VEVČE, 25. APRILA 196-t ŠT. i — LETO III. GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE. PAPIRJA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO JI našemu najlepšemu praseniku... Dolga stoletja si bil suženj vidnih in nevidnih gospodarjev! Dolga stoletja sta ti krvavela dlan in srce! Upognjen in ponižan si veroval v ideale! Vsako leto prihaja pomlad, j Vsako leto oznanja zelenje j in rast novo življenje. Vsako leto oznanjajo razo-bešene zastave tvoj praznik I I. maj. . I Dragi Količevec, Medvodčan, [ Vevčan, praznuj ga s ponosom kupaj z vsemi delovnimi ljudmi! Uredniški odbor •&00 i>oo 5co Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1964 Vevče — Medvode Plan 24 Delavski svet je sprejel statut podjetja Sklenjeno je bilo. da dobimo novo ime: ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA - CELULOZA MEDVODE, PAPIR VEVČE. VEVČE, APRILA. Dne 9. aprila 196-1 je imel DS podjetja svojo redno sejo z glavno točko dnevnega reda — Pregled in po-trditev statuta podjetja. Na seji je poročal elan statutarne komisije tov, Jože Polanec o delu komisije in o načinu razprav o statutu po ekonomskih enotah in drugih organizacijah v podjetju. Dejal je, da je bila komisija prvotno sestavljena za izdelavo novih pravil podjetja, ki jih je narekovala združitev »Celuloze« Medvode in Papirnice Vevče v enotno podjetje. Nova ustava pa je nakazala bodočo ureditev delovnih organizacij. Ta je predvidevala, da sprejmejo delovne organizacije svoje statute. Statuti naj bi temeljili na ustavnih določbah, oziroma na d riržbeno-po 1 itičnem sistemu naše družbe. Razložil je, da sta-stut predstavlja izvirni pravni akt vsake delovne organizacije. S tem aktom podjetje, družbenopolitična skupnost ali pa posameznik nastopajo pred sodišči in drugimi javnimi forumi. Akt ima polno veljavnost, če mi v nasprotju z ustavo. S temi načeli in osnovami je komisija začela delati. Ko je bila z osnutkom gotova, je šla z njim med kolektiv, osnutek pa objavila v »Našem delu«, večkrat pa o njem tudi komentirala glede ureditve posameznih problemov. Po objavi osnutka statuta komisija ni mirovala, ampak je neprenehoma dopolnjevala razna stališča, sprejemala pripombe in spreminjala določene formulacije. Tako je obdelata temeljna načela, dopolnilna poglavja o upravljanju, razmejila pristoj-nosti direktorja podjetja in direktorjev poslovnih enot, opredelila .skupne službe, uredila poglavje o družbeni prehrani, o ekonomskih razmerjih, o kadrovski politiki itd. Komisija je osnutek statuta dostavila tudi občinski skupščini Ljubljana-Moste-Polje, ki je dala nanj svoje pripombe, katere je bilo tudi upoštevati. Na koncu poročila o delu statutarne komisije je tov. Polanec še (priporočil DS, naj se zaveda, da sprejema na podlagi svoje ustavne dolžnosti in pravice enega najvažnejših aktov. V nadaljevanju razprave je bilo članom DS in drugim udeležencem seje obrazloženo še posebej vse, kar je najpomembnejšega v statutu. Izhodišče predloga našega statuta je delovni človek — proizvajalec. Poudarjena je njegova vloga. Pravice in položaj proizvajalca izhajajo Iz dela, ki je edina podlaga iza prilaščanje proizvoda družbenega dela in .podlaga 'za upravljanje družbenih sredstev. Posebno področje, ki iga obravnava statut, zajema kadrovska politika. V tem poglavju statut obravnava skrb za človeka in njegov napredek, bodisi na strokovnem, družbeno-oolitičuem in kulturnem področju. Nadalje ureja statut vse strokovne in druge službe v podjetju, -zlasti pa so z njim določene funkcije upravljanja, kjer navaja, da je vsak član delovne skupnosti neposreden upravljavec. Demokratičnost upravljanja je zagotovljena z decentralizacijo organov upravljanja po delavskih svetlih poslovnih enot in zborih proizvajalcev ekonomskih enot. Y številnih določbah v statutu je bila izražena skrb za družbeno premoženje. Vsakega 'Upravljavca mora prevevati zavest, da je stroj, is katerim upravlja, orodje, s katerim dela in vse druge naprave in pripomočki, družbena last. To pomeni,-da s sredstvi družbene lastnine ustvarja novo vrednost, do katere ima enako pravico kot družba. Z dobrim počutjem v delovni organizaciji pa so posebej zvezana delovna in druga razmerja. Vsakdo, ki dela v podjetju, se mora počutiti s podjetjem povezan. Podjetje naj bi mu bil drugi dom, na svojem delovnem mestu pa ,se mora počutiti varnega. Iz tega izhaja medsebojna povezanost pri delu. Taki principi so v statutu postavljeni, na vseh nas pa je. da te principe 'spoštujemo, dosledno izvajamo in uveljavljamo do vsakogar in na vsakem delovnem mestu, kar je eden izmed bistvenih elementov socialistične demokracije. Na teh principih in določbah bodo odslej organi upravljanja sprejemali važne odločitve z vso odgo-vornostjo pred svojo delovno skupnostjo in družbo. Po obrazložitvi statuta in poročanju o delu statuarne komisije je DS pregledal celoten statut, dodal na predlog komisije nekaj sprememb, člani DS pa so v razpravi dejali, ali pa zahtevali nekatera pojasnila. Zavedali so se, da bo statut postal za vsakega člana delovne skupnosti zakon, ki ga bomo morali odslej izpolnjevati in izvajati. S to mislijo in prepričanjem so enoglasno sprejeli ta važni in napredni pravni akt. Osebni dohodki za mesec marec Na seji delavskega sveta VEVČE, APRILA — Rekordna proizvodnja po količini 2,900 ton v mesecu -marcu je dala po ceniku za enoto proizvoda doslej tudi .največjo vsoto osebnih dohodkov. Temu primerno se je gibala tudi vrednost točke na enoto proizvoda, ki je znašala v poprečju 1,50. Seveda se je vrednost točke po posameznih ekomomskih enotah gibala, glede na njihove rezultate dokaj različno. Najvišjo vrednost točke je dosegla ekonomska enota I. papirnega stroja 1,60, ki je imela obračunano 485 ton papirja. Ta količina je večja, kolikor je bilo bruto proizvedenega papirja v mesecu marcu, seveda se v tej količini izraža visoka nedovršena proizvodnja iz preteklega meseca. Na drugem mestu po višini vrednosti točke je ekonomska enota IV. papirnega stroja (1,45), ki je dosegla 1,066 ton stehtanega papirja. Nekako v poprečju se giblje vrednost točke ekonomske enote II. papirnega stroja (1,52), medtem ko je ekonomska enota III. papirnega stroja izmed strojev na zadnjem mestu (1,14). Na vrednost točke v tej ekonomski enoti je v glavnem vplival prekomerni izmet, ki je .zmanjšal sicer doseženo vsoto po enoti proizvoda za '260 tisoč din bruto. Nizka vrednost točke (1,05) v ekonomski .enoti ročna dodelava je kljub visoki proizvodnji, posledica velikega števila opravljenih nadur, zlasti če vzamemo primerjavo: januar 224, februar 846, marec 5.925. V tem velikem številu nadur se izraža brez dvoma skrajšan delovni čas. Za to ekonomsko enoto se namreč niso izpolnili vsi pogoji, ki so bili postavljeni ob prehodu na .Skrajšan delovni čas, zato je potrebno temu primerno popraviti vrednost ljudske ure. Najnižjo vrednost točke (1,00) pa je dosegla ekonomska enota brusiluica s čistilnico. Delno krivdo za to nosi ekonomska enota sama, ker je izdelala od skupnih 586 ton 75 ton nekvalitetne lesovine, ki je bila obračunana ile s 75 % vrednosti ljudske ure. Poleg tega pa je bila dosežena proizvodnja zmanjšana na 15 ton. ker je bila v preteklih mesecih nepravilno obračunana. Tretji razlog slabega uspeha pa je tudi v visoki zahtevani proizvodnji, zlasti zaradi zahtevane kvalitete, tako da ekonomska enota itako visoke proizvodnje ne more doseči in bo treba zadevo urediti. Druge ekonomske enote v obratu Vevče imajo vrednost točke nekako v poprečju, kar ustreza doseženim rezultatom. Prav tako visoko proizvodnjo kakor v obratu Vevče je dosegla poslovna enota Medvode (1.454 t celuloze) in znaša vrednost točke v poprečju 1,58, po ekonomskih enotah pa tokole: »celuloza« 1,41. »pinotan« 1,26, ostale enote 1.36. V obeh poslovnih enotah je bTlo doseženo znižanje stroškov lastne cene in iznaša vrednost točke iz tega naslova v poslovni enoti Vevče 0,12, v poslovni enoti Medvode pa 0,19. Poleg tega pa je spet povečan rezervni sklad osebnih dohodkov ,in znaša v poslovni enoti Vevče 14,584.000 din, za Medvode -pa 4,290.000 din tako. da je v obeh poslovnih enotah že skoro dosežena minimalna vsota rezervnega -sklada osebnih dohodkov, ki jo je določil DS. 20 MANJ KOT 25.000 VEVČE, APRILA — Iz pregleda osebnih prejemkov v preteklem letu je bilo razvidno, da je le 20 članov kolektiva prejelo manj kot 25.000 din osebnih dohodkov, vendar pa vsi več kot 24.000 din. našega uredništva KOLIČEVO, APRILA — Pravkar je izšla iz tiska že 9. številka skupnega glasila »Naše delo«. Uredniški odlbar giasila iz Papirnice Količevo, je v tem času zbral tnekaj statističnih podatkov o krogu dopisnikov v naše glasilo, ki pa niso preveč razveseljivi. Ustava predvideva v 54. členu, prav tako pa tudi statut Papirnice Količevo, da imajo pravico in da moirajo biti vsi člani kolektiva pravilno in razumljivo obveščeni o dogajanju v podjetju. S /tem v zvezi sta upravni odbor in delavski svet Papirnice Količevo avgusta 1963 sklenila, da itudi pri nas pričnemo Is kontinuiranim načinom obveščanja članov kolektiva v obliki skupnega glasila, ki iga sedaj izdajata delavska sveta tovarn Vevče-Medvode in Papirnica Količevo in da v tem iglasilu dobijo svoj prostor tudi sami proizvajatci-upravljavci. Glasilo naj bi postalo nekakšna javna'tribuna v podjetju, kjer ima pravico in je /zaželeno, da aktivno sodeluje vsak član kolektiva s svojimi predlogi in umestnimi kritikami. Poleg tega naj bi glasilo služilo kot sredstvo obveščanja organom samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam v podjetju ter kott /pomoč pri /razširjanju svoje dejavnosti /med člani kolektiva. Po 8-mesečnem delu uredniškega odbora in izdajanja /glasila ugotavljamo, da je krog dopisnikov v našem kolektivu zelo ozek in da večina članov kolektiva, kakor tudi samoupravni organi v podjetju An družbeno-po-litične organizacije v podjetju, teh svojih pravic in dolžnosti ne uveljavlja oiziroma ne izvršuje. Jz tega hi lahko izluščili misel, da je večina članov kolektiva za in/te res iirana samo toliko, kolikor to .zadeva njihove individualne osebne preje/inke. Za vse ostalo pa jim ni nič /mar. Ne mo/remo tega posplošiti na vse, vendar večina, vsaj na prvi /pogled, je taka. Prav v tej fazi, ko smo iiz delavcev postali delavci-upravljavci in gospodarji v podjetjih, bi morali svoje ob/zorje širiti tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu z enim samim ciljem — biti dober gospodar v /podjetju in s tem /neposredno izboljševati svoj osebni standard in posredno prispevati k dvigu celotnega družbenega standarda. Za dosego tega cilja in formiranja ipozitivnega mišljenja in gledanja na dogajanja v tovarni in izven nje pa nam v veliki meri 'lahko služi prav tovarniško glasilo. In še nekaj podatkov: Od skup no 700 /zaposlenih v poprečju zadnjih 8 mesecev je sodelovalo s svojimi prispevki in fotografijami v naše /glasilo le 26 članov kolektiva ali 5,7 %, od teh so sodelovali 4 samo s fotografijami, tako da se z upošteva-ujem teh ta ods/totek /še zniža na 3,1. %. Vzporedno s tem ugotavljamo, da od /186 članic našega kolektiva v našem glasilu še ni sodelovala nobena, kljub temu, da so prav one tiste, ki se za glasilo najbolj zanimajo in ga z največjo natančnostjo prebirajo. Naslednja ugotovitev je, da je od /skupno 66 članov osnovne organizacije ZK sodelovalo pri časopisu samo 18 članov ali 26 %. Aktivnost ostalih članov ZK so v tej obliki zaenkrat še ni izrazila. Ostalih dopisnikov iz kolektiva je bilo v teh 8 mesecih le 8 in še od teh so trije sodelovali samo s fotografijami. To nam vsekakor ponovno vsiljuje misel, da .so prej navedene misli precej točne, obenem pa Postavlja pred naše družbeno-po-Htične organizacije in izobraževalni center v podjetju nalogo vztrajnega in intenzivnega dela z ljudmi im njihovega splošnega izolbraževamju, ker se bo le po tej Poti dosegel cilj, ki ga želimo doseči, in za dosego katerega smo pred družbo tudi odgovorni. Upamo, da bodo te kritične vrstice le našle svoj odmev pri nas m našem delu. —jim Samoupravljanje in še kaj Poročilo o proizvodnji v marcu 1964 Količevo Mesečni izvršitev Izvršitev jan.