24431 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. ХХХП. — LETO ХХХП.
Novi grobovi
TOM MARGETAN
Preminil je Tom Margetan, star 61 let. Bil je samski ter je živel pri Mr. in Mrs. Simunovič na 14214 Sylvia Ave. Doma je bil iz Stefanja na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Bil je član društva št. 14 HBZ ter je delal pri Williamson) Co. Pogreb se bo vršil danes iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., na Highland Park pokopališče.
*
STEPHEN TEIPLAT
V Crile bolnišnici za veterane je umrl Stephen F. Triplat, star 22 let. Stanoval je na 1359 E. 66 St. Tekom druge svetovne vojne je služil pri mornarici, od katere je bil častno odpuščen leta 1946.	,
Tu zapušča očeta Jack Sta-nish in mater Mary (Triplat). Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
FAŠISTIČNA AGENCIJA DELUJE V ITALIJI
RIM, 9. junija—Bivši direktor italijanske	časnikarske agencije Štefani Šoberto Suster je danes naznanil, da je krščansko demokratska vlada de Gasperija dovolila agenciji, da nadaljuje s svojim poslovanjem.
Agencija je istočasno z dovoljenjem, da lahko še v naprej deluje, dobila nazaj tudi svoje vloge in opremo.
Suster je razpustil svojo znano agencijo takoj po Mussolini-jevi smrti, toda sedaj očividno smatra, da je prišel čas, da nadaljuje svoje delo.
IZVEDENEC NE VE ZA VZROKE BREZPOSELNOSTI
WASHINGTON, 11. junija. — Predsednik Trumanovega odbora ekonomskih svetovalcev dr. Edwin G. Nourse je danes izjavil, da po pravici povedano ne ve za vzroke zvišane brezposelnosti v mesecu maju.
Trgovinski oddelek je ta teden sporočil, da se je brezposelnost zvišala v maju za 273,000. Nourse je časnikarjem izjavil, da se ne bo pečal z ugibanji glede vzrokov zvišane brezposelnosti, ker da' je to za njega uganka.
Rokoborba
Jutrišnji vspored rokoborbe, ki se bo vršila v Centralni orožarni, je bil nekoliko spremenjen, ker se je eden izmed glavnih rokoborcev poškodoval minuli teden v Columbusu. Namesto njega se bo spoprijel Sandor Kovacs s Fred Bozik-om. Namesto dr. Ed Meske iz Akrona bo nastopil Paul Stanlee nasproti Wladek Kowalski, proti tema dvema pa se bosta borila Jim "Goon" Henry in Jack Vansky. Drugi par bo pa Jack Pesek in Jim Wright.
Pregled računov
Nocoj ob 7:30 uri se bo vršilo pregledovanje knjig Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse nadzornike, da so gotovo ob času na mestu.
E Q U ALITT
gEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 13, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 115
Volilna pravica zanikana mnogim Slovencem v Trstu
Policija je razgnala komuniste, češ da so "strahovali" tržaške volilce
TRST, 12. junija—Okrog 80 odstotkov Tržačanov, ki imajo volilno pravico, se je udeležilo današnjih volitev za mestni svet.
Dočim zapadni opazovalci pravijo, da so volitve bile "prve svobodne volitve" v Trstu po letu 1922, pa komunisti in predstavniki Slovencev trdijo, da volitve nikakor niso bile svobodne in da je mnogim slovenskim vo-lilcem bila zanikana volilna pravica.
Kandidate so postavile mnoge tržaške stranke, med njimi krščanski dembkrati, Ici držijo s Kominformo, Ljudska fronta Italijanov in Slovencev, ki hoče priključitev Trsta k Jugoslaviji, italijanska neo-fašistična stranka, ki želi priključitev Trsta k Italiji, itd.
Volilna kampanja je bila zelo viharna in napeta. Toda po poročilih anglo-ameriških opazovalcev na dan volitev ni prišlo do večjih nemirov.
Slovence so izigrali
Baje se je volitev udeležilo blizu 158,000 registriranih vo-lilcev. Toda kljub zagotovilom, da so volitve bile mirne, je bilo uradno naznanjeno, da je policija v predmestjih Trsta razgnala komuniste, ki da so baje hoteli "strahovati volilce."
Jugoslovanska časnik arska agencija "Tanjug" poroča, da je mnogim tržaškim Slovencem bila zanikana voljlna pravica. Voditelj Ljudske italijansko-slo-venske fronte Eugenio Laurent! pa je izjavil, da Slovenci, ki so imeli registracijske karte jugoslovanske zone Trsta, niso sploh smeli voliti.
Z druge strani so volitve pohvalili krščanski demokrati in desničarji. Volilni rezultati bodo znani šele v torek, ko bodo sešteti vsi glasovi.
GLASBENIK USTRELIL HČERKO IZ USMILJENJA
DETROIT, 11 junija. — violinist detroitske simfonične orkestre Eugene Braunsdorf je bil danes obtožen, ker je iz usmiljenja ustrelil svojo pohabljeno hčerko.
Glasbenik je izjavil, da je hčerko ustrelil, ker se je bal, da bo umrl pred njo in bi na svetu nikoga ne bilo, ki bi za njo skrbel. Preteklega maja je s petimi streli ubil hčerko, potem pa si je hotel s štirimi streli končati lastno življenje.
Braunsdorf je star 51 let, po naravi pa je tih in miren mož. Njegova hčerka Virginia, stara 29 let, je bila pohabljena od rojstva.
OBRAMBNI TAJNIK PROTI DISKRIMINACIJI
WASHINGTON, 9. junija — ObramiDeni tajnik Louis Johnson je danes dal navodila armadi, da se mora v devetih dneh kočati s staro navado ločen je zamorskih in belopoltih vojakov.
ZNANA PISATELJICA UMRLA
OSLO, 10. junija. — Norveška pisateljica Sigrid Undset, ki leta 1928 dobia Nobelovo nagrado za književnost, je danes umrla na svojem domu blizu Osla v starosti 67 let. Njeno najznamenitejše delo je triloški roman "Kristin Lavrandsdat-ter," za katerega je dobila Nobelovo nagrado.
Neolikani izrazi senatorja Eastlanda
WASHINGTON, 11. junija— Demokratski senator Eastland je danes ob priliki zasliševanja glede predloge za registracijo komunistov in "komunističnih frontovskih organizacij" s surovimi izrazi napadel Wallace-ovega kampanjskega ravnatelja C. B. Baldwina, ker ni hotel, sklicujoč se na svoje ustavne pravice odgovoriti na vprašanje, če je komunist ali pa ne in ker je obtožil Eastlanda, da se bori proti zamorcem.
Na obtožbe Baldwina je Eastland planil na noge in razkačen zavpil na Baldwina, rekoč da je S. O. B. Baldwin je mirno pripomnil, da ta izraz ni prav primeren za enega senatorja.
Baldwin je pozneje objavil izjavo, v kateri je rekel, da je zelo dobro znano, da on ni komunisti. Toda pristavil je, da noben odbor nima pravice zahtevati, da "razkrijem svojo politično pripadnost."
Po predlogi, glede katere je Baldwin prišel na pričanje, bi se poleg registracije komunistov in "frontovskih organizacij" zahtevalo, da "se označi komunistične radio oddaje in literaturo, komunistom pa bi se zanikalo federalne službe in potne liste. Toda Baldwinu sploh niso dovolili, da bi pred senatnim odborom prečital svojo izjavo, v kateri je predlogo označil za "del proti-komunistične histerije, katero se neti, odkar je vojna končala."
V spopadu s senatorjem East-landom je Baldwin izjavil, da je ta senator z juga predstavnik bombažnega sveta in lastnikov plantaž ter da se zoperstavlja pravicam, ki bi jih morali biti deležni zamorci.
NEW YORK JE ENA NAJ BOLJ "PREVRATNIH"
DRŽAV
HOLLYWOOD, 9. junija. — Californijski ne-ameriški odbor je danes označil v svojem poročilu New York in Calif orni jo za države, kjer je osredotočena najvažnejša komunistična aktivnost.
DEZERTER OBSOJEN NA DVE LETI JEČE
BURTONWOOD, Anglija, 11. junija. — Ameriški vojak Elbert E. Hill, ki je dezertiral iz armade in se tri leta skrival oblečen v žensko, je bil danes obsojen na dve leti ječe.
Hill je dezertiral iz armade julija meseca leta 1945. Kot ženska je nastopal v angleških gledališčih in si priboril slavo kot edina ženske na svetu, ki se hrani s plamenečimi bakljami. Izvajal pa je tudi druge trike.
VEDNO VEČJA DRAGINJA V ANGLIJI
LONDON, 10. junija. — Angleški trgovinski odbor je danes naznanil, da so se cene ži vežu zvišale v preteklem mese cu za 7 odstotkov in da je da nes draginja dvakrat večja v deželi kot pa je bila pred vojno.
