob
lanskem 8. februarju, s katerim so obeležili slovenski kulturni dan. Med predstavami, ki jih v Ljubljani manjka, je večje zanimanje za zabavnejše nastope, in ob takih priložnostih steče akcija za nakup vstopnic, kjer sodeluje tudi sindikalna organizacija.
LIBNA
»Obveščamo delavce o vseh prireditvah v kulturnem domu Edvard Kardelj v Krškem,« pravi sekretarka tozda Marija Stampfelj. »Sodelujemo tudi pri nakupu vstopnic, sicer pa je večja odzivnost za kakšne veselejše prireditve, manj pa za resne nastope. Sicer smo spodbujali tudi obisk opere v Ljubljani, pa ni bilo pravega zanimanja. Pohvalimo pa se lahko s pogostimi razstavami likovnih del v naši sejni dvorani. Imamo tudi knjižnico, kjer pa je pretežno strokovna literatura. Da je ne dopolnjujemo z beletristiko, je seveda krivo premajhno zanimanje za branje. Nujno ga bi bilo spodbujati, toda ob obilici sprotnega dela se to izgubi. Ker sodi širjenje bralnosti h kultiviranju človeka, bi bilo dobro razmišljati o strokovnem pristopu k tej nalogi.«
TEMENICA
Franci Junc ocenjuje, da je kulturno življenje tozda zelo skromno. »Eno samo delo nas je in pozabljamo na kulturo, oziroma nam zmanjkuje časa za širjenje te. »Edino srečanje s pesmijo, recitacijo, igro, je ob obeležjih posameznih praznikov. Mladi poskrbe za nastop, ki je ponavadi hudomušen in delavke Temenice razvedri. Temenica je tudi pokroviteljica ženskega okteta Karmen, ki tudi rad gostuje v tem kolektivu in pričara — v zahvalo za skrb in pozornost —
ŠOPEK MODROSTI
LEPOTA JE NEKAJ ČUDOVITEGA IN NENAVADNEGA, NEKAJ, KAR UMETNIK OBUKUJEIZ ZMEŠNJA VE SVETA IN BOLEČINE SVOJE DUŠE.
MAUGHAM
Nihče ni bolj osamljen kot človek, ki ve, da se bo moral posloviti od svojih zamisli.
KDOR HOČE VIDETI. MORA GLEDATI S SRCEM.
A. D. SANT-EXUPERY
Samo umetne rože se boje dežja.
KRILO V
posebno razpoloženje ob domači in umetni pesmi. To so redki, toda lepi trenutki.«
ZALA
Tatjana Humar, poslovna sekretarka Zale, pravi, da je zadnje čase kulturno življenje Zale nekoliko zamrlo. Delovne obveznosti so bile hude in zmanjkovalo je popoldnevov za negovanje kulture. O gostovanjih gledališč so delavke obveščene, nekatere imajo tudi abonmaje, ki so jih nabavile prek delovnih oraganizacij svojih zakoncev. Kina v Idriji ni. Le v tozdu samem se občasno mladi organizirajo in pripravijo kakšno presenečenje v obliki nastopa z recitacijami, odlomki, pesmijo... Lastne knjižnice tozd nima, za branje pa ni posebne vneme med delavkami, saj so mnoge iz odročnih krajev, domajih čaka delo in zato pravijo, da ni časa za branje.
DELTA
Skozi celo leto je kulturno življenje v Delti precej pestro. Mimica Magdič, poslovna sekretarka, je naštela kar nekaj stalnih dejavnosti: Imajo knjižnico s približno 300 knjigami,
Ob priložnostnih proslavah se v naših proizvodnjah zasliši namesto drdranja strojev recitacija ali ubrana pesem. Posnetek je nastal v Temenici.
ki si jih delavke redno sposojajo. Pogoste so likovne razstave, ki popestre jedilnico in razvedre delavke Delte. Folklorna skupina deluje občasno, predvsem pripravlja spored za priložnostne nastope, je pa dokaj vpeljana oziroma vple-sana. Za prireditve v Ptuju posredujejo obvestila, plakete in po potrebi tudi vstopnice z udeležbo osnovne organizacije sindikata. Večje povezave v prostoru ni, je pa razveseljiva ugotovitev, da je v Delti skrb za kulturo stalna.