—marec plan v marcu plan Papir 100 114,46 jan.—marec 96,60 Karton 100 112,08 101,89 Lepenka 100 110,33 103,38 Skupaj 100 112,50 101,28 V mesecu marcu smo dosegli količinsko do sedaj največje proizvodnjo. S tem smo nadomestili nižjo proizvodnjo v mesecu januarju, kar pa se nam pftjavlja vsako leto. Četrtletni plan smo presegli za 1,28'Vo. Pod planskimi predvidevanji smo samo. v grupi papirjev,^ vendar se položaj iz meseca v mesec izboljšuje. Nekoliko težav smo imeli pri proizvodnji lepenke, kar pa se bo verjetno odrazilo v prihodnjem mesecu. -jim Seminar v Domžalafi KOLIČEVO, MARCA — V začetku meseca marca je bila seja upravnega odbora, na kateri so člani razpravljali o zelo delikatnih vprašanjih. Razpravljali so o proizvodnji meseca januarja, ki je pokazala slab finančni uspeh. UO je želel zvedeti ozirom ugotoviti, kje so vzroki za take rezultate, kakšne ukrepe je treba napraviti, da se bo stanje izboljšalo in ne več ponovilo. Rezultati za januar so bili tembolj zaskrbljujoči, ker tega v našem razmeroma dobrem poslovanju nismo vajeni. Razmerja med skladi so znašala v 1965. letu 61,1 Vo za osebne dohodke in 38,9 °/o za sklade podjetja. Mesec januar na je pokazal, da smo ob istih kriterijih kot v prejšnjih mesecih delili naš poslovni rezultat na osebne dohodke 98,6 %>, za sklade pa 1,4%>. To so rezultati, ki so nas presenetili v našem dosedaj vedno dobrem poslovanju. Po daljši razpravi smo prišli do zaključkov, ki naj bi nam dali smernice, da se v bodoče kaj takega ne bi ponovilo. Ugotovilo se je, da so se uporabljale boljše surovine namesto slabših, kot bi se sicer, če bi bile pri roki. Vzrokov za tako stanje je več: pomanjkanje ustreznih surovin, podražitev le-teh, kakor tudi premoga. To so objektivne težave, ki se jim ni moč izogniti. Poleg teh objektivnih težav pa se pojavljajo še subjektivne, ki jim moramo v bodoče posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Ena takih je premajhen čut odgovornosti članov kolektiva. Sem spada čuvanje surovin, kajti z njimi se dela tako, kot da imajo vse isto ceno. Druga težava je dovažanje surovin, ker se prevažajo tiste, ki so trenutno najbližje za prevoz. Lahko bi še in Pred sprejemom statuta KOLIČEVO, APRILA Delavski svet Papirnice Količevo bo na svojem 21. zasedanju po končani razpravi med delovnim kolektivom sprejemal svoj temeljni samoupravni predpis. V razpravah o osnutku statuta so sodelovale družbenopolitične organizacije v podjetju. predvsem sindikalna organizacija. Ta je organizirala sestanke po ekonomskih eno-tak, na katerih je bila navzoča velika večina članov podjetja. Na sestanke je bil va-bljen član komisije za izdelavo statuta, ki je obrazložil osnovne teze statuta in odgovarjal na postavljena vprašanja. Taka oblika dela se je pokazala za izredno uspešno, ker so bile v neposredni razpravi odstranjene mnoge nejasnosti, napačna tolmačenja in podani mnogi konstruktivni predlogi. Najboljše predloge so dali delavci v III. ekonomski enoti, kjer so bili sestanki tudi najbolj obiskani. V ostalih ekonomskih enotah je bilo k osnutku predlaganih manj sprememb. Vzroke za tako stanje lahko iščemo v tem, da v tem času v podjetju poteka razprava o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in da je tematika tega pravilnika za mnoge bolj razumljiva in bolj privlačna od tematike statuta. Na osnovi podanih predlogov in udeležbe na razpravah lahko ugotovimo, da je velika večina delavcev našega podjetja sodelovala pri sprejemanju statula in da bo delavski svet na prihodnjem zasedanju, ko bo sprejemal temeljni akt, lahko upošteval mnenja in predloge velikega števila članov kolektiva. O sprejemu bomo še poročali. —O— še naštevali vse napake do končnega proizvoda, ki nas včasih za radi nediscipline posameznih delavcev mnogo več stanejo. Te primere mora UO ugotavljati ob slabem poslovanju in nevestnosti posameznikov. Ugotovili smo še dovolj notranjih rezerv, ki jih bo treba izkoristiti. Odplakovanje vlaken z odpadno vodo je še vedno preveliko in bi si lahko prihranili še mnogo milijonov, če bi posvetili temu več pozornosti. Varovanje osnovnih sredstev je od slehernega člana kolektiva nujno. Nekaj sredstev smo že porabili za vzdrževanje orodja, vozil in vrat zato, ker z njimi napačno ravnajo/. Nobena sredstva niso normalno izrabljena pa naj si bodo železna ali lesena. S prikolicami se ne prizanaša nobenemu vogalu, nobenim vratom ali stebru. Tudi steklu na oknih se ne prizanaša. Pi i tem bi najlažje prihranili lepe zneske. Čas bi bil, da se začnemo zavedati prav vsi, da je treba vsako škodo plačati iz lastnega že-pa. Zavedati se moramo, da je upravljanje obenem tudi gospodarjenje. Kako se gospodari, naj vsak pogleda doma pri sebi, ko pazi na vse, da se ne uniči. Če pa se kaj zgodi po nesreči, godrnjamo in nismo ravnodušni. Tako načelo moramo prenesti tudi na našo zaposlitev. Takrat bomo lahko govorili o pravem gospodarjenju in prizadevanju. Kajti še vedno velja lep slovenski^ pregovor: »Zrno do zrna pogača — kamen do kamna pala- KOLIČEVO, APRILA — Delavska univerza Domžale je v sodelovanja z Delavsko univerzo Ljubljana-Vic organizirala informativni seminar za vodje izobraževalnih centrov gospodarskih organizacij domžalskega industrijskega področja. Seminar je zajemal naslednja predavanja: 1. Planiranje kadrov, 2. Profiliranje — metodologija, 3. Planiranje izobraževanja in programiranje, 4. Družbenoekonomsko izobraževanje in planiranje. Sami naslovi predavanj povedo, da enodnevni seminar o teh problemih ni mogel biti poglobljen, temveč je udeležencem seminarja dal samo najbolj osnovne informacije, kako naj se lotijo organiziranega izobraževanja v gospodarskih or- ganizacijah. In pa to, da izobraževanje v nekem kolektivu ni samo stvar vodje izobraževanja ali kadrovske službe ampak naloga vseh vodstvenih in vodilnih kadrov podjetja. Ko izobraževanje planiramo, ni dovolj, da samo naštejemo vrsto tečajev in seminarjev, ki jih bomo organizirali, ampak moramo vedeti, koga in za kaj bomo izobraževali. To pa ni mogoče brez sodelovanja tistih, ki proizvajalci poznajo, ki vedo, katera pomanjkljiva znanja najbolj ovirajo proizvodnjo ipd. Predvsem za tiste proizvajalce, ki jih za delo pri-učujemo o nekem časovnem obdobju. Domžalski seminar je dal prav tej obliki izobraževanja poseben, poudarek, saj v podjetjih izobražujemo največ na ta način, da^ novosprejete priučimo za določeno delovno operacijo na sa-nem delovnem mestu, ali pa jih na seminarju seznanimo s stvarmi, za katere menimo, da jih morajo vedeti. Seminar je znova potrdil dejstvo, da priučevanje na delovnem mestu ne sme biti prepuščeno nestrokovni osebi, še manj pa smemo prepustiti delavca samemu debi, da se uči kakor ve in zna. Včasih na videz preproste delovne operacije ali enostavne strojne naprave zahtevajo strokovno razlago, ki je ne zna podati vsakdo. V našem, kolektivu pa ta oblika izobraževanja najbolj šepa. Nekoga, ki bi se izključno s tem ukvarjal, nimamo. Prvi poizkus, da bi nastavili inštruktorja za priučevanje, je propadel z obrazložitvijo, da je vsak vodja stroja dolžan poučevati svoje podrejene. Izkušnje kažejo, da se poučevanje po sedanjem načinu vrši bolj slučajno, neorganizirano. Vodje strojev ali nimajo dovolj časa, da bi se temu posvečali, ali pa jih enostavno to ne zanima. Tako se dogaja, da pazilec sita priučil je novega pazilca, delavec na holandcih svojega novega sodelavca in tako naprej. V tej verigi poučevanja pa vsak naslednji manj ve. Čas bi bil. da temu problemu v našem podjetju posvetimo več pozornosti in ga ustrezno rešimo. Zato bi bilo prav. da tovariši iz proizvodnje povedo svoja mišljenja o tej zadevi. LM MEDNARODNA RAZSTAVA INDUSTRIJSKE CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE, APRILA Sedmi mednarodni sejem embalaže je bil v sMio/pu sponi 1 adamskoga sejma v Za/gireibu. Posebno zanimiva jc bila mednarodna ra/zstava papirja. Na tej ra/zstavi so prikazali /proizvodnjo celuloze in pa/pirja, dalje razne načine obdelave in predelave papirja, /pomožna sredstva in stroje, kakor tudi o/premo za izdelavo in predelavo celuloze in papirja. Razstava je imela dva dela. V prvem so bili razstavljeni končni proizvodi — razne vrste papirja, /predelave /papirja In uporaba, v dru/gem pa stroji za našo industrijo. Razstavo so si z zadovoljstvom in koristno ogledali tudi nekateri člani našega kolektiva. Redni letni občni zbor organizacije ZB KOLIČEVO. APRILA — Naiša organizacija Zveze /borcev šteje skupno 93 članov. Dne 3. 4. 1964 je imela svoj redni letni občni zbor, kateremu je prisostvovalo 51 članov. Glede na to, da dela podjetje v /štirih izmenah, je bil občni zbor dobro obiskan. Poročilo o delu organizacije za preteklo /mandatno dobo je /podal predsednik odbora tov. Anton Orehek. Iz podanega poročila je bilo razvidno, da je bilo delo odbora /zelo pestro in plodno. Leto 1965 je bilo v znamenju 20. obletnice ustanovitve raznih brigad. Na te proslave je odbor organizirali izlete. Vse svoje člane, Iki so bili v teh brigadah pa je obdaril s 'spominsko knjigo. Na /predlog odbora je v preteklem letu preživelo 7 članov ZB brezplačno okrevanje na morju. Odbor je razpravljal tudi o disciplini svojih članov in dal odgovornim službam v /podjetju priporočila glede napredovanja svojih članov itd. Po poročilu je bila ra/zprava, v kateri so člani zelo aktivno sodelovali, dali svoja mnenja in predloge. Občni zbor /priporoča komisiji /za sestavo /pravilnika o delitvi osebnega dohodka, da pri dodatku na službena leta upošteva vsa leta službe, ne /glede na to, kje so bili /člani kolektiva zaposleni pred vstopom v naše podjetje. Članom Zveze bo/rcev naj se v priznana službena leta upošteva ča/s prebit v NOB dvojno. Ravno tako priporoča /sindikalni podružnici, da tudi v letošnjem letu pošlje na okrevanje v Izolo člane njene organizacije pod istimi /pogoji kot socialno zavarovanje. Na podlagi priporočila naj bi^šlo 10 /članov ZB. /ki so fizično izčrpani, na brezplačno okrevanje. Samoupravni organi v podjetju^ naj bi ,na podlagi tega .priporočila tem delavcem odobrili izredno plačani dopust, sindikalna podružnica pa naj bi okrevan-cem plačala stroške za oskrbni dan, ki bi skupno za vse okre-vance znašali 63.000 din. V .razpravi so člani obravnavali tudi dodatni dopust /za člane ZB in predlagajo odgovorni službi v podjetju, da se ta dopust upošteva tudi v letošnjem letu. Tu so mišljeni delavci, ki imajo po izakon/u 30 dni dopusta. Glede na to, da delamo sedaj po 7 ur dnevno, imajo delavci skupno 1210 ur dopusta, kar /znese računajoč, /da v izmenah delajo po 8 ur dnevno. 27 delovnih dni dopusta'. Vsem /članom Zveze borcev v podjetju, ki imajo nad 25 let delovne dobe, naj bi na podlagi priporočila občnega zbora priznali samoupravni organi .