Nova katoliška organizacija Čehov
PRAGA, 10. junija — Češkoslovaški minister za transporta-cije in voditelj katoliške Ljudske stranke Alois Petr je naznanil, da bo za češkoslovaške katoličane ustanovljeno novo gibanje, tako zvana "Katoliška akcija." Organizacija bo politična. Njen namen bo, da posreduje za poravnavo spora mel rimsko-katoliško hijerarhijo in državo. Priznala bo polno oblast nadškofa in škofov nad duhovnimi zadevami, toda bo vztrajala, da se cerkev ne sme mešati v posvetne zadeve.
Smatra se, da bo nova organizacija hud udarec nadškofu Jožetu Beranu, ki še vedno kljubuje češkoslovaški vladi, poziv-Ije katoličane na odpor in jim grozi z izobčenjem, če bodo podpirali vlado.
Beran je že 28. maja izjavil, da vlada pripravlja takšno organizacijo, toda je trdil, da ne bo priznala vrhovne oblasti sv. Očeta v Vatikanu in ne njegovih škofov na Češkoslovaškem. Takrat je zagrozil z izobčenjem vseh, ki bi sodelovali s to "ne-katoliško akcijo."
Petr, ki je eden od uglednih katoličanov in je radi svojega sodelovanja z vlado bil že izobčen, pa je izjavil, da Beran nima pravice, da bi izobčila vernike na takšni osnovi, Poudarril je, da takšno izobčenje ne bodo priznali ne posamezniki in ne vlada, ker z izobčenjem se lahko kaznuje le v primerih ki-šitve cerkvenih zakonov, v primerih nedostojnega obnašanja posameznih duhovnikov ali pa v primerih krivo verstva, dočim je to nemogoče v popolnoma političnih zadevah.
Petr je zagotovil, da ne on ne ne ostali člani vlade, ki so bili izobčeni po Beranu 14. februarja, tega izobčenja ne priznavajo. Bili so izobčeni po ukazu Bera-na, ki je na splošno veljal za vse one, ki "sodelujejo z vladnimi proti-cerkvenimi merami," kakor se je izrazil Beran.
"Jaz se vedno redno hodim v cerkev, grem na spoved in obhajilo," je naznanil Petr in pristavil :
"Večina članov vlade so, seveda, komunisti."
Katoliški češkoslovaški minister je dalje v svoji izjavi poudaril, da škofje sicer lahko smatrajo prevzem nekaterih cerkvenih šol s strani države in prenehajo izdajanja nekaterih katoliških časopisov za proti-cer-kvene mere, da pa tega pristaši katoliške Ljudske stranke ne jemljejo tako.
"To so bile le upravne mere. Verski pouk se nadaljuje v vseh šolah soglasno z vero učencev. Ko mi prevzemamo kakšno šolo, v kateri poučujejo nune, se spreminja samo uprava, dočim nune poučujejo še vnaprej."
Petr je dalje izjavil, da ne more razumeti izjave nadškofa Berana, ki je dejal, da so nadalj-na pogajanja med cerkvijo in vlado "brezupna," ker je minister za informacije Vaclav Ko-pecky na nedavnem kongresu komunistične stranke izjavil, da si država pridržuje pravico nadzorovati izobrazbo v duhu mark-sistično-lenininstične ideologije.
'Petr meni, da bi ne samo bilo zaželjivo, pač pa da bi se na vsak način moralo odpraviti trenje med cerkvijo in državo.
Predsednik priporoča, da se takoj začne oboroževati zapadno Evropo
MacArthur obtožil Rusijo, da neti nemire na Japonskem
TOKIO, 13. junija—Gen. Douglas MacArthur je danes obtožil Sovjetsko zvezo, da neti nemire in nasilja v drugače mirni Japonski.
Ameriški vrhovni poveljnik je gornje izjave podal v odgovor na protestno noto sovjetskega člana Zavezniškega sveta za Japonsko lieut. gen. Derevianka, ki je protestiral proti zatiranju majniških proslav japonskih delavcev s strani policije. Darevi-anko je posebno omenil brutalni umor Kinji Hašimota, ki je bil ubit v teku delavskih demonstracij.	\
Sovjetska nota sicer ne omenja ukaza gen. Mac Arthur j a, s katerim je bila prepovedana stavka transportacijskih delavcev, toda na splošno se smatra, da sovjetski član sveta smatra ta ukaz za nedemokratičen. Da-revianko je v noti izjavil, da japonska policija in vlada skušajo preprečiti demokratizacijo dežele, medtem ko ameriške okupacijske oblasti ne podvzemajo nobenih ukrepov, da bi preprečile proti-postavne akcija.
Zadnje čase je japonska vlada zadela zatirati vedno bolj uspešno komunistično gibanje na Japonskem.
MacArthur je v svojem ,odgovoru med ostalim obtožil Sovjetsko zvezo, da še vedno ni osvobodila japonske vojne ujetnike, čeprav je obljubila, da bo to kmalu storila. Za sovjetsko protestno noto pa je izjavil, da je njen namen, da nahujska "neodgovorne elemente" proti sedanji japonski vladi.
LITTLE ROCK, Ark., 11. junija—Predsednik Truman je v današnjem govoru pred blizu 12,000 poslušalcev izjavil, da bi se takoj po odobritvi Atlantskega vojaškega pakta moralo začeti s programom za oboroževanje zapadne Evrope.

Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
V OHIJU JE 172,000 DELAVCEV BREZ DELA
COLUMBUS, O., 9, junija — Ohijski urad za brezposelnostne podpore je danes naznanil, da po Ohiju išče delo 172,000 brezposelnih delavcev.
Urad pravi, da je v teku aprila 123,000 delavcev vložilo prošnje za brezposelnostno podporo.
NOVO ZDRAVILO ZA KRONIČNE PIJANCE
CHICAGO, 11. junija.—Znanstvenik illinoiške univerze dr. Andrew C. Ivy je danes naznanil, da novo zdravilo "tolzerol" uspešno zdravi kronične pijance.
Poskuse z zdravilom se je vršilo v državni bolnišnici Man-teno. Ko so zdravilo dali 30 kroničnim pijancem, ki so se hoteli odvaditi od alkohola, so baje rezultati bili zelo dobri. Kronični pijanci, ki niso mogli dvigniti skodelice kave, ker so se jim roke močno tresle, so začeli piti kavo kot zdrave osebe. Poleg tega so zgubili skrbi, postali, bolj vzravnoveščeni in ne čutijo potrebe za alkoholom.
AMERIKI NE UGAJA TRGOVINSKA POGODBA
WASHINGTON, 11. junija — Predstavnik državnega oddelka je danes izjavil, da je ameriška ■vlada uradno izrazila svoje ugovore proti nedavno sklenjeni petletni trgovinski pogodbi med Anglijo in Argentino.
Harry S. Truman
Truman je dalje naznanil, da bo kmalu zahteval od kongresa, da se "podpre potrebna področja sveta," predloge za znižanje pomoči v okviru Evropskega obnovitvenega programa, pa je označil za "napačno ekonomijo."
"Življenjskega pomena je, da Atlantskemu paktu sledi program vojaške pomoči, s katerim bi se zvišalo efektivno silo svobodnih dežel proti agresiji," je rekel Truman.
Kar se tiče ameriške ekonomske in tehnične pomoči za "razvoj zaostalih področij sveta, je predsednik .dejal, da to nudi ogromne možnosti za pridobitve v okviru vedno naraščajoče svetovne ekonomije.
Predsednik proti znižanju pomoči za Evropo
Truman je govoril ob priliki posvečenja vojnega spominskega parka in v zvezi z letnim zasedanjem 35-te divizije, s katero je služil v prvi svetovni vojni. Že vnaprej je bilo naznanjeno, da bo ta govor "politično zelo važen." Bil je oddajan tudi potom radio postaj.
Predsednik je takoj v začetku govora izjavil, da bi znižanje sklada za Evropsko obnovitveni program bil velika zmaga za "komunizem." Izjavil je, da se komunisti motijo, ko prerokujejo, da "se bo naša ekonomija sesula in s seboj povlekla ostali svobodni svet."
Po mnenju predsednika bi kongres v cilju ohranitve pro-speritete moral vpoštevati njegova priporočila za domačo politiko. Med ta priporočila spada: razvoj naših naravnih virov, pravična razdelitev trgovinskih prilik, svobodne unije in zaščita kupne moči Američanov proti rizikom in nezgodam življenja.
Truman je naznanil, da namerava v kratkem predložiti kongresu novo zakonsko predlogo "za razvoj zaostalih področij sveta."
Odmevi v Washingtonu
Trumanov govor so kongres-niki v Washingtonu sprejeli z mešanimi občutki. Senator Robert A. Taft, ki je predlagal, da se zniža sklad za Evropski obnovitveni program za 10 odstotkov, je izjavil, da bi oboroževanje Evrope lahko povzročilo popolnoma nasproten učinek.
Senator McKellar pa je izjavil, da namerava kljub stališču predsednika predlagati znižanje sklada za eno milijardo. Z njim
se strinja tudi senator Tydings, ki je dejal, da bi znižanje sklada bilo v redu, kljub zagotovilom predsednika, da bi to pomenilo zmago za komunizem.