LOČNA, COMMERCE IN DSSS
Ločna sama nima posebnega kulturnega življenja, njihov delež v tej smeri je vezan na sodelovanje s šolo »Janez Trdina« iz Stopič.
V tesnem sodelovanju je nastala že marsikatera prireditev za cel novomeški del Laboda, saj so učenci te šole z bogato kulturno dejavnostjo vedno pripravljeni nastopati za Labod. Tako je patronat nad šolo rodil številne sadove, ki bogatijo Labodove delavke pa tudi delavce Commerca in DSSS.
Sicer je prevzel tozd Ločna, Commerce in tudi DSSS nekaj pokroviteljstev nad pevskimi zbori ali glasbenimi ansambli. To je en vidik skrbi za širjenje kulture, dodati pa je treba, da kulturni animator v DSSS poskrbi za kvalitetne nastope ob praznikih, predvsem ob 8. marcu. Naša osrednja prireditev je ex-tempore, o katerem smo že veliko povedali in napisali, ki ima odmevnost v celi Sloveniji. Premalo pa je storjenega za bralnost, za bolj kulturne medsebojne odnose, za širjenje zavesti o nujnosti kulture med nami na vsakem koraku. To pa je stvar vzgoje, torej stvar časa. Le dovolj vztrajni in potrpežljivi bodo gradili to nevidno, pa vendar nujno pot razvoja, ki človeka obogati in oplemeniti.
c	^
nakup s popustom
Na nakup s 30-odstotnim popustom smo se delavci Laboda in upokojenci že kar navadili. Na prvi seji poslovnega odbora so se člani odločili, da bomo letos lahko kupovali »na kartico«, kot temu rečemo, Labodove izdelke v naših prodajalnah do višine 300.000 din. Ta sklep smo prebrali že v biltenu, ker pa velja ugodnost tudi za naše upokojence, ga objavljamo še v časopisu.
V_________________________________J
naši
invalidi
se
povezujejo
V	aktiv invalidov so včlanjeni zaposleni invalidni delavci, pri katerih je podana telesna okvara, in delavci, katerim zdravstvene težave zmanjšujejo njihovo delovno zmožnost.
Aktiv invalidov dela po programu, ki dosega reševanje različne problematike te kategorije zaposlenih.
V	novomeškem delu aktiva invalidov je 23 članov, in sicer iz tozda Ločna 16, tozda Commerce 5 in iz DSSS 2.
BUCIKA
v_______________y
rože in čiki
Polepšali smo si naše prostore s cvetličnimi koriti. Rožekrasemarsikatero pisarno, jedilnico, hodnike. Na žalost pa te niso samo za okras, ampak tudi kot priložnostni pepelnik. Na hodniku pred tozdom Ločna so med rožami številni čiki, ki kažejo na nizko kulturno raven in na nemarnost mnogih, ki brez občutka za rožo, za red in urejenost v zemljo zakopljejo ali pa samo polože cigaretni ogorek.
Skozi delovne sestanke in odbore aktiva se člani medsebojno spoznavajo, rešujejo razno problematiko v sodelovanju s kadrovsko-socialno in pravno službo (reševanje problematike s področja delovnega razmerja, urejanja delovnega okolja invalidov, premestitvah na ustrezna dela in naloge, prekvalifiakcije oziroma dokvalifikacije invalidov, pomoč invalidom pri zagotavljanju ustreznega nadomestila OD ter pravice iz SPIZ).
Skozi leto se planira organizacije izleta za člane aktiva v sodelovanju s planinsko sekcijo Dl ali samostojno. Tako je bil lani 8. novembra organiziran izlet na Štajersko, ki se gaje udeležilo 15 članov.
28. marca 1986 je kadrov-sko-socialna služba poslala v vse tozde (razen novomeški del) pobudo za ustanovitev aktiva invalidov, odziva (pismenega) ni bilo. Po pogovoru z nekaterimi poslovnimi sekretarji in direktorji pa ni bila preveč izvedljiva ta pobuda. Nekateri so menili, da je premalo takšnih delavcev, da bi lahko ustanovili aktiv invalidov v tozdu, drugi pa, da bi se morda počutili prizadeti oziroma označe e kot posebna kategorija, ki je manj zmožna, slabša, dejstvo pa je, da velika večina delovnih invalidov dosega, seveda z večjim trudom, enake rezultate kot zdravi ljudje.