še 5 dni dodatnega dopusta, kar ne bi preseglo po zakonu določenih 30 ‘dni dopusta. Ob koncu vsakega leta je po sklepu občnega /zbora odbor ZB dolžan povabiti na zakusko vse člane ZB. /ki so bili med letom upokojeni in jih obdariti s spominsko knjigo. Vsi zapisniki sej, ki bodo med letom, morajo biti razobešam na oglasni deski. Po končani razpravi je dobil stari odbor razrešnico in bil izvoljen novi odbo/r ZB: 1. Jakob Zanošlkar 2. Ivan Stupica 3. Tinca Kržan 4. Ivo Sonc 5. Ivan Kovič 6. Jane/z Rasul/nik 7. Franc Vodlan Novemu odboru želimo mnogo uspeha v njegovem delu! Izpite so opravili KOLIČEVO, APRILA — Podjetje je 1. decembra 196j organiziralo tečaj za voznike diesel lokomotive in za kretničarje, ki so ga vestno obiskovali Jože Lipovšek, Ostoje Topič, Ivan Mežnar, Rahman Kaljkovič in Jože Grčar. Na tečaju, ki je bil 5-krat tedensko po 5 ure, je tečajnikom zelo dobro posredoval teoretično snov iz učnega programa načelnik postaje Jarše. Praktično vožnjo je poučeval Mirko Petrič. V začetku tega meseca so imeli tečajniki izpite iz teoretičnega in praktičnega dela tečaja pred izpitno komisijo, imenovano s strani direkcije JZ Ljubljana. Vsi tečajniki so z uspehom položili izpite za voznike diesel lokomotive in za kretničarje. Tečajnikom čestitamo k uspešno opravljenim izpitom in jim želimo, da bi na novih delovnih mestih s pridom uporabljali pridobljeno znanje -L- ma^ec Racionalizacija proizvodnje Izkoriščanje dela odpadne snovi v terco kvaliteto celuloze u$wm 5oo 4-oo loo 4oo Goo MEDVODE, MARCA — Velik del izgub v proizvodnji celuloze nastopa pri prebiranju razkuhanega lesa. Postopek prebiranja lahko razdelimo v grobo in fino prebiranje. Naprave za grobo prebiranje izločijo iz snovi grče in nerazkuhane dele lesa. Grobo prebiranje je v splošnem manj delikatno kot fino prebiranje. Izgube na grobih prebiralnikih so poleg pravilnega funkcioniranja naprav pogojene predvsem s kvaliteto lesa in postopkom kuhanja. V naši tovarni smo imeli veliko izmeta na grobih prebiralnikih zlasti takrat, ko se je kuhal neenakomerno suh ali neenakomerno razsekan les. V tem primeru so bile seveda potrebne ustrezne spremembe v procesu izbire razsekavanja in kuhanja lesa. V naših razmerah se je izkazalo, da je v celotnem procesu prebiranja kontrola nad potekom finega prebiranja precej zahtevna. Dlje časa je bilo med odpadno snovjo opaziti razmeroma velike količine celuloznih vlaken. To je po eni strani prodajni službi močno zmanjšalo težave pri iskanju dobrega kupca za našo odpadno snov, po drugi strani pa je bila prav ta odpadna snov predmet negodovanja s strani članov kolektiva, ki so vedeli, da se s prodajo takih »grč« dela škoda. Med grče smo namreč spuščali tudi izmet izpod zadnje stopnje centricle-anerjev. Centricleanerji izločajo najfinejše nečistoče iz snovi, ki je prešla fazo grobega prebiranja in centrifugalni prebiralnik »Biffar«. Izmet izpot njih vsebuje poleg drobnih smeti (koščki lubja, smole) še veliko celuloznih vlaken. Pri optimalnih pogojih Upoštevajmo pripombe Obisk pri naših kupcih v Italiji VEVČE. APRILA. Naš zastopnik v Italiji g. Manzoni je bil v prvih dneh meseca marca t. 1. žrtev hude prometne nesreče. Ko se je s svojim avtamabilom vozil proti Ljubljani na občasno poročanje in ipo,svetovanje v podjetju, je blizu Vrhnike iz dose-daj še nepojasnjenih vzrokov zapeljal s ceste in zadel v brzojavni drog. G. Manzonija so hudo poškodovanega prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je moral prestati več operacij. Pri udarcu so mu drobci očal, ki so se razbila, tako močno poškodovali desno oko, da mu ga zdravniki, kljub vsej skrbi, niso mogli več rešiti. Naj že kar sedaj omenim, da je po več kot mesec dni trajajočem zdravljenju zapustil te dni bolnišnico, na žalost brez desnega očesa. Prve dni po nesreči, ko je bilo njegovo stanje še tako kritično, da smo bili vsi prepričani, da bo trajalo nekaj mesecev, preden bo zopet lahko nadaljeval svoje delo, je sprejel UO podjetja sklep, da je treba potovati po potrebi v Italijo, da ne bi zaradi opustitve stikov izgubili tržišče. Tako sem kot prvi odpotoval 22. marca v Italijo. Za časa svojega bivanja v Italiji sem obiskal vse naše stranke v Milanu in najbližji okolici. Strank bolj oddaljenih od Milana zaradi omejenega časa nisem mogel obiskati. Tu ne bi dajal podrdbnega poročila o svojih razgovorih s našimi strankami, pač pa bi želel bralce seznaniti z nekaterimi problemi naših dobav v litalijo, zlasti s tistimi, ki se ponavljajo in ;ki jih moramo nujno odpraviti, če hočemo uspešno trgovati s to državo, ki je bila v lanskem letu po obsegu uvoza naših papirjev na prvem mestu — pred Zahodno Nemčijo in daleč pred drugimi državami. Poleg tega pa je zaradi sosedstva z našo državo za nas naj-prikladnejše tržišče, ker lahko svoje pošiljke odpremljamo s tovornjaki direktno v kupčevo skladišče in se s tem glede dostave lahko merimo z njihovimi domačimi dobavitelji. Če upoštevamo tudi to, da je razdalja od naše tovarne do Milana enaka razdalji do Beograda, potem res to tržišče ni za nas neko »daljno inozemstvo« in bi ga morali z vso skrbjo obdelati in se z vsemi silami truditi, da si ga obdržimo in na njem ustvarimo sloves solidnega dobavitelja. Končno je za nas važ.no tudi dejstvo, da je Italija do sedaj od nas kupovala več kot katerikoli inozemski kupec papir v zvitkih, kar je za nas pri trenutnem stanju v papirni dvorani še en vzrok več. da si poskušamo s kvalitetnimi dobavami obdržati te kupce. Če ne omenjam sedaj mnogih spodrsljajev pri naših dobavah za italijanske kupce v preteklosti in se omejim samo na pripombe in pritožbe, ki sem jih slišal na zadnjem Obisku pri njih bi lahko rekel, da imam občutek, da sc še vedno premalo potrudimo, da bi bile naše dobave v redu. Kar se tiče kvalitete izdelanih papirjev, prepuščam tehnionemu sektorju, da izreče mnenje, čemu je pripisati razne napake, vendar ne morem mimo ugotovitve, da je neoprostljiva malomarnost dejstvo, da je bila ena polovica večine zvitkov zelenkastega tapetnega papirja dobavljena firmi Bancio, drugačne nianse, kot druga polovica. Nekaj strank se je tudi pritožilo, da je bil brezlesni pisalni papir z vodnim znakom »Extra Tenax«, ki smo ga dobavili v mesecu decembru, močno valovit (npr. firma De-Ca. Tencolor idr.). Kar pa se tiče ne-solidnosti glede dobavnih rokov, pa lahko rečem, da je bila naša navada v zadnjem času, da smo na italijanske kupce gledali kot na neko potrebno zlo, ki smo ga povsod in ob vsaki priliki zapostavljali in odlagali dobave, če je le prišel vmes kak drug, bodisi tuj ali domač kupec. To je bil eden od vzrokov, da več lepih poslov, ki so nam obetali stalne dobave velikih količin papirjev, večinoma v zvitkih, ni bilo realiziranih, ker so se kupci, ki so uvideli po prvih dobavah, da se ne morejo zanesti na nas glede dobavnih rokov, obrnili na druge dobavitelje. Italijo od 1541 ton v Če je naš izvoz v lanskoletne količine vrednosti 508.502 dolarjev padel toliko, da je v prvem tromesečju letošnjega leta znašal samo 198 ton v vrednosti 40.622 dolarjev. je to dejstvo, ki ga moramo resno analizirati in ugotoviti vzroke zanj. Res le, da je poleg subjektivnih razlogov, od katerih sem jih nekaj zgoraj omenil, za ta padec krivo tudi več objektivnih vzrokov. Eden najvažnejših bi bila trenutna splošna recesija v italijanskem gospodarstvu, druga pa pojav močne konkurence finskih proizvajalcev srednje finega papirja za tapete na italijanskem tržišču. Ti so nam z izredno nizkimi cenami prevzeli veliko naročil izdelovalcev tapet. Poleg tega pa se na italijanskem tržišču pojavljajo tudi jugoslovanske tovarne, ki nudijo zlasti srednje fine papirje po znatno nižjih cenah, kot so naše. Čeprav sem — koit situacija trenutno kaže — mišljenja, da v letošnjem letu ne bomo dosegli niti po količini niti po vrednosti tolikšnega izvoza v Italijo kot v lanskem letu, pa mislim, da je zmanjšan izvoz v Italijo .posledica subjektivnih vzrokov, ki bi se jim bili lahko z malo več pozornosti in skrbnosti izognili. * J- R. obratovanja vseh naprav za fino prebiranje bi morala biti količina izmeta po zadnji stopnji centricleanerjev zanemarljivo majhna in s skromno vsebnostjo vlaken. Problem bi bil enostavno rešen z vzdrževanjem optimalnih pogojev, kar pri nas spričo razmer, kakršne so, ni v celoti izvedljivo. Naprave za regulacijo koncentracije snovi in tlaka v napravah obstajajo, vendar z razpoložljivimi kuhalniki nismo sposobni ujeti dovolj ozkega intervala stopnje razklopa lesa. Poleg stalnega spreminjanja tako imenovane trdote snovi se pogosto dogaja, da snov zaradi pomanjkanja časa ni dovolj izprana. Vse to močno vpliva na efektivnost delovanja prebiralnih naprav in količino izmeta v končni fazi. Kar ni bilo mogoče doseči z zmanjšanjem količine omenjenega izmeta, smo skušali popraviti z njegovim smotrnejšim izkoriščanjem oziroma predelavo. Treba je bilo samo najti prostor za akumulacijo in način za predelavo odpadne snovi v primerno obliko za transport. Na razpolago smo imeli 100 m3 kad, predvideno za skladiščenje hipoklo-rita, ki zaradi neustrezne notranje obloge ni mogla služiti namenu. Do nje smo od korita izpod zadnje stopnje centricle-anerjev napeljali PVC cevovod, jo opremili s črpalko za mešanje s prečrpavanjem in preko večjega cevovoda z ventilom priključili na odvod k izžemalnemu stroju. V začetku je povzročalo izžemanje odpadne snovi nekatere težave. Delci smole so se lepili na sito in klobučevino stroja. Poleg tega so se s tereo celulozo vnesle nečistoče na različna mesta starega natočnega sistema. To je povečalo smetnost beljene celuloze, ki je izžemala po terci. Spočetka je bila po določeni količini izdelane III a kvalitete, napravljena še najmanj enaka količina II a beljene celuloze. S sicer nujno ureditvijo tesnega natočnega sistema za izžemalni stroj se je količina zaradi terce, izdelava II a kvalitete zmanjšala od ca. 4 tone na nekaj sto kilogramov. Po izdelovanju terce je treba seveda natočno korito in cevovod izprati s sodo. Pokazalo se je tudi, da je klobučevina iz sintetičnega materiala neprimerna za izmenično proizvodnjo beljene in terce celuloze, ker se smeti mnogo močneje vtisnejo vanjo. Tej nevšečnosti, ki se v določeni meri pojavlja tudi pri volneni klobučevini, smo se izognili z ločenjem izmeta centricleanerjev, ki prebirajo fino oziroma grobo frakcijo »Biffarja«. Večidel smetnih delcev in peska, ki najbolj motijo na izžemalnem stroju, izhaja iz zadnjega centri-eleanerja v veji za prebiranje omenjene grobe frakcije. Zaradi tega smo odvod izmeta iz te veje prebiranja tako priredili, da je mogoče enostavno preusmerjanje med grče ali v rezervoar za III a kvaliteto, pri čemer se ravnamo po količini in kvaliteti^ izmeta, ki sta zelo spremenljiva. Izmet iz veje, ki prebira fino frakcijo »Biffarja«, predstavlja torej glavnino III a kvalitete celuloze, medtem ko se izmet veje za prebiranje grobe frakcije iz- Nepotreben - toda drag uvoz VEyCE, APRILA — Po podatkih poslovnega združenja proizvajalcev papirja gospodarske in druge organizacije, kakor tudi prebivalstvo, še ne znajo ceniti starega papirja, kot izredno važne surovine za izdelovanje papirja. Zaradi tega velike količine propadajo, industrija pa se mora za dopolnitev potreb po tej surovini zatekati k uvažanju. Kakor smo brali v strokovnem listu CPG, je za letošnje leto predvideno 10.000 ton uvoza starega papirja. Dosedanje akcije, ki pa so bile le občasne (šole, podjetja), pričajo, da te surovine pri nas ne manjka. Treba je le organizirati zbiranje, ki pa je bilo in je še pomanjkljivo, zaradi česar mora papirna industrija trošiti težke devize za uvoz, doma pa propada potrebna količina starega papirja zaradi malomarnosti. korišča le takrat, kadar iz kakršnih koli razlogov vsebuje preveč vlaken, sicer pa je speljan med grče. Z izkoriščanjem terce smo začeli v drugi polovici januarja. Uspeh je bil takoj viden. Z minimalnimi sredstvi potrebnimi za določene preureditve in aplikacije že obstoječih naprav, smo znižali odstotek celotnega izmeta od 9,85 “/o v prvih dveli tretjinah januarja na 4,83 "/o v zadnji tretjini. V mesecu februarju smo ob izdelavi 5?,? tone III a kvalitete zmanjšali izmet na 4.53 °/o. Marca je bil uspeh še boljši: izmeta je bilo 4,19 °/o in proizvedene 22.5 tone III a celuloze. Nadalje se je zmanjšal odstotek izmeta in prav tako količina terce, ki je v bistvu rafinirani izmet. To se je ugodno odražalo na količini proizvedene beljene celuloze. V to smer pa gredo tudi naša nadaljnja prizadevanja. ing. Dušan Kogej SAMO INICI AT 1V NO IZBOLJŠAVO NA II. STRO JI JE TREBA JAVNO POHVALITI VEVČE, APRILA — Nn koncu naDijalnega aparata pr: II. papirnem stroju je preoi-jalec, na katerem papir olaii-mo in odstranimo ra7,trganu mesta ter 7.lepimo v neskončni papirni trak. Pri tem previjanju so cesti; nastopale težave, in pogosto ji prav tu. kjer bi morali izme: odstraniti, nastajala še večjo količina izmeta n obliki gub. katere so povzročali vodilni val ji. Strojevodja papirnega stroju Viktor Zajc je stvar stalni opazoval in premišljeval, kaj bi se dalo pri tem izboljšati Poskusil je s provizorično na mestitvijo raztezalnega droga ki ga je postavil na dve