S Trumanom se je soglasil republikanski senator Vanden-berg, ki je dejal, da bi znižanja sklada za obnovo zapadne Evrope, »lahko ogrozilo celotni načrt. Drugi republikanski senator, Gordon, pa je celotni predsednikov govor označil za "eno ter
isto staro stvar—vihtenje biča." *
Senatorji za znižanje pomoči zapadni Evropi
WASHINGTON, 12. junija— Skupina senatorjev je danes začela zagovarjati znižanje pomoči za tako zvani Evropski obnovitveni program.
Republikanski senator Robert A. Taft je izjavil, da bi se lahko odtrgalo 10 odstotkov od $3,568,470,000, ki jih je poslanska zbornica odglasovala za program. Senator Pat McCarran, ki je predsednik odbora za določanje izdatkov, pa je naznanil, da № prWlag^l znižanje omenjene vsote za $780,000,000.
Grški monarhisti tepeni na Gramosu
LONDON, 10. junija — Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je objavila vest, da so monarhistične čete doživele velik poraz na področju Gramosa. Grški gerilci so celo področje, ki meji z Albanijo, zavzeli po srditih bojih z monarhisti.
Grški monarhisti so že lansko poletje naznanili, da so začeli z veliko ofenzivo na Gramosu.
Poročilo agencije "Tanjug" je potrdil šam štab grške monarhistične armade, ki je v svojem dnevnem poročilu naznanil, da so vladne čete zapustile dve postojanki na Gramosu. Soglasno s poročili gerilcev, pa sta ti dve postojanki bili zadnji, ki so jih monarhisti še držali na celem področju Gramosa.
Grški socialisti so za sklenitev miru
MOSKVA, 10. junija —Moskovski časopisi so včeraj priobčili poročilo o odmevu v Atenah na sovjetske ponudbe za končanje civilne vojne v Grčiji.
Posebno pozornost vzbuja članek, ki je bil objavljen v glasilu grških socialistov. Po mnenju urednika glasila je sovjetski predlog glede Grčije najvažnejši predlog, okrog katerega se vodijo diskusije za rešitev grškega vprašanja. Glasilo grških socialistov je izrazilo mnenje, da bi se o sovjetskem predlogu moralo razmotrivati z največjo resnostjo, ne glede na vzroke, radi katerih je bil podan.
Seja direklorija
V torek zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo.

STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalc'u in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GOETHE JEV JUBILEJ V COLORADU
To poletje med 27. junijem' in 16. julijem se bodo sestali v Aspen, Coloradp, mnogi znameniti pisatelji, znanstveniki, godbeniki in učenjaki modernega časa, da počas-te spomin Johann-a Wolfgang von Goethe, največjega nemškega pesnika (1749-1832). S ^predavanji, konferencami in godbo se bo proslavilo v tem mestu v srcu Rockies gorovja dvestoto obletnico njegovega rojstva. Sestanek v Aspenu bo eden od mnogih spomiskih sestankov, ki se jih bo priredilo to poletje v raznih delih sveta, posebno v Goethejev! domovini.
V	Združenih državah se je ustanovilo društvo "Goethe Bicentennial Foundation," ki naj brez kakega dobička prevzame vodstvo, da se primerno proslavi ta dogodek. Zakaj so to storili? Zakaj se čutijo obvezni prispevati k slavi pesnika in filozofa druge države?
Odgovor najdemo v dejstvu, da Goethe ni samo nemški pesnik; on je genij, kojega dela pripadajo svetu in mož, kojega filozofija in vzgled imajo velik pomen za može • in žene dvajsetega stoletja.
Prvi med velikimi pesniki, ki se je obrnil k ljudstvu za navdahnenje, Goethe se je naučil francoskega in italijanskega, da celo poljskega in vendskega jezika, da bi mogel tako proučiti izvirne narodne pripovesti in književnost teh narodnosti. V svojih delih je pohvalil takratno mladinsko gibanje ter napredek in prostost ljudstva. Ker je imel ne-zrušljivo vero v človeško sposobnost živeti kot graditelj bodisi posamezno ali kot član občine, je želel, da bi vse narodnosti v Evropi-latinske,' germanske, slovanske in dru-ge-živele v miru in enakopravnosti.
Akoravno je bil premožen in gospodarsko neodvisen, Goethe ni posvetil svojega življenja samo delu novelista in pesnika. Ker je veroval, da najde mož notranje zadovoljstvo ako vporabi vse svoje zmožnosti, je sodeloval pri dogodkih tedanjega časa. Ko je bil star 26 let in že slaven po celi Evropi radi njegove prve novele, je bil povabljen v Weimar, sedež vlade te majhne kneževine. Tu je sprejel službo kabinetnega ministra in upravitelja kneževine. Tekom prvih desetih let v Weimaru je Goethe preosnoval vojaško upravo, finance kneževine, zidal dobre ceste in vodil rudokope s širokim razumevanjem. To je bilo vse del njegove učne dobe, da se nauči umetnosti življenja. Ko je enkrat obvladal to umetnost, je vpletel globoka nravstvena mnenja v svoje spise, ki so važni za naše čase kot so bili za njegove.
V	svoji veliki drami "Faust" je Goethe posebno pisal za bodoče rodove. Glasom stare bajke je prodal ponosen modrijan, dr. Faust, svojo dušo hudiču za znanje naravnih skrivnosti in za moč nad' svojimi bližnjimi. Iz te bajke je sestavil Goethe dramo, ki predstavlja večna stremljenja, nevspešnost in odrešenje človeka. V prvem delu, ki je najbolj poznan, da hudič (Mefistofeles) Faustu znanje, katero je želel, obenem pa uniči Faustovo življenje in življenje njegove ljube, Margarete. V drugem delu drame reši Faust svoje življenje z delom za druge. Na večer njegove smrti ga vidimo izsuševati močvirja, da pripravi plodno zemljo in s tem boljše življenje za kmete, stisnjene v majhen del nerodovitne zemlje. Kakor Mojzes, je tudi'Faust dospel v Obljubljeno deželo, kjer je upal živeti s prostimi ljudmi na prosti zemlji.
Ako gledamo na žaloigro druge svetovne vojne se nam bo zdela Goethe-jeva drama nekako svarilo, obenem pa tudi voditelj v bodočnost. Duševni mir posameznikov in narodov je mogoče doseči glasom Goethe-ja samo potom dela za naše so-ljudi.
Smer te Goethe-j eve filozofije—delaj z in za svoje so-ljudi—je napotila ljudi v mnogih delih sveta, da proslave dvestoto obletnico Goethe-jevega rojstva.
Po dobi, tekom katere je sovraštvo, lakomnost, strah in nasilje skoro uničilo civilizacijo kot jo poznamo, se obračajo možje in žene k Goethe-ju, ker kar je on bil in kar je pisal, se nanaša na probleme, ki jih imamo danes pred seboj. Radi tega se bodo podali mnogi misleci sedanje dobe, ne samo v Ameriki temveč tudi v drugih deželah, to poletje na pot v Aspen, Colorado. Tam bodo skušali oživeti Goethe-jeve ideale in obnoviti njegovo obljubo dela za dobrobit vseh.	—Common Council
13. junija 1949.
PO SPORAZUMU o RIBOLOVU NA JADRANU
v Beogradu je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo dogovor o ribolovu, ki ga je pozdravil italijanski gospodarski tisk. Kakšno važnost pripisujejo temu dogodku v Rimu, vidimo že iz velikih naslovov, pod katerimi so gospodarski listi priobčili besedilo sporazuma. Očitno ne gre samo za priznanje pravice 200 italijanskim motornicam do ribolova v jugoslovanskih ozemeljskih vodah in s tem zagotovitev kruha deset in deset tisočem italijanskih družin ter dela italijanskim tovarnam ribjih konserv proti letni odškodnihi 750,000,000 lir, temveč državniki in državljani z obeh strani vidijo v sporazumu znamenje dobre volje za gospodarsko sodelovanje in splošno pomiritev med sosedoma na Jadranu, ki bo v korist miru in gospodarski obnovi.
Da bo prav Trst imel velike koristi od prijateljske ureditve vseh spornih vprašanj gospodarske in politične narave med Jugoslavijo in Italijo, je vsakemu objektivnemu Tržapanu popolnoma jasno. Saj je Trst že zem-Ijepisnp postavljen med obe državi in kakor nalašč poklican za to, da gospodarsko posreduje.
Toda prav v Trstu se je našel list ("La Voce Libera" 21. aprila), ki je imel za potrebno, da da italijanskim državnikom diplomatsko ledkcijo, češ da so si
od Jugoslavije dali dogovor vsiliti, medtem ko bi bili morali izrabiti "jugoslovensko stisko."
Omenjenemu iredentistične-mu listu sta že odgovorila dva tržaška italijanska lista (II "Corriere di Trieste" in "Trieste Sera"), v kolikor gre za koristi Trsta in Italije. "Gospodarstvo" bi rado dodalo še nekaj misli o "jugoslovanski stiski" glede na zunanje-političen trgovinski položaj Jugoslavije, zlasti na trgo-ska pogajanja z Italijo.