Kljub temu ponovno poudarjamo, da invalidi prek invalidskih organizacij neposredno z lastnimi napori vplivajo na izboljšanje svojega položaja, bodisi da gre za aktivnosti po vrednotah ustvarjalnosti dela, kakor tudi vrednotah prostega časa in zabave. S tem se zagotavlja, da se zadeve ne urejajo za invalide, temvečskupaj z njimi.
Delovni invalidi iz društva invalidov so imeli 17. januarja 1987 v hotelu Kandija družabno srečanje, udeležilo se gaje tudi 9 članov iz novomeškega dela Laboda. Tudi letos planiramo izlet, marca pa bo 5. občni zbor društva invalidov (Dl Novo mesto šteje 700 članov).
BRIGITA ŠULC
zlata jana za
jelko
novak
Zelo popularna revija Jana je letos drugič podelila priznanje ZLATA JANA za najboljše izdelke letošnjega sejma mode.
V žiriji so bili sami znani poznavalci mode: Eva Paulin, Marjeta
Grošelj, Vera Hegeduš, Alenka Fajfar in Rok Lasan. Akcijo je vodila revija Jana s svojo urednico
—	Bernardo Rakovec — na čelu. In ko je to visoko priznanje prišlo v roke naše kreatorke Jelke Novak, smo bili vsi Labodovci zelo ponosni na to, čeprav ne presenečeni, saj poznamo njene kvalitete.
In kako jo je sprejela sama Jelka?
»Seveda sem bila priznanja nadvse vesela. Dobili smo ga za razstavljene modele na sejmu, ki so bili v izrazito modnih barvah
—	rjavočrni kombinaciji. Us-
pešno aranžiran razstavni prostor in izbrani modeli so eno z drugim rodili skupen uspeh, ki seje potrdil v diplomi sejma in v Zlati Jani. Reči pa je treba, da je vse skupaj v tem našem modnem poslu timsko delo, zato tudi v tem primeru ne morem govoriti v ednini. Torej je tudi to, sicer individualno priznanje, prejel predvsem Labod«.
Tako pravi Jelka, ki jo poznamo po njenih delih, pa tudi po njenem odkritem nastopu. Razmišlja o modelih sploh —od skice do realizacije, kjer izpostavi posebej delo modelarjev.
Ti lahko zamišljeni skici vdahnejo še dodatno noto, ali pa obratno. No, Jelka se s svojimi sodelavci na tem področju lahko samo pohvali, prav tako s šiviljami, ki šivajo modele. Ti so še posebno zahtevni v primerih kompletov. Labod jih je razvijal in z njimi dosega tudi vse lepše uspehe. Jelka pravi, da jih najraje kreira. Doda še blejzerje pa... še in še. Rada dela, kar je gotovo videti tudi v izdelkih, ki vsi »diše« po njej.
In Zlata Jana je bila dodeljena za to — za Jelkino delo, to pa je še vse kaj več od tistega, prikazanega na sejmu.
Sicer pa pri delu ne gre vedno vse v sončno stran. Trenutno je Jelka sama za program vrhnjih oblačil, saj vemo, da Petra začasno živi v Milanu. »Manjka je, čeprav sem v stalnem stiku z njo. Dragocene so Petrine skice, ki mi pomenijo določeno orientacijo, izvedba teh naprej pa seveda še vedno ostaja na meni«.
Vendar o problemih Jelka ni hotela kaj dosti povedati, čeprav jih gotovo ni malo. Poudarjala je le skupno delo, ki edino lahko rodi dobre rezultate.
V tem skupnem delu pa je ustvarjalni delež prav delež kreatorke, ki se vedno znova preizkuša, vedno znova potrjuje in v Jelkinem primeru vedno znova preseneča.

Sindikalne organizacije so si v svoje programe dela zapisale za razvijanje in negovanje kulture. Na posnetku so člani izvršnega odbora OOS enote Commerce in Tip-topa.
cel dan
mjr ■ ■	■
za štiri minute
Krka, tovarna zdravil, ki izdeluje tudi kozmetiko, že dlje sodeluje z zagrebško televizijo in v njihovi zelo gledani oddaji Nedeljsko popoldne predstavlja svoje izdelke. Tokrat so nas krkaši povabili k skupnemu nastopu. Predstaviti so želeli nove barve šmink, lakov za nohte in rdečil za lica skupaj z našimi novimi izdelki za pomlad in poletje. Oddaja traja štiri minute, kar za televizijski medij ni malo, vendar je trajalo snemanje s predhodnimi pripravami kar cel dan.