tesar, ski stolici in preko njega napeljal papir (škoda, da nam tega provizorija ni bilo mogoče fotografirati). Uspeh je bi! neverjeten. Tako pri tanjših kot pri debelejših papirjih gub na vodilnem valju ni bilo več opaziti. Poleg tega tudi ni bili potrebno več tako močno stiskati odvijalno zavoro, kar je nemoten tek papirnega traku še povečalo. Ta izboljšava ni edina, ki jo je predlagal tov. Zajc. Pred časom smo tud uredili napravo, s katero sc vpenja sito pri menjavi, kar jie tudi on predlagal. S tem načinom navlačenja sita, ki tehta 100 kg in sta ga prej odvijala dva najmočnejša pomočnika papirnega stroja, je delo mnogo olajšano, obenem pa je nu-vlačenje sigurnejše in možno: ' okvare sita manjša. Tako je danes delo pri menjavi sita veliko lažje in lepše. Tovariša Zajca so zato že večkrat pohvalili njegovi sodelavci in ga na ta račun tudi kakšen kozarček spili, javna pohvala pa mu naj gre danes tudi s tega mesta. Za vodstvo proizvodnje: Viktor Drnovšek Opomba uredništva: Prav bi bito, da tehnično vodstvo v takih primerih v ekonomsko atemeljitvijo predlaga nagrado. DVE KONTROLI prete- odjetjiu klem mesecu sta bili v ipod dve inšpekciji. Prva za kontrolo cen papirja, druga :za kontrolo cen lesa. Ugotovljeno je bilo, da se pri cenah držimo odobrenih višin. Pri cenah lesa pa se je izkazalo, da so nam gozdna gospodarstva lansko leto začela obračunavati skladiščnim), kar je njihov neutemeljen dohodek. Vztrajnost - nagrajena z uspehi Zaključne izpite za poklic celulozarja je opravilo i? članov kolektiva v PE »Celuloza« Medvode MEDVODE, -MARCA — Zadnje dni marca je 1? delavcev iz PE Medvode opravilo zaključne izpite na oddelku za dopolnilno izobraževanje osnovnih poklicev (oddelek za odrasle IPŠ), ki je bil organiziran v obratu Medvode v okviru Šolskega centra tiska in papirja, Ljubljana. Zaključni izpit so z uspehom opravili naslednji člani kolektiva: Albin Gaber, pripravljalec kemikalij, Jože Avguštin — brusač nožev, Ivan Brdnik — vodja izžemal-nega stroja, Nikolaj Curk — preozemalec lesa, Dne 21. II. 1963 smo odprli oddelek za odrasle za dopolnilno izobraževanje osnovnih poklicev (industrijska papirniška šola), ki ga je organiziral Šolski center tiska in papirja, Ljubljana o PE Medvode. V oddelek se je opisalo 20 kandidatov in sicer 18, Tei so pravkar končali v tovarni osnovno šolo ter dva, ki sta imela že končano osnovno šolo. Predavanja na oddelku so bila ravno tako tedensko štirikrat o popoldanskem času in so trajala do 3. marca 1964. Predmetnik oddelka je predvideval skupno 652 predavanj. Predavali so tovariši predavatelji iz ŠC: Salvador Rupnik, Maks še tov. Lado Jelen in Tone Novak. V imenu slušateljev pa se je zahvalil tov. Niko Curk, ki je obljubil, da bodo s svojim delom skušali tovarni vrniti trud in materialno pomoč, ki so je bili med študijem deležni. Ob zaključku so v prijetnem razpoloženju izmenjali spomine s predavatelji na pretekle ^študentovske ure«, ki jim bodo vedno ostale o lepem spominu, kljub naporom, ki so jih morali med študijem premagovati, saj so ves svoj prosti čas žrtvovali, da bi si pridobili čimveč strokovnega znanja. Njihova vztrajnost je bila končno nagrajena s uspehi, h katerim jim iskreno čestitamo! -ko Trije novi tehniki v PE celuloza Medvode MEDVODE, MARCA. — Dne 30. marca so na oddelku za odrasle TSŠ — oddelek za kemijo diplomirali tovariš La- Lado Tomažin, vodja prve faze proizvodnje celuloze in predsednik delavskega sveta * 3 do Tomažin — vodja I. faze proizvodnje celuloze, Andrej Rozman — vodja priprave lesa in Tinca Betroncelj — laborant L Kljub temu, da so obiskovali tehniško srednjo šolo o popoldanskem času Tinca Bertoncelj — laborant I (3-krat tedensko), ob svojem rednem delu v tovarni, so dosegli lepe uspehe. Dva sta o-pravila diplomo z odličnim uspehom, eden s prav dobrim. Iskreno čestitamo! Andrej Rozman — vodja priprave lesa Intervju s predsednikom delavskega sveta L. Tomažinom MEDVODE, MARCA — Dne 30. marca so iz poslovne enote Celuloza Medvode dokončali izredni študij in diplomirali na oddelku za odrasle Tehnične srednje šole — oddelek za kemijo: Lado Tomažin — vodja L faze proizvodnje celuloze in predsednik DS podjetja, Andrej Rozman — vodja priprave lesa in Tinca Bertoncelj — laborant I. Zaprosili -smo predsednika delavskega sveta za intervju: Zakaj ste se odločili za študij na TSŠ? Industrijsko papirniško šolo v Vevčah sem končal leta 1951. Izpit za VK sem opravil leta 1957. Po končani IPŠ sem delal v kuhariji kot I. pomočnik, nato sem napredoval za vodjo separacije. V tem času me je podjetje poslalo na specializacijo za kuhanje celuloze na Švedsko, ker se je postavljal IV. kuhalnik za indirektno kuhanje. Po vrnitvi sem postal vodja izžamalnega stroja, nato pa kuhar celuloze. Kot kuhar sem delal ca. 2 leti, nakar sem napredoval za izmenskega delovodja »notranjega obrata«. Na tem delovnem mestu sem spoznal, da mi primanjkuje širšega tehničnega znanja, zato sem se odločil za nadaljnji študij na TSŠ. V času študija sem bil prestavljen v investicijsko grupo, kjer sem spoznal, da je bila moja odločitev pravilna. Kakšne težave ste imeli v času študija? Podjetje me je v času študija premestilo v investicijsko grupo, kjer -sem sodeloval pri izgradnji pripravljalnice kisline ter postal Po dograditvi vodja tega oddelku. S tem mi je bil omogočen reden obisk predavanj v popoldanskem času in sicer 3-krat na teden po 4—5 ur. Kljub temu pa je 'bil izreden -študij zame naporen, ker sem poleg rednega dela v tovarni v prostem času obiskoval predavanja in študiral. V tovarni, kakor tudi izven tovarne sem delal v družbeno-po-litičnih organizacijah ter organih upravljanja. Na volitvah v republiško skupščino sem bil iz-v9ljen za poslanca ter je pomenilo to zame še dodatno obremenitev. Poleg tega je moja žena redno zaposlena ter imam 2 šoloobvezna otroka. Kljub preobremenjenosti pa mi sam študij ni delal težav. Kako ocenjujete prizadevanja podjetja na področju vzgoje in izobraževanja lastnih kadrov? Menim, da je izobraževanje in vzgoja lastnih kadrov najboljši način pridobivanja -stalnih in kvalitetnih strokovnih kadrov. Ti kadri imajo dragoceno praktično znanje, ki ga s pridobivanjem teoretičnega znanja ople-menitujejo ter razširjajo in poglabljajo. Naši delavci -so_ spoznali, da je to postalo nujnost, če hočemo doseči večje uspehe na sedanjih napravah ter se pripraviti za zahtevnejše naloge, ki nas čakajo po dokončni zgraditvi tovarne. Izvajanje kadrovske politike v tej -smeri je v naši poslovni enoti uspešno ter dosledno, kar je pravilno. Kakšne so vaše perspektive sedaj ? Trenutno zasedam delovno mesto vodje I. faze proizvodnje celuloze. To delovno mesto terja od mene, da si še -nadalje prizadevam pridobiti čimveč praktičnega znanja, obenem pa, da s študijem nadaljujem ter končam vsaj I. stopnjo fakultete, kar je tudi moja osebna želja. Ce mi bodo razmere dopuščale, bom jeseni nadaljeval -s študijem. Čeprav mi je srednja tehnična šola dala precej -široko strokovno znanje, smatram, da glede na zahtevnost sedanjega -delovnega mesta obseg tega znanja še ni zadosten. Ce dovolite, bi se v svojem imp-nu in imenu sošolcev iz našega obrata — tov. Andreja Rozmana ter Tinoe Bertoncelj, ki sta -skupaj z menoj diplomirala -na oddelku za odrasle TSS, iskreno zahvalil kolektivu za materialno m drugo pomoč, ki smo je bili deležni s strani podjetja. -—ko Milan Debeljak — I. pomočnik kuharja, Janez Dolenc — sekalec lesa, Anton Eržen — pomočnik prebiralca, Albin Gaber — izmenski prebiralec, Jože Golar — obratni laborant. Franc Jamnik —- pomočnik pri-pravljalca kisline, Franc Jenko — pripraoljalec kemikalij, Ivan Marinko — kuhar celuloze, Franc Svoljšak — vodja izže-malnega slroja, Polde Stale — pomočnik prebiralca, Franc Šušteršič — pomočnik pripravljalen kisline, Rudolf Trampuš — obratni laborant, Ivan Koprivnik — izmenski vodja pripravljalnice lesa. Zaključne izpite so opravili z naslednjim uspehom: 4 — z odličnim, uspehom. 9 — s prav dobrim uspehom, 3 — z dobrim uspehom, 1 — z zadostnim uspehom. Jeseni teta 1962 smo objavili razpis za opis o oddelek za odrasle za dopolnilno izobraževanje osnovnih poklicev. Prijavilo se je sicer okrog 44 kandidatov, vendar je komisija za kadrovska vprašanja sprejela samo 30 delavcev, ki so imeli o proizvodnji celuloze vsaj 2 leti prakse. Večina kandidatov pa ni imela pogojev za šolanje na oddelku za odrasle IPŠ, ker niso imeli dokončane osnovne šole. Zato smo zanje o okviru šolskega centra tiska in papirja ter s pomočjo predavateljev iz osnovne šole Preska — Medvode organizirali oddelek za dopolnilno osnovno izobraževanje v času od 18. X. 1962 do konca januarja 1963. V začetku pouka je nekaj- starejših tovarišev odstopilo, tako da je resnih slušateljev ostalo 25. Predavanja so bila tedensko štirikrat o popoldanskem času v tovarni. Oddelek je z uspehom končalo 18 tovarišev, ker so nekateri še naknadno izstopili. Kunst, Maks Bevc (honorarno) ter predavatelji PE Medvode: ing. Nebojša Novak, ing. Franc Mlakar. Janez Gašperin, Milka Trček, Rado Barooič. Med predavanjem sta izstopila doa delavca, 18 pa jih je vztrajalo do konca. Razred je uspešno opravilo 17 slušateljev, ki so si s tem pridobili pravico opravljati zaključni izpit — diplomo. Dne 26. marca so kandidati pisali pismeno nalogo, 27. in 28. pa so v ustnem delu izpita nalogo zagovarjali. Izpitna komisija je bila vidno zadovoljna z doseženim u-spehom ter znanjem kandidatov. Dne 28. marca je bila o PE Medvode majhna slovesnost, kateri so prisostvovali s strani šolskega centra tiska in papirja — direktor Zlatko Močnik, s strani tovarne pa Lado Jelen, direktor PE in Tone Novak — vodja kadrovskega sektorja podjetja, predavatelji in člani izpitne komisije. Predsednik izpitne komisije tovariš Ludvik Urekar je razglasil rezultate zaključnih izpitov, nato pa je direktor centra razdelil diplome ter čestital tovarišem k doseženim uspehom ter poudaril, da je uspeh slušateljev obenem uspeh še o prizadevanjih na področju izobraževanja odraslih. Slušateljem sta spregovorila Dolgovi kupcev VEVČE, APRILA — Kljub temu, -da je na domačem tržišču še vedno veliko pomanjkanje papirja, zlasti pa narašča popra-ševanje po vevškem papirju, se stanje dolžnikov stalno veča. Dolgovi kupcev so narasti! že na 920 milijonov din, kar presega normalno stanje za eno četrtino milijarde din. To vsdkakor zelo ovira naše redno finančno poslovanje. Darilo .Akademiku" VEVČE, APRILA — UO je odobril prošnjo SKUD »Akade» mik«, ma podlagi katere bo dobila folikloma skupina »France Marolt« 125 kg papirja za tisk koncertne knjižice. Za uslugo bo folklorna skupina -priredila ob priložnosti samostojen koncert ali -pomagala pri eni naših kulturnih prireditev. Folklorna skupina je s svojo aktivnostjo in prizadevnostjo vredna takih priznanj, darilo pa naj služi kot spodbuda za nadaljnje delo. Po pregledu občinske in okrajne komisije za požarno varnost Medvode MEDVODE, MARCA — Glede požarne varnosti naše poslovne enote je bilo že pisano v eni prejšnjih -številllk našega časopisa. Tu so bile nanizane večinoma vse, tudi manjše pomanjkljivosti, -katere je opazila in na osnovi njih v glavnem tudi že ukrepala požarnovarnostna komisija naše PE. Po pregledu, ki sta ga opravila član občinske in član okrajne komisije, je bil sestavljen zapisnik;, iz katerega povzemamo le težje zadeve. V osnovi je komisija ugotovila, da se požarnemu varstvu posveča v naši poslovni enoti precej pozornosti in da so vidni preventivni ukrepi -glede kurišč, električne instalacije, zasilnih izhodov, opozorilnih napisov, razmestitve malega gasilnega orodja in podobno. Komisija je mnenja, da so novi obrati s stališča požarnega varstva v redu, v drugih starih obratih pa bi se -stanje lahko bistveno izboljšalo v -glavnem šhle po temeljiti obnovitvi teh oddelkov. Prav tako je komisija ugotovila, da se je stanje od njenega zadnjega pregleda bistveno izboljšalo, kar velja tudi za orga-niza-cijo gasilske službe. Vsekakor je prav. da bi se sedanji način odstranjevanja lesenih