Predvsem je gotovo, da so v stiskah partnerjev, s katerimi se pogajajo, bolje obveščeni v Rimu kakor v uredništvih listov spričo obveščevalne službe, ki jo ima vsaka moderna država. Osnovno pravilo v taktiki vsakega diplomata je, da poišče šibke strani partnerja. Če je Rim pristal na jugoslovanske pogoje, je gotovo prej dobro preučil zunanji trgovinski položaj Jugoslavije in svoje šanse. Ni treba biti ne diplomat ne gospodarski izvedenec, da čloovek lahko presodi, da je danes Jugoslavija v zunanjem trgovinskem pogledu v neprimerno boljšem položaju, kakor je bila pred štirimi meseci, ko so se pričela pogajanja o ribolovu in ko so pričeli tipati tudi teren za sklepanje splošne trgovinske pogodbe med obema državama.
Nasprotno tudi lahko trdimo, da je danes Italija pri trgovin-
Economic Cooperation Administration (EGA), uprava za go spodarsko sodelovanje, ki izvaja "European Recovery Program (ERP)—Trieste Country Study" je izdala sredi februarja poročilo o finančnem in gospodarskem položaju anglo-ameriške-ga področja Svobodnega trža škega ozemlja.
V uvodni besedi pravi upravnik Europe Cooperation Admini stration Paul Hoffman, da se razprava naslanja na najboljša obvestila, ki jih je dala vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja in vsebuje mnenje Eu rope Cooperation Administration. V bistvu gre za podatke, ki jih je Organization for European Economic Cooperation (OEEC) V Parizu predložila Economic Cooperation Administration V Washingtonu in ki so bila V glavnem že objavljena v tržaškem "Gospodarju" 5. marca 1949. V razpravi pa so tu pa tam pripombe in dopolnila, ki vsebujejo mnenje Economic Cooperation Admnistration v Washingtonu in so toliko bolj pomembna, ker se na nekaterih mestih mnenje omenjene orga-nicije razlikuje od stališča Organization for European Economic Corporation, oziroma angloame-riške vojaške uprave v Trstu.
Angloameriško področje je pred raznimi osnovnimi vprašanji, pravi razprava, kakor: huda vojna škoda in predvsem zguba tri četrtine ladjevja. Dalje sta "postavitev železne zavese" in splošno nazadovanje medevropskega prometa zelo zmanjšala trgovinsko delavnost v mestu. Pred vojno je bil Trst pomemben kanal za izvozno in uvozno trgovino Italiji sosednih iDredelov, to je srednjeevropskih dežel v Podonavju in je prevzemal velik del trgovine z Avstrijo, Italijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo, manjši del trgovine z Nemčijo in Švico.
Ako se ne obnovi trgovina med Vzhodom in Zapadom, se bo Trst zelo težko ohranil _ kot pomembno trgovinsko središče. Končna se Trst mora z gospodarskimi težavami, ki so povezane s silno tesnim področjem, ka-
tero je v resnici brez virov in ima svoje glavne gospodarske in politične vezi z Italijo, glede katerih obstbji nevarnost, da jih preseka mirovna pogodba. Število nezaposlenih se približuje eni tretjini delovnega prebivalstva. Okoli 13,000 beguncev, glede katerih ni upanja za zaposlitev ne zdaj ne v bodoče, otežujejo položaj.
Na več mestih opravičuje poročilo zunanjo angloameriško politiko in trdi, da so Zedinjene države, Velika Britanija in Francija predložile priključitev Trsta k Italiji, samo zaradi tega, ker ni bila mirovna pogodba izvedljiva od trenutka dalje, ko je Jugoslavija "inkorporirala" istrsko področje.
Dolgoročni program za obnovo stremi za dvigom zbogljivo« sti tržaške industrije, obnovo trgovinske mornarice, dokončno obnovo industrijskih podjetij in pristaniških naprav ter moderniziranjem in razširitvijo tistih odsekov gospodarstva, kakor ribolova, ki bi pripomogli k obnovi Trsta in zapadne Evrope sploh.
Pomoč EC A v prvih dveh finančnih letih
Angloameriška vojaška uprava je zahtevala za finančno leto 1948-1949 $22,000,000 pomoči, OEEC v Parizu $17,000,000, ECA pa je odobrila angloameri-ikemu področju Svobodnega tržaškega ozemlja $17,800,000. Za leto 1949-1950 je Trst zahteval $12,8000,000, ECA pa je odobrila $12,000,000 pomoči. Svobodno tržaško ozemlje se lahko samo samo vzdržuje
ECA ne izključuje možnosti, da se Svobodno tržaško ozemlje lahko samo vzdržuje. Pravi namreč, da vpliva pogum dejstvo, da je Trst za leto 1949-1950 zahteval manjšo pomoč kakor za prejšnje leto in "da se angloameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja ne more samo vzdrževati, dokler se občutno ne poveča gospodarska delavnost, kar je odvisno deloma od povečanega prometa skozi "jrostanišče." Na drugem mestu navaja, "da je potencialna sposobnost Trsta, da plača uvoz hrane za svoje prebivalstvo in
skih pogajanjih z Jugoslavijo, ki se bodo menda v kratkem obnovila v Rimu, v slabšem položaju, kakor je bila. Vse kaže, da je zašla v položaj, pred katerim je zunanji minister Sforza svaril italijanske industrijce; ki so se upirali dobavljati industrijske opreme Jugoslaviji, češ da bo Jugoslavija po izvedbi industrializacije konkurirala Italiji.
Sforza je tedaj pravilno dejal: "Če ne bo Italija dobavljala stroje Jugoslaviji, bo to storila katera koli druga država, na primer Anglija ali Čehoslova-ška.
V resnici je Jugoslavija med tem časom sklenila že vrsto trgovinskih pogodb, ki jih poleg dobav iz vzhodnih držav zagotavljajo dobavo industrijskih strojev. Takšna pogodba je bila v zadnjem času sklenjena tudi z zapadno Nemčijo, medtem ko je bil v načelu dosežen sporazum o obširnejši izmenjavi z Angli jo ter se pripravlja nova trgovinska pogodba s Francijo, prav tako na obširnejši podlagi. V vseh teh pogodbah si je Jugoslavija zagotovila predvsem dobavo industrijske opreme.
Za Italijo bi bil na tem mestu verjetno pretiran rek "Tarde venientibus ossa," umesten pa je vsekakor drugi: "Kdor prvi pride, prvi melje."
"Gospodarstvo"
TRST LAHKO
surovin za svojo industrijo, povezana z dejstvom, da ima sijajno pristanišče na vrhu Ja drana in je naravno pristanišče za kontinentalne države Avstrijo, Cehoslovaško in Madžarsko, kakor tudi za sosedno Italijo in Jugoslavijo.
Trst, Reka in Benetke so po železnici približno enako oddaljeni od glavnih središč Donavske kotline; vendar se je Trst v teku zadnjega stoletja mnogo bolj razvil, ker je pot iz njegovega pristanišča v Podonavje lažja. še na tretjem mestu (stran 13.) ECA v svojem poročilu ne izključuje možnosti, da Trst lahko sam gospodarsko živi, ko namreč pravi:
"Trst lahko doseže samo omejeno obnovo kot neodvisno področje, dokler je del področja, s katerim je bil prej v poslovnih zvezah, od njega odrezan s poli tičnimi ali trgovinskimi prepre kami."
Razvoj mednarodnih dogodkov je zelo zmanjšal promet skozi tržaško pristanišče iz vzhodnih evropskih držav in od drugod. Pred vojno je železniški promet s Cehoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo dosegel eno tretjino, danes je mnogo manjši. Poleg tega je bila med vojno težko prizadeta njegova mornarica, ki je imela leta 1938 142 ladij (755,000 ton), danes pa samo 51 ladij (180,000 ton); plovba je v razvoju Trsta silno važen vir dohodkov.
V ladjedelništvu je danes zaposlenih le okoli 3,000 ljudi, pred vojno skoro 14,000.
Samo 5% živil, ki jih potrebuje 285,000 prebivalcev z živilskimi izkaznicami, pridelajo na področju, ki ima 6,234 kmetij s povprečno površino pet hektarov zemlje.
Zunanja trgovina in plačilna bilanca 19^8-49 in 191^9-50
Ker je Trst na področju italijanske lire, ni mogoče natančno izračunati ločene plačilne bilance. Računajo, da bo področje potrošilo v finančnem letu 1948-1949 24,000,000 lir več, kakor jih bo zaslužilo. Italija bo stavila na razpolago $6,000,000, ECA pa $18,000,000.
Tržaško gospodarstvo se je med letom 1948 precej zboljšalo in v letu 1949-1950 pričakujejo nadaljnje bistveno zboljšanje. Vrednost uvoza v letu 1949-1950
ceni ECA na $110,000,000; več kakor dve tretjini uvoza bo italijanskega izvora. Z drugih področjih bo uvoženega za $18,800,-000 blaga, predvsem hrane in razmeroma malo železa in jekla, bakra in industrijske opreme iz Zedinjenih držav.