Sobota v našem Centru mode v Ljubljani. Od labodov-cev je tu Marinka, vodja CML, kreatorka, propagandist in jaz. Z Nado, ki vodi Krkino oddajo, smo uskladili tekste, dodali svoje želje in se prilagodili njenim. Sodelovanje je takoj zaživelo i n brez težav smo se uskladili. Scenarij je zajel predstavitev Krkine kozmetike, sledil je posnetek večernega modela s svečanim načinom šminkanja, nato dnevni modeli, skupni prikaz, nastop Nade, nastop naše kreatorke Irene ter Višnje, ki jo marsikdo pozna kot eno najvidnejših maskerk. Irena seje začela učiti besedila, ki je bilo napisano v hrvaščini. Sprva smo želeli, da govori slovensko, pa je prevladalo mnenje, da bi podpisi v tako kratki oddaji, kjer je precej obrazov in živih sporočil, oddajo samo razbili.
Višnja je začela s »čaranjem«. Brez kakšnih posebnih pripomočkov in celo brez vode je najprej navdihnila manekenkam svečane frizure in temu ustrezno šminko. Zato je vse skupaj »predelala« za dnevno uporabo. Delo je bilo naenkrat zaključeno, kar pa pomeni, da ima Višnja za sabo ogromno izkušenj, ogromno dela. »Preštudiram obraz in odločim se za frizuro in šminko. Z leti sem dobila precej rutine, vendar se dela vedno znova in za vsak obraz posebej lotim resno in preudarno,« je pripovedovala, medtem ko je čakala na svoj nastop že vsa utrujena, lačna in prezebla.
CML so že kdaj zaprli za stranke in samo žarometi so
Priprave na snemanje, kije potekalo v našem CML. Na posnetku je skrajno desno pomočnica režiserja, Nada, ki vodi Krkino oddajo, snemalec ter Višnja, ki pripravlja manekenko.
malce ogreli prostor. Osvetljava tako in drugače, s poudarkom na očeh, sijoča za celo silhueto, intimnejša za svečane posnetke itd. Ni zaman rečeno mojster razsvetljave, kajti marsikaj mora narediti, da dobi posnetek svojo verodostojnost.
Potem so bila tudi že snemanja z zvokom. Vsi smo utihnili, režiser je dal znak, kamera je stekla, zvok je bil vključen, zunaj pa je nenadoma zabrnel z vso močjo motor, ki ni in ni hotel vžgati. Ponovitev, pa še ena...
Manekenke so bile utrujene. Veselo naj bi pohitele v kader, pa ni in ni šlo tako lahkotno in veselo. Kako le, saj cel dan niso jedle, bolele so jih noge, zeblo jih je. Toda s pomočjo pomočnice režiserja in vse ostale ekipe, kije spodbujala: »Veselo, veselo, smejte se, poglejte v kamero kot v nekaj najlepšega, nekaj, kar vse nadvse razveseli...«
In iluzija resničnosti je bila počasi dosežena.
Irena se je svoj hrvaški tekst že zdavnaj gladko naučila, toda pred kamero je bilo nato vse drugače. Prvič je vedno težko, vendar se je odrezala in vsi smo bili veseli. Se Višnja je
(foto Kopina)
povedala svoj tekst, ki ga je malce po svoje prikrojila, in končno je bil ves material skupaj.
Ista ekipa je morala naslednje jutro v Berlin in zato je bilo glavno vprašanje: gremo na večerjo ali pohitimo domov, kjer se moramo še pripraviti. Naš posneti material pa čaka na montažo, na »dušo« filma. Upamo, da bo uspel. Veliko truda je bilo vtkanega v te 4 minute, ki bodo na traku za vedno stale žive.
Vsi, ki smo sodelovali, pa bomo odslej bolj cenili delo tistih, ki nam z napornim delom pripeljejo na ekrane toliko sanj in lahkotnosti.
mila kačič:
Ko cilje premikaš v praznino, ko sebi in drugim obljubil si molk,
ne iščeš nikogar več, da bi ga ljubil,
ko svoje in tuje bridkosti preziraš,
takrat že počasi, počasi umiraš...