provizorijev, prizidkov in povezav nadaljeval. Komisija je pozitivno ocenila tudi to, da -se na kanalu odstranijo leseni mostički in vozi. Tu je upoštevala predvsem to, da je kuharija s silosi lesovine precej nevarna točka za nastanek požara. Glede male gasilne opreme, to je ročnih gasilnih aparatov, je bila -komisija mnenja, da jih je premalo. To velja v določeni meri za stari del obrata, prav tako -pa tudi za novi del. predvsem zaradi_ večjega števila elektromotorjev. To stanje se bo moralo skladno dopolniti, upoštevajoč že navedene predloge komisije naše poslovne enote. Pri pregledu kotlarne je ugotovila, da s sedanjim načinom komibiniranega prenosa ogorkov obstaja možnost požara na lesenem delu -dvoriščnega -skladišča, kjer je med -gradbenim materia-Jom tudi precej gorljive embalaže. Lesena garaža pri kotlarni je Objekt, ki nasprotuje večini znanih predpisov o garažah. Objekt je zgrajen iz lesenih predalčnih sten, polnjenih z žagovino. Nekateri deli električne instalacije so izvedeni provizorično in pomanjkljivo vzdrževani. Poleg tega, -da v tej garaži garaži,ra tovorni avtomobil in dva traktorja, ta objekt služi še kot priročna delavnica za tekoča popravila naših vozil. Zaradi tega je tu precej orodja in rezervnih delov ter avtomobilskih gum. Komisija je pri pregledu našla tudi določene količine maziva in tekočega goriva, kar je vsdkakor nedovol jeno. Za sedanje skladišče tekočih goriv meni, da lokacijsko ne u-streza in je nujno, da se to skladišče prenese na drugo mesto. To velja predvsem zaradi itega, ker je skladišče v objektu, kjer je tudi ilaboratorij, glavno skladišče, nekaj pisarn in olektro delavnica. Glede glavnega skladišča je komisija poleg ostalega ugotovila to, da je strop v razpadajočem stanju. Zaradi tega zahteva takojšno odstranitev vseh predmetov s podstrešja in -pa pregled in (zavarovanje obstoječe električne instalacije. V skladišču naj bi predmete uredili po sestavi, materialu in namenu. Iz skladišča je -potrebno odstraniti vso embalažo. Komisija je na osnovi obstoječega stanja po sestavi zapisnika tudi -določila roke za posamezne postavke. Roki niso niti najmanj razsežni in bodo zahtevali precejšne -napore, da se to v določenem času uredi. Verjetno bo vprašanje lesene garaže pri kotlarni najtežje rešljivo. B. Y. RAZPIS ŠTIPENDIJ Po 23. in 29. členu zakona o štipendijah in na podlagi perspektivnih potreb po kadrih razpisujemo naslednje štipendije: 3 — na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kemija, papirniška smer 6 — na Tehniški šoli — papirniški oddelek 2 — na Tehniški šoli — strojni oddelek 2 — na Tehniški šoli — kemijski oddelek 25 — na Šolskem centru tiska in papirja — poklicna šola za papirničarje V poštev pridejo zaradi značaja dela samo moški prosilci. Pismene prošnje oddajte do 30. maja 1964 v kadrovskem oddelku podjetja. Prednost imajo aktivni člani kolektiva in tisti, ki imajo stanovanje na območju Ljubljane. Stran 6 Občni zbor sindikalnega pododbora osnovne proizvodnje in ostalih pododborov VEVČE, APRILA — Pred koncem mandatne doke je (pododbor sindikalne podružnice v osnovni proizvodnji skliical občni :zbor. Dnevni red je obsegal 3 itočke: 1. Poročilo predsednika in razprava o poročilu. 2. predlaganje kandidatov za nov pododbor, 5. razprava o statutu podjetja. Predsednik Viktor Penca je poročal o delu pododbora v preteklem obdobju in (poudaril zlasti akcije, ki jih je pododbor orga- Oglasil se je dijak Problemi počitniške prakse, tokrat drugače KOLIČEVO, APRILA — V prejšnji številki našega glasila je pisec članka »Problemi počitniške prakse dijakov v podjetjih« nakazal, kakšne ismernice je dalo posvetovanje predstavnikov raznih organizacij in kako on sam gleda na počitniško prakso. Tu .so se križala različna gledanja glede na to, ali naj _ se praksa opravlja ali ne, koliko časa maj traja, kje naj se dijak zapasti, oziroma katera delovna mesta so primerna za počitniško prakso. Na vse ito bi imel nekatere pripombe, katere sem zapazil sam, ko sem opravljal to prakso. Predvsem se nikakor ne moremo strinjati ,s tezo, da nekatera podjetja jemljejo dijake, oziroma študente na prakso tedaj, ko so redni delavci ma dopustih. Praktikant naj .s svojim delom nikogar ne nadomešča, pač pa naj bo neposredni opazovalec, ki pa naj tudi praktično, bolje rečeno fizično dela v proizvodnji. Nikakor pa se tu ne sme izkoriščati njegovega dela, ali kot postopajo nekje, da mu za neko nagrado, ki jo dobi na koncu prakse, djelo celo normirajo. Drug problem je monotonost dela, ki ga .opravlja. Ves čas prakse je na enem delovnem mestu, kar mu ne da niti najmanjše možnosti, da bi spoznal delovni proces, da bi se seznanil s proizvodnimi rezultati. Prve dni naj bi bil praktikant seznanjen s celotnim procesom dela. z delovnimi mesti, organizacijo poslovanja ter s problemi, ki jih imamo pri svojem gospodarjenju. Nato pa naj bi sodeloval v neposredni proizvodnji. Vendar pa naj bi tu ostal samo določen čas, nato pa naj bi menjal delovna mesta, po možnosti tako, da bi spremljal proces dela. Ob koncu prakse bi imel tako popoln pregled nad icelotno proizvodnjio, kar bi mu gotovo koristilo pri poznejši zaposlitvi. Popolnoma se strinjam, da naj dijak na praksi dela fizično, vendar pa se mu naj odmeri delo ,]X) njegovih sposobnostih, da ne bi dobil o delu popolnoma drugačnega mnenja. Bilo bi tudi pametno, da bi ob koncu prakse podal poročilo o svojem delu, ki pa naj ne bo le nekaj foirmalne-ga, pač pa njegovo mnenje o vsem, kar je opazil med delom. To poročilo bi morala gospodarska organizacija pregledati in bi ga lahko upoštevali a pri podeljevanju štipendij. Pri delu pa bi bila potrebna tudi določena specializacija glede na vrsto študija. Dijakom tehnične stroke naj bi se omogočilo či.mveč vpogleda v tehnično poslovanje Oziroma delo. Dijaki drugih šol pa bi morali dobiti osnove o načinu dela ustrezajočega sektorja. Vsi pa bi moralli biti bolj .seznanjeni z delom samoupravnih organov ter njihovimi pravicami, saj bi tako šolsko znanje združili s praktičnim. er niziral in izvedel več ali manj uspešno. Med drugim je bila uspešno organizirana krvodajalska akcija in predvolilno .zborovanje v Ljubljani. Prav tako so uspešno tolmačili priprave ob uvajanju v skrajšan delovni čas in ukrepe, ki jih je bito pri tem podvzeti. Pododbor je nadalje organiziral razpravo o proračunu občine za leto 1964, vendar pa je bila tu udeležba minimalna in pod kritiko. Ob priliki akcije pododbora za prostovoljne prispevke v tednu RK je 'bil razen EE I. PS odziv negativen. Razen naštetega je v sklopu celotne sindikalne podružnice pododbor sodeloval še v organizaciji drugih dejavnosti, vendar ne kot celota, temveč se je delo omejilo zgolj na predsednika in tajnika, ki pa sta vključena J izvršni odbor sindikalne podružnice. Razvidno je, da je .sindikat kot celota opravil vlogo zadovoljivo, vendar pa idelo v pododboru ni bilo na tisti višini, kot bi bilo potrebno in zaželeno, zaradi objektivnih težav (izmensko delo in več ekonomskih enot), delno pa tudi zaradi subjektivnih težav (premajhna zainteresiranost vseh članov pododbora in članov sindikata nasploh). V nadaljevanju poročila je predsednik poudaril nujnost sodelovanja vseh članov sindikata na posameznik zborovanjih, kjer se razpravlja o notranji ureditvi v okviru podjetja ali pa v teritorialnem merilu, to je v občini. Le na ta način se bo vsakemu' članu delovne skupnosti širilo obzorje iz raznih .družbenih področij, ki mn je nujno potrebno v sodobnem načinu upravljanja in samoupravljanja. Na koncu poročila je predsod-.nik apeliral na vse člane sindikata in bodoče pododbore, ravno tako na mojstre in preddelavce, naj .z lastnimi primeri vplivajo na sodelavce v EE, kajti tako so možne masovne akcije in tako bo zagotovljeno uspešno delo v pododboru sindikalne podružnice. V razjpravi na poročila je bilo nekaj vprašanj o oblikah dela v pododboru. Koit odgovor na to sta (predsednik .sindikalne podružnice in pododbora tolmačila razne oblike koristnega dela v pododboru, ma primer: Pomoč socialno šibkim delavcem, ko so na idaljšem bolniškem dopustu, zastopanje posameznih članov sindikata v njihovem sporu .z upravo, sodelovanje dn predlaganje pri rešitvah stanovanjskih prdblemov (socialno ogroženi) itd. V drugi točki dnevnega reda so bili predlagani kandidati za nov pododbor in sicer je v sodelovanju z organizacijami LM, ZK in vseh drugih članov sindikata v (pododboru (predlaganih 12 kandidatov, od katerih bo na volitvah izvoljen 7-člamsk.i pododbor sindikalne podružnice v osnovni proizvodnji. V zadnji točki dnevnega reda je predsednik komisije za izdelavo statuta tov. Jože Polanec najprej pojasnil pomen statuta za vse člane delovne skupnosti, pomembnost pri razpravah .o statutu. Po sprejetju bo statut predstavljal zakon za vse člane delovne skupnosti. V nadaljevanju je predsednik komisije razložil koristnost in nekoristnost spremembe naziva firme, pravice im dolžnosti članov delovne skupnosti, spremembe prvega osnutka itd. Podobno kakor v pododboru osnovne proizvodnje so bili občni zbori .sindikalne organizacije še po pododborih uprave, strojne in ročne dodelave in vzdrževanja. Ko to pišemo, povsod razpravljajo o volitvah, o čemer pa bomo poročali v naslednji številki »Našega dela«. V. P. Puščica kaže mesto, kjer je bil kabelski priključek prebit Okvara na visokonapetostnem priključku v Medvodah MEDVODE, APRILA — V nedeljo, 3. 4. 1964 je prišito ob 17.55 do izklopa na 35 kW napajališču za Tovarno celuloze v Medvodah. Strokovnjaki Elektor Kranj so ugotovili napako na kablu, ki povezuje tovarno .s p poslovodnega odcepa. Prostovodmi odcep 35 kW daljnovoda predstavljajo 3 predalčni nošilci, zadnji od teh stoji relativno visoko nad tovarno in je zato izpostavljen atmosferskim prenapetostnim prazui-tvam. Na tem drogu je napravljen tudi kaMovski priključek, tu so postavljeni katodni odvod-niki. ki imajo nalogo, da visoko prenapetost ozemljijo, ker bi .sicer prišlo do okvare efekt,rona-prav, predvsem transformatorja. Poleg atmosferske prenapetosti ogroža ta del tudi napetostni val, ki nastane pri izklopu zaradi -prevelikega električnega toka (kratkega ali zemeljskega stika). Omenjene napetosti so že nekajkrat pokvarile odvodnike. istočasno pa v.se točke s slabo izolacijo tudi prevajajo električni tok. Če je ta tok dovolj močan, se tisti del izolacije segreje in poogleni ter tako postane prevoden. Na ta način je tudi v omenjenem primeru prišlo do zemeljskega stika ene žile kabla ,ca. 1 m pod kabelsko glavo. Tako je tovarna ostala brez električne energije za pogon celuloznih Oddelkov. Domači generator je lahko poganjal v tem času samo obrat, pinotan. V proizvodnji celuloze je zastoj .trajat 30 ur, kar pomeni ca. 60 ton celuloze. Da pa ni bil zastoj še večji, gre zahvala strokovnemu osebju Elektro Kranj, ki je s hitro intervencijo v najkrajšem času odstranil napake. Kolektiv PE Celuloze Medvode isi bo prizadeval, da bo izpad proizvodnje zaradi omenjene okvare skušal še v tem mesecu nadomestiti. G. P. Nova stružnica VEVČE, APRILA — Upravni odbor je razpravljal o predlogu za nabavo nove stružnice za obdelavo kalanderskih valjev. Uprava tehničnega sektorja in ekonomska enota dodelave papirja sta mnenja, da je nabava nujna in smotrna. Stroški za nakup tega .stroja bodo šli iz deviz, ki jih ustvarjamo z izvozom papirja. Občinsko sindikalno prvenstvo KOLIČEVO, APRILA — Občinski sindikalni svat zveze .sindikatov Domžale je sklenil poživiti športno delo v posameznih gospodarskih organizacijah v domžalski občini. V ta namen je predlagal posebno komisijo, ki naj bi to tekmovanje čimprej organizirala. V to komisijo so bili predlagani člani posameznih gospodarskih organizacij, ki so že sedaj delovali v delovnih kolektivih. Tekmovanje se bo odvijalo po turnirskem in po liga sistemu. Tudi člani našega delovnega kolektiva so se prijavili .za to res zelo privlačno (tekmovanje. Poglejmo sedaj, v katerih panogah smo se prijavili in kakšne možnosti imamo v tem tekmovanju. Šah je prijavilo 8 sindikalnih