Izvoz iz Trsta cenijo na $75,-000,000. Od tega pojde $65,000,-000 v Italijo. Trst bo izvažal predvsem stroje in opremo (tudi ladje), lito železo, rastlinsko olje, vino in razne proizvode. Uvoz nafte in izvoz rafiniranega olja nista všteta v tržaško trgovino, temveč v program, ki je bil predložen ECA za Italijo. (ECA ni pristavila nikakšnega pojasnila za ta korak). Primanjkljaj v trgovinski bilanci bo krit deloma z zaslužkom trgovinske mornarice in pristaniškimi uslugami (skupaj okoli $20,000,000).
Izvoz na dolarsko področje bo pičel (okoli $2,300,000), vendar bo imel Trst zaradi zaslužka mornarice in drugih uslug prebitek $50,000 z dolarskim področjem. Po vsem tem ostane za Trst v plačilni bilanci še vedno primanjkljaj okoli $16,000,000, ki jih bo krila ECA ($12,000,-000) in Italija ($6,000,000), ako se finančni sporazum' z dne 22. septembra 1948 podaljša. Zunanja trgovina leta 1952-1953
Dolgoročni načrt predvideva finančno leto 1952-1953 izdatek $179,000,000 za uvoz blaga, in sicer odpade samo na uvoz. iz Italije $129,000,000 (nad 60%); 37 odstotkov vsega uvoza bo predstavljala hrana (za $25,-000,000 je bo prišlo iz Italije in $8,000,000 iz drugih zapadnih držav); iz Italije bo Trst uvažal tudi mnogo kovin in kovinskih izdelkov ter opreme; $20,-000,000 je namenjenih za nakup blaga v Italiji, in sicer takšnega, ki bo izvoženo v druge države, in za nakupe v drugih državah, in sicer blaga, ki bo izvoženo v Italijo. Pri tem bo Trst zaslužil okoli 20 odstotkov. Poleg izdatkov za kritje uvoza blaga so prvi največji izdatki za tuje pre-voznine po morju.
Skupni dohodki za leto 1952-1953 so cenjeni na $175,000,000 v vseh valutah. Izvoz blaga bo vrgel $92,000,000; od tega bo predstavljal reeksport blaga v Italijo eno četrtino. Okoli 60 odstotkov izvoza blaga pojde v Italijo, 25 odstotkov v druge države zapadne poloble.
Zaslužek tržaške trgovinske mornarice je cenjen na $54,000,-000 in vrednost pristaniških uslug in drugih tranzitnih dohodkov na okoli $9,000,000, skupno torej $63,000,000, kar predstavlja 36 odstotkov tržaškega zaslužka z inozemstvom. Okoli 63 odstotkov tega zaslužka bo prišlo iz Velike Britanije in drugih držav Europe Reconstruction Program na šterlin-skem področju.
Pri uvozu ni zabeležen nakup nafte za tržaške rafinerije, pri izvozu pa je vpisan samo čisti dobiček od prodaje rafiniranega olja Italiji na italijanski račun. Uvoz nafte in prodaja rafiniranega olja v druge države (razen v Italijo) sta zabeležena v italijanskem programu ECA.
Plačilna bilanca leta 1952-1953 skoraj uravnovešena
Plačilna bilanca za to leto bo pokazala primanjkljaj $3,700,-000. V prometu z državami zapadne oble bo znašal primanjkljaj $8,2000,000, v prometu z Italijo pa $14,000,000. V prometu z vsemi državami šterlin-skega bloka bo prebitek $10,-000,000 in z drugimi državami ERP $8,000,000. Del tega prebitka odpade na promet s Švico.
Promet z državami izveri ERP bo* dejansko uravnovešen, toda znašal bo samo 5 odstotkov vsega uvoza in izvoza. Promet z vzhodnimi državami naj bi dosegel samo $2,000,000 v vsaki smeri; Trst bi nakupoval predvsem poljske proizvode, medtem, to so na izvozni strani zabeležene samo pristaniške usluge.
Trgovina z vzhodnimi državami ocenjena prenizko
Temu dolgoročnemu načrtu Zavezniške vojaške uprave v Trstu dodaja ECA svojo kritiko. Predvsem izraža dvom, da bi trgovinska mornarica mogla prevoziti 112 odstotkov predvojnega tovora, ko pa bo njena to-naža dosegla samo 40 odstotkov predvojne. Ni gotovo, ali bodo dohodki s šterlinskega področja tako visoki. Napovedana trgovina z vzhodnimi državami pa je po mnenju ECA ocenjena prepe-simistično; kajti ECA upa, da bo v letu 1949-1950 ta trgovina živahnejša. Svobodno tržaško ozemlje bi lahko iz vzhodnih držav uvažalo hrano, ki jo po načrtu Zavezniške vojaške uprave misli uvažati iz zapadnih držav. Tako bi se tržaška zunanja trgovina bolj racionalno usmerila.
ECA torej v svoji kritiki načrta Zavezniške vojaške uprave v rokavicah priznava, da je tako postavljanje zunanja trgovi' na Svobodnega tržaškega ozeffl' Ija zgrešena, ker je nenaravna-Kako naj vendar Svobodno tržaško ozemlje kupuje v Italiji industrijske izdelke in v to zopet izvaža svoje industrijske izdelke; iz vzhodnih držav naj uvaža samo nekaj hrane, ki naj j" plačuje s pristaniškimi uslugami, ne pa z izvozom industrijskih izdelkov. Kako je mogoč® trgovino industrijskega in pO' mroskega mesta nasloniti na industrijsko državo, ki nima surovin, ima pa pristanišč na izbiro ?
"Gospodarstvo
Jugoslovansko-italijanski sporazum o ribolovu
Italijansko-jugoslovanski sp"' razum o ribolovu v dalmati®' skih vodah,- ki je bil podpis/ 14. aprila v Beogradu, vsebuj® med drugim naslednje določbe: Italijanski ribiči bodo lahko r'' barili v jugoslovanskih teritofi' alnih vodah na štirih področji'' in sicer: 1) okoli otočja PrewU' da-Dugi otok-Komat; 2) okol| otočja Jabuka-Kamnik; 3) okol' otočja Pelagruža-Kajola; 4) otoku Mljetu. Na prvem podroC' ju bo lahko ribarilo 60 čolnoVi na zadnjem 25, na ostalih dvel^ področjih pa neomojeno števil" čolnov.
Ribiški čolni bodo lahko pri' stajali v pristanišču Primudi tef ob obali otokov Jabuka in Ka0' nik. štirim čolnom bo poleg te' ga dovoljeno naloviti vsako let" v jugoslovanskih vodah (v zali' vih Tara in Medulina) šest 1»'' lijonov komadov rib za ribogoj' ne namene (od tega štiri mili j"' nov morskih omanov).
Odškodnina, ki jo bo plačeva' la Italija za koncesijo bo znašal^ za prvo leto dogovora 750,000,' 000 lir. Polovico te vsote bo it&' dijanska vlada knjižila na trg"' vinski konpenzacijski račun ^ dobro Jugoslavije do 1. okt"' bra, ostalo pa do 1. januarja 1949. Sporazum bo veljal dve 1®' ti pričenši s 1. majem 1949 i" bo lahko podaljšan iz leta v let"'
KRIZA V ČEVLJARSTVU V ITALIJI
Italijanska čevljarska indU' strija proizvaja po cenah, ki bi mogle vzdržati mednarodn® konkurence, ako bi znižali cari' ne. Podatki o izvozu italijanski^ čevljev za prvih 11 mesecev pr®' teklega leta govorijo o nazad"' vanju izvoza. V tem času je It&" lija izvozila 47,943 parov čeV' Ijev. V letu 1947 93,192 in let* 1938 968,884 parov. Izvoz up&' da zaradi previsoke cene, ki f za 3 Oodstotkov višja kakor ce' na mednarodne konkurence. 11*" lijanska industrijska podjetja niso dovolj moderno opreinlj®' na.
13. junija 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Aleksander Popovski:
KDO JE TROFIM LISENKO!
Trofim Denisovič Lisenko se je rodil 30. septembra 1898 v kmečki rodbini v vasi Karlovki v Poltavski oblasti, V letu 1921 je pričel delati na Belocerkov-ski poskusni postaji kot selekci-onist povrtnin. Poleti 1. 1925 je Lisenko dokončal šolanje na Ki-jevskem institutu in je pričel delati na novi selekcijski postaji v Gandži (Azerbejdžan).
Postavili so ga za mlajšega znanstvenega sodelavca pri selekciji stročnic. Na vprašanje: ■— "S kakšnimi stročnicami se naj bavim?", so mu kratko odgovorili: "Izbirajte sami, ni še nič dognanega, ničesar ne moremo svetovati."
