Prosim naj ostane med nami
Red z neredom v Ormožu
V nedelfo, /2 t. m.. je bilo v Or-tnozu med običafnim razglasom tudi objavljeno, in to prvič (do sedaj je bila to tafrtost ožjega kroga poznanih Ijudi), da se bo dne 13. marca delilo, oziroma prodajalo o Kmetifski zadru-gi blago po vezanih cenah. Da pa se ne bt zopet zgodila krivica kot do se-daj po navadi, da so dobili blago aedno eni in istl, fe odbor KZ sklenil, da tisti, ki so blago dobili v decent" bra  in  fanuarfn, ne dobifo sedaf  nič.
13. marca zgodaj zjutraj so se pred vhodom V trgovino KZ gnetli Ijudje, nekateri že od 10. are ponoči. Ob 7. zjutraj je prišel predsednik KZ delit sstevilke. Med gnečo so se minili tudi komaf došli, katerih nikdar ne zmanj-ka, če fe kaj dobiti, in predsedniku znani ter so dobili številke na racun čakajoeih. Med njimi so biti tudi taki, ki sedaf niso bili upravičeni do bla-ga, ker so ga dobili decemb^a in /a-nuarfa Ko so ti prišli po tekočih šie-vilkah na vsto, za njih ni bilo vpra-šanfa, kdaj so zadnjič dobili blago Če sta bili dve osebi od iste družine, so fim še pona/ali. da naj vzamefo to ali ono blago, drugi, ki že več me-seceo niso ničesar dobili, so čakali dalje. če bo še kaj ostalo. Tudi trem uslužbencem trgovine, trem odborni-kom in predsedniku KZ se ni mndilo kljub temu. da so Ijudje vedno vpra-šeonli. če bodo še kaj kupili. l.judem, ki bi tadi hitro kupili in šli zopet na svoje delo, niso postregli, predsednik se je šc norčeval iz starih žehic: »Ta fe dobila to in toliko, oni je kapil to in še svojo suknjo haie,, ki jo je po-ceni   ravno   preje   kupil.«
Vprašamo se, ali so Kmetijske za-druge za lo, da se z njimi okorisčafo samo gotove osebe, aU pa so zato, da pomagajo delovnemu človeku pri nje-
govih teikočah in dvigu življenjskega standarda?
Ta dopis Vam pošilfam z zeljo, da ga objavite v »Našem delu«, mogoče bo to za našo KZ haj pomagalo.   C.
Zaprta vrata
l/ soboto zvečer, dne 18. marca t. L, okrog 23. ure sem se pripeljal iz Maribora s kolesom skozi So. Urban, utrujen in žejen, do zadružne gostil-ne. V gostilni je bila godba, ples in vrišč, seveda U za povabtjene goste. Zunanja vrata so bila zaprta. Nada-Ijeval sem voinjo proti domu in raz-mišljal o raznih oijih prireditvah za zaklenjenimi vratt. V nedeljo sem se vračal po isti poti. Gostilna /« bila zaprta. Rad bi si nabavil dgarete. Drugi so mi povedali, da mora Brmez spati, ker so do šeste are zjutraj ple-sati.
V Maribor sem se vrnil z otisom, da ima Brmež vino samo za nekatere Ijudi in ne za žefne delovne Ijudi. V Mariboru ni vina za vse Ijudi. To razumem, ker nas je mnogo. Ne mo-rem pa razumeii, da ga imajo pone-kod samo za nekatere Ijudi. Kjer ga pifefo, se zapirajo, da jih ne bi nikdo motil.
Pri vseh zabavah za zaprtimi vratl Ijudje razmišljajo, od kod ta nava-da? Nihdar niso biti naši delovni Ijudie vsilfivi, ker se sramufeio ob-čutka nepovabljenih gostoo. Zaprta orata sramotijo osakogar, ki ima vsaf malo časti in ponosa. Bili $o mnogo težji časi in so naši Ifad/e tadi takrat imeli moralo. Ni se bilo treba bati. da bodo prišli in spraznili obložene mize. Še dalje od tega pa smo danes. Ver-jetno bo sčasoma odpravljen tudi ta znak   nezaupanja   napram   mnozici.
Č.J.