ekip in se bo igralo po sistemu vsak z vsakim. Papirniška ekipa je prav gotovo tu najmočnejši predstavnik i,n bi bilo vsako drugo mesto kot prvo presenečenje. Prav tako je v namiznem tenisu, kjer je prijavljenih 6 ekip. Naša ekipa je na. občinskem prvenstvu prepričljivo zmagala in bi po predvidevanjih morala tudi tokrat. Najmočnejša udeležba je v streljanju, kjer nastopa 11 ekip in bo borba za prvo mesto zelo izenačena, nekoliko prednosti ima le močna ekipa Mlinostroja. Tudi v kegljanju bo nastopilo 11 ekip, med katerimi ima naša lepe anožnosti za končno zmago, vendar pa ito le ob pogoju precej resnejšega dela. kakor doslej, ko ne trenira še zdaleč ne tako resno, kot je. Zelo zanimiva bodo srečanja v nogometu, ki bodo prav gotovo privabila največ gledalcev. Možnosti so precej izenačene, pri čemer bo precej odločala kondicija igralcev. Odbojka ima žal le tiri prijavljene ekipe, o katerih pa ne vemo mnogo. Našim igralcem bomo moralli zgraditi novo igrišče, da bodo imeli pogoje za trening. Če bo dovolj /prijavljenih ekip, bodo tekmovanja še v balinanju, atletiki ter badmintonu, vendar pa zaenkrat še ni pravega zanimanja za ta šport. Našim igralcem želimo veliko športnega u-žitka ter lepe borbe in rezulta- Kegljanje Načrtno delo - pogoj za kvaliteto KOLIČEVO, APRILA — V mesecu marcu in v začetku aprila so ,se naši kegljači pomerili z nekaterimi moštvi iz drugih krajev. Tako so v tem času v Jaršah gostovali kegljači ljubljanskega Litostroja, vrhniškega Usnjarja, prav tako pa so. jim tudi naši kegljači vrnili obisk. Nastopili so v Ljubljani na kegljišču Ilirije, kjer so se v povratni tekmi pomerili z Litostrojem. Poleg teh srečanj so organizirali itudi prijateljsko srečanje v disciplini 8 X 200 lučajev mešano s kegljači cerkniškega Bresta. Udeležili so se tudi spomladanskega turnirja za Del Bellov memorial. Rezultati s teh srečanj: z Litostrojem so v Jaršah .zmagali z 71 keglji v dobro, povratno tekmo v Ljubljani pa so izgubili s 43 keglji. V teh dveh .srečanjih sta se glede na število podrtih kegljev odlikovala Jakob Lukman in Fric Majhenič. Srečanje z vrhniškim Usnjarjem se je v Jaršah končalo z zmago gostov. V tej tekmi so naši dosegli rezultat 094 podrtih kegljev v eni borbeni igri, kar je za tako moštvo. vsekakor porazno. Tudi srečanje iz Gromovimi varovanci so izgubili, kljub razmeroma dobri igri, na odlično opremljenem kegljišču Bresta v Cerknici. Pri tem moramo omeniti, da državni reprezentant Leo Grom v tej tekmi .ni tekmoval, obljubil pa je, da bo nastopil v povratni tekmi v Jaršah. Na spominskem turnirju za pokal lani preminulega spiritus agensa domžalskih kegljačev Del Bella, so naši keg- ljači zmagali pred moštvom domžalskega Invalida in Partizana iz Jarš. Tako so za letos osvojili prehodni pokal. K njihovi zmagi lahko pripomnimo še to, da so bila moštva kvalitetno slaba in da so naši zmagali z slabim rezultatom. V zvezi z uspehi in neuspehi naših kegljačev bom dodal šc nekaj ugotovitev. Analiza rezultatov, ki jih dosega naše moštvo v tekmah z drugimi moštvi, na domačem in tujih kegljiščih, nam pove, da z moštvom nekaj ni v redu. Kje so vzroki za to? Že sam pregled moštva z vidika enotnosti nam pove, da med njimi niso vsi istega mišljenja in hotenja, da so eni za načrtno delo, drugi se zopet tega branijo, ker to .povzroča več individualnega dela in obveznosti in da nekateri niti ne vedo, kaj je športno in kaj ni. Eni se zqpdt navdušujejo za borbene igre, drugi za 100, 150 in 200 lučajev mešano, itd. Na vsej črti lahko ugotovimo razdeljenost, neenotnost in neorganiziranost. Kako naj se potem v takih pogojih dosegajo dobri rezultati na tekmah z drugimi moštvi, ki so lahko kvalitetno slabša od našega, vendar vedo kaj hočejo doseči! Tem ugotovitvam podobno je organiziran, če sploh lahko tako rečemo, tudi trening naših nekdaj zelo dobrih kegljačev. Brez pravega načrtnega dela, ki je osnovni pogoj za dosego določenega cilja oziroma kvalitete. Prav zaradi padanja kvalitete v tej športni panogi pa izgublja kegljanje vedno več svojih nekdanjih privržencev med člani našega kolektiva. Padanje kvalitete in obenem kvantitete opažamo že od lanskoletnih papirniških Športnih iger dalje, ko so nekateri »uspeli« š trditvami, da v borbenih igrah ne dosegajo dobrih rezultatov in s tem tudi ne zmag prav zaradi tega, ker »mečejo« vedno le 150 ali 200 lučajev. Temu primerno se je od takrat dalje »organiziral« tudi trening. Rezultat, ki je takemu treningu .sledil, pa je tak: V času,;ko so trenirali 150 in 200 lučajev mešano in spremljali rezultate treningov, so na tekmah v borbenih igrah dosegali rezultate od 380 do 420 podrtih kegljev, danes pa, ko že več kot 8 mesecev »trenirajo« samo borbene igre, je rezultat 380 prava senzacija in redkost. Vzporedno -z zgornjo mejo pa se je spodnja meja premaknila celo pod 290 kegljev v eni borbeni igri. To je več kot porazno in mislim, da je že čas, da kegljači med seboj te nepravilnosti razčistijo in svoje delto organizirajo tako, da bodo imeli poroštvo za kvantiteten in kvaliteten razvoj te, še pred kratkim tako priljubljene športne panoge v našem kolektivu. S takim delom pa bodo opravičili tudi sredstva, ki jih za razvoj te oblike športne rekreacije dobivajo od sindikalne podružnice papirnice Količevo. Upajmo, da se v bodoče te napake ne bodo več ponavljale! jim REŠITEV NAGRADNEGA ŠAHOVSKEGA PROBLEMA V predzadnji številki »Našega dela« smo objavili nagradni šahovski problem. Rešitev tega problema je, da beli igra svojo damo s polja g 5 na polje g 8, nakar v drugi potezi matira črnega na vse njegove obrambne poizkuse. Prejeli smo devet rešitev, od tega sedem pravilnih. Izžrebani so bili naslednji tovariši: 1. nagrada — 1500 din Karlo Dimc, Papirnica Količevo, 2. nagrada — 1000 din Anton Mulh, VP 5610-31 Osijek, 3. nagrada — 500 din Lado Koncilja, Papirnica Količevo. Vsem dobitnikom čestitamo! Denar jim bomo nakazali po pošti. KOLIČEVO, APRILA — Zopet so se srečali stari znanci, šahi-sti Vevč in Količevega, i tetk ral na Količevem, da si preiizikiusijo 'svoje moči. Po rezultatih lanskih dveh dvobojev, ki sta se končala z zmago Količanov s 7:5 in 6:2 in glede na igralce, ki so tokrat nastopilli v obeh ekipah, je bilo moštvo Količevega vsekakor velik favorit. Vendar tudi gostje niso skrivali svojih želja za čim uspešnejšim izidom. Končni rezultat 6,5 : 1,5 pa je pokazal, da so igralci Količevega za sedaj še vedno boljši, po drugi istrani pa podrobnejši pregled posameznih iger kaže, da mladi Vevčani nenehno napredujejo. Posamezni rezultati: L Vavpetič—Bohorič 1 :0 2. Laznik — Mešič 1 : 0 3. Sonc—^Kuruzovič 1 :0 4. Koncilja — Žibert remi 5. Skok — Pungeršek 1 : 0 6. Dimc — Močnik romi 7. Zule — Lajovic 1 : 0 8. Vavpetič A. — Rcjzovič remi Pa poglejmo še nekaj o poteku posameznih partij. Kot daleč najboljši v ekipi Vevč se je mladi Bohorič dolgo uspešno upiral izkušenemu Vavpetiču, ki je sicer kmalu prišel do boljšega položaja in do materialne prednosti. Ko je že vse kazalo, da Oso kmalu zmagal, ga je mladi nasprotnik presenetil in izenačil materialno stanje. Kljub nelkoliko boljši poziciji bi se partija morala 'končati z rc-mijem, toda Vavpetič je v končnici izkoristil nekaj neodločnih potez nasprotnika in po 5 urah 1gre končno uspel zmagati. Čeprav je imel črne figure, je Laznik v partiji z Mešičem kmalu prevzel pobudo. Kasneje je že v slabši poziciji Mešič osvojil sicer enega kmeta, toda pri tem je precenjeval svoje možnosti in oslabil svoj položaj tako, da je Laznik z lahkoto prodrl v nasprotnikov talbor. Mešiču kljub V|sem prizadevanjem ni preostalo drugega, kot da razobesi belo zastavo. Sonc je Kuruzoviča že od vsega začetka potisnil v obrambo m ga od poteze do poteze postavljal pred vse težje probleme. V napadalni igri si je ustvaril materialno prednost, ki jo je kmalu izkoristil za zmago. Na četrti deski sta se srečala večna nasprotnika Žibert in Koncilja. Od začetka do konca sta vodila ogorčeno borbo za odločilno prednost, ko pa sta oba obupala, sta si prijateljsko stisnila roko v znak premirja. Skok in Pungeršek sta v brzo-turniirskem stilu prva končala svojo partijo, še preden so se ostali igralci dobro ogreli. V srednji igri je Skok ogrozil nasprotnikovo damo, ki jo je Pungeršek rešil le z žrtvijo trdnjave, nakar je seveda sledil ne-mogiben poraz. Močnik in Dimc sta se vso par-**jo enakopravno borila, na koncu pa ste se prepričala, da je Uajpravičnejši rezultat njune enakovredne in oprezne igre remi. Zule je v igri z Lajovicem že v otvoritvi osvojil figuiro. Svest si premoči je nadaljeval precej Površno in dovolil nasprotniku, ua se mu je še dolgo upiral in ga skušal s taktičnimi potezami Presenetiti. . Partija Rejizov.ič — Vavpetič A. je potekala v znamenju velikih Preobratov. Sreča se je nasmihala zdaj enemu, zdaj drugemu. Dba igralca sta napravila več na-Pak. Na koncu se je Rejzoviču v remi poziciji zoioet ponudila priložnost, da s potezo trdnjave ^■maga, kar pa je opazil šele pomni, ko je že prijel svojega kra-La. Partija se je tako končala Ueod ločeno. Kaže, da so ta srečanja postala že tradicionalna, kar je za ša-uiste obeh kolektivov vsekakor Pohvalno. Lahko bi jih posnemali tudi ostali športniki in se prav tako večkrat srečali v medsebojnih borbah. v y Po občnem zboru ŠD »S lavi ja« VEVČE, APRILA — Dne 10. 111. 1961- so člani športnega društva »Slavija« na občnem izboru pregledali svoje uspehe in neuspehe v preteklem športnem obdobju. Ing. Miloš Rojc. dosedanji predsednik društva, je predlagal običajni dnevni red, ki ga je občni zbor sprejel. Po izvolitvi delovne komisije, ki so jo sestavljali: Tooc Novak, ing. Frane Vide in Vasja Cerar, je aktivni sodelavec društva Rudi Puhar na kratko -očrtal razvoj športnega društva in njego-govih dejavnosti ter poročal o posameznih sekcijah, oziroma klubih. Povedali je, da začetki športnega udejstvovanja na vevškem in poljskem področju po osvoboditvi izhajajo iz -športnih aktivnosti v obliki .sindikalnih tekmovanj, leta 1918 je bilo organizirano športno društvo »Rdeča zvezda«, ki sc je kasneje preimenovalo v Sindikalno športno društvo »Papirničar«, ker je bil center športnega življenja v vevški papirnici, ki kot kolektiv še sedaj stoji ob strani sedanjega društva in ga podpira. V takratnem »Papirničarju« je obstajalo deset sekcij, med katerimi so bile najbolj aktivne: nogomet, odbojka, hokej in kegljaška. Aktivnost posameznih sekcij je zaradi nezadostne organizacijske sposobnosti vodstev, zlasti pa pomanjkanja sredstev počasi obstala ali celo nazadovala. Stvar se je precej 1 zboljšala zadnji dve leti, -tako da imajo sedanji klubi nekaj več članov in to nogometni 81, hokejski 65, plavalni 167, badmintonski 50. kegljaški 15. Torej se je stanje aktivnih članov povečalo od 270 pred dvema letoma na sedanjih 340. Nogometni klub sestavljajo: seniorji, juniorji, pionirji. Vodstvo kluba si načrtno prizadeva, da bi imelo dosti igralcev, zlasti pionirjev, kateri bi sčasorn postali dobri igralci in pozneje tudi sposobni za vodenje kluba. Želo si pridobiti tudi čiimveč podpornih Slanov. Nogometaši imajo trenerja, ki skrbi za 70 igralcev. Tekmovanja trajajo praktično skozi vse loto in ~so zlasti v deževnih dneh naporna izajradi slabega igrišča, katerega le 2/s pokriva trava; tudi sicer igrišče ni opremljeno s sanitarijami in drugimi napravami. Pri hokeju je staro moštvo opustilo vadbo na drsalni plošči, njihovo mesto -pa so zasedli mlajši. Tako v športnem društvu, kakor na jakostni lestvici so dosegli zavidljive uspehe in postali mladinski državni prvaki, ka-r je plod trdega dela. S tega mesta jim gre še enkrat priznanje, kakor tudi (trenerju Jožetu Bezlaju. Ne -bi -pa veljalo počivati na lovoriki: še bolj je treba poprijeti, zlasti z mladimi, ki naj se pripravljajo že daleč p-red sezono z raznimi rekreativnimi športi. Športni klub bo poskrbel, da bo drsalna plošča v bazenu v naslednji sezoni za gotovo nared. Zastavili so si tudi nalogo, da vsaj čez dve leti igrajo v zvezni hokejski ligi, seveda v upanju, da se ne bi