Mladi agronom je v mislih primerjal gandžijsko dolino s pokrajino okrog Poltave in Kijeva, kjer je rasel in se učil. Dognal je, da je na domači zemlji slabše. Tu je podnebje milo, ni ukrajinskega mraza, niti me-težev, jeseni in zgodaj spomladi lahko sadiš stročnice, ki so krma za živino in gnoj za zemljo.
Pozno jeseni je Lisenko pose-jal nekaj vrst graha, zgodaj spomladi je pobral pridelek.
Predvsem ga je presenetilo globoko neskladje med življenjem in literaturo. y nasprotju s pisanjem učnih knjig o neiz-premeljivosti dednih lastnosti rastlin je zgodnji grah postal zdaj pozni, a pozni zgodnji. Kako bi to razjasnil?
Trofim Denisovič je napravil mnogo poskusov. V naslednjem letu in pol je n. pr. posejal vsakih deset dni pšenico, rž, ječmen in se je spet prepričal, da igra čas posevka nerazumljivo vlogo in odpravlja meje med jarnim in ozimnim posevkom. Nesoglasje med življenjem in literaturo je vzbudilo v mladem specialistu upravičeno začudenje. Samo pomislimo: strogi zakon razvoja je tale: neke vrste pšenice in rži dozorijo v šestnajstih do dvajsetih tednih, druge v štiridesetih in več. Prve sejejo spomladi — te so jare — a druge, ozimne, jeseni. Jara žita se hitro razvijajo in dozore zrna v istem letu, medtem ko se ozimna skoraj vso zimo ne spremenijo. Nenadoma pa so nekatera ozimna žita, sejana spomladi, dozorela v istem letu, tako kakor jara. Njih vrstniki,
vsejani deset dni pozneje, go zaostali v razvoju in ohranili svoj ozimni značaj.
Zdelo se je, da čas sejanja odloča o tem, ali je sorta taka ali drugačna. To je bilo težko pojasniti. Vse učne knjige so govorile, da sta ozimnost in ja-rost tedni, nespremenljivi svoj-stvi.
Dvomi so rastli. Mladi agronom je vse redkeje hodil v se mensko postajo; soba z napi som "Oddelek za stročnice" je bila prazna. Lisenko je podnevi in ponoči ždel na polju, čepel po ure in ure in ni odmaknil pogleda od poskusnih rastlin. Končno je Lisenko prišel do zaključka, da ozimnost in jarost n e obstojata kot samostojni svojstvi.	>
Lisenko je bil že po naravi smel novotar. Dopuščal je možnost, da se rastlina more razviti v odvisnost od podnebja in zemlje, bodisi kot jara, zgodaj dozorela, bodisi drugačna.
Po lastnih potih je prišel Lisenko do zaključka, do ozimne vrste potrebujejo v prvi dobi razvoja nizko temperaturo. Seme, sejano jeseni, leži v zemlji večji del časa brez koristi, čaka pogojev za rast in zorenje. Poskus naj pokaže, koliko mraza potrebuje.
Dolga časa je Trofim Denisovič vsak dan namakal peščico
A FAIHEIl'S TEN TENETS Ш BUILDING A STRONG AMERICA
May 19 th lo Father's Day, June 19th, 1949 is Father-Child Month, dedicated to closer father-child relationships, l^urpose; to build a strong America through wholesome child upbringing.
1. A wise father develops in his home a deep and genuine appreciation of our traditions and institutions.
2. A wise father makes his child feel secure.
3. He teaches his child that intolerance and bigotry have no place in American life.
4, He develops a respect for the character and accomplishments of other peoples.
Qzimnih semen in jih v skupinah puščal na mrazu. Čez mesec dni je semena iz tridesetih skupin posejal isti dan. Semena prvih skupin so pognala lističe in stebla, ki sicer niso bila popolnoma ozimni. Ostala pa niso vzkalila. Dvajset dni mraza, niti ure manj, potrebuje ena vrsta, drugi je dovolj štirinajst dni, tretji trideset. Vsaka vrsta ima svoj čas, vsaka ozimina postane v različni meri ozimna.
Lisenku je zdaj jasno. Ozimne žitarice so postale jare in so dozorele v roku enega poletja zato, ker so dobile vse, kar je potrebno za njihov razvoj.
Na genetskem sestanku v Leningradu je delegat iz Gandži-ja poročal o svojih opazovanjih. Podal je poročilo o bistvu ozimnost! pri kulturnih rastlinah in o pogojih ki so potrebni za to, da prisilijo ozimne vrste posejane jeseni, že isto leto na plod, tako kakor jare. Ozimnost in jarost je po njegovem mnenju svojevrstna zgodnja in pozna dozorelost, posebnost vegetacijske dobe rastlin in nič drugega. Ta svojstva zavise od geografskih in podnebnih razmer, ki se neprestano menjajo.
Lastnost, ki jo je odkrU Lisenko, je pospešila razvoj ozimnih rastlin in jih prisilila, da so se razvijale kakor jare.
Na povratku iz Leningrada v Gandžo se je Lisenko oglasil v domači vasi, kamor je le redko prihajal.
Sklenil je spremeniti očetovo posestvo v podružnico gandžij-ske poskusne postaje. Hotel je dokazati, da bo poskus, ki je uspel v vroči Gandži, uspel tudi v zmernem podnebju Ukrajine. Podnebje in drugi pogoji so ugodni za nameravani poskus. Namočil je semena ozimne pšenice, jih zakopal v jamo in okrog nje nametal snega. Spomladi bi ta semena vsejali skupno z jarimi.
Prišla je pomlad. Lisenkov oče je posejal "ozimino", ki je bila skrita pod snežnim kupom in na veliko začudenje in veselo presenečenje se je prepričal, da se pšenica razvija enako kakor jara. Vest o tem, da je na Pol-tavskem, v vasi Karlovki ozimna pšenica, sejana spomladi, obrodila v istem letu, se je takoj raznesla po okraju in po vsej Ukrajini. V Karlovsko podružnico mladega znanstvenika
Gandžijske postaje so navalile delegacije. Starci, ki so vse življenje prebili na polju, so prihajali na kilometre daleč, da vidijo to čudo na lastne oči. Uspeh v Karlovki je Lisenka upravičeno razveselil, vendar mu je trezna misel kmalu zmanjšala navdušenje.
Dejstvo, da je ozimna pšenica, sejana spomladi, dozorela kot jara, mu ni dala miru. Doba rasti, ki je neobhodno potrebna za kalitev in dozorevanje rastline, si je rekel, se lahko spremeni v rokah eksperimen-tatorja. V sušnem okraju pomagati žitnicam do zorenja, čeprav za en sam dan pred sušo, pomeni rešiti žetev. Prisiliti pšenico, da hitreje dozori, je isto, kakor preprečiti njen pogin. Ni potrebno še nadalje trpeti, da bi vsejano jaro zrno zavleklo svoj razvoj, pa četudi le za en dan. Semena morajo biti vsejana s klico, rasti in se razvijati od začetka in tako izsrkati pomladansko mokroto, da ne gre niti kapljica v izgubo. Doba rasti se lahko skrči.
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
JUNIJA
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi 26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
JULIJA
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja t— Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slo venk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
5. He shares his child's activities.
6. He sees to it that he and his family take an active part in community life.
7. He is always available to help solve youthful problems.
8. He trains his child for leadership.
9. He strives to be the man his child thinks he is.
10. He teaches his child that our great material blessings are meaningless without developing spiritual values.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
23.	julija, sobota. — Piknik Gerchman in Sortz godb na SNPJ farmi
24.	julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. julija, nedelja — Piknik društva "Concordians" štev. 185 SNPJ na SNPJ farmi
30.	julija, sobota — Piknik po-druž. št. 48 SANSa na SNPJ farmi
31.	julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
7. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
13. avgusta, sobota. — Piknik
društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi 14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi. 20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi 21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik društva Betsy Ross št. 186 ABZ na SNPJ farmi 11. septembra, nedelja—Piknik skupnih podružnic SANSa na SNPJ farmi 18. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme SNPJ 24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St

o-

Buy an EXTRA и.$Ф Savings Bond
DURING AMERICA'S
Opportunity Drive
Be a Modern Fprty^Niner!
An extra Savings Bond now means extra opportunhy ifi your future. You get four dollars at maturity for every three invested now. And there's no risk to you whatever because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury if lost, stolen or destroyed.

%
Buy your extra U. S. Savings Bond at your nearest bank or post office.
i
in
ENAKOPRAVNOST
Branko Ćopii,:
SANJE IN RESNICA
Za mežnarja Matjaža v Jel-šovem so nastali hudi časi. Čim bolj sili v tb vas nova doba s svojimi tečaji, zadrugami, posvetovanji in raznimi akcijami, tem bolj se izpodmikajo izpod Matjaževih utrjenih nog tla.
"Oh, oh, kakšne reči so to!" tarna svojemu zvestemu sobe-sedniku krčmarju Juriju, ki mu
vsi pravijo samo" "Jazbec." "Vse se obrača proti meni. Nič ne rečem, vsa čast tej Osvobodilni fronti, naj jo vrag, če že mora biti, a da bi te nesrečne razmere šle vsaj mimo mene. Novi čas mimo mene, jaz pa mimo njega, no, in vse bi bilo v redu."