Milo Kačič poznamo po številnih vlogah na odrih, v fil-
mih, na televiziji, manj pa nam je znano, da je tudi šolana pevka in pesnica. Za svojo zbirko Okus po grenkem je leta 1985 prejela med drugim tudi visoko priznanje akademije za kulturo in umetnost italijanske Saravelle. To je bilo prvo priznanje, ki ga je prejel tujec, in prvo, kije šlo ženski.
Mila Kačič je bila rojena leta 1912, študirala je petje in se sama preživljala skozi šolanje s tem, da seje usposobila tudi za pisarniška dela. Dramsko igro je nato študirala pri Bojanu Stupici, nastopila pa je v več kot 3500 dramskih predstavah, še pred tem v ljubljanski operi in nato v številnih filmih. Poznamo jo predvsem po komičnih vlogah, njej osebno pa so ljubše karakterne. Izdala je več pesniških zbirk, ki so predvsem osebno izpovedne in razmi-šljujoče. Precej pesmi je posvečenih njeni veliki ljubezni — Jakobu Stravinšku, sedaj že umrlemu slovenskemu kiparju.
Predstavljamo jo v našem časopisu, ker je prav, da spoznamo naše sodobnike — umetnike. Malo jih imamo, zato se jih bomo potrudili spoznati tudi skozi naš časopis.
doseženo je dobra podlaga za razvoj
Pregled dela pri postopnem prehajanju na avtomatsko obdelavo podatkov na našem poslovnem računalniku je bila točka dnevnega reda seje poslovnega odbora. Ker je poročilo zelo pregledno in poljudno napisano, ga objavljamo v glasilu, saj gotovo marsikoga zanima, kako poteka delo na računalniku, kaj vse obdelujemo z njim, kaj ta zmore in kakšne načrte imamo za naprej.
V razpravi na seji poslovnega odbora so uporabniki izrekli vso pohvalo organizatorjem, saj je bilo enotno mnenje, da brez računalniško obdelanih podatkov ne bi mogli več delati. Torej ta izpolnjuje svojo vlogo in upravičuje pričakovanja. Vendar je doseženo le podlaga za nadaljnji razvoj. Svet prinaša neverjetne dosežke na tem področju in
r
nekaj misli za upokojence
Staro leto je za nami. Pred nami je novo leto, morda polno težav, razburjanj in nemirov, morda lepih doživetij, v upanju in hrepenenju po nečem, česar še nismo doživeli.
Takšno je pač življenje. Zrela, starejša leta niso za šaro, so polna izkušenj, vredna spoštovanja in kažipot mlajšim generacijam.
Dotlej smo mladi, dokler smo ljubljeni!
Ne bodimo osamljeni, ne dolgočasimo se.
Če nam je kruta narava zarisala bolezen in trpljenje, ne smemo bili malodušni, krepko stopimo temu zlu nasproti in zmagali bomo.
Iščimo v naravi sprostitve in počitka.
Spomnimo se pesnikovih besed: »Narava«, vse ti ponudi, /e jemat od nje ne zamudi.«
MAKS BRAČIČ Ptuj
J
nimamo več časa za odločanje pri razvoju avtomatske obdelave podatkov.
Med sklepi je odbor sprejel tudi pobudo za sprotno izobraževanje tudi uporabnikov, saj brez znanja ne bomo mogli (znali) uporabljati računalnika v vseh možnih smereh.
KAKO SMO RAZVIJALI RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM IN KAKO NA DOSEŽENI OSNOVI NAPREJ
1.	UVOD
Izhodišče za zasnovo informacijskega računalniško podprtega sistema v delovni organizaciji Labod predstavlja dokument z delovnim nazivom »Koncept informacijskega sistema in potrebne računalniške opreme v delovni organizaciji Labod,oktober 1973«.
Dokument vsebuje osnovna načela zasnove, predlog razvoja računalniško podprtega informacijskega sistema z obrazložitvijo posameznih področij poslovnih funkcij, potrebne strojne opreme, finančnih sredstev, organizacije obdelave podatkov, kadrovske potrebe itd.