ponovila stara praksa, in bi prišlo do vprašanja ali obdržati hokej ali ne. Na pobudo ObZTK Moste-Polje so se vendar le odločili zanj, seveda ob ustrezni finančni pomoči. Veliko je pripomogla tudi papirnica, saj je dala na razpolago avtobus za prevoz igralcev na treninge in tekmovanja. O delu plavalnega kluba je poročal tov. Novak: Plavalni šport smo poskušali -obnoviti že prod nekaj leti. Letos se nam je to posrečilo posebno zato, ker smo lahko začeli uporabljati ljubljanski zimski bazen. Praktično je klub začel aktivno z delom decembra 1963. zaradi česar seveda ni pričakovati v letošnji sezoni kakih presenetljivih -uspehov. Mladine je ogromno in -tudi pridno trenirajo. V klub bi lahko -sprejeli -še več mladine pa v ljubljanskem bazenu ni prostora. Upamo, da bomo letos lahko poleti trenirali v nekoliko renoviranem -baizen-u v Vevčah. Pričakovali smo, da se bo začelo z gradnjo -zimskega kopališča, pa vse kaže, da bo stvar odložena. Pri tem moram reči, da je zmotno misliti, da je plavalni šport — šport poletja, to že dolgo ni več res. Povsod po svetu sc intenzivno trenira v izimslkih bazenih skozi vse leto, poleti so le še večja tekmovanja. Pa še nekaj je, mladina poleti odhaja na taborjenja, vlk-olotnije itd. tako, da so poletni -treningi skoraj nemogoči. Treba bo -zastaviti vse sile, da se v Ljubljani -zgradi zimski bazen in ravno Vevče imajo pri tem ogromne prednosti, -da bi tp-rav tukaj, z razmeroma majhnimi stroški zgradili bazen, k-i bi ustrezal treningom in kvalitetnim tekmovanjem pa tudi rekreativnemu plavanju. Tovariš Novak je govoril tudi o gradbenem odboru in poudaril, da smo v letih po vojni na našem koncu ukinjali ne pa gradili športne objekte. Pirav zato je bil pri papirnici ustanovljen gradbeni odbor, ki naj se pobriga za zig-raditev manjšega stadiona z nogometnim igriščem, atletsko stezo, poleg pa naj bo brodarska lopa, igrišče za badminton ter kegljaška ste-za. Načrt predvideva tudi gradnjo -zimskega bazena, ki je po vsestranski pomembnosti osred-nji objekt, za katerega so hoteli zainteresirati vse -športne delavce v Ljubljani, vendar doslej sredstva za gradnjo -niso zagotovljena kljub vsestranskemu odobravanju. Apeliral je na člane društva, naj -pomagajo pri novogradnji, s prostovoljnim delom, z iskanjem sredstev in drugače. Badminton ima največjo možnost razvoja glede na cenenost, nasprotno pa ima ‘klub v-se pre-mal©1 -članov. Res, da v zimskem oz. slabem vremenu klubu ni mogoč trening, znašli so se pač po svoje tako, da iz badmintonskim klubom »Olimpija« trenirajo v kooperaciji, če lahko tako rečemo, kar se vsekakor pozna. V kllu-bu kegljačev je premalo članov, -posebno mlajših. S treningom in pa tudi tradicijo, ki jo ima ta šport pri nas, bo moč doseči napredek. Novo kegljišče je neobhodno -potrebno. Na koncu je občni zbor še pregledal delo upravnega odbo-ra društva in ugotovil, da je bil premalo aktiven, saj je imel le minimalno število sej in posvetovanj. Zato je bila teža vsega organizacijskega dela na predsednikih posameznih klubov, ki so bili v veliki večini prisiljeni v vsem ukrepati po lastni presoji, ki pa ni bila vedno v soglasju s smernicami celotnega dela društva. Nazadnje je občni zbor izrazil željo, da naj bodoči -o-dbor tudi pri občinskih forumih napne vse sile za pravično -razdelitev sredstev. Mislili naj ibi na to, da je tudi okoliš bivše poljske občine prepotreben vsaj zadovoljivih športnih objektov. NOVI UPRAVNI ODBOR ŠD »SLAVIJE« VEVČE, APRILA — Novoizvoljeni odbor ŠD »Slavija« se je konstituiral na svoji prvi seji dne 29. 3. 1961. Odbor je sestavljen takole: predsednik: Stane Meljo; podpredsednik: Rudi Puhar; tajnik: Franci Goljar; blagajnik: Iva Bezlaj pred. r-eviz. odbora: Ivo Avbelj člana: Leon Placar in Drago Marolt. Na seji so razpravljali zlasti o novem načinu blagajniškega poslovanja, ki maj bo razdeljen tudi na posamezne klube, obenem pa so določili zakonite podpisnike za vse dokumente v poslovanju društva. Pogovorili so se tudi o načrtih iza predstoječa tekmovanja. Za vestno -delo so tudi -nagradili blagajničarko tovarišico Ivo Bezlajevo, ki je te posle prevzela tudi za bodočo poslovno dobo. Planinci so zborovali KOLIČEVO, APRILA — Papirnica Količevo leži v neposredni bližini Kamniških planin. Razdalja 17 km -do podnožja planin v današnjem času motorizacije -ne pomeni nobene daljave. Vsako nedeljo lahko srečujemo na Kum-niških planinah naše delavce, ki uživajo lepoto pla-nin in -si nabiraj,o novih moči na nadaljnje delo. V primerjavi s prejšnjimi leti se je obisk na Veliki planini povečal, odkar imamo postavljeno lastno planinsko kočo. Precejšnje -število naših delavcev, starih in mladih, je vključeno v Planinsko društvo Domžale. Ravno na pobudo teh članov in mladinske organizacije v podjetju je bil v it-em mesecu ustanovlj-e-ii pododbor planinskega društva, ki jc organizacijsko povezan s PDS Domžale in bo deloval v okviru njegovih pravi! in programa dela. Po podanih uvodnih besedah o pomenu planinske organizacije so udeleženci ustanovnega zbora izvolili: Milana Korošca iza predsednika, Iva Zajca za tajnika, Matrika Poljanška za načelnika markacijske sekcije, F-ramca Brinovca ml. za člana markacijske sekcije, Mira Avbelja ,za člana markacijske sekcije, Marinko Grčarja za načelnika mladinske sekcije, Marjana Grilja in Alberta Urbanijo za -člana mladinske sekcije, Antona Orehka za gospodarja koče. Na občnem zboru je bil sprejet tudi okvirni program dela, ki vsebuje v glavnem naslednje: — pododbor bo stremel -za tem. da bo vključil eimveč mladine v planinsko organizacijo. — mladinski odbor bo samostojno ali .skupno -s PDS Domžale organiziral izlete v Kamniške planine in Julijce, — organiziral bo -predavanja s predvajanjem barvnih diapoziti- vov, — markacijski odsek bo samostojno ali skupno z marlkcijskim odsekom Domžale obeležil planinska pota, namestil smerokaze od Črne do Korošice in postavil zimske markacije od Velike planine, preko Dola, Rzeni-ka do P res ed’1 a j a, — odfooir bo vodil tudi nadzor in upravljanje .s planinsko -kočo. Kot že rečeno ima naše podjetje -na Veliki planini kočo, s katero bo -upravljal pododbor. Mladinci so že sprejeli sklep, da bodo dne 18. 4. organizirali izlet na Veliko planino in ob tej -priliki uredili okolico koče, -sicer pa bomo bralca o tem izletu in delovni akciji obvestili v prihodnji -številki »Našega dela«. Iz dnevnega -časopisa in televizije ste bili seznanjeni, da žičnica na Vciliiko planino že poskusno obratuje. S tem se bo povečal tudi obisk v naši planinski koči. Ker je koča brez oskrbnika, se morajo o-biskovalci- ravnati po naslednjem navodilu: — Obiskovalec koče mora -skrbeti za red in čistočo v koči in ravnati z inventarjem -kot dober gospodar. Ob prihodu v kočo je dolžan pregledati inve-nfair. Manjkajoči a-li poškodovanj inventar plača obiskovalec, ki je koristil kočo -pred njim. Kolikor obiskovali ec ob oddaji ključa v sekretariatu podjetja ne prijavi za-pažene pomanjk! jivosti, -trpi škodo sam. -- Obiskovalec, ki bo uporabljal posodo in pribor za -pripravo hrane, je -dolžan pred odhodom iz koče očistiti posodo in jo zložiti v omaro. — V večernih urah mora obiskovalec pazljivo ravnati -s petrolejko, da ne povzroči požara. Petrolejka-naj bo postavljena na mizi. Petrolejka nikakor ne sme viseti na steni pod stropom. — V obeh .spalnicah in na skupnem ležišču je (kajenje -prepovedano. kakor tudi kurjenje ognja v bližini koče. — Koča je namenjena za oddih delavcem In mora od 22. ure da-ljc biti v koči popoten mir. — Prepovedano je po končanem letovanju ali obisku v -koči -puščati prehrambene artikle. — Preden zapu-stijo kočo, so obiskovalci dolžni pogasiti ogenj v štedilniku in -zapreti v-se na-oknicc. — Pred odhodom i-z koče je obiskovalec dolžan -počistiti vse prosto,re, ki jili je v času -bivanja uporabljal. — Obiskovalec je dolžan skrbeti -za zunanji izgied koče in okolice. — Prepovedano je odmetavanje kori ser v ni h škatel in drugih predmetov po prostoru okrog koče, kakor tudi sekanje grmičevja in drevja. — Bre-z vednosti uprave -podjetja -ne -sme obiskovalec, (ki letuje v koči, sprejeti ,na spanje tujih gostov. — Vsem obiskovalcem priporočamo, da se ravnajo po pred-pisa-niih navodilih, kajti le v tem primeru bosta v koči vladala red i.n čistoča. A REŠEVALCI, POZOR! Za rešitev rebusa v 3. številki »Našega dela« prejmejo' nagrade naslednji izžrebanci: 1.500 din Maksa Dimnik 1.000 din Iva Trtnik 500 din Ida Cerk NESREČE PRI DELU V FEBRUARJU IN MARCU — TOVARNA VEVČE— MEDVODE, OBRAT MEDVODE MEDVODE, marca — V minulih dveh mesecih je bilo 7 nesreč, v februarju 4 in v marcu 3. Hasanu Mehiču je sodelavec po nesreči poškodoval gornjo ustnico. Pri delu mu je spodletel cepin na poledenelemu lesu. Poškodba je zahtevala zdravniško oskrbo in nego, vendar ni bila huda. Na poti na delo se je poškodoval Vid Mravlje, ko je padel s kolesom na poledeneli cesti. Pri padcu si je poškodoval levo ramo. Poškodba je zahtevala nekaj dni oskrbe v domačem okolju. Šaban Pajzetovič si je poškodoval stopalo desne noge pri odpenjanju vagončka na vlečnici. Vzrok tej poškodbi je predvsem zastarel in dotrajan sistem priklopljanja vagonč-kov na vlečnico. Pri nesreči pa je značilno to, da bi bila poškodba še občutno težja, če poškodovani ne bi imel na nogi čevlja z jekleno kapico. Stisk med vzvodom in vodilom je močno deformiral jekleno kapico čevlja. Kljub temu pa je poškodba zahtevala 13 dni bolniškega staleža. V kuhariji se je poškodoval po nogah in delno obrazu Jože Korbič. Ponesrečeni je odpiral kuhalnik na gornji odprtini. Ker je bilo v notranjosti še nekaj povišanega pritiska, je vrglo nekaj snovi in vroče lužine pri tej odprtini ven. Poškodovani se je zdravil 12 dni. Senčna stran te nesreče je predvsem v tem, da sodelavci niso takoj po nesreči naročili kakršnokoli vozilo za prevoz do zdravnika. Poškodba se je pripetila okrog 5. ure zjutraj, poškodovani pa je bil prepeljan v bolnico šele po 6. uri. Franc Kosec si je poškodoval ramo zaradi tega, ker so podesti, stopnice in prehodi v tem oddelku vedno precej vlažni in zaradi tega tudi spolzki. Poškodovani je ostal v bolniškem staležu 16 dni. Na poti z dela domov sta se poškodovala Pavel Zevnik in Franc Cvenk. Prvega je poškodoval osebni avtomobil z nepravilno in neprevidno vožnjo. Drugemu pa so na kolesu popustile zavore in je na klancu padel. Obe poškodbi sta terjali 5 oziramo 3 dni bolniškega staleža. B. V. NESREČE V MARCU PAPIRNICA KOLIČEVO KOLIČEVO, aprila — V mesecu marcu je bilo na Količevem malo nesreč. Lahko bi rekli, da smo zadovoljni, a vendar ni tako. Zadovoljni bomo tedaj, ko bo manj nesreč kot v preteklem letu. Če se v mesecu aprilu ne zgodi nobena nesreča, bomo na istem kot v lanskem letu. Do konca aprila 1963 smo imeli v podjetju 16 nesreč, letos pa že do konca meseca marca! V marcu so se pripetile naslednje nesreče: Lado Peterka, star 17 let, pazilec sita pri kartonskem stroju TI, se je ponesrečil z urezom v prstanec leve roke. Pri vzdolžnem situ se je snov nabirala na valj. Ko je mojster videl, kako pazilec z roko čisti valj, je pazilca poučil in ga opozoril, naj tega ne dela sam, pač pa o tem obvesti strojevodjo. Kljub opozorilu je pazilec kasneje čistil valj sam in pri tem ga je rob sita urezal v prstanec tako močno, da je moral k zdravniku. Pazilec je s svojim dejanjem kršil delovno disciplino in predpise HTV službe. Mojster proti njemu ni disciplinsko ukrepal, zato ni čudno, da se množijo nesreče in prekrški ter ne izpolnjujejo navodila in predpisi. Risto Atanasov, star 20 let, je zaposlen pri transportu šele nekaj dni. Pri razkladanju celuloznih bal z voza je odvzel prvo balo in ker je bil voz nepravilno naložen, se je druga bala pri tem sprožila in mu padla na nogo. Poškodba je bila lažja, do nje pa ne bi prišlo, če bi delavci na voz pravilno nakladali celulozne bale. Ponovni primer lahkomiselnosti, za katero nihče ne odgovarja. Ivan Dragar, star 29 let, zaposlen kot mazač kartonskega stroja je z roko čistil vodilni valj klobučevine pri stiskalnici