Včasih Matjažu ni bilo tako nelrodno, saj je bil precej podko-
van, ker je rad prebiral knjige in se je marsičesa iz njih naučil. Posebno pa je slovel kot tolmač sanj. Imel je doma "staro stoletno kolendro" in oguljene "egiptovske sanjske bukvice," v črno svinjsko usnje vezane, pa je z njimi razlagal tudi najbolj zmedene sanje zmešanih in utrujenih glav.
Recimo, da je prišel k njemu od dela umazan in oznojen siro-maček, pravcat kandidat za enega izmed brezimenih štirideset-tisoč mučenikov, stiskal pod pazduho rjavkasto kokoško,
prav tako beraško skromno in drobno, in ga ponižno zaprosil:
"Dragi moj Matjaž, ne zameri, bi mi raztolmačil moje sanje in mi povedal, kako in kaj."
"Bi, bi, zakaj ti pa ne bi, dasi je prav za prav grešno dejanje vtikati se v božje reči. Ker sem dober čloVek in ker te rad imam, ti povem vse po redu." In že je mežnar segel na polico po zamazane bukvice in poklical ženo:
"Mica, nosi tole kokoš v kur-nik, saj vidiš, da je Drejcu nerodno držati jo! Oh, kje jo je še
iztaknil; tako drobna je kakor
vrana
I"
Pa je Drejc začel natanko in na široko pripovedovati o svojih sanjah.
"Veš, Matjaž, sanjalo se mi je nocoj, ti moj ljubi Bog," in tu je možič ves v skrbeh globoko vzdihnil, "sanjalo se mi je, da je prišel hudič na mojo njivo, kjer imam letos turščico, pa da ni pravi hudič, temveč menda nekakšen financar, pa se spravi nad-me in me strašno pogleda ,3 tistimi peklenskimi očmi in
nahruli: 'Kje pa imaš posajen tobak, Drejče?!'
"Mene je obhajala, saj veš, zona, pa sem si mislil: 'Kako pa ta zlodej ve, da imam tobak prav na tej njivi ob potoku?'
"Ob potoku," je ponovil kakor odmev.
"No, saj ni prav, kako bi rekel, ob potoku; le tako sem rekel to, samo da rečem," se je izvijal Drejče.
Matjaž pa je začel takoj nato s pobožnim licem vedeža in vi-dovitega človeka listati po bu-
kvah in je tako mimogrede vprašal:
"Pa kaj misliš, da je bil to res hudič ali samo financar?"
"Saj je vseeno," je zamahnil z roko ;Drejec in odkimal, "nobeden ni nič prida. Kar za oba poglej!"
Dolgo je pregledoval Matjaž po knjigi, nerazumljivo in skrivnostno mrmral, potem pa pričel z razlaganjem:
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost I"
t
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
13. junija 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
^ ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	!5^imamo se več o žem pogovarjati. Ravnajte, kakor veste in znate. O vašem vedenju pa bom neutegoma poročal v štab armije in lahko vam zagotovim, da se bodo posledice kar brž pokazale. Vojaško naglo sodišče zdaj pri nas redno deluje.
Grigorij se ni zmenil za obupane poglede Kopilova, potegnil je čepico na oči in stopil k vratom. Na pragu se je ustavil in dejal:
—	PoroQajte, kakor je treba, mene pa ne strašite, ne spadam med strahopezljivce . . , In le nikar se me ne dotikajte. — Pomislil je in dodal: — Ce ne, se bojim, da vas bodo moji kozaki premikastili ... — Z brco je odprl duri, zarožljal s sabljo in široko zakoračil po pristenju.
Pred vrati ga je dohitel ves iz sebe Kopilov.
—	Kaj si ob pamet, Pantele-jevič! — je zašepetal in obupano sklenil roke.
—	Konje!' — je presunljivo kriknil Grigorij in mečkal bi-kovko v rokah.
Prohor je pritekel pred vrata kakor strela.
Ko je Grigorij odjahal za ogel, se je ozrl; trije sli so se dvizali in pomagali generalu Fi-chelaurovu zlesti na visokono-gega konja, osedlanega s krasnim sfedlom . . .
Kake pol vrste sta molČe dirjala. Kopilov je bil tiho, ker je vedel, da Grigorij ni pri volji za pogovor, prerekati pa se je bilo zdajci nevarno z njim. Končno Grigorij ni vzdržal:
—	Kaj pa molčiš — je ostro vprašal. — Pokaj si pa jezdil? Da si bil za pričo ? Da si na tiho igral?
—	E, bratec, saj si ti klical številke!
—	Kaj oni ni vpil?
—	Pustimo, tudi on nima prav. Način, kako se je z nama pogovarjal, je prav zares razburljiv!
—	Pa kaj se je sploh pogovarjal z nama. Prav od začetka je že začel rjuti, kakor, reci, bi mu kdo šilo zabodel v zadnjico!
— Pa tudi ti si dober! Nepokorščina višjemu po stopnji ... V bojnem stanju, to, bratec « • •
—	To ni nič! Le to mi je žal, da ni zamahnil proti meni! Pri-mazal bi mu jo bil z rezilom čez čelo, da bi mu črepinja kar za-hrustala!
—	Tudi tako si ne moreš kaj
Uncle Sam Says

The U. S. Savings Bonds "Opportunity Drive May 16-June 30, will be the farmer*! opportunity to provide a very real and secure future. A regular investment in Savings Bonds tlu4>ugh the Bond-a-Month Plan where you bank or on a cash basis at your post-office or bank will grow, like your crops in fair weather. }n ten short years you will be receiving 8100 for every $75 invested today. With this substantial return your future security will be all that you dream of today.
V.S, Treamry Department
prida obetati, — je nejevoljno rekel Kopilov in pridržal konja v korak. — Vse kaže, da bodo zdaj začeli nategovati vajeti, le glej!
Njuna konja sta prhala, odganjala z repoma obade in šla vštric. Grigorij se je posmehljivo ozrl po Kopilovu in vprašal:
—	Zakaj pa si se tako izli-kal? Bržkone si mislil, da ti bodo s čajem postregli? Da te bodo v belih rokavicah posadili za mizo? Obril si se, suknjič očistil, škornje oličil . . .
Videl sem, kako si rutico slinil in pobiral madeže s kolen!
—	Nikar, prosim! — se j^ otepal Kopilov in rdel.
—	Zaman je bil ves tvoj trud! — se je norčeval Grigorij. — Ne bi dejal, pa ti niti roke ni podal.
—	Ob tebi pač kaj drugega ni bilo mogoče pričakovati,—je brž zamrmral Kopilov, zažmeril z očmi in strmeče radostno za-klical: — Poglej! To niso naši. Zavezniki!
Nasproti njima je po ozki poti šesterna vprega mul peljala angleški top. Ob strani je na
Samostojno podporno društ.
"LOŠKA DOLINA"
Uradniki za leto IBJfB: Predsednik: Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave. Podpredsednik; John Lekan. Tajnik; Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 9183. Blagajnik: John J. Leskovec. Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Anton Petkovšek. Zastopnik za klub društev SND: John Lekan. Zastopnika za Slov. dom na Holmes Ave.: John Zni-daršič in George Marolt.
Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
MoSki in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprla: Vsak dan od 9:3,0 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
rdečkastem kosorepem konju jezdil angleški častnik. Jahač na prednjem konju je bil tudi v angleški uniformi, a z rusko častniško značko na obodu čepice in z naramkami poročnika.
Še preden je častnik prijahal na nekaj sežnjev pred Grigori-ja, je pritaknil dva prsta k ščit-ku svoje platnene čelade in z gibom glave poprosil, naj se umakne. Zagata je bila tako tesna, da bi se bilo mogoče srečati samo, če bi ježne konje postavili tik ob kamnito ograjo.
Grigoriju .so na licih zaigrali bunclji. Stisnil je zobe in jezdil naravnost proti častniku. Ta je začudeno dvignil obrvi in se ne-kolikanj umaknil. Drugi so tru-doma razjahali in sicer šele potlej, ko je Anglež dvignil de^no nogo, tesno opeto z ovojkami, na svetlikajoči se, gladko oče je-ni križ svoje plemenite kobilice.
Eden izmed topniške prisluge, tudi ruski častnik, sodeč po zunanjosti, se je jezno ozrl po Grigoriju.
—	Zdi se mi, da bi se bili lahko umaknili! Kaj je tudi tu treba pokazati svojo zagovednost?
—Pojdi dalje in molči, pasji sesec, če ne, te bom jaz spravil s poti! ... je poluglasno nasve-toval Grigorij.
Častnik se je dvignil na premi, se obrnil nazaj in zavpil:
—	Gospodje! Ustavite tega predrzneža!
Grigorij je mogočno zamahoval z bičem in se korakoma pre-
WIDGOFSPHOTOSTUDIO
485 East 152nd St.. IV 6939
Izdelujem družinske in svatbene slike Odprto oh nedeljah.
Fine grocerijske potrebščine
in meso za sendviče dobiti vedno
v naši delikatesni trgovini.
MOORE'S
1458 HAYDEN AVE.
Odprto vsaki dan in ob nedeljah od 9. zj. do 9. zv.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor'
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112. Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
rival skoz zagato. Utrujeni in prašni topničarji, od kraja brez-brki, mladi častnički, so ga oši-njali s sovražnimi pogledi, a ni-kdo ni poskusil, da bi ga zadržal. Baterija s šestimi topovi se je skrila za ovinek in Kopilov je, grižljaje si ustnice, prijezdil tikoma h Grigoriju.
—	Noriš, Grigorij Panteleje-vič! Kakor paglavec se vedeš!
—	Kaj pa, ali si mi postavljen za vzgojitelja? — je usekal Grigorij.
—	Razumem, da si se razjezil na Fichelaurova, — je dejal Kopilov in zganil s pleči, — ampak kaj pa ima pri tem tale Anglež? Ti mogoče njegova čelada ni bila pogodu?
—	Tule pri Medvedičjem ustju se mi nekako ne zdi všečna . . . moral bil jo nositi kje drugje . . . Kadar se dva psa ko-Ijeta, naj že tretji ne vmešava, veš?
—	Aha! Kakor je videti, si proti tujemu vmešavanju? Ampak po mojem, kadar te za grlo tišče, si vesel vsakršne pomoči.
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko
1193 Addison Rd., UT 1-0396
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311.
—	Nu, ti se je kar veseli, jaz pa bi ji niti z nogo ne dovolil stopiti na naša tla!
—	Si videl pri rdečih Kitajce?
—	Pa?
—	Ali ni to isto? Saj je vendar tudi tuja pomoč.
—	To si ustrelil mimo! Kitajci so šli prostovoljno k rdečim.
—	Te pa so, po tvojem, s silo navlekli sem?
Grigorij ni vedel, kaj naj odgovori, dolgo je jahal molče, mučno mozgal, potem pa rekel in v glasu mu je zapela neprikrita nejevolja:
—	Vidiš, vi, učeni ljudje, ste zmeraj takile . . . Prekopicnite se kakor zajec na snegu! Jaz, bratec, čutim, da napačno govoriš, vidiš, pa te ne znam ušče-niti . . . Dajva, pustiva to. Ne
HIŠA NAPRODAJ
Zidana hiša. Ranch tipa, na Neft Rd., stara 5 mesecev se proda po lastniku. 5 krasnih velikih sob, vse na enemu nadstropju. Velika klet, predelana v tri sekcije; okna obita z jeklom in hiša je vseskozi zgrajena posebno lepo in dobro. Blizu šol, cerkva in trgovin. Na podlagi 38x67; lota meri 52x197.
To je krasna hiša. in si jo morate ogledati, da jo lahko cenite.
Pokličite kadarkoli. — KE 0257
Pohištvo za obednico in družabno sobo se proda
Proda se tudi kuhinjsko peč Process izdelka, v dobrem stanju. Cena nizka.
7511 CORNELIA AVE., UT 1-2537
IMENA IN DATUMI
prihodov parnikov iz Evrope v Ameriko, dobite z pojasnili v našemu uradu. Cena letnikom $1.00. za celo skupino ^$10.
Pišite na TRANSATLANTIC STEAMSHIP
ARRIVALS 249 West 34th St.. New York. N. Y.
medi me, že tako sera ves zmeden!
Kopilov je užaljeno utihnil in prav do stanovanja nista več spregovorila. Edinole Prohor, ki ga je žrla radovednost, ju je dohitel in pobaral:
— Grigorij Pantelejevič, vaše blagorodje, povej, lepo te prosim,^takšne živali so imeli kadeti vprežene pred topovi ? Ušesa so imele kakor osli, ves drug život pa čisto konjski. To živad ti je še pogledati zoprno . . . Kakšen vrag je neki to, kakšna pasma, povej, prosim, veš, za denar smo stavili . . . — Kakih pet minut je jahal za njima, ko pa le ni dočakal od-
ČE ŽELITE KUPITI DOBRO HIŠO
ALI VAŠO PRODATI SE OBRNITE NA SEKULA & KOUBA 3315 W. 25 ST.
Imamo v prodaj lepe hiše v prijaznih naselbinah, po zmernih cenah. Nudimo pošteno postrežbo.
POPRAVLJAMO
RADIO APARATE VSEH IZDELKOV.
Imamo za v najem zvočnike (loud speakers), itd. Pokličite WONDER RADIO 5602 Harvard Ave.
OPREMLJENO SOBO
s hrano ali brez se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski, pri družini brez otrok. Podrobnosti dobite če pokličete
KE 3836
govora, je zaostal in, ko so ga dohiteli dragi sli, je šepeta je oznanil: — Oni, dečki, gredo molčljivi in sami zase, videti je, da strmijo in se jim še sanja ne, od kod se vzame tako gnusoba na beli dan . . .
(Dalje prihodnjič)
v "Enakopravnosti" dohiti ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Paul's Bike & Hobby Shop
756 E, 152 ST.
Naša trgovina je sedaj odprt? javnpsti; prodajamo vsakovstne b'' cikle in druge potrebščine za zaW' vo. Prodajamo dele za bicikle tef jih popravljamo.
2 hiši na eni loti se proda
Vsaka ima 4 sobe ter ste v
prvovrstnem stanju.
Za podrobnosti vprašajte na _969 E. 67 ST.____
HIŠI NAPRODAJ
Proda se dve lepi hiši na eni lo|'' Ena je za dve družini in ima 5 5 sob; druga je za eno družino, if? 7 sob. Proda se po zmerni сеп^
Vpraša se na _991 E. 74 ST.	^
Pri nas rade volje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD. _
ASP1NWALL DRUG CO.
786 E. 152 St., vogal Aspinwall Ave. — GL 2149
Prodajamo streptomycin in penicillin za pošiljke v Evropo po
najnižji ceni.
Damo tudi zelene Eagle znamke z vsakim nakupom, '
J. MICHAEL'S FURNITURE
9703 benison Ave., WO 5717 Michael J. Kole
_	GOVORIMO SLOVENSKO
Ko kupujete pohištvo za vaš dom, oglejte si našo obširno zalogo: vse je prvovrstnega izdelka in po zmernih cenah.
RKO Keith's E. 105th St. Theatre
EAST 105th ST. & EUCLID AVE.
Naši ppsetniki radi posečajo naše gledališče, ki je opremljeno z izvrstno napravo za umetno prezračenje, ter se vedno kaže najnovejše in privlačne slike.
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohaja+I
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Naznanilo in zahvala
z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša nadvse ljub-Дјепа mati, stara mati in sestra
Jennie Prijatelj
rojena Boldan
Blagopokojnica je zatisnila svoje mile oči po dolgotrajni bolezni dne 12. maja 1949. Pogreb se je vršil dne 16. maja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Calvary.
Doma je bila iz vasi Sela, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 48 leti. Bila je članica društva Marija Magdalene št. 162 KSKJ, po dr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako-krasne vence in cvetje h krsti drage pokoj nice. Dalje najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Hvala vsem, ki ste prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru: vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Rev. Francis Baragi za opravljene cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokbpališče ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vsestransko pomoč ter lepo urejen pogreb,
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč na en ali drugi način v dneh naše žalosti, izrečena naša iskrena hvala^ Bog plačaj stotero!
Prelj ubij ena mati, stara mati in sestra! Prestala si trnje-vo pof tega življenja in zdaj počivaš kraj svojega življenjskega druga-našega očeta, ki je odšel v večnost pred 16 leti. Zdaj se vajini duši veselita nad višavami, spomin na vaju, ki sta tako skrbela za nas, pi bo ostal v naših srcih do konca naših. dni!
Žalujoči ostali:
JOHN, sin
MRS. JENNIE MAKUš in MRS. MARY GORNIK, hčeri
RAY GORNIK, vnuk
MRS. FRANCES MODIC, sestra
Cleveland, Ohio, dne 13. junija 1949.
moke

vour
Financial insecurity makes you a pawn;
But with money to back you up, you can make your own moves; You can retire without worry* when the time comes. You can open up that litUe business you've always wanted. You can take that long vacation trip you're planning.
In short, you can do what you want when you want to do it:
Sound good? Then grab your chance for future independence; Grab one of the biggest savings opportunities ever held out to every citizen : i s U. S; Savings Bonds!
A good plan is to buy U; S. Savings Bonds at your bank either over the counter or through the Bond-A-Month Plan;
A backlog of U; S. Savings 3onde gives you ^eal confidence in making your own move;
Ђ^упм (фроАмДа hn, ufliW; !
huKst In US. В/шш 'Bonds
ENAKOPRAVNOST
ТШк M oAidal O. S. ТичЦ
pnpund anđt мцрЈсч el Tnamaf^ DtptrtmmU and АЈпНШт^