2.	GRADNJA RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Sam začetek dela sega v leto 1984/85, to je z nabavo računalnika in prvo aplikacijo blagovno-prodajnega področja, ki je v začetku leta 1986 doživela delno rekonstrukcijo z vidika večje prepustnosti. Logika sistema prodajne aplikacije je ostala ista, spremenili so se mejni pogoji sistema, ki omogočajo poenostavitev posameznih faz dela. Tako smo delali v letu 1986 od februarja na dveh bazah podatkov, a je v začetku julija z inventurnim stanjem v celoti zaživel novi sistem v praksi. Tako obsega prodajno področje v grobem tale področja:
—	vnos plana prodaje,
—	vnos naročil,
—	sprotno spremljanje naročil,
—	prodaje kolekcije,
—	izpis predelane kolekcije po različnih kriterijih, kot npr. po količinah, programu, strukturi programov, terminskih rokih itd.,
—	vnos prejema artiklov v skladišče,
—	stanje strukture in količin v skladišču (skladiščne kartice),
—	inventurno stanje,
—	odprema in potrditev opreme,
—	izpis dobavnic,
—	izpis faktur,
—	saldakonti kupcev,
—	množica izpisanih poročil za izračun znižanj in rizikov za operativno izvajanje sistema in poslovne odločitve.
Poleg omenjene aplikacije smo v letu 1986 prešli na računalniški obračun OD. Aplikacija OD pomeni v našem sistemu ob upoštevanju več kot osem variabel, precejšnjo kompliciranost sistema, s tem pa tudi dodatno disciplinarna dela pri izvajanju postopka obračuna. Ne glede na te omejitve smo z odgovornim pristopom vseh udeležencev pri izvajanju obračuna OD brez večjih težav speljali obdelavo.
Prav tako smo ob koncu leta, v četrtekm trimesečju začeli s pripravljalnimi deli za aplikacijo glavne knjige in sal-dakontov dobaviteljev z meničnim poslovanjem. Saldokonti dobaviteljev z meničnim poslovanjem pomenijo nadaljevalni proces prodajne aplikacije, saj se povezujejo v bazi prodaj. S to aplikacijo omogočamo plačilnemu prometu računalniško podporo za glavno knjigo, ki je v prvi fazi samostojna aplikacija. Ta kot output omogoča niz sintetičnih izpisov (poročil) za poslovno odločanje tako poslovodnih organov pa tudi samoupravnih organov.
Aplikacija osnovnih sredstev je v pripravljalnem postopku in bo tudi zaživela v prvi polovici tega leta.
3.	ZNAČILNOSTI GRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Dosedanji informacijski sistem je grajen v enotni koncepciji, ki se manifestira v treh bazah podu/ ov:
—	prodaja,
— OD in,
—	glavne knjige.
Njihova značilnost je, da se
brez težav poveže v enotno bazo podatkov, le da ta povezava še ni smotrna za dosedanji način informacijskega procesa v delovni organizaciji Labod. Nadaljnja značilnost je relacijski odnos do podatkov kot njihove zgradbe ter parametričnost, ki nam omogoča znotraj sistema višjo stopnjo spremenljivosti.
4.	RAČUNALNIŠKA STROJNA OPREMA
Pogodba za nakup osnovne konfiguracije računalniške opreme, kije bila opredeljena v konceptu o izgradnji informacijskega sistema in potrebne računalniške opreme v delovni organizaciji Labod za potrebe izgradnje prve faze računalniško podprtih aplikacij, to je
prodajnega področja, je bila podpisana v letu 1984. Takrat smo se odločili za ISKRA-DELTA 4850 z 2 MB centralnega pomnilnika in 600 MB diskovnih kapacitet.
Kmalu po zagonu prvih računalniških aplikacij (leta 1985) seje ugotovilo, da želimo hraniti podatke za daljše obdobje, zaradi različnih pregledov in analiz poslovanja. Prav tako smo v prvi fazi prehoda na računalniško obdelavo podatkov zajeli večje področje, kot je bilo v omenjenem konceptu predvideno.
Tako je bila obstoječa računalniška kapaciteta le za obdelavo prodajnega področja na pravi bazi in za razvoj oziroma pripravo dopolnitev in izboljšav obstoječih računalniških aplikacij.
Glede na plan prehoda na računalniško obdelavo v naslednjem letu (1986) smo sklenili, pogodbo za razširitev obstoječe računalniške konfiguracije. in sicer na 4 MB centralnega polnilnika in 1200 MB centralnega polnilnika in 1200 MB diskovnih kapacitet.
Obstoječa konfiguracija z dopolnitvami vhodno/izhodnih enot bo ob racionalni uporabi zadostovala še za prenos aplikacij glavne knjige, saldakontov dobaviteljev, meničnega poslovanja in osnovnih sredstev. Poudariti pa je potrebno, da bo ob taki obremenitvi računalniški sistem popolnoma izkoriščen ter da brez izmenskega dela uporabnika računalniških storitev ne bo šlo.
Terminalska mreža v delovni organizaciji
Pri izgradnji terminalskega omrežja smo naleteli na problem povezovanja dislociranih tozdov. PTT organizacija nima razpoložljivih telefonskih linij, sistem zadigitalni prenos podatkov pa je bil tri leta v izgradnji. Tako ni bilo mogoče najeti linije od dislociranih tozdov do računaniškega centra, kar bi bila najcenejša varianta za vzpostavitev povezave, priključitev na sistem digitalnega prenosa podatkov (JUPAK) pa je bila možna s septembrom 1986.
Testno obratovanje JUPAK sistema bo trajalo do konca februarja 1987. Z nabavo opreme, ki bo omogočila začasno delo dislociranih tozdov, bodo v letošnjem letu povezani z računalniškim sistemom Tip-top, ljubljanski del tozda Commerce, Libna, Delta ter po možnosti tudi Zala.
Terminalska mreža sedaj omogoča priključitev 48 termi-
nalov (vključno s terminali dislociranih tozdov). Žal pa sistem ne bo zmogel sočasnega obratovanja vseh terminalov, če bomo to kljub temu poskušali, bo odzivni čas tako dolg, da ne bo mogel nihče opraviti svojega dela.
5.	NADALJNJI RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Že sam dokument »KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN POTREBNE RAČUNALNIŠKE OPREME V DO LABOD« je predvidel fazno izgradnjo tega sistema, kot tudi področja obdelav. Dosedanje obdelave prodajne aplikacije narekujejo povezavo med planom prodaje prek procesa priprave delovnega naloga, spremljave delovnega naloga v proizvodnem procesu, razvoj tehaplikacij, ki tudi združujejo še skladiščno poslovanje surovin in repro materiala, materialno poslovanje ter nabavno področje. Razvoj teh aplikacij je ozko povezan z razvojno nalogo od ideje do realizacije proizvoda, ki daje tehnološko-organiza-cijsko usmerjenost oziroma način procesa dela. Načrtuje se, da bi to področje v letu 1987 tehnološko in tudi računalniško obdelali posebno pri spremljavi in obračunu delovnega naloga.
- Razvoj hardvvarske (strojne) opreme je povezan z razvojem programske opreme. Obstoječa strojna oprema zadostuje za dosedanje obdelave aplikacij. Tako v letu 1987 načrtujemo še povečati komunikacijsko mrežo znotraj lokacije Novega mesta, povezati Libno in Delto ter ostale tozde prek JUPAK in preizkusiti možnosti vključitve P računalnikov v obstoječi sistem. Od tega je odvisen nadaljnji razvoj strojne opreme, z gotovostjo pa moramo načrtovati večje povečanje strojne opreme v letu 1988, ko bomo vključevali aplikacije s področja tehnologije v informacijski sistem delovne organizacije Labod.
6.	ZAKLJUČEK
S tem poročilom želimo poslovni odbor v kratkem obvestiti z dejavnostjo na področju informacijske tehnologije (računalništva), tako že izvršenimi nalogami kot tudi z izhodišči nadaljnjega razvoja na tem področju, konkretnejši projekti se bodo izdelovali fazno, ker bodo osnova za izvajanje v prakso.
Razvojna služba: mag. DARKO UREK, dipl.
oec.
Računski center:
MOJCA KUŽNIK, dipl. inž.
5. labodov veleslalom
V soboto, 24. januarja, je Delta organizirala 5. Labodov veleslalom. Na ptujskem področju je malo vzpetin, zato pa je Polančev hrib, kjer je potekala naša proga, sicer kratka, vendar ostra vzpetina. Torej je šlo za pomerjanje moči dobrih smučarjev. Je pa treba kar na začetku poudariti, da imajo Labodovi veleslalomi najprej družabni značaj in šele nato tekmovalnega. Vendar kjer gre za merjenje časa, za vrstni red, za pomerjanje in primerjanje, je vedno tudi nekaj ostrega tekmovalnega duha, ki preglasi prvotni namen prireditve.
Dobro pripravljeno tekmovanje s pravim gorskim okrepčilom je potekalo živahno in — predvsem — resno. Poudariti velja, da se je letošnjega veleslaloma udeležilo približno 120 labodovcev z družinami in da so bili ti iz prav vseh tozdov, kar je organizatorje še posebej razveselilo. Lepo je bilo med to pisano množico videti tudi precej otrok.
Tekmovalci so svojo nalogo več kot dobro opravili, navijači pa tudi. Poglejmo, kakšne rezultate so dosegli naši smučarji:
1.	skupina: dečki do 10 let
Erik Humar — 28,15 (Zala)
Luka Vodopivec — 29,02 (Commerce)
Nino Popadič — 33,39 (Commerce)
2.	skupina: deklice do 10 let
Petra Cvijanovič — 34,84 (Ločna) Mihaela Novak — 39,14 (Commerce)
Pogled na smučišče
3.	skupina: pionirji od 10 do 14 let
Vladimir Kokal — 22,46 (Delta) Mitja Gorišek — 23,51 (Ločna) Robi Hrovat — 24,37 (Ločna)
4.	skupina: pionirke od 10 do 14 let
Tina Popadič — 26,42(Commerce) Tina Cvijanovič 31,17 (Ločna) in
Patricija Kostrevc —	31,17
(Libna)
5.	skupina: ženske od 40 do 50 let Marija Jelenčič — 36,44 (Tip-top)
6.	skupina: ženske od 28 do 40 let Tatjana Humar — 28,69 (Zala) Majda Likar — 28,77 (Zala)
Lea Kumer — 32,28 (Zala)
7.	skupina: ženske od 15 do 27 let
Mojca Pacek — 28,38 (Libna) Zdenka Germšck —33,30(Libna) Marjeta Hrovat — 34,13 (Ločna)
8.	skupina: moški od 15 do 27 let Metod Jerman — 19,67 (DSSS) Boštjan Borštner — 20,23 (Zala) Alojz Štangelj — 20,51 (Ločna)
9.	skupina: moški od 28 do 40 let
Božo Horvat — 20,26(Commerce) Tomo Luzar — 21,89(Commerce) Stane Žičkar — 23,84 (Libna)
10.	skupina: moški od 40 do 50 let
Štefan Jelenčič — 22,10 (Tip-top) Ludvik Judež — 23,71 (Ločna)
Ivi Kumer — 24,50 (Zala)
11.	skupina: moški nad 50 let
Edo Komočar — 26,10 (Libna)
EKIPNE UVRSTITVE
L mesto tozd Commerce — 130
točk
2. mesto si delita Zala in Ločna — 120
4.	mesto tozd Libna — 100
5.	mesto tozd Tip-top — 60
6.	mesto si delita DSSS in tozd Delta — 30 točk
8. mesto tozd Temenica —
Prehodni pokal ima torej letos Commerce.
K temu le še pojasnilo, daje bil Edo Komočar, direktor Libne, edini predstavnik v svoji skupini in je zato kot najstarejši dobil še posebno priznanje — čebulni venec.
Kot se spodobi in je prav za tako srečanje, je bilo obilo smeha in dobre volje. Seveda so se smejali predvsem gostje, saj so imeli gostitelji čez glavo dela in skrbi. Hvala organizatorjem, tozdu Delta, za prijeten smučarski dan na Polan-čevem hribu v Vidmu nad Ptujem.
oa ni manjkalo tekmovalnega vzdušja.
Silva puhar na dnu
Na dno brezna vržem tiste
preklete stvari.
V	luči
v uničevanju se izgube.
Pogreznejo se v večne globine.
Času dajo prosto pot
izgubljenih
idealov.
V	temi
v pozabi se izgube.
Boj bijejo le še bedaki.
Iskana sedanjost
prepričanje
uničevanja.
V	svitu
v izigranem se dr ob e.
Nad prostranstvom vstajajo padajoči.
zahvala
Sodelavkam in še posebno tozdu Ločna se zahvaljujem za izrečeno sožalje in za podarjen venec ob prerani smrti moje mame.
ANICA MIKEC
Spoštovani
Nimajo vsi takšnih ugodnosti, kot jih imamo mi — upokojenci Laboda. Srčnost in prijaznost, ki nam ju izkažete pri naših srečanjih, nam veliko pomenila.
Uvala za darilo in za prijaznost!
Vaša upokojenka — Anica Žučak