m. Imenovani trdi, da mu je pri tem delu spodrsnilo, zaradi česar je potisnil desno roko med klobučevino in valj. Ivan Dragar se mora zahvaliti strojevodji Janezu Hafnarju za njegovo prisebnost, da je stroj hitro ustavil in s tem preprečil težjo poškodbo roke. Tudi tu je posredi nedisciplina in neupoštevanje HTV predpisov in navodil v zvezi z opravljanjem dela na posameznih delovnih mestih. Pogoj, da bo v podjetju manj nesreč, je delovna disciplina — spoštovanje HTV predpisov in navodil. Do sedaj še ni bilo primera, da bi strojevodja oz. predstojnik nekoga prijavil zaradi nediscipline pri opravljanju dela, ki ni v skladu s HTV predpisi. Zato imamo tudi vedno več nesreč, ki se pripetijo iz malomarnosti. —h ek— Letovanje v počitniškem naselju v Izoli KOLIČEVO. APRILA — Počitniško naselje Izola so ustanovila podjetja s področja občine Domžale, da bi nudila delovnim ljudem cenen letni oddih. Ker smo pred sezono letovanj, je upravni odbor 'počitniške skupnosti, katere član je tudi naše podjetje, razpravljal na zadnji seji o pripravah za letovanja. Sezona letovanja v Izoli se prione s 1. majem in bo trajala do 15. septembra. Da bi bila v tem času ležišča v naselju kar najbolje zasedena, mora naše podjetje do konca aprila dostaviti počitniški skupnosti plan ‘koristnikov ležišč. Zato sporočamo članom kolektiva, ki imajo letos namen preživeti svoj dopust v počitniškem naselju, da se do 28. aprila prijavijo v sekretariatu podjetja. Poznejših prijav ne bodo mogli upoštevati, ker bodo vsa neizko-riščena mesta ma razpolago počitniški skupnosti, da bo lahko vključila v ‘letovanje tudi delavce iz drugih podjetij, ki želijo preživeti svoj dopust na morju in nimajo lastnih počitniških domov. Upravni odbor počitniške skupnosti priporoča vsem podjetjem, naj samoupravni organi razpravljajo in določijo sredstva namenjena za regres. Sedanja višina regresa naj se po možnosti zviša zaradi porasta življenjskih stroškov. V zvezi s podražitvijo življenjskih stroškov bo po sklepu UO počitniške skupnosti znašala cena oskrbnega dne za odrasle 900 din, za otroke do 7 leta starosti pa 550 din. Dopustniki se bodo v letošnjem letu hranili v samopostrežni restavraciji, ki stoji v neposredni bližini naselja. Poskrbljeno je za kvalitetno in izdatno hrano. Y ceno oskrbnega dne je vračunana tudi komunalna in turistična taksa v višini 175 din. Za delavce, ki bodo občasno obiskali Izolo oziroma šli na izlet, je v samopostrežni restavraciji dogovorjena cena hrane za zajtrk 130—180 din, kosilo 470 din in večerja 280 din. O ceni oskrbnega dne v Izoli je razpravljala tudi komisija za oddih in razvedrilo pri sindikalni podružnici podjetja ter predlagala podružnici oziroma samoupravnim organom, naj bi delavci, ki bodo letovali v Izoli plačali po 400 din, otroci do 7 let starosti pa po 250 din. Razliko v višini 500 oziroma 300 din pa naj bi regresiralo podjetje, Komisija za oddih in razvedrilo pripo- roča samoupravnim organom, naj bi tudi v letošnjem letu izplačalo podjetje vsem zaposlenim po 6000 din ko nastopijo redni letni dopust. Pravico do regresa imajo vsi nepreskrbljeni svojci člana kolektiva, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Žena ali mož člana kolektiva, ki je zaposlen izven našega podjetja plača polno ceno oskrbnega dne. Načelo je tudi, da morajo v sezoni, ko je veliko popraševanje 'za bivanje na morju, biti vse postelje polno zasedene. V primeru, da koristnik, uslug v naselju ne sprejme sostanovalca, mora iza vsako nezasedeno posteljo plačati za eno noč po 200 din. Vsi upokojenci tovarne, ki želijo preživeti svoj dopust v Izoli, plačajo za oskrbni dan kot člani kolektiva, vendar samo v primeru, da postelje niso vse zasedene. Člani kolektiva, ki pridejo v naselje le prehodno, lahko koristijo prosta ležišča. O tem odloča upravnik naselja. Oskrbni dan v počitniškem naselju se prione zjutraj in se konča zvečer. Vsi koristniki uslug imajo pravico po izteku zadnjega dne dopusta še prespati v naselju. drugi dan do 10. ure pa morajo prepustiti hišico novemu koristniku. Kdor bo svoj dopust v naselju predčasno prekinil, nima pravice zahtevati povračila plačane oskrbnine; razen v primeru bolezni, smrti ali elementarnih nesreč. Z vzdrževanjem hišic in z upravljanjem naselja, v katerega je vključeno 22 weekend hišic, ima počitniška skupnost stroške. Če bi te stroške vračunali v oskrbni dan, bi bil ta najmanj še enkrat višji in bi bil obisk v naselju precej manjši. Počitniška skupnost mora plačati upravnika naselja in knjigovodjo skupnosti z vsemi prispevki, plačati stroške za elektriko, ki znaša mesečno 13.000 din, vodo itd. V zvezi s tem upravni odbor počitniške skupnosti priporoča samoupravnim organom podjetij, ki imajo svoje hišice v tej skupnosti, da za leto 1964 oddbrijo in plačajo po 10.000 din prispevka na posteljo. S tem bi počitniška skupnost krila stroške vzdrževanja oz. poslovanja in je s tem podana možnost, da naši delovni ljudje ceneno preživijo svoj dopust na morju. —M— PRORAČUN dohodkov in izdatkov sklada Počit, skupnosti za čas od 1. IV. 1964 do 31. III. 1965 din din Saldo prenos dne 1. IV. 1964 .......... 123.394 1. Vzdrževalni prispevek podjetij — članic . 800.000 2. Letoviška pristojbina .................. 4,204,000 3. Dotacija KZSZ za okrevance ...... 4. 50 % regres podružnic za okrevance . . . 5. Terjatve iz prejšnjega leta................ 40.000 6. Nepredvideni dohodki....................... 10.000 7. Prehodni (tranzit.) dohodki ............... 30.470 8. Honorar upravniku naselja in blagajniku . 486.000 9. Družbene dajatve od honorarja ..... 171.732 10. Prehrana dopustnikov in okrevancev . . 2.942.800 11. Turistična taksa.................... 190.000 12. Komunalni prispevek................. 150.000 13. Zavarovalnina . .................................... 35.200 14. Vodarina............................. 15.000 15. Električni tok...................... 181.248 16. Pisarniške potrebščine ............... . 21.000 17. Pošta, telegraf, telefon............. 45.000 18. Stroški denarnega prometa........................... 15.000 19. Službena potovanja................... 91.020 20. Vzdrževanje objektov in inventarja . . . 700.000 21. Prehodni (tranzit.) izdatki.......... 30.470 22. Nepredvideni izdatki................. 10.000 23. Rezervni sklad...................... 125.394 Skupaj din 5.207.864 5,207.864 Prehrana; Zajtrk Kosilo Večerja Skupaj din din din din 140 330 230 700 Letoviška pristojbina: Prehrana din Nočnina + taksa din Skupaj din Za odrasle osebe . . 700 200 900 Za otroke .... . 350 200 550 Za nečlane . 700 500 1200 Za inozemce . . . . 700 800 1500 KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli so v mesecu marcu 1964: Štefka Černe, pomočnica kuharice, Anton Osterman, vi-1nar, Alojz Rojc, nanosilec, Franc Končar, nanosilec, Stane Trtnik, praktikant, Viktor Štaimcar, pomočnik skladiščnika, Mustafa Džaferovič, pom. kurjača, Franjo Belovič, nanosilec, Abid Silahič, nanosilec, Dimitrij ing. Sušnik, praktikant, Angelca Rapuš, pomočnica kuharice, Džuro Kosi, nanosilec, Jakob Kondrič, ključavničar, Anton Mrvar, nanosilec, Hamid Reizevič, nanosilec, Zuhrab Subašič, pom. kolodrobov. Odšli v mesecu marcu 1964: Julka Brumen, sporazumno, Edvard Kamnar, na lastno željo, Adolf Marinič, neopravičeno izostal 7 dni, Janez Potokar, neopravičeno izostal 7 dni, Jože Putiš, sporazumno, Peter Kočar, na lastno željo, Janez Gašperšič, na lastno željo, Rifat Muramovič, odšel v JLA, Džemal Caušovič, odšel v JLA, Melko Šoštarič, neopravičeno izostal 7 dni, Ivan Nemec, neopravičeno izostal 7 dni, Bogdan Lampič, odšel v JLA, Janez Turnšek, neopravičeno izostal 7 dni, Josip Škvorc, odšel v JLA, Adem Pašalič, odšel v JLA, Mirko Pleše, odšel v JLA. Rudolf Zupančič, upokojen, Martin Drakšič, neopravičeno izostal 7 dni, Karlo Pavlagič, neopravičeno izostal 7 dni, Janez Preši, odšel v JLA, Stanko Rangus, odšel v JLA, Jernej Jager, odšel na lastno željo, Drago Gorenc, odšel na lastno željo, Zuhrab Subašič, prekinitev v poskusni dobi. Pavel Kavšek, upokojen, Jože Kozlevčar, odšel na lastno željo. Pavel Šemrl, nakladalec lesa in ža-manja, Jasim Avdič, nakladalec lesa in ža-manja, Dedo Derviševič, razkladalec surovin, Rifet Pašič, razkladalec surovin, Sevdo Avdič, razkladalec surovin, Šalih Hamulič, razkladalec surovin, Momir Vidovič, razkladalec surovin, Jusuf Handanagič, razkladalec surovin, Simeun Panda, razkladalec surovin, Jovo Panda, razkladalec surovin, Milovan Kozic, razkladalec surovin, Zvonko Vedrič, razkladalec surovin. Odšli iz obrata: Danan Babača, nakladalec lesa in žamanja, v poizkusni dobi, Rasim Mehič, razkladalec surovin, v poizkusni dobi, Vahid Mehič, razkladalec surovin, v poizkusni dobi, Omer Prošič, razkladalec surovin, v JLA, Anton Setnikar, ključavničar, v JLA, Vid Mravlje, pripravljalec kisline, v JLA, Oto Grošelj, ključavničar, v JLA, Mahmut Dautovič, laborant, v JLA, Dulaga Daferovič, razkladalec surovin, samovoljno, Franc Erlic, cestar, umrl, Aleš Šenk, vodja analitske službe, lastna odpoved. Čestitke: Ob uspešno opravljeni diplomi na tehniški srednji šoli iskreno čestitamo tov. Tinci Bertonceljevi, Andreju Rozmanu in LadLi Tomažinu! Iz papirnice Količevo V mesecu marcu so se zaposlili: Vid Zupan, kurjač v KC, Peter Zule, referent za analitiko, Janez Moneta, razkladalec surovin, Peter Baloh, razkladalec surovin, Risto Atanasov, razkladalec surovin. V mesecu marcu so odšli: Poročili so se: Franc Potočnik z Marijo Skubic. Čestitamo! Rodili so se: Regini Pavlinič, sin Igor, Stanislavu Škrjancu, sin. Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE Februar 1961 Zaposlili so se: Franc Jenko, nakladalec lesa in žamanja, Pavel Zavbi, ključavničar, Zuhdija Velagič, nakladalec surovin, Hasan Abdič, razkladalec surovin, Smajil Abdič, razkladalec surovin, Rasim Mehič, razkladalec surovin, Vahid Mehič, razkladalec surovin, Osman Ičanovič, razkladalec surovin, Fejzo Babača, nakladalec lesa in žamanja, Muharem Babača, nakladalec lesa in žamanja, Husein Avdič, nakladalec lesa in žamanja, Anton Rašič, I. pomočnik kuharja celuloze. Danan Babača, nakladalec lesa in žamanja. Odšli iz obrata: Miloš Milašinovič, nakladalec lesa, v poizkusni dobi, Idriz Nuhanovič, nakladalec lesa, samovoljno, Mustafa Bajrektarevič, nakladalec lesa, samovoljno, Anton Oblak, tesar, upokojen, Sokol j Bucoli, razkladalec surovin, samovoljno, Nazif Asani, razkladalec surovin, v JLA, Ismet Beširevič, razkladalec surovin, v poskusni dobi, Branko Veselinovič, razkladalec surovin, sporazumno, Janez Ropret, I. pomočnik kuharja celuloze, upokojen, Ivan Seršen, ključavničar-mehanik, Lipokojen. Poroka: Poročil se je delavec iz lesočistil-nice tov. Alojz Stupar. Iskreno čestitamo! Marec 1964: Zaposlili so se: Anton Jamnik, mehanik, Janez Burgar, tesar, Ivan Labinjan, razkladalec surovin, Nikola Petrovič, razkladalec surovin, Derviš Osmankovič, razkladalec surovin, Anton Kustec, pripravljalec polnil in lepil, Stane Remšak, električar VII., Miha Borec, ključavničar, Lojze Stražar, pakar bal in zvitkov, Peter Matovina, delavec na holand-cih, Franc Čander, laborant, Cerim Begič, izdelovalec lesene embalaže, Nedo Nikolič, razkladalec surovin, Drago Grujič, delavec na holandcih, Ivan Štrukelj, skladiščnik drobnega inventarja in orodja. Rojstva: Ivanu Dragarju se je rodila hčerka Frančiška. Čestitamo! Poroke: Gašper Dominko se je poročil z Ivo Crnogorac. Čestitamo! BRALCI, POZOR! Nekaj naslovov člankov, ki jih boste lahko brali v naslednji številki: Saje, saje ... (Problem Količevega). Izvo/. surovin za proizvodnjo papirja (zanimiv strokovni prispevek). Spremembe pravilnika o štipendiranju v Papirnici Količevo. Kondicionirni stroj — nova pridobitev v Vevčah. V Vevčah ustanovljen Radioklub. Seveda pa bo v listu še veliko drugega, kar pa še ne moremo napovedati, saj šele pričakujemo vaše dopise! DELO__________ Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marijan Černe, Majda Fras, ing. Janez Mežan, Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani