Bodi(e popolnoaa, kakor je vaš Oče nebeski popolnoma. Mat. 6, 48, DD H D T I U f 1! HUJI i ln u Ij z a 1846. Učiteiam ino učencara, starisam ino otrokam v pođvu-čenje ino z,a kratek čas. I. ljeto. Na svetio dal Anton Slomsek, viši ogleda sol Lavatinske skofije. 1846» Poberite kosce, ki so ostali, de konca ne vzeinejo. Joan. 6} 12. Da das Manuscnpt: Franz Friedrich, Dompropst und Consistorial-Director. Dr. Jakob Stepischnegg, Consistorialrath und Secretar. Drobtince za novo leto 1846 — na svetio dal Anton Slomšek, visi ogleda sol Lava tinske skofije — nichts der reinen katholischm Lehre Wi-derfprechmdes enthcilt, wird demstlben die dichiimtliche Appro« bation zur Dmcklegung hiermit ertheilt. Fmstbifchofliches Lavanter Consistorium zu St. Andra am 17. Decembcr 1845. Preljubi Bratić ino Prljateli! Slovenci so po navadi dobriga serca; kar imajo, radi đajo, de eden đrugimu poinagajo. Tak je prav; zakaj kersanska Ijubezen ravno to nar bolj terdo za-poveđuje. Dober Bog je vsakimu dal rnero svojih darov: enimu čedno beseđo, drngimu lepo pesm, tretjimu kak đober nauk — vsakimu nekoljko, nobenimu vse; pa je vender za vse razđelil svoje duhovske ino telesne darove, naj bi si pomagali po mori prijetili dobrot. Efes. 4, 7. „Kđo neki je zvest ino razumen hlapec, kateriga je postavil njegov Gospod črez, svojo družino, de jun daja občasi živeža?" vprasa Jezus. Mat. 24, 25. Bog daj, naj bi bili vsi, ki nas je Oče nebeski učitele svoji družini postavil, deli^ci božjih dobrot! „Dajte, ino se rt vam bo dalo." Luk. 6, 38. Podam vam sa novo leto nekoljko drobtinc duhovske hrane, ki so iz moje ino iz, ptujih krusenc pobrane, đe se ne zgubijo ino ne potratijo, ampak ohra-nijo za vsakđanje potrebe. Mislim, de je vsaka taka duhovska reč, naj si bo priđga alj kersanski nauk, lepa pesm alj lična pripovesl ravno tak. božji dar, kakor 9 kosček kruha, ki se ne srne savreči, ampak se mora pothraniti za prihodne potrebe. Joan. 6, 12, Vupam, đe vam bom vstregel, prečastiti duhovski Bratje, ker vam nekoljko na novo osnovanih kersanskih bcsed za pokusno ponudim. — Želim vam vstreči, predragi gospodje solski, ako vam nekoljko nauka za solo pokažem, ino nekaj resničnih prigodb, pa malo pravlic zravno povem. — Nadjam se, de mi ne bote zamerili, vi ocetje ino matere, gospođarji ino gospo-đinje, ako vam za novo leto povem, kako bi naj otroke vstrahu božjim redili, kako pošteno za svojo družino skerbeli; zakaj, kđor za svoje, zlasti pa za domaće ne skerbi, je vero zatajil, ino je hujsi od neznaboga. I. Tim. 5, 8. — Pa tuđi pesternam per zibeli, tericam, predi-cam ino perilam bi se rad vslužil, naj bi tak hude ne bile, kakor imajo staro navado , ampak raj čedne pes-mice pele. Tuđi pesmica lepa je božji dar; naj vam bo torej mar lepo popevati. Nekoljko novih pesem vam torej za novo leto podam. Ne bilo bi pa prav, ako bi samo grable imeli ino radi jemali, vil pa nič, đe bi tuđi drugim đajali, kar je vam Bog dal. Samopasnost, voleja navada, đe bi ne bila med nami doma! — Sosed soseđu rad kruha na mizo položi rekoč: Prijate!, vreži si ino pokusi naše gospođinje peke; zakaj bi pa duhovskih đrobtinc drugi drugim pokušati ne dali, ki nam jih je dober Bog dal? — Poslite mi torej, castivređni tovarsi, sosedje ino prijatelj, tuđi vi za prihođuo novo leto takih, ino enakih đrobtinc, kakorsnih sim Vam jes Ietos položil; bom po-skusil z božjo pomocjo sopet polno krusenco jih nabrati ino v bukvah za'prihodno novo leto na svetio dati, dokler bode Bogu đopadlo ino poštenim ljudem, m če mi bote pomagali, kar premorete. Lepsi ino boljši ko bojo drobtince, veči bo naše veselje ino priđ. Dolgo sim že želei ino premišloval, kako bi Slovenci pošteno omizje naredili, na tajisto duhovskih da-rov polagat, katerih priđne Ljublanske novice, kakor-kolj skerbne za srećo dežele, zato na svojo slavno mizo ne jemlejo, ker bi jiin bile preduhovske. Skleuil sim torej za to leto mizo pogerniti, ino drobtinc za pokusno na-nj položiti, ki jih vsim dobrim prijatelam ino domorodcam priporočim, naj jih pokusijo ino pre-sođijo, ali kaj veljajo alj ne? Ako veljajo, naj takih alj pa se boljših za povračilo đajo; kar jili pa ne velja, naj se popravi ino pa posvetje kako? Imajo naše đni svoje omizje zđravniki za ozdravo ljudi — sođniki za pravice dežele — rokođeli ino kmetje za žvinsko rejo ino obdelanje polj; tuđi goci imajo svoj dnevnik, v katerim se pogovorijo, kako bi jim strune bolj obrano pele; ali ni nam ucenikam đu~ /\f bovskim ino solskim, staresam in oskerbnikam tuđi potreba pogovoriti se, kako bi po slovensko prav osker-beji nar potrebnej reci, ki so h veći časti božji, nam h časni sreči ino dusam v večno zveličanje? — se po-menili prav po domaće, kako bi kersanstvo vredno učili, solo dobro ravnali, kojili otroke po božji volji, polep-sali svet, zaperali pekel ino Ijuđem v nebesa pomagali? — pobarali tuđi sosede rekoč: kako pa kaj vi možje? — Bratje, ljubi dragi bratje! le Eno ino ravno to je potrebno. Luk. 10, 42. Sežimo si torej vroke ino po-magajmo, de bo vsako leto v prihod naše omizje na-đevano, ise lepsili ko letos, duhovskih drobtinc. 10 Ni jih veliko, ki bi vtegnili ćele bukve popisati; pa jih je mnogo priđnih domorođcov, katerim kaka čed-na priđga, lepa pravlica, iz nemšine alj drugih jezikov poslovenjena, zdaj mična pesmica glađko izteče, alj se kaj veseliga, alj žalostniga pergođi — za take reci prosim, đe mi jih poslete %a> slovensko omilje. — Dajte? ino se Vam bo dalo. Bog pa daj, de bi zdravi ino veseli se veliko novih let đoživeli, pa tuđi priđno skerbeli Slovencam ka-o kor Nemcam za pravo časno srečo ino isveličanje večno. To Vam želi, ki Vas ljubi prijatel vas Anton SlomšeJi. Stare Refnize v novi obleki ahaftivredmm duhovfkiin paftirjam sa pokuflmo. i. Sa to je vfak pifmar, ki je poduzhen v nebefhkim kra-leftvi, enak hifhnirau gofpodarju, kteri nofi is fvojiga sakla-da novo ino ftaro. Mat. 13, 52. 13 I. Od duhovfkiga prerorenja. Bratje! vemo đe je she ura od fpauja vftati; ob-lezimo Gofpođa Jesufa Kriftufa. Rim, 13. iV a i; » > o r. •MPolga nozh je o fedajnim zhafi— kratek pa posimfki dan. — Oh , de bi v nafhim ferzi fkoraj dolga nozh minula — pregrefhniga — navadniga shivlenja — shivlenja temna nozh, ki naf po fhiroki zefti v' vezhno temo pogublenja pelja! — Na to naf fv. Pavl opominja, rekozh: »Bratje! vemo, de je she ura od fpanja vftati; oblezimo Gofpoda Jesufa Kriftufa!" Na to naf fv. mati kat. zerkva budi, l:i pred fonzam fvitne obhaja — đe bi naf privadila prav sgodaj vftajati, ino fe per-pravljat' na drugi prihod Kriftufov, ki priđe fodit shivih ino mertvih — fodit s' ognam fveta — priđe jifkat fvojih fpet, — Le filo malo je ljudi, ki bi prav Kriftufovi bili. — Is fto kriftjanov jih je teshko defet, ki bi is zeliga ferzaJesufu flushili, — Eni flushijo le na pol — drugi pa zelo nizh. Kaj bo, kedar naf priđe Jesuf jifkat? — Koljko bo med nami fvojih najdel ? — Veliko poklizanih, pa malo isvolenih ! De bi zelo Bogu ne flushili — ne fmem rezhi; pa de naf vezhidel le na pol Bogu flushi — ne inorte tajiti. — Ali pa vefte, kaj Jesuf 6đ takih flushavnikov pove? »Ker nifi vrozh — ne mersel — atnpak mlazhen — te hozhem is fvojih vuft ispluniti« — to fe pravi savrezhi. — Na pol kriftjani fo kakor prigreta jed •, Gofpod sa »je ne mara. 14 Kdo pa je na pol kristjan? me bote prafhali. — Vaf je fila veliko — alj tiga fposna le malo kdo — sato fe ne poboljfhate — ino mlazhni oftanete. — Kjcr per zhlovekn ni fposnanja, pobolfhanja ludi ni. — Ino to je mozhno hudo — je filo shaloftno. Ino naj vam ravno povem, mi neverjaraete, ker fami febe ne posnate. Vam, ki fhe nifte v' pogublenje obfojeni, katerih dufha fhe ni na vezhno vmerla, hozhem ta fvet zhaf zhudno lepo duhovfko ogledalo pred ozhi dershati — de fe bote v'njem ogledali, ino videli, kaj pred Bogam veljate. Donef po-kashem Ha no navadno gofpodinjo vfim, naj fe nad njo rasgledate, kaj fhe vfak per febi sa popraviti ima, ako vaf fv. Duh rasfveti, kakor nafho Hano. Le poflufhajte! — Bog, fv. Duh rasfveti mene — rasfveti vaf! P o (f o v o i, 1. Bila je Hana pridna gofpodinja — kakor je vezh pridnih gofpodinj — sa drugo pa shivela — kakor jih vezh shivi po ftari navadi. tSv. Pavl pa veli: „Islezite ftariga zhloveka — oblezite noviga!" Pa tiga njih veliko ne sa-ftopi — kakor Hana saftopila ni. jSvoje dela je pridno fto-rila, pa ne is Ijubesni boshje — tuđi K zhafti boshji ne. — Tuđi molila je, pa le s jesikam; ferze ni sa to vedelo. — V nebo vpijozhih grehov ni ftorila, ker ni do jih perloshnofti imela; grefhila je pa le pogofto, ker jo je kaj rasjesilo. alj pa njo kdo napeljal. — Rada zhres druge flabo govorila — klela, ljudi opravljala; — pa vender miflila, de je vifoko v gnadi boshji po farisejarfko, rekozh: »Hvala Bogu, de nifim taka pa taka — ko fo drugi ljudje\« — a. Oh, ali ni per vaf vezhidel taka — ino malo kdo to prav premifli — v'tim grefhnim ftani shivi — vmerje — ino tak na ojftro fodbo boshjo gre. — Sa pofvetno ste vfi shivi; sa fvoje premoshenje vfi shivite, sa pravo vero, upanje ino ljubesen pa fpite — fpite sa Boga — sa vezhnoft. Krishate fe, tuđi v'zerkvo fhe grefte, s'jesikam moh'te, s'djanjam pa Boga shalite; befedo boshjo poflufhate; pa de bi doma fpol-nili, kar fte v'zerkvi flifhali, vam svunaj zirkve na mifel ne priđe. Grefhite, kakor fe vam poljubi — ino fe le pofvetne i& nefrezhe varjete. Povete, ali nifo hajdi ravno tak ftorili? — Verh vfiga tega fe fhe sa pravizhne imate — fe s'fvojim shivlenjam hvalite. Naj vam kdo rezhe : j-Ni av tako! Ti nifi na pravim poti!« Gerdo fe vam sameri. — b. Taka je bila Hana, ino bi bila gajme profiti; to froto pak je Bog is druge fare v' najho f,edo poftavil, de bi nam Bog perloshnofti ne odvsel, kus mil«shno pri Bogu vfmilenje flushiti. Morebit' ravno savolj naf ino nafhih pregreh mora ona terpeti, de bi nam m Bog persanefil; de bi mi Boga vezhniga Gofpođa fkus vfmileno djanje lepfhi zhaftili. Kaj je odgovoril Jesuf fvojim jo-gram, ki fo ga pri flepzu, kir fe je flep vlegel, vprafhali: >jKdo fi je pregrefhil, ali ftarifhi, alj fin?" —„Ne ftarifhi, ne otrok — je Jesuf djal — temuzh to fe je sgodilo, de fe boshje ime zhafti." sSkus kaj fe je per evangeljfkim flepzu boshjo ime zhaftilo'? — ,Skus vf mileno delo, ki ga je Jesuf temu flepzu naredil. Tako fe Bog hvali in zhafti, koljkokrat fe kolj dela milofti fkashejo vbogim. Ali pa vi le tifte fposnate sa boshje nameftnike, ki od hifhe do hifhe petlajo? Oj tazhaf fte vi malo trem kraljam podobni, ki fo tako deljo fvoje darove nefli. .Sklop. Vzhaft fvetih treh kraljov vam fhe neki domazh fpo-min povem. cShega je ftara per naf, de o fvetih treh kraljih velki hleb fpezhejo: Pomoshnik — (Stanjek — alj mozhni kruh imenvan. Pomoshnik (Tpominik) naf fpomina na darvanje fvetih treh kraljov, de bi veliko darov rasdelili med vboge — cStanjek fe imenuje, kir dolgo na misi ftoji (od fvetiga ve-zhera noter do dnef} potrebniga popotnika zhaka^ in ker ga hifhni ozhe ftoje reshejo, de loshej pregledajo fvoje ljudi in nikogar ne sgrefhijo. Poglej ino pomifli fhe enkrat moj ozhc, prej ko fe vfedefh, zhe ni eden alj drugi tvojih reveshov v' kakim fkritim kotu bres kofa oftal? — Mozhni kruh mu pra-vijo , ker je perpravlen sa mozhne popotne ljudi. 4Stari fo rekli, kadar pridejo fveti kralji, jim damo mozhniga kruha na pot. Nekteri veliko takih raozhnih kruhov okufhajo, de bi bili mozhneji. (Shtejte le veliko vezh reveshe, koljko fte jih vi s' mozhnim kruhiim okrepzhali ino nafitili na poti njih teshav-niga shivlenja, de vam bo tud vfmileni Jesuf na vafho sadno uro fvojga neberhkiga kruha sa vezhno popotnizo pernefil naproti. Dofti je — in preden neham, fhe enkrat poprafham : Ali imate vfmileno ferze do vbogih? Ali vefte sdaj, kje Kri-ftuf zhaka na vafhe dare? Denafhna boshja befeda vam naj sa evangeljfko svesdo velja! Vsdignite fe tedaj ino pojdite, kamor vam kashe vafhe dobro ferze in boshja befeda! Sa tovarfhijo vam pa dam dva Jesufova vuzhenza, Petra ino Jo- 43 anesa na pot. Od njih fe bote vnzhili, kako vi per vbogih govoriti ino ftoriti imate; šakaj, kedar fta ona dva fhla v' terapelj molit, fta fe poprej oserla po vbogih, in kedar sagle-data berazha pri slatih vratah vbogajme profiti, fta djala: »Slata in frebra nimava; kar pa imava, ti podava: V imeni Jesufa vftani in hodi." Jes pa verh tega fhe rezhem: Pojte tud vi taj, in ravno tak ftoritc; vsaki po fvojim premoshenji. Amen. VI. Pervo fveto obhajilo sa otroke. S velikim poshelenjam fim poshelel to velikonoz,hno jagne s vami jefti. Luk. 22, 15. JBl reljubi otrozhizhi! imeniten ino velel dan je donef sa vaf. Vi bi radi Jesufa boshjiga h satajiti pa fovra-shi. Vfe te pregrehe fhkodvajo nafhimu premoshenju, kakor muhe — zhervi ino gofenze fadu. Tatvina jemle fkrivfhi, goljfija pri ofleplenih ozhćb, rop priđe po fili, in vseme po fili. 41) Od teh grehov pravi Bog, dc od boshjiga kraleftva od-vershejo tega, ki jih dopernafha. „Tatje ino rasbojniki ne pri— dejo v' boslije kraleftvo" — uzhi fv. Pavl Gal. 5. Lehko verjememo to, de tatje boshjiga Jcraleftva ne bodo pofedli. Kcr she pofhlcni Ijudje takih v'fvoji tovarfhiji ne ter-pijo, kako fhe le bo tatinfkizhlovek v'tovarfbijo isvolenih fmel! Oftudnoft te pregrebe nam kasbe hudi naftop tatinftva. Glej, kaka shaloff, kaka jcsa, kaki ftrah, kaka kletva, kako sdihvanje. kako budo isdajenje sa tatam grc! En fam greh je dopernefel, veliko — veliko grehov pa sa njimi gre. De je ta greh filno velik, naf zerkuv tuđi podvuzhi, kcr grefhnika takiga prej ne odveshe grebov, dokler ftorjene krivize ne popravi. Vfaki drugi greh fe s'kako drugo pokoro fpokori, famo ta pregrtha ne bo prej odpufhcna, dokler fe fhkoda ne popravi. h shlahtnoft tih fvelih mafh^katire tud general - mafhe (po nemfhko: ©eđ)§ ©toric- ober Cpaffiou« = SDteffeu) imenujejo, fkus katire fe sa shive ino mertve veliko gnad ino vfmilenja ispro-fit samore, ki govori^ đe, zhe en kriftjan fkus eniga shegna- ») U«,«««, Quacksalber — i« Pachem ft genannt. 52 niga mafhnika sa eno đufho v' vizah teli fheft fvetih mafh po verfti eno sa drugo brati da, tako bo tifta dufha, sa ka-tiro bo teh fheft fvetih mafh od eniga mafhnika Bogu dar-vanih, fkus saflushenje Jesufa Kriftufa kmalo is ognja viz refhena. Govori na dalej, kakor bi hil to vifok u/.hen mafhnik ino uahenik fvetiga pifma Ijudftvi ozhitno pridigval, de kdor-kolj teh fheft fvetih mafh sa eno dufho v' vizah brati da, bo tifta dufha fkus ofer fvete mafhe is viz ino marter refhena, ako bi ona ravno tuđi do fodniga dneva terpeti imela. — Bere fe v' tiftim popifki, kakor bi bile dve sheni to flifhale, ena drugi obljubile, de bo vfaka sa drugo tih fheft mafh najela, ktira bo dalej shivela; ino ko je ena vmerla, ino druga sa njo to ftorila, bi fe bila^rajna prijatelja v' taki ncisrezheni fvet-lobi prikasala, de ona od velikiga vefelja ni tri dni zlo nizh jedla ne pila; ino ko je sopet fama k' febi prifhla, ni drugiga shelela, kakor vmreti; je dala tndi tih fheft mafh sa febe brati, ino ko fo odflushene bile, fe je tuđi ona fedmi dan po tem s' vefeljam tega fveta lozhila. — ,Spet od druge dufhe tifti popif govori, de fe je dufha, ki je do fodniga dne v'vize obfojena bila, nekimu bruraniinu mafhniku prikasala, ter ga fkus miloft boshjo profila, sa njo tih fheft fvetih mafh Bogu darvati; ino kedar je mafhnik to ftoril, ino pofledno fveto mafho opravil, fe mu bi bila tifta dufha prikasala, ter ga sa-hvalila, de njo je is terplenja viz; refhil. Ono popifvanje narazha te fv. mafhe sa vboge dufhe v' vizah, k' zhafti terplenja Kriftufoviga ino fedem shaloft Marije opravljati, ino fheft namenov po terplenju Krifiufoviin ftoriti. Sravno tiga dalej obeta neisrezhene gnade tiftimu, ki to imenvano andoht fheft fvetih mafh tuđi drugim kriftjanain na snanje da. Ino zhe bi zhlovek po želim fveti vfe boshje pote obhodil ino objif kal, ni vftan toljko dobriga ftoriti, ne toljko saflushenja perdobiti, kakor fkus te fv. mafhe, pofebno zhe on tuđi druge k' temu opominja ino jim fvetje, ker bo fkus to veliko dufh s' viz refhenih. Poflednizh pravi, de kdor she per shivlenji teh fheft fvetih mafh sa fe brati da, pofebno velike gnade sadobi; ino naj bi tak zhlovek per Bogu tuđi v' sameri bil, bo vfigamo-gozhni Bog fkus mozh teh fheft fvetih mafh ino saflushenje »3 Kriftufovo njega k' fposnanju fvojih grehov perpeljal, ino ga vezhniga pogublenja ovarval. Ta fveta andoht, pravi popifvanje, je od fvetiga sbc-raljfha, od veliko fvetih zćrkvenih vuzhenikov, ino tuđi od Klemena dvanajftiga, papesha poterjena. Ali je pa to vfe gotova refniza? Itefniza je, pa le toljko, kar naf fveta kutolfhka vera uzhi, de je saflushenje Kriftufovo nefkonzhno; ravno tak nefkonzhna fvete mafhe vrednoft. — Koljko fvetih mafh pa biti mora, de fe ena du-fha is viz refhi, tega nobeden zhlovek ne vć, tuđi Bog no-benimu ni rasodel. Boshji milofli mormo vćrne dufhe perpo-rozhiti, sa nje fvete mafhe flushiti, moliti ino dobre dela po premoshenji ftoriti. Kdor pa veli, de vć, kje je ena dufha alj druga rajnih, alj pa koljko fvetih mafh potrebuje, je prasno-verz ino duhovfki golju'f; ino ni sa prafhati, ne sa poflufhati, naj fi bo babela alj ded. Prasna vera je, de bi fe morio teh fheft Ivetih mafh od eniga mafhnika po verfti dan na dan, ob ravno tifti uri, per ravno tiftim altarji brati; kar duhovnikain tuđi po gofto mogozhe ni; ker ne najdemo nobene boshje, ne zerkvene po-ftave, ki bi to sapovedala, ino pofebno vrednoft laki verfti dala. Bog tuđi na fhtevilo ne gleda, ampak na saflushenje Jesufa, ino na nafho ferze, kako fino vredni vflifhani hiti; pa tuđi, kako je dufha rajniga vfmilenja vredna. tShkodliva vera pa je, ako bi miflili, de je teh fheft inafh sa rajniga alj sa rajno dovolj; njih pregrefhkov bi pa ne poravnali^ ptujga blaga sa njih ne odrajtali, ftorjene fhko-de ne povernili, kar je mogo/he. Bog ni le vfmilen, oa je tuđi praviy-hen; do pofledniga vinarja fe mora poplazhati, govori Kriftuf. Nevarna vćra bi bila, ako bi fe kdo shivih na teh fheft fvetih mafh sanafhal, de ga bo Bog kako pofebno sato k' pokori obudil, ino vezhniga pogublenja varval, ino bi bres vfe fkerbi sa fvojc sveli'/.hanje bil, alj /-lo pokoro ir,o poboljfhanje odlagal. Bog vedno klizhe ino oporainja na tihim v' ferzi, pa tuđi na glaf; ino zhlovek ne fme slatiga zhafa samuditi. ;>Ako donef njegov glaf flifhite; ne sakerknite fvojga ferza" — veli fv. Duh. ;,V ftrahi ino trepeti mormo sa isvelizhanje fvoje fkerbeti." 54 Lashniva pa je, đe bi bila ta poboshnoft fheft fvetih mafh od fvetiga sberaljfha, od kakih zerkvenih vnzhenikov, alj zlo od njih fvetofti papesha Kičmena XII. poterjena. Ni najti, ne flif hati kaj takiga v' pravih pifmah fvete katolfhke zerkve, kateri je Bog kluzhe nebefhkiga kraleftva isrozhil. Ako pa kdo kaj tega ve*, naj pove!------— Jas pa kaj drugiga najdem v' piftnih fvetiga vefoljniga Tridentinfkiga sbora v'XXH fedi, ker fe bere: ^Shtcvilo pa nekaterih mafh ino fvczh, ki je vezh od prasnoverne flushbe, kakor pa od prave vere isnajdeno^ fe more zlo od zerkve po-fpraviti, ino Ijudftvo pođvuzhiti, od kodi nar vezh priđe, ino kateri je tega prefvetiga darovanja (Tvete mafhe} predrag ino nar vezhi fad." Po tem fo premili ino prezhafti vredni Grafhki fhkof ino knes teh fheft rimfkih mafh v' leti 1843 prepovedali. #3 Đvanajft petkov poita ino molitvo. Druga velika smota med ljudini je neko pifmo polno smefhnjav ino krivoverfkih pomot. Bere fe, kakor bi bilo od Kriftufa is nebef poflano, ino de v'Neapolitanfki desheli pred nekim obrasam alj pildam vefi^ ino nobeden ne ve, na zhem? Pifano bi bilo s' slatimi pifmenUarai fpukfhtabi) ino od fvetiga Mihaela pernefheno. Kdor nozhe to pifmo prijeti, od njega sgine; katiri ga pa hozhe brati alj prepifati, k' temu fe ono oberne ino famo on$o in':m>[i vitvrn^nHuH Katir hozhe vfak petck fheft Ozhe nafhov ino zhefhe-nih Marij k' zhafti Kriftufovimu terplenju ino proti vfmilcni njegovi materi moliti^ sadobi 1000 dni odpuftkov, ino dufbo v' nebo pripravi. Kdor moli k' zhafti fvetimu Miliaelu fheft Ozhenafhov, zhefhenih Marij ino verOj sadobi 100 dni od-puftkov vfakokrat." -; Tako fe blodi od molitve ino poftov, kakor bi jih bil fvet ozhe papesh Klemen, trelji sa fvetim Petram, fvojim vćr-nim dal, de vfaktcri vćrni 1-riftjan, ki fc ob fuliim kruhi ino ob vodi dvan.ijft petkov pofti fino to bi bilo sadofti le enkrat v' fvojim želim shivlenjij takiga liozhe Jesuf Kriftuf obvar-vati pred pcklcnfkim ognam, tcr ga hozhe vseli po fmcrti v' nebcfhko kraleftvo. Ino kdor fe petke dopolni; ino da sa eno fveto mafho v' zhaft fvetiga Petra Apoftelna, bo sadobil fe-dem darov fveliga Duha: 1. De ne bo v' framoto prifhel; 2. De ne bo pogublen. 3. De ne bo nagle fmcrti vmerl. 4. De mu bo dvanajft dni poprej fmert osnanjena. 5. De fe ne bo bres fvetih Sakramentov tega fveta lozb.il. 6. De mu bo pri fmerti mati boshja h pomozhi prifhla. 7. De ga bo po fmerti gofpod Bog v' nebefhko kraleftvo vsel. Kdor bi to molitev ino pofte imel, pa bi njih ne hotel drugim povedati^ ima fmer-ten greh, Potcm fe dvanajft petkov fhtoje po' fvetim Matiju apo-ftelnu po rasnih prasnikih 'do petka pred boshizhnitni prasni-ki, ob katirih bi fe ob kruhi ino vodi poftili ino molili po 5, 12, 30, tuđi po 6a Ozhenafhov na zhaft nekih fkrivnofti, ki njih fveta zerkva zlo ne posna, ^^.a,^,^ 56 Ravno tak motna ino smefhana je tuđi molitva, katiro to krivoverno pifmo uzhi. ,,Nam prizhnje fveto pifmo, je nauk poftave, ko fo Judje Kriftufa krishali," i. t. d. Le ti fveti pofti ino te molitve fo dane — £kakor fe dalej bere} na veliko pomozh Kriftjanov k'frezhni vezhnoiti. Bilo je samerkano v'leti 1795, 25ga (Sufhza v'zefarfkim medi Dunaji, ker je moder gofpod Karl pridgar bil. On je fposnal, de je fkus te fvoje dela saflushil 12 dni pred fvojo fmertjo videti veliko trumo angelov, ki fo mu osnanvali, de bo vmerl, ino bojo njegovo dufho v' nebefa fpremljali. Pa tuđi on mora to prerokvanje ino saflushenje Ijudem osnanvati. Kdor bo to fam bral^ alj pa drugim pravil^ sadobf per Bogu veliko gnado. To pifmo fe mora hitro en drugimn dati? ne dolgo per enim oftati. Katiri zhlovek to ftorf_, bo videl 1 2 dni pred fvojo fmertjo trumo angeljzov; ino od vefelja mu bo f erze pof kakvalo. Sraven tega pa ne f me ravno gref hno shiveti." Kdo bi ne fposnal, ako je per pravi pameti, de je to pifmo pifano, kakor bi otrobe vesal, bres glave ino bres nog, gola smotjava, polno prasnih obljub, natlazheno fhkodlivih vrash! tSveti Papesh Klemen ni kaj takiga nerodniga poterdil. Ne najde fe tako pifmo ne na Neapolitanfkim, ne v' Londoni, kakor drugi popifki kvantajo. Na Đunaji Cv> BezhiJ nevemo nobeniga pridgarja Karola, ki bi bil kaj takiga osnanil. Tuđi v'Grazi ni bilo, ino ni bogabojezhiga (Shkofa, ki bi od te zhudne poboshnofti ino nje saflushenja kaj vedel. Vfl ti pofti, dari ino obljube fo prasna ismifhlena lash : ino kdor take kvante verje, njih dershf, ino fe na nje sanafha^ fe goljfa-. Kar fveta mati katolfhka ze'rkva ne poterdi, tuđi per Bogu kaj ne velja. Ino kdor take smote ino lashi med ljudi fpravlja, ino fe pof variti ne da, on gref hi; šakaj Bog je vfem lashem fovrash. Kdo fi je pa take fpake vmiflil ? — (Sovrashnikje ljulko med pfhenizo safjal. Kakor fe najde v' ftarih zerkvenih pifmah, je ta vrasha zhudniga pifma fvetiga Mihaela kaj ftariga; ino zhe ne tifta, faj enaka. Bere fe od fvetga Bonifazja, nemfhkiga apofteljna, vifhi Moguntinfkiga fhkofaiino marternika, *J de je ta smota pred dvanajft fto letatni she fvetimu osnanovavzu *J Magna Bibliotheca veterum Patrum Colonise Agrippinss 1618. Tom VIII. pag. 124 — 127. 57 boshje refniže ino pravize nadlego delala. Neki hudoben đuhovn Aldebert je to Ijuljko safjal, fe flabovernimu ljudftvu perkupiti-,Svet Bonifaz pofhle nekiga poboshniga duhovnika po imeni Deneardi v'Rim h' papeshu Zahariju, ino od te pomote tako le pifhe: „Veliko krivize ino preganjanja fim preftal, narvezh od krivih duhovfkih . . . nar huj opraviti pa fim imel s'dvema hudobnima krivoverzama: s'enira po imeni Aldebert, ki je frankovfkiga rojenja, s'drugim, ki mu je Klemen ime, ino je v' (Shkozji doma; po smoti fi nifta podobna, po teshi pregreh pa enaka." 4Svet Bonifaz je dal obadva fapreti; pa nifta pokore ftorila, ampak fhe dalej ljudi sapeljavala. „Sa del njih — pifhe fv. Bonifaz — me je veliko ljudi preganjalo, fovrashilo ino klelo, ino zerkvi Kriftufovi fe na veri ino upanji fhkoda godi. Dolshijo me, de fim Ijudem narbolj fvetiga apoftola (^Aldeberta^ vsel, jih ob pomozhnika ino befednika, ozheta zhednoft, ino ob zhudodelza fpravi!. — On je bil v' fvoji pervi mladofti she hinavez, ter pravi, de bi mu bil angel Gofpodov v'podobi zhloveka od poflednih kiajov fveta fvetinje (Tvete ostanke} prinefil; ino po tem lehko od Boga vfe sadobi, kar poproli. Ino s' to fvojo hinavfhino, kakor je fv. Pavl prerokoval, fe v' veliko hifh vrije, ino lovi babcle s'grehi obloshene, ki fe dajo od mnogoterih shelj voditi. Kedar Ijudje k' njemu pridejo, ino pred nja pokleknejo, ino fe fvojih grehov fpovedati shelijo, jim pravi: „Vem vfe vafhe grehe; faj fo mi snane vafhc fkrivnofti. Ni vam potreba fpovedovati fe; odpufheni fo vam vafhi pretezheni grehi; sdravi ino odvesani fe povernite v' miri na fvoj dom." Mafhnik Deneardi je ono, alj ravno tako pifmo, ki ga vfedajnih dneh med ljudini najdemo, Papeshu v' prizho sbranih fhkofov pokasal rekozh: „Poglejte Gofpod, pifmo, ki ga ima ino Ijudem kashe, ter pravi, de je pifmo Jesufovo, kije'snebef padlo, v' Jerusalemi od fvetiga Mihaela najdeno. To pifmo bi bil najdil neki boshji mafhnik Mervis, ki je poflal to pifmo na goro fvetiga Mihaela arhangela. Ino pifmo to je prifhlo fkus an-geljfke roke v' Ilimfko mefto do pokopalifhafvetiga Petra," i-t- d- Zaharija, fveti papesh fo na to rekli: „Vrefnizi, preljubi bratje! uni imenvani Aldebert je v' neumnoft sapadil; vfi, ki fe tiftiga lashniviga pifma poflushijo, fo kakor otrozi brcs pameti. Kaj bote na to odgovorili, prezhaftitlivi bratje?" Zha- 68 ftitlivi fhkofje fo rekli: „Kaj bi bilo ftoriti drugiga, kakor vfe to, kar fe nam je bralo, v' ogenj vrezhi ino sashgati." Papesh Zaharija fo djali: „.Sposnali fle, zhaftitlivi ozhetje, naj bi njegove pifmavfe v ognji sgorcle; pa je tuđi dobro, de fe v'nafhi fveti fhkrinji £ladizi3 ohranijo, naj fe bo s'njimi prizhalo, de je saversheno njegovo djanje." Vef sbor fklone po tem: „Aldebert ne fmć vifhej no-beniga fvetiga opravila imeti, ino pokoriti fe mora sa fvoje djanje, ino naj ne sapeljuje vezb Ijudflva. Ako pa v' teli smotah tcrđovraten oftane, ino ljudi fhe sapeljuje, naj bo preklet, ino vezhnimu obfojenju boshjimu isporozhen; ino tud vfaki, kdor s'njim potegne, ino fe njegoviga nauka dershi." Tako je ta vrashja smota she v' ofmim ftoletji po Kriftufi obfojena ino savershena bila. Kakor fo pa fvoje dni flabovorni sapeljani kriftjani fvetiga fhkofa Bonifazja sa del teh krivoverfkih vrash fovrashili ino preganjali, tako fhe sdaj prasnovćrne babele ino dedeji, hi take rezhi rasnafhajo, svede flushavnike boshje zhertijo, ki njih podvnzhiti hozhejo, de fo to vrashjc smote; kaj, zlo dolshijo njih, de nimajo prave vere, ki takih popak ne obrajtajo. Ako pa najđejo kakiga v' teh rezheh flabo podvuzheniga duhovnika, tak jim on vfe velja, in sa fvetnika imajo ga, od vfih krajov sa njim letijo, mafhe plazhnjejo, fe mu ispovedu-jejo, de vbogi flepez i'lepze vodi, ino s'njimi v'jatno pade. Ali ni to svijazha hudizhova'1? Kakor to fkrivno pi.fmo, je fhe vezh drugih vrash med Ijudmi; kakor molitva fedemjdu/,havniz, s' katirimi fe khko dufha pred peklam saklene; shebranje fvetih treh kraljev, ki tuđi pravijo, de v' Kelnu na ltajni v' flolni zerkvi na slati niti vifi; molitva fvete Korone sa prijeti 31000 guldinarjev; duhovna bramba, slati ozhenafh, i. t. d, ki jih tergavzi fkramarjij po femnih prodajejo, ino po hiamih trofijo. Najdcjo fe tuđi bukvize , imenvane : Pravi Kolomonov shegen , kakor bi bile polne fkrivne boshje mozhi, v' katerih najdejo prasnoverzi zhudne molitve ino befede, katirih ne rasumejo, ino miflijo s'njimi dnarje kopati, v' lotriji dobiti, fe vfake bolesni, tuđi fmerti ovarvati; kaj, zlo.tobakarji jih per febi nofijo, ter miflijo, de njih zefarfka praviza dobila ne bo. 59 /-Kaj ima pravizhen kriftjan od vfih teh ino takih vrash dershati? Ne verjeti vfaki babeli, ki mu v' bolesni, alj v' kaki drugi lili take rezhi perporazha; ne poflufhati ptujih berazhov ino krivih prerokov, ki po boshjih potah, ino po fkrivnih kotih take pomote trofijo. Ljuljka fo take smote na njivi fvete vere, ki pfhenizo dobriga nauka dufhijo, de fe verje, kar nizh ni; kar je potreba snati, pa posabi. Prasno vrazhtvo alj sdravilo fo take smote, ki bolnika motijo, de fe mu bolesen sajde, ino pomagati samudi. Goljnfen dnar fo take rezhi, s' katerimi upajo prasnoverni Jjudje dolge fvojih grehov poplazhati, ino fi nebefa kupiti; alj jidi fi kupvat s'goljufnim dnarjam; fhe saperli te bojo, ako takiga dnarja ne pokonzhiifh. Kaj je ftoriti pravovernimu kriftjanu s' takimi vrashnimi ino prasnovernimi rezhmi? Pod finertnim grehara ne drugim priporozhati, ne pre-pifovati alj pofojvati, ino Ijuljko po njivi katolfhke zerkve fjati 5 ainpak, kakor fo fveti fhkofje v'Ilimi pod papesham Zaharijam fklenili, mora vsc te ino take lashnivc rezhi v' ognji sashgati in pokonzhati, drugazhi greh flori; ino ako fe takih vrash terđovratno dershi, je od fvete zerkve v' pano djan, ino vezhni boshji fodbi isrozhen, zhefar naf vezhni Bog ob-varji! Od vfiga tega Krifluf govori per fvetim Matevshi 15, 13 — 14. rekozh: ,,Vfak fadesh, kteriga ni safadil moj ne-befhki O/he, bo s' korenino isruvan. — Puftite njih, i'lep/a fo, ine flepae vodijo; zhe pa flepez flepza vodi, oba v' jamo padeta." Pifanke sa veliko nozli rasloshene. **adi o veliki nozhi rtari ino mladi pifanke dajajo, pifanke jemlejo. Naltufovfkim tuđi Kefar in zefariKa s fvojirai podlo-shnimi pifanke menita, rekozh: „Kriftuf je od fmerti vftal," Kaj pa pomenijo pifanke lepiga, njih malo ve. Rudezha pifanka, fhe tako majhina, nam veliko frezho kashe, ki jo o veliki nozhi dofeshemo. Po veljkonozhni fpovedi 60 ino po fvetim obhajili fmo novorojeni otrozi boshji, prerojeni v1 prefveti refhni kervi boshjiga jagneta Jesufa, odrefhenika nafhiga. Jesuf je sa naf pervo rudezho pifanko dal na fvetim krishi, on ki naf Jjubi ino pod fvoje peruta fpravlja, kakor fkerbna kokla fvoje pifheta. Rudezha pifanka nam kashe vero nafhiga odrefhenja, pa tuđi fladko vupanje prihodniga vftajenja, ker borno vftali is groba, Uakor is lufhine, po kralevo oblezheni s' velizhaftnim plajfham nebefhkiga vefelja, ako bomo frezhni. Pazhlep fpomfn! Shlahtno jajze fe prav sa prav dvakrat porodi. Jajze fe vleshe, potem oshivi, ino mlado pifhzhe fe isvali. Poglej tuđi dvojno zhlovefhko shivlenje, na pifanki vidifh shivlenja dvojno rojftvo. Puta okroglo jajze isnefe; pa jajze fhe nima praviga shivJenja, dokler je v' terdo lufhino saperto. Kokla mora đolgo fedeti ino jajze greti, de dosori ino fe lepo mlado isvali, kedar kokla jajzhno lufhino prekluje ino rastruple. — llavno tak mora tuđi zhlovek, rojen po zhlovefhki naturi, veliko let terpeti v' fvojim flabim trupli, ki je polno terdih teshav, mora soriti sa prinodno shivlenje; potem priđe fmert, ino truplo v'grobi po-truple, is kateriga bo zhlovek novo rojen, kakor is fvoje lufhine velizhaftno vftal. — Kdo fe ne zhudi, ako pomifli, kako is flabe fmerdlive lufhine lep pifan ptizh isleti? Tako bo tuđi vfigamogozhen Bog is rasdjaniga, perhliga telefa novo telo, is ftrohliviga neftrohlivo, is posemelfkiga nebefhko, is vmer-liviga nevmerlivo, is mertviga shivo velizhaftno telo obudil, kakor fvet Pavl prizhuje. I. Korin. 15. Kaj je fedajni nafh shivot kakor rahle jajze; majhen veterz sapiha, ino ga lchko ftere. Sato fv. Pavl milo sdihuje, rekozh. „Kdo me bo refhil telefa fmerti? Gnada boshja fkus Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga." Rim. 7, 24 - 25. Pofvetni modrijani prav radi barajo, kako bi mi nekdaj vftali, kako fe is prahu iskopali, ki ga veter na vfe kraje fveta rasnefe? — Prafhaj jih, prafhaj, naj povejo, kako fe lep ptizhko is jajzeia isvali, de toljko vefelo izleti ino poje, ki je bil v' lufhini dolgo mertev ino pokrit? — V'jajzeti fe najde belak, neka vlazhna bela ftvar; sa belakam je pa romenjak. Is belaka fe mlado porodi, ino ro-menjakima sa shivesh, dokler fe isvali. Kako pa kokla s'fvojo 61 fejo is belaka pifhzhe porodi, od kodi ga oshivi, mu kofti, mefo ino perje dobi — kdo mora to zhuđo poveđati? kdoras-umeti? Ako je pa mogozhe kokli, vfaki plizhizi po naredbi boshji toljko lepo zhudo narediti, sa koljko bolj lehko bo vezhni Bog nafhe kofti oshivel, ino obudil nafh prah, kedar ga bojo angeli od fhtirih vetrov sbrali. Vfi, ki po grobih fpijo, ino fhe bojo safpali, bojo glaf ,Sinu boshjiga zhuli, ino is fvojih grobov vftali, kakor ptizhi is fvojih lufhin: to nam velikonozhna pifanka kashe. Is jajzhiz fe ne svali riba, ki po vodi plava, ne zherv, ki po semli lese^ ne shivina, ki hodi, — ampak vefelilelavzi, ki pod ncbam letajo, fe le teshko vjemejo, ino vprezhi ne dajo. — Ptizhi, ki fe is jajz isvalijo, imajo bolj biftre oz,hi, bolj sdravo mefo, kakor druga shivina. Vefelo shivijo, ino pod milim Bogam pojo. Ravno tak bojo isvoleni is fvojih pokopov vstali, ter bojo po befedah Jesufovih, kakor angeli boshji. Sa vfe pose-meljfko jim ne bo mar; le ncbefhko bo njihvefelje. Dopolnile fe njim bojo vfe njihove shelje. Karkolj bojo posheleli, hitro dofegli bojo; kamor bojo hotli, kakor bi trenil, bojo lehko dofhli Vfi frezhni ino sadovoljni porezhejo: ,,,Smert, kje je tvojo premaganje? — Mi fmo premagali s'Kriftufam, ki je donef fmert pervi premagal. Kakor kralevi orcl fe je vsdignil is fvojiga groba, ter fe perkasal fvojim ljubim ravno v'tiftiin hipi, kjer je hotel. Lehko je rekel velizhaften premagavez fvojim fovrashnikam: ,?lSpal fim, ino tcrdno fim bil safpal, pa fim sopet vftal. Ne bojim fe, naj me ravno jeser ftavshent) ljudftva obleshe." Pfalm 3. Ravno to fe bo vfiiu isvoleniin dan vftajenja dopolnilo po befedah Isaija preroka, ki pravi: ,,Kteri v' Gofpoda savu-pajo, bojo dobili novo mozh, bojo vseli pcrute, kakor poftojne; bojo tekali, ino fe ne bojo vtrudili, hodili bojo, ino ne pefhali." Isaija 40 _, 31. ■ .!-;iU»b ■ ■ .. ; ■ ■-...,...... ..-,..., ,, ,: ,. ■' f a(_ •j(} •ili :V.'iim oni''ffl* odu i(joil 01 dl unmT — Pri g o d b e vesele ino zalostne preteklih ino seđajnih ćasov v slaven spomm ino pođučenje. 5# M. Pravičniga spomin ne bo prejšel, in po njegovim imeni se po vpraševalo od roda do roda. Njegovo mođrost bojo perpovedovali narodje, ino njegovo hvalo bo oznanovalo zbe-raljie. Sirah. 39, 13 - 14, 69 I. Jakob Strašek, rajni kaplan Lavantinske škofije. *^"ospod duhovski, Jakob Strašek, rojeni per svetim Petri na medvedovim seli (33atentt)at) v' Celskim krozi so imeli vboge, to de poštene stariše. Moder oče je vuoil mladenca lepo Bogu služiti, se Boga bati ino pa greha varvati. Lep očetov nauk je bil vse žive dni blagimu sinu zvest angelj varh. — Srečni otroci, ki bogaboječe stariše imajo. Mladi Jaka se je naučil od očeta slovensko brati. Ra-dovedno serce se je mladenču po soli vnelo. Prosil je 5 ino de si ravno oče le mali mlin za svoje živlenje ima, v' Boga zavupa, in Jaketa v' Ćele v' beraško solo pelja, ki je bil med svojmi tovarši v' soli narb'olj odrašen. Dobrotnik njegov, rajni gospod Tomaž Hirš, slavni predstojnik latinskih šol v' Celi^ latinskih šolcov skerben oče, so tou pomagali v' Ćeli, ino potem v' Ljublani sole srečno isgo-toviti. — Ni se bati mladenčam sromaške sole, ki imajo dobro glavo, pa nedolžno, pošteno serce. Dobrotniki takim radi po-toorejo, kar vbogi sturiši ne premorejo. "Vbogi mladenci bojo sku/i tako šolanje imenitni gospodje, kakor sinovi bogatih ljudi berači, ako pameti per njih ni. Duhovske sole so v' Celovci dokončali, na male Maše leta 1824 so bili mašnik posvećeni, ino so enokoljko potem pri svoji domaći fami cerkvi, ker so keršeni bili, zunaj per cerkvi, ki je bila pretesna, novo maso peli. Lepo, pa tuđi čudno je bilo gledati toljko ljudi na strehah, po drevji ino po oknah sveto novo maso poslušati. Bilo je, kakor svoje dni, kedar je Kristus po sveti hodil; in kaj bi ne, ker njegov na- ? © mestnik Očetu nebeškimu pervokrat ponovijo, kar je on pri posledni večerji storil, rekoč: ,,To storite v' moj spomin!" Služili so narpoprej v' Pišecah, v' gorati težavni fari kaplan. Bili so Ijubej farmanov, pameten ino pohleven gospod, mladine poseben prijatel ino vučitel. Njih veselje bilo je vu-čiti, se z' tovaršami pogovarjati od duhovske paše, pa kako lepo pesem zapeti, to jo bilo njih kratek čas. Ako so pa po poldne vtegnili, sli so z' žagico, vinjekam pa z' drevesno smolo, ino so po vsih potah divjake cepili, ino sadunosno drevje žlahnili. — Blagor gospodu, ki svoj duhovski vert tako lepo obdeloje: v' soli ino v' cerkvi za nebesa, po sadunosnih hom-cih ino dolinah pa tuđi za bolje čaše tega sveta! Ni bilo člo-veka, ki bi se ne bil rasjokal, ko so leta 1826 od Pišec slovo jemali. Stari ino mladi so v' dveh verstah stali videti še enkrat Ijubiga učenika, ki so se na pot od njih podali. V Vojniku blizo Ćela so ravno tako zvesto svojo du-hovsko službo opravljali, kjer je bilo veliko več duhovskiga posla. Ojster oznanovavec božje besede so bili Vojnški gospod Jakob ; serčno so se poskušali za božjo čast, ter se nišo zbali posvetnih bahaeov, ne razberzdanih modrijanov, ki se njih povsodi za veliko cesto najde, več kakor po drugod, po samotnih krajih. „Vidi se mi, kakor bi zloinek nadevan voz hudobij'ino pregreh po veliki cesti vozil, ino po vsaki strani lučal; ne moremo dosti čediti ino popravljati, kar pohujšanje pokvari;1' so pisali, pa tuđi skerbno svarili mladino ino stare ljudi. Mnogeterirnn merzlaku ino ošabnežu nišo dopadli; alj kdor bi takim Ijudem dopadil, bi služavnik Kristusov ne bil. Za toljko raj so njih pa vsi pošteni imeli, posebno nedolžna mladina, ki so njo brez truda v' soli, posebno ob nedelah ino praznikih učili. Onemagali so, ino hudo kašlati jeli; ni bilo ozdravila več za njih, ako so ravno vsi dobri farmani za njih skerbeli, kakor otroci za svojga očeta. Eni so abotno djali, de jitn je nareto, drugi, de so se pregnali, ino si sami krivi; pomagati jim nihčer zamogel ni. Oni pak so se v' božjo voljo podali, voljno terpeli, ino v' djanji pokazali, kar so bolnike poprej učili. Spisali so lepe molitevne bukvice v' svoji bolezni; ino ker nišo mogli učiti, so šolarjam lepe pesme pisali. 71 Prelep nagovor je, ki so ga rajni gospod Jakob od ob-jiskvanja bolnikov popisali, de bi ga zamolčal. Tako le so pisali: ~X a g o v » r. Nikolj ne potrebuje človek veči pomoči, kakor ravno v' svoji bolezni na smertni posteli. Zalorej ne mislimo, de smo mi svojo dolžnost že dopolnili, če smo bolnika 'z svetmi Za-kramenti prevideli. Bolnik, ktir na svojim trupli ino duši veliko terpi, potrebuje od nas tuđi telesno ino duhovsko pomoć. On terpi velike bolečine, terpi veliko žalost eres svoje stor-jene grehe. Zdaj ga je strah pred bližno smertjo, groza pred prihodno sodbo, ktira mu naprej stoji. Skušnjave gredo črez njega, z' katirira se more bojvati, ker hudič, naš narveči so-vražnik, si nikolj več ne prizadeva, nas zapeljati, kakor ravno °b naši smertni liri. Takrat jiše pri bolniku grešne misli ino želje obuditi, mu vse njegove grešne navade naprej postavlja. Bolnik, če ravno v' djanji greha ne stori, tak se vender lehko prigodi, de on, kir je od bolečine, straha ino groze ves znie-šan, k' eni hudi misli alj želji privolji, ino to je že lehko za-dosti k' njegovimu pogublenju. Iz tega se vidi, v' kaj za eni nevaršini se znajde bolnik na svojo zadno uro, od katire njegovo zveličanje alj pa pogublenje visi. Ali nismo mi dolžni, takmu človeku na pomoć priti? ali nismo dolžni skerbeti za zveličanje njegove duše, za katiro je Jezus toljkajn pre-♦erpel, ino svojo kri za njo prelil? — Ja, to smo mi dolžni storiti! Zatorej moj kristjan! objisi rad bolnika, prijazno ga ogovori, ino pokaži, de vsmilenje z' njim imaš. Pogovarjaj se z' njim od svetih reci: kakor od božje preneskončne Iju— bezni, od njegove providnosti, od večniga veselja, ino tako zmiram njegove misli k' Bogu obraćaj. Če se bolnik črez svojo bolezen, bolečine ino reve po-toži, tuk potolaži ga, spoinni ga} de je Jezus se vse več ter-pel za njegovo zveličanje. De vse njegovo terplenje nič ni proti večnimu veselju^ katirga bo po smerti prijel, će le tuđi on iz ljubezni do Jezusa vse krize in težave voljno prenese, na Boga terdno zavupa, ino vse njegovi sveti volji prepusti. — Moli z'jiin, beri mu z bukvić lepe ino svete molitve naprej. Sprejmi njegovo dušo v' večnost, zroči njo Bogu Očetu, ktir » jo je vstvaril, — Bogu Sinu, ktir jo je ođrešil, — Bogu sve-timu Duhu, ktir jo je posvetil; ino vedi, karkolj si ti bolniku storil, to si storil Jezusu. laah, kako se mora pri bolnikih zaderžati. 1 Kedar k'bolniku priđeš, ne vsedi se njemu nasprot; zakaj njegova sapa zna tebi škodliva — tvoja pa njemu zu-perna biti; ampak vsedi se vštrič njegoviga zglavja, tak de boš dolj proti njegovim nogam obernjen. 2. Preden z' njim m6liš, alj kaj svetiga naprej bereš, mu povej, de ni potrebno^ deb' on glasno molil za teboj, ampak de je zadosti, če on le to premisli ino v' svojim sercu ohrani, kar mu naprej moliš alj bereš. 3. Ne moli mu naprej dolge molitve, zakaj bolnika oslablena zastopnost hitro peša. 4. Ne moli mu naglo naprej; zakaj, kakor bolnik hitro jiti ne more, ampak le tedaj pa tedaj prestopi, ravno tak tuđi ne more on hitro misliti ino zapopasti; zatorej mu le prav po lahoma od besede do besede naprej moli, postavim tako: 0 moj Bog! — mene greva — iz celiga mojga serca, — de sem jas tebe — o nar veći dobrota — toljkrat raz-žalil. — 0 moj Jezus! — ozri se — milo na me — ino vmi — mojo revno dušo — z svojo sveto kervjo. 5. Većkrat prenehaj; zakaj, koker se otroka le po malim in pogosto jesti da, ravno tak se mora tud bolniku le po malim ino pogosto naprej moliti. 6. Varuj se, de ne bos preglasno, alj bolniku cio v'vu-ho govoril; ampak z' bolnikam moreš le rahlo — brez vsiga vreša govoriti, tak, kakor deb'te nobeden zraven njega zašto-pit nesmel. Zakaj vsak hrup, vreš alj glasno govorjenje je bolniku le k' nadlegi in nepokoju. Če ti tedaj preglasno govoriš, tak mu ti le nadlego in nepokoj delaš, njegove težave pogmiraš, in njega nejevoljniga storiš. Bolnik se bo nejevoljn od tebe obračal, in komaj dočakal, deb' se te skoraj iznebil. 7. Če se bolnik govorf, tak je dobro, de mu ti sknz prašanje iraenitnejši resnice naše svete vere naprej prineseš, postavim tako: 73 Moj ljubi kristjan! saj verješ ti, đe je en Bog, naš đo-ber oče, ktir je vstvaril zemljo in nebo? Saj verješ, de je on svojga Sina na svet poslal, de nas je od večniga pogublenja odrešil? i. t. d. Saj se ti v' svojih težavah na Boga zaneseš, ino zau-paš od njega večno zveličanje zadobiti, zato, ker je on zvest v svojih obljubah, ino neskončno milosten? Saj imaš do Boga narveči veselje, ino njega iz serca ljubiš za to, ker je on narveči dobrota? Ali te kaj greva, de si ti Boga, svojiga nar-večga dobrotnika toljkrat v svojim živlenju raz-žalil? Ali želiš, de bi ti tega nikolj storil ne bil? Ali si pripravlen, is Iju-bezni do Boga vse voljno terpeti, ja tuđi vmreti, će je njegova sveta volja? Hočes ti v' božjo voljo vse isročiti, ino le to želeti, kar je božja volja? — Ker ti tak terdno na Boga vćrješ, na njega zavupaš, ga iz celiga serca ljubiš, ino tuđi vse svoje grehe zgrevaš ino objoćeš: tak skleni tuđi, ljubi brat (ljuba sestraj, vse svoje terplenje ino tuđi smert z terplenjam ino z smertjo Je-zusa Kristusa na krizi, ino boš večno veselje dobil. 8. Bojnika nar veći trošt in veselje na smertni posteli je le Jezus Kristus, njegov Zveličar; zatorej podaj mu božjo ttartro, ino ogovori ga rekoč: Vzemi ljubi moj kristjan! tukaj P°dobo svojga križaniga Jezusa, ino preraisli, kaj je on terpel za te. Iz Ijubezni do tebe je on nebesa zapustil, prišel na zemljo, človek postal, se je martrat' in križat' dal deb' le ti uveličan bil. Vidiš, kak te ljubi tvoj Jezus! Ljubi ga tuđi ti, kušni z častjo vse njegove rane, ino terpi voljno, kakor on, >K lubezni do njega vse težave, ktire ti Oče nebeski k tvojmu ^Veličanju pošle. Koljkokrat kolj na duši alj trupli težave ter-piš, le ozri se na božjo martro, in se spomni, de je tvoj Zveličar še -veliko već terpel, kakor ti terpi'š. Če po noći spati ne moreš, tak spomni se, kako je tuđi Jezus po noći od velikih težav v vertu Gece'mani na svojmu obrazu ležal, ter kervave kaplice po svojim životi pot/1, kakor sam pravi, rekoč: »Moja duša je žalostna do smerti;" — de je ravno po noči od svojih sovražnikov vjet, pred krive sod-nike peljan, ino od njih nedolžen k smerti obsojen bil. Ce tebe ves život boH, de se komaj geneš, tak poglej svojga — do belih kosti razgajžlaniga Jezufa, ino ti bos T4 spoznal, de je on na svojim truplu še veće boleoine terpel, ko jih ti terpiš. Ge tebe tvoja glava moćno bol/, tak se le ozri na Jezu-sovo sveto glavo, kako je 7,'ternjam kronana, razbifa ino vsa kervava; in t» bos spozna!, de tvoje terplenje proti njego-vimu nić ni. : *° imi Če tebe bolijo roke alj noge, tak poglej na sveti križ, kako so Jezusove svete roke ino noge'z'žeblami prebite, in vidil boš, de je on već na rokah in nogah terpel, ko pa ti. Ce tebe že od samiga ležanja boli'jo kosti, tak spomni se, de ti vender na mehki posteli ležiš; alj Jezus je ležal na svojo smertno uro po celim životi rana pri rani — na terdim lesu križa, ino nima kam svoje glave položiti, ampak jo na krizi viseli pusti. Ce te perse bolijo, le poglej, kako je Jezusova stran z' sulico prebodena. Ce te žeja, spomni se, de je tuđi Jezusa žejalo na krizi, kakor je sam klical rekoč: ,,Žeja me! Alj ti vender merzle vode piti dobiš; Jezusu pa so nevsmilcži le jesiha s' grenkim žolćam piti dali. ' ausiT. Ti žaluješ, kir se boš moral ločiti od svojih; ali ni žalval ludi Jezus, kir je videl stati ine jokati svojo ljubo mater pod križam? On je zročil svojo mater Joanezu; ti pa zroći . vse svoje nebeškimu Ooetu; ««~ .« ji* jjjj^i. Preselili so se spomlad leta 1829 V svoj dbrtrac kraj k'svetinju Petru, pod streho svojta prijatela ino dobrotnika fajraoštra S . . . ino Ijubezen vućencov njih je spremila. Ko so v' svoji nevarni bolezni nekdajnimu fajmoštru h . . . v' Pišece pisali, naj bolnika Pišečanam v'molitvo pri-poročijo, ino fajmošter po pridgi za bolniga g. Jakoba, poprej-niga učenika, spomnijo, začne vsacerkva na ves glas izdihvati ino jokati z' g. fajmoštram vred , toljko de nišo mogli dalej moliti. Bil je pa tuđi njih jok lepa molitva. Ne le v' besedi, tuđi v' djanji so bolenimu gospodu svojo Ijubezen zkazali. Pisali so mi od tiga lepo pismice, ki priča, de so bili tuđi v' hudi bolezni dobre volje. Preljubi Anton! Na kakšnim konjičku si Ti k'meni pri-jahal, £po pismi) na takšnim prijaham k'Tcbi f ud jaz. Krotek kakor ovčka je ta konjiček; kamor hočem, ga lehko jahara, ako sim ravno betežen (bolen3- Alj moćno se vender bojim, de bom zanaprej črez veči hribe, gore ino doline imel do Tebe, kakor zdaj. *■) — Kaj bo, će nama konjiuek opcša? Bratec! ti prašal po meni, ali me še nišo medvedi na medvedovim seli Xjedli? Branim se še. kakor Turki v'Šumli; **} alj vender Smiraj bližej smerti prihajam. Tonček! kaj če vmerjem; ali se ^oš kaj jokal po meni? Kaj bi se jokal po struplenim črepakti, ki se već zceliti ne da. Veči škoda je, če se nov lonec vbije. Ako se star pisltar razleti, toljke škode ni, de se le, kar je dobriga v'njem, ne pokaz/. Naj se (orej le črepak razvali, de le duša izleti k'sA'ojmu Očetu. Objiskali so me ob veliki Maši Qo velikim Šmarni} tuđi Pisečani. Bili so pri meni dve noći. Perpeljali so mi tuđi pišet, kruha ino suhih češenj. Pisale so mi tndi nekdajne šolarce, ino iepih krušek so mi poslale. Jas pa sim njim poflal Nevesto Jezusovo, *#*3 de bi tuđi one Jezusa ženina, Marijo za vodilo, ino svetnike za svoje svate imele." — Lep dar; pa lepši hva- *) V1 Gelove na KoroSko. *2 Leta 1829 so Rusi Turke v' imenitnim tabori Šumli obsedali. ***) Pesem od neveste Jezusovc. ležno serce, ki gaje dalo; — Tako priden delavec ni brez dela, dokler ga viši Gospodar na plačilo zakliče. Kdo pa tuđi poreče, de bi dober dušen pastir kdaj pozablen ino zapušenbil? Dolga bolezen, gotova smert, pravijo. Po dolgi težavni bolezni dveh let so morli tuđi gospod Jakob vmreti. Z' svetimi Zakramentami previđeni, k'smerti pripravleni, ćelo v'sveto voljo božjo vdani so v' rokah fajmoštra, svojga zvestiga prija-tela dokončali svoje kratke dni, pa dopolnili veliko časov. Bog jim je hitro dal zaslužen dnar, katerga mormo mi se v'vedni nevarnosli služiti, Vmerli so 22ga rožniga cveta 1830, ino ravno na tištim mesti poćivajo, na katerim so šest let po-prej novo maso peli. Namesti rezaniga kamena naj rajnimu v' spomi'a nasočna pesem pisana stoji, bolenimu prijatlu v'leti 1829 v'oveselenje ino v' tolažbo zložena. II u do vreme. Rajnimu g. Strašek Jakobu v'spomin. Vroče je vroče, Čelo kipi, Sonce pekoče, Zemlja rezi. Za plugam orač omaguje, Na cesti popotnik zdihuje. — Le nižej se sonce nagiba V zaglavje visokiga hriba. Itavn tak strašno serce peče Vsaka huda grešna strast; Od spekline človek steče} Ako priđe grehu v' last. Vestga žge, Strašno je, Dokler mile rose ni, Ki mu serce ohladi. Sonce zakrilo Se je v' oblak; Hitro stemnilo, — Kaj bo že mrak? — Le glej, glej! od zgorniga kraja, Od tam huda ura prihaja; w Zlo gerdo se vreme napravlja, In zemlja vušesa nastavlja. Vse tiho inolči, En list ne zmajf; Vse gleda in caka Kaj čudniga priđe 'z oblaka. — Milost božja zapustila Je hudobneža serce, Sveta luč se mu stemnlla Skuz živlenje grešno je. Vest molćf Grešnik spi, Ino hudobavlja*, Aljv nad njim se mu pripravlja Bošje roke grozen strah, Velik strah, ki zagromi, Ino grešnika zdrobi Kakor sonćen prah. Meglo pre7Aranja Ino strelf, Vreme odganja, Molit vuči. Berš cvetni (^žegnanj les žena prižiga, In dim se na kviško povzdiga; Vremena pa ne sprcoberne; — Molitev le hudo odverne. — Prazne so vse šege tvoje, Ki njih ti Bogu storiš, Ako grešnik serce svoje Prav ne spokoriš. Vsa molitev, Vsa daritev Le pred njim gnusoba je, Dokler ne pobolšaš se. Bućf že globoko, Pa vstaja visoko Nevarno vremć. Biš začine verteti, Za bliskam grome'ti, Pospravljat vse gre. Po cestah praši, Se v'kroge verti, Vse suho nalaga, Ia vleče do praga. f« Zlo ptice letijo, Pred pišam bežijo. Pod stropam nebes Ma burja svoj ples. Prek logov leti, In drevje šibi. Vse dirja spod kapa; — Debelo 'z oblakov naškrapa. Ćlovek v'slađen svet zaljublen Se v' veselji ves topi, Ves v' nesrečo svojo zgublen Le v' pohujšanji živi. Po vsih razvujzdanih potah Kakor divja zvir leti. Zapeluje po vsih kotah, Vleče za sebo ljudi V'greh in pogublenje, Kakor piš zelenje. Alj hadobnež stoj! — Ozri se, ino pojslej Le en malo saj naprej, Kaj bo storil Bog z' teboj! Glej, kok bliska! Čuj, kok treska! Megle goni hud vihar, Grom sa gromam križani vdar^ Toča skaka, In se taka; — Strašno po goricah hruje, Grozno po vsim polji suje^ Cesa, lomi, prisekava, Žanje, mlati in vrezava; Vse zravna In' pokonča. — Več zelenja videt ni, — Vse je belo; Na debelo Nje pod kapam kup ležf. Od prestrašniga rožlanja Se ne čuje glas jokauja. — Gro^nodela hudo vreme, Velko škodo naredi, Vso veselje kmetu vzeme. Ćelo žetvo mu zdrobi; Stokrat hujši pa vdelava ^ Duše zapelivi tat, Ki nedolžnost zapeljava, Božjiga kralestva sad. — Čedno duše vse cvetijo, Lepo žlahno se dišijo "V'svoji sveti čistosti, | j Kak' nedolžni angelci V'verti svetga raja. — Zapelivec se pervleče, Vse gerdobe po njih meće: Gerdo klafa ino kolne, Strupa ima usta polne: i»i Tam se sladko perlizuje, Tukaj zanke nateguje. Cvet nedolžnosti mori, Sramožlivost odpodi. Kakor rože pomandrane So njih serca zapeljane. Ceste polne slab'ga djanja, Hiše polne zapelvanja. Njiva božja je zatrena, Sveta čednost zamorjena, '• Crešnikt si vukajo, Angelci pa jokajo *'' aS 6* «4 Stopfc imb 3iffemđjtten. ®xa§ 1843. imenvane, ki učijo, kako se lehko ino gladko iz glave rajta. Pa tuđi pastirju đuhovskimu hvalo dajajo molitvine bukvice, imenvane: Premišlovanje ino molitve, ki so v' drugič natisnene v' Ćeli na prodaj. Tako hvali delo vsakiga pridniga delavca; ino ker so rajni v' živlenji svoje ime v'teh bukvicah zamolčali, se spodobi njih po smerti v' spomin vzeti, ker se rajni pohvale ne prevzeme, pa tuđi vslužiti ne jiše on, ki hvali, kar je prav. Po smerti rajniga slavniga viši fajmoštra IVlatija Balona si poželijo g. Zigmund Laško faro, doživeti tam svoje dni v'tihim zdravim kraji^ na fari, ki jim je obetala priložnosti ino prihodkov veliko dobrima storiti. Zapustili so lepo Lavan-tinsko dolino o svetim Jurji 1843 zdravi ino veseli, terdni mož v' narbolji starosti, zavupajoć, še dolgo let vinograd Cospo-dov na Štajarjih obdelovati. V lep red so si djali vse svoje opravila; veseli so bili Laščani svojga toljko umetniga, pa tuđi dobriga nadfajmoštra še veliko let imeti. Alj človek obraća, Bog pa oberne. Ura živlenja je veliko poprej dotekla, kakor so si nadjali. Od prevelikiga sedenja v'poprejnih letah se jim je huda bolezen začela, skuz mnogotere nove opravila na Laškim obu-dila; zboleli so, ino bilo ni mogoče već ozdraviti. Stanovitno so prestali dolgo ino težavno bolezen svojo, naredili rajtengo z' Bogam ino z' tem svetam, prosili na zadno uro svojga pri-jatela, jim za srećno smert narlepši molitvo svetiga Očenaša predmoliti, ino v' tej molitvi so sklenili svoj delavnik na tim sveti. Ob enoj po poldne 15ga Prosenca 1845 je mertvaški zvon Laščanam žalostno oznanil, de je njih farniga očeta zmankalo. Zajokali so šolski otroci, ves terg je za rajnim ža-losten hrup zagnal. Taka žalost je hvala pokojniga. Veliko žalost zapušenih farmanov ino prijatelov, pa tuđi slavne dela rajniga gospoda Zigmunda pove keršanska be-seda, ki so njo povedali g. vodija Celskih nemških sol zapu-šenim vučencam ino učitelam, farmanam ino duhovnikam, ki so se za rajnim na pogrebu jokali. Bajnima v' spomin naj se tukaj bere. tu Bese da na pogrebšini visoko častivredniga gospođa Zigmumla Jnvancica* nadfajmostra, đehanta ino šolskiga ogleda na LaJkim, Škofoviga svetvavca> nekđajniga korarja stolne zerkve jiri svetim Andrcju, viši ogleda šol La- vantinske škofije, i. t. i. CPoslali g. Matija Vodušek.3 Žena, ne jokaj! Luk. 7, 13. \ a i; o v o r. Bolj zveličavno je jiti v'liižo žalovanja, kakor v'hišo veselja, pravi sveti Duh. V tako hišo žalovanja srao mi dones prišli. Imenitna Laska nadfara je vdova postala! Vsa je v'žalost djana! Z' njo vred žaluje vsa soseška, vsa dehantija, bližni in iluljni priju— teli z' njo vred skomnijo, dokler našiga preljubima Zigmunda, vašiga predobriga pastirja, vašiga dehanta, vašiga narboljšiga očeta so sem na pare djali. Ta žalost nara v'živo šega! — Le žalujte! Toljka Kguba je toljke žalosti vredna. Le prelivajte solze! saj nad boljšim pastirjam jih teško kedaj već prelivali botc. Sem jih zlite svoje solze pred štable svetiga altarja, naj slnžijo darilo večnimuBogu rajnimu za hladilo na vagi božje pravice, in nam v' blaženo tolažbo. Saj Bog sam hoće sprijeti našo žalvanje, katiro je sam skuz poklicanje svojiga hlapca na svoj dom nam naredil; pa hoće tuđi, de bi nam ta žalost h' zveličanju stregla. Alj kako bi žalost k' zveličanju služila, ki nam jemle moč za molitvo in za delo? Saj Bog ni stvaril človeka za žalost, temuč za veselje. In vonder je res, kar sv. Duh pravi: ,,Bolj zveličavno je jiti v'hišo žalvanja, kakor v'hišo veselvanja." Zakaj? Zato, ker se človek raj v' žalosti k' Bogu oberne, kakor v' veselju. Kdor pa v' Boga obernjen gleda, tega tuđi Bog z' milostjo pogleda ino zveliča. Vbogo, razranjeno serce, ki si nikod već pomagati ne ve^ se oberne zadnič k' Bogu, sačne računiti z' njim, ino praša na ravnost: „Zakaj si nam tako nevstnileno verzel naredil?" pr, takim prašanju stopi človek bližej Boga, ino sam ne ve, deje stopil bližej zveličanjasvojga; zakaj od- 89 lcrito serce ima vsaki božji besedi, ođperte ušesa đerži ra-zodevanju božjimu nezapopadlivih naklonov. Bog pa rad stopi z'človekam v'račiin.. — Poslušaj ljuba nadfara, kaj sv. Duh na tvoje potoženje pravi: „Moje misli nišo vaše misli, moje pota nišo vaše pota, Kakor je nebo višej ođ zemle, tako so moje pota višej od vaših; kakor je hlađen dež boljši ođ mraza, tako so moje misli boljše od vaših. Ali nisim jez Gospod, ki sukam svete po svoji volji, ki soncu rečem, de zasija, ino mignem, de gre v' božji gnadi? Ali nisim jeK vse vaše lase preštel, ino živlenju menik postavi!, katirga prestopiti nihčer ne more?" reče Gospod, vsigamogočni Bog v'bukvah Izaija preroka. 51. Kaj bote rekli na take besede svetgaDuha? Alinebote voljni božjimu vklonilu ? Ali ne bote rekli z' poterpežlivim Jobam: .^Boggaje dal, Bog gaje vzel; visoko češeno naj bo njegovo ime!" Job. 1, SI. Ali se bote delj prelivali solze zastojn? zlaft, ker vas vsmileni Jezus sam potolaži rekoč: ,,Žena, nikar se ne jokaj! Čujte, in bote veseli evangelske nagodbe; ki se pri vas spet ponovi, kar se je nagodilo v' Najmskim mestu, kjer je Jezus naklonil ravno k' takimu žalostnimu opravilu, ki ga dones obhajamo mi. Ediniga sina svoje matere, zadni trošt vboge vdove so nesli k' pokopu. Mati je silno žalvala, stopil Jezus k'nji, ino je djal: „Žena, nikar ne jokaj! On je zapovedal jokanje vstaviti, ki se je sam britko razjokal, kedar mu je bil njegov dober prijatel Lacarus vmerl. On pak je tuđi dal trošt ženi ino sestrama Lazara, kakoršniga svet dati ne more. ,,Jaz sim vstajenje ino živlenje; kdor v'mene ve'rva, bo živel, če ravno je vmerl." Marta, verješ to? Če verješ, bos videla božje veličastvo." Jan. 11,21. In za pričo svoje besede je ženi sina, ino sestrama brata od smerti obudil. Tako je vsmilen Jezus priča denašne pogrebšine pri sv. maši, in reče tebi nadfara: „Ne jokaj se dalej! Jez situ tvoj dober pastir, ■ ki živlenje dam za svoje ovce, in tebe vodim po paši zveli-danjasvojga; moje hlapce pa preseljujem po volji svojga 0četa.'' Saj tuđi nam velja, kar fv. Pavl Tesaloničanam piše ođ mertvili: „Za rajnim pa, bratje! vam povem, de ne bote žalovali., kakor neverni, ki vupanja nimajo, se zopet videti. Če mi ve'rjemo, de je Jezus vmerl ino zopet vstal, tak bo Bog tud tega, ki je v' Gospodu zaspal, tud k' Gospodu perpeljal. To vam pa povem, de mi, ki se živimo, ki smo še ostali, ne 87 bomo pred tistimi prišli, ktiri so zaspali. Na naglim, ko bi trenil, bo glas anđela nas zaklical k'sodbi, ino v'oblakih bomo sli Kristusu naprot. Tak bomo zmiram z,' Gospodara. Vtein po-tolažite eden drugiga." 1. Tesal. 4, 12. Kaj bi dones, ljube duše, narboljiga storili, de bi dnešna žalostna obbaja bila Bogu v' čast, rajnimu gospodu v' zahvalo, ino nam k'zvelioanju služila? Jaz mislim, če se per njegovih parah vmirati učimo. Srcčno vmreti se navučiti, je narviši vuk, ki se ga človek na sveti navučiti zamore. Srečno vmirati se ini od rajniga vučimo. Kakor bos živel, tako boš vmerl. Lepo je rajni žive], lepo je vmerl. Srečno vmreti se pa ne vučimo na smertni po-steli, ampak v' zdravim živlenju. Če hoćemo enkrat srečno vmreti, mormo dones začet lepo živeti. Poozrimo se nazaj od par na živlcnje merliča, de vidimo, kako je on živel, ker je tako lepo vmerl. Ves vesel gledam ljubi Zigmund! kakor v' lepo sonce, ki v' boshji gnadi gre, v'tvoje živlenje nazaj. Veiii mašnik si bil, Bog bodi zahvalen! bister pred firštam si stal, pohleven pred malim' ljudini, vsakimu človekii prijazen, glave prebri-sane bil, ino dobriga serca, toke premilene nosil, ki so rade dajale, raj ko jemale: koder si hotlil, vse te je rado imelo^ ćela škofija je bila tebe vesela, in kdor je tebe za svojga pri-jatela štel, je še le vedel obrajtati tvoje vrednosti ceno. V lepim spominu živiš v'Konjiški, Celski ino Mozirski fari, per ka-tirih si šest let kaplan služil. Zdajci so novi firšt ino škof Ignaz Cimmermann leta 1826 ob svoji pervi firmski obhoji zbirali si svojga kaplana, ino so tebe med vsim' nar goršiga najdli, in za svojga dvornika in tajnika zbrali. — Tri leta so bili v' ti službi, ino bili kakor David po božjim sercu, svojmu firštu po volji. Na to so jih škof postavli za višiga solskiga ogleda Lavantinske škofije, ino ne dolgo po tem za korarja stolne cerkve v' Šent-Andreju, kjer so se 13 let prav za prav oče ucitelam ino šolcam obnosili. Zvolili so si zopet jiti pa-stirčovat na faro, pri vas so mislili doživeti svoje dni, ino vas Boga častiti vučiti, pa že v' poldnigim letu svojga tukajšniga stanovanja ino v' 47 im letu svoje starosti je Bog jim rekel: „Dosti je; pojdi prijet plačila za svoje delo!" '88 Ne bona Tebe hvalil, moj dragi prijatel, vem đe je glasna hvala vselej tebi merzela; samo dveh lepih reci naj tukaj spominem, ktere so v' Ćeli ino na Laškim vsakimu znane. — V Ćeli so rajni vbožnico vtemili, pri kateri veliko so vbožcov svoj prežvitek najdc Veliko krušnico so vbogim pogernili, katiro še zdaj dobri Celani razpeto deržijo, in raj-niga častijo. Če je revež vbožal, ob vse svoje prcmoženje prišel, čc veo služiti, ne delati ne more, nima nikogar, ki bi mu kruha vrezal; tukaj še najde svoj dober perhranjen kos. Če daljni popotnik oslablen na zdravju ino troških do Ćela prileze: tukaj ga sprime vtemeliti Sarnaritan v'svojo z-hrambo, ga oskerbi z'zdravilam in z'hrano, ino okrepanimu še potro-šek na odhod za popotnico da. — Naj tebi večni Bog dones krušenco razgerne na nebeski mizi tam za toljko nasitenih srot, in obrisanih solz! Kaj pa so per vas, ljubi Lašćani, rajni nadfajmoštcr dobriga vtemili? To bote vi ložej povedali, ko jez. Jez le toljko vem, de so nekaj sila dobriga, sila lepiga vtemili, po-tem, ker ste njih toljko sila radi imeli, toljko žalvali v'njih bolezni in smerti. Priča sim bil vaše žalosti, ki je vstala po ćeli fari, kedar je mertvaški zvon zadno uro oznanil; videl sim, kak je ljudstvo vkup hrulo, vse je jokalo, otroci A'pili, gospodarji vsi pred pragam stali, roke zvijali in zdihvali, ka-kor de bi vsem lastni oče vmerli bili. Kaj neki lepiga so vam omislili, de vam tako mili se za njimi? Kaj lepšiga, ko Iju— bezen, z' katiro so vas vse v' svojim sercu nosili. Kdor pa tako Jjiibezen zasluži, je vreden, de se taj preseli v' svet raj, kjer je sama ljubezen doma. Ali je svet vstan plaćati pravo Ijubezen? Svet da, kar imaj da premoženje pa bridke skerbi; bogastvo da, pa revšino zravno; dobrote da, pa polne gren-kosti; v' čast posadi, pa se človek v' neoemernosti zvć. Blezda pa lepa ljubezen se sme zanašati na lepo poštovanje in zahvalo ljudi? Svet je navajen, kratko ljubiti, in dolgo čertiti, velike dobrote z'veliko nehvaležnostjo plaćati. Bog je Tebe, moj rajni prijatel, obojniga ovarval! Poglejmo na njih boleno posteljo. Dolgo io veliko so terpelr, celih šest ineseov protinsko bolezen imeli. Bog je veliko terplenje nakladil na njih, ker so veliko moči imeli v' sebi. ii Zgođaj so se dali prevideJi z' svetim rešnim Telesara, če ravno ni bolezen nobene nevarnosti kazala. Kakor so učili, tako storili. Cloveku je treba božje pomoći, dokler je zdrav; ako je bolan, mu je se dvakrat več potreba. 0 vi slaboverni krisfjani, ki spoved na zadno uro odla-gate, svojo nar boljši pomoč deržite od sebe. Poleg božje pomoći so jemali telesne zdravila od kraja noter do zadne ure. Če ravno so več ko 8 dni očitno smert pred saboj videli, ino spoznali, de nobeno ozdravilo več ne pomaga, vonder nišo zdraviti se nehali, zato, dc so božjo za-poved spolnili, kakor Bog reče: ,, Jez sim stvaril zdravilo ino zdravnika, rabi £nucaj} oboje, de ti pomaga." Božjo zapoved dopolniti pa vselj pomaga. Ta, ki se le na božjo pomoč za-naša, svojo lasno pa zanemari, ino uni, ki vse svoje zavu-panje le na zdravilo ino zdravnika stavi, Boga pa v'nemar pusti — grešita oba. Nebo ino zemlja moreta človeku pomagati, če hoć.e zveličan biti. Kdor se le na eno zanaša, drugo zanemari, zadnič oboje zgubi. Vse so lepo oskerbeli pred sinertjo, in poredost storili, kakor hišni oče, ki se iz doma odpravlja na hod, so svoje reći ino opravila vsakimu posebej izročili, in ne zadnigahlapca pozabli. Nikdar nišo kaj na jutro odlagali, zato tud pred smertjo nić nišo pozabli. Jasno so gledali brez strahu smerti v' lice. Vse je okolj govorilo, de smertne nevarnosti ni, de bo kratke dni boljSe; gospod se nišo lajhati dali, svojga Jastniga boljšiga duha so se deržali, zato jih ni vkanil svet. — Vsaki ćlovek ima svojga preroka v' sebi, po njem lehko l'azloči resnico od lažniviga sveta. Gorje temu, ki le svet posluša, kaj govori, poslane ko šiba na vodi, in se v'njem potopi. Molivši so sklepali svoje živlenje. Pri besedah: „kakor mi odpušamo našim dolžnikam" je jezik ostermel. Kakor so bili pravi vučenc svojga Gospoda, tako so bili svojinu mojstru podobni v' sinerti; ki je tuđi na križu za svoje sovražnike pro-sil. Bog daj, de bi pri Bogu za nas prosili! 99 Slovo. Njih duh seje vzdignil k1 Bogu, in gre nad oblakam v' božji gnadi svojo večno pot; in dokler še njih trudno telo se med nami mudi, nam dolj govorijo zadno besedo, blezo de tako: .,Opravil sim svoje delo na sveti, stopil sim iz stisk časnih slabosti, grem prejemat svojga plačila, in odgovora dajat za se in za vas. Bog je moje stopinje preštel, mojim greham naj milosllivo zanese. Vbožjim imenu vas zapustim, in sv. Mar-tinu sporoči'm. Ne jokajte se nad meno, jokajte se nad sabo, ino nad svojim greham. Delajte pokoro, dokler je čas, ker priđe ura, ker nobeden delati zamogel ne bo. Pa tuđi molite za mene!" Ljubi brafje in sestre! Vsaka pogrebšna nam pridgje rive veliki resnici: 1. Kratki so dnevi živlenja; hitra naj bo naša poprava. 2. Vsa časna dobrota in blago je preslabe cene, de bi pri skerbi za časno večno zamudili. Če nas dosihmal no-bena pogrebšna popravila ni, saj donašna nam naj beseda v' sercu ostane; de veće sreče za človeka na sveti ni, ko Boga častiti. — Pojdi ljuba duša v'božjim miru k'svojmu Bogu; naj te spremijo angeli z'toljkim veseljam, z'koljko žalostjo mi Tebe zapušamo. — 0 Bog, dodeli nam gnado, se srečno za smert perpraviti, srečno vmrefi, ino enkrat z' vsimi zvolenimi se srečno zniti v' svetim raji! Amen. III. Lavdon, Turski strah imenvan. (Poslali g, Pr. Kavi Robida.J JLiavdon ni naš rojak, pa je naš ino celiga cesarstva dobrotnik, ki je vse sortne sovražnike krotil, in divje Turke tako splašil, de nišo Horvatov, Slavoncov, Krajncov ino Šta-jarcov strašili već. m Rojen je bil v' Livoniji, Rusovski đeželi, V leti 1716. Njega starši so bili vbožni, in nišo mogli plaćovati učenikov za sina; vonder nja ojster um ino samopridnost sta mu bila nar boljši vueenika. Francoskiga jezika se je nekoljko priva-dil, pa Horvaškiga je v' starosti urno govoril. De bi staršam manj potroškov napravil, si je petnajstletni mlađenč zvolil žol-nirski stan. Rusovski banderi je služil, in se bojoval 7/ Praj-zam, Francozam in Turkam. Vojska se dokonča v'leti 1739, in Lavdon slovo dobi. — Zdaj se Prajzovskimu kralju, Frideriku II. v' službo ponudi. Lavdon je bil sredne postade, kumern, in napre'j se je deržal. Kralj ga pogleda, in reče: „Ta obraz mi ne do-pade!" Dostikrat se je teh besed pokesal, ker je pozneji vidilj kaki žolm'r je Lavdon. Tako se motijo, ki človeka po kratkih besedah, alj cio po videzi sodijo! — Potler se Lavdon na Dunaj poda, in v' leti 1742 per cesarici Mariji Tereziji kapitansko službo dobi. Po Parskim se je bojoval, kjer je bil močno ranjen. Ta rana je bila perva in sledna vsc nja žive dni, ako lih zmiraj med prednimi žol-nirjami v' boji stal, in se nobeni nevarnosti ni odtegnil. Glejte! de ne bo sleherni pobit, ki se v' vojsko poda. Lavdon je malo in počasno govoril, pa toljko već je mislil, ino vedno tuhtal, kako se more delo prijeti, de gre srečno od rok. Kar je dobro premislil, je sklenil spelati, naj velja, kolikor hoće. Ker je na ravnost šel, in se nobenimu ni perlizoval, so mu malopridni večkrat pot zapirali. Nekteri so se bali, de bi jih Lavdon prekosil, ino on, njih podložnik, bil kmalo njih vajvoda. Tožili so ga na Dunaji per cesarici, de je goljufon in kerviželjn. Lavdon je zopet poslovlen, in tako slabo se mu godi, de si potrebnih bukev kupiti ne more. Nasprotniki so že menili, de njim je Lavdon iz poti. — Gerda kaca je nevošlivost, venđer v' čaši zastojn pika! Lavdon zaupa na božjo pomoć in svojo nedolžnost. Prijateli so ma per cesarici službo majorja v' Likar-narskim regimenti sprosili. Lavdon gre na Horvaško, katolski cerkvi se perdruži CP<>PreJ Je b'1 luteran} ino Klaro Hagen, hčer Horvaškiga oficirja v' zakon vzame. Pet let je v' miru živel, ino se pridno vadil v' rečeh, ktere so žolnirju potrebne. Take so: dogodivšina, zemlepis, rajtenge. Noć in dan se je 9i trudil, per nar težejšim delu ni onemagal. Kteri ga posnemati nišo mogli, alj se njim ljubilo ni5 se nanovič vzdignejo zoper njega, in ga na Đunaji tako poćernijo, de je ravno takrat slovo dobil, kcdar se perbližuje sedemletni boj med Estrajhar-jami ino Prajzami. To slovo je Lavdona grozno bolelo; pa voljno je poterpel, Z'velkim trudam so njegovi prijatli spro-sili, de je Lavdon k' nemški armadi prestavlen, ker kmalo polkovnik (£)fcriff) grata, in regiment vižati zaćne. Tak dober perjatel več velja, ko mirnik zlata! Lavdon na konji je bil ves drugačni moš, kakor Lavdon v' jispi. V jispi medel, v' boji Uo goreč ogenj; v' jispi tih in plašen, v' bojnim redi ko grom ino blisk Gorje nepokor-nimu alj caglivimu žolnirju! tresil se je, kteriga je Lavdon pogleda]. Pa oče Lavdon je tuđi vedno skerbel, de Žolnirjam kruha ni mankalo. Raji bi bil sam stradal, ko svoje žolnirje lačne gledal. Kakor nekdaj Gideona, so ga žolnirji častili. Zraven njega se serčno bojujejo, ino na ves glas ga hva-lijo, dokler hvala do cesarice seže, ki ga za generala posta-vijo. V'leti 1758 je pomagal Moravsko mesto Olmuc resiti, ino je dobil čast in plačilo reda Marije Terezje, in eno malo pozneji službo velkiga -vajvoda (geIbmarfđ)aMieutenant). V'nas-lednih dveh letah je Lavdon pokaza], kaj on ino Estrajharski žolnirji znajo. Kar si nobcden ni upal, je Lavdon sreeno dokončah On je nar terdnejši mesta požuga], je nar mocnejšiga sovražnika premagal; on je popravil, kar so drugi popačili. Jožef, sin ino cesar , naslednik Marije Terezje so Lavdona tako častili, de so ga v'leti 1773 spremlavca po perdoblenih deželah z' seboj vzeli. Kedar je Lavdon na svoji grašini blizo Dunaja, alj na gradi v' Pemskim prebival, je i! soncam vred vstajal, ter se na vert alj polje podal. Dolgo spanje in tožlivost je sovražil. Proti osmim je damo prišel, in z' gospo kosilčal alj zajterkval. Potlej je delal na verti ko vertnar, in se je putil do kosila. Po kosili je per lepim vremenu eno malo pojezdaril čez polje; na večer je svojiga bratanca Cotrok ni imel3 ući], alj je kaj pridniga bral, alj za kratek čas šah igral. Cei dan nisi čutjl, de je žolm'r, če ga nisi na konju spoznal. Vleti 1789 je Lavdon mogočne in prevzetne Turke tako premlatil, đe so Belgrad popustili. Za takso zasluženje so mu mili cesar Jožef II. drugo svetino (^50000 goldinarjov je veljalaj ino čast narvišiga vajvoda (®eneralifltmu8) podelili. Potem je zopet boj od Prajzovske strani žugal; za tega voljo so cesar Lavdona na Marsko poslali. Vender smert je vojšaka dohitela v' leti 1790, prej, ko je sovražnike odgna.1, Zdaj počiva blizo Dunaja na grašini, ktero so mu cesarica Marija Terezia za plačilo dali, ino nas uči, de človeški trud z' božjo gnado vse zopernike premaga. Ni ga vajvoda, ki bi med Slovencami toljko slovel, kakor imeniten Lavdon. Od njega pojejo po vseh slovenskih deželah ino perpovednjejo nja slavne dela. Mnogotera pesem se najde ino sliši. V gospod Ahacelnovih pesmah eno tako najdeš na strani 100. Med njimi naj tuđi ta le stoji Lavdonu v' čast: Lavdon zbera silno vojsko , Pod beli grad on pojde z' njo — Turske moči se bal ne bo. Cez Donavo on most storil je, De ćela vojska črez nja gre, Vozovi, štuki in Ijudje. Pod belim gradam je ljudi, De njih komaj zemlja derži, Le to se Turkam čudno zdi, Mesca Oktobra osmi dan Bel grad je bil z' vojsko obdan j Lavdon vse kommandira sam. Poslal je pismo v' beli grad, Basa ga rekel je prebrat, Alj vender ga ni stišal rad. In v' pismi pa tako stoji: „Alj se hoćeš podati mi, De ne bo teklo toljk kervi?" Basa mu je odgovor dal: „Ne bom se tebi jaz podal, Naj bi tri leta tukaj stal." Lavdon pa tako govori: vLe serce, oj vojšaki vi, Zdaj prelivate tursko kri!" Notri zdaj bombe mečejo, De Turki vsi trepečejo, V' pomoć preroka kličejo. 94 Po belim gradi vse grotni, Po mesti teče turska kri, Kjcr toljk tavžent mertvih leži. Oh lepo mesto Beligrad, Spet si cesarsko ti enkrat, Turki so morli ga sad' dat! Lavdon je pravi vojšak bil, Je beli grad nazaj dobi!, Ino je Turke zapodil, Bog Lavdorm to gnado daj, Sloriti strašni vojski kraj, Potem ma daj se sveti raj! Vukasovič, hvaleziii sin. „Spoštuj očeta ino mater svojo, de bos đolgo živ, ino ti bo dobro na zemli!" Sterta ^apoveđ božja. (Poslali g. Pr, Kavi Robida.~) v isoko rajnka cesarica, Marija Terezja, so bili mati svojih podložnih. Tuđi mlade žolnirje v' soli (3Mitfc2(cabemte) so večkrat objiskali. Po maternim so poprašovali, kako gre v' žolnirski soli? kako se mladenci uče ino zaderžć? — Enkrat poprašajo predstojnika sole: Katiri od mojih Jjubih sinov je nar prijdnejši ? Predstojnik odgovori: „Vaše veličanstvo! vsi so pridni ino vredni visoke milosti; alj nar pridnejši med vsim je mlađi Vukasovič." „Hvalo tega mladenča vedno slišim, pravijo cesarska mati, in Ijubeznivo pogledajo Dalmatinca, ki pred njim ponizno stoji, Hočem gledati, kako se bojuje." Mladenć, ki je poprej plašen pred cesarico stal, se na enkrat serćno zravnd, oči se mu bliskajo ino ponosno nasprot-nika jišejo. Z' komur se sprime, vsakiga premaga. ltoonost in deržanje mladenča cesarici dopade. Dvanajst cekinov mu podajo, mu tako govore. 5,lVTa posebno plačilo (©ratičgage) in to si kupi veselja po li u dira boji!" Mladenč pred cesarico poklekne, alj oni mu vstati zapovedo, ino inu roko ponudijo za poljubit. Teden preteče^ in cesarica se zopet perpeljajo, mla-denče objiskat. Vukasoviča vkažejo poklicati, in ga popra-žajo, kakšino veselje si je kupil za cekine. Prestrašenima mladenća se jezik vstavlja. „Govori, ali si dnarje zajigral, ali kamo si jih spVavil?" zapovedo cesarica, in ga terdno pogledajo. — Mladenč pohlevno odgovori: „Svojimuvbogimu očetu sim jih poslal." „Kdo je tvoj oče?" ,,Bili so oficir, in so služili vašimu veličanstvu; zdaj so brez službe, in revno živijo. Presvitlimu povelju sim mislil nar bolje vstreći, ker sim cekine v' pomoć svojiga očeta obernil. Leto veselje, je bilo nar vikši, ki sim ga si mogel napraviti."] „Si jak mladenč; vzeini černilo ino pero, in piši:„Preljubi očel Kar vam zdaj pišem, mi cesarica zapovedo. Moja pridnost, moje zadcržanje, in posebno moja otroška Ijubezen do Vas, moj oče! so cesarici tako dobro dopadli^ de vam od lete ure 500 goldinarjev na leto dovolijo ; meni pa zupet 24 cekinov darujejo." "Vukasovič se je od veselja jokal, in solze so na pismo kapale. — Otroška Ijubezen in hvnležnost je bila per priči poplaćana; alj še vekši plačilo je Vukasovič pozneji dobil. Kmalo je solo zapustil, in oficir v' žolnirstvo stopil; je bil povikšan od stopnje dp stopnje, se je dobro obnašal v' vojs-kah, ki njih so cesarica in njih nasledniki peljali; inujcvmerl vikši vaj voda (gefomarfđjaMieutenaitt) časten od Jjud/, in gotovo dopadliv Bogu. Andre Crcšnik, pošten kmet. •■^ober Bog ne gleda na veljavo ljudi, ne obrajta rodii ne stanu, ampak svoje Ijubeje ima tuđi v'kmetiški sukni. Iz vsakiga stanu steza v'nebesa — pa tuđi v'pekel peljd; ka-morkolj se človek poda, taj priđe. 96 Pogosto kmetje zdihujejo, đe nišo vučene glave. Bili bi rajši gospodje, kakor pa kraetje, ter mislijo, de le gospodi sreča cveti. Veliko več sreče je pod slamnatoj streho doma, kakor po visokih gradovih; prava sreča si je tihoto ino sa-moto izvolila; kmetič njo najde, ako njo jiše po stezi pravice ino resnice, kakor rajni Andre Crešnik, pošten Poharski kmet. Za Dravo blizo visoke Kope, v' Vozeniški fari na sončnim bregi rojen Andre se je iz mladiga Bogu služiti, pri-den biti, ino v' puti svojga obraza kruh jesti učil. Sole še tisto-krat blizo ni bilo, de bi se bil kaj brati alj pisati pervadil; hodil je pa za toljko rajši v' cerkvo, poslušal za toljko bolj zvesto pridge ino keršanske nauke} ter se je naučil toljko svete modrosti, de nje per veliko modnjanih toljko ne najdeš. Vsa njegova modrost je bila njemu navadna beseda: „Se bojim, de bi se Bogu zameril." Boga se bati, greha varvati, pa dobriga storiti, kar premoremo, je zadosti modrosti za časno srečo ino večno izveličanje. Svojo kmetijo je za očetam prevzel, ino se pošteno oženil. Sreće zakonske v' ledik stanu ni zapravil, zato mu je Bog v' zakonu srečo dal. Ni se zanašal na lotrijo, ne na ba-rantijo; pridno je delal, in pa molil rad, zgodaj vstajal, ino družino na delo budil, o pravim dasi svojo dacjo plačal, k'vsem občinskim popravilam je pervi segel, se varval vsake tožbe, pa tuđi krivice, zadovoljn v'svojim stani je bil, ino svojga Boga vesel: to je bila Andrejova — ino to bi naj bila vsa-kiga kmeta modrost. Ob neđelah ino svetkih ni službe božje zamudil; pa tuđi gleđal, de je družina per pridgi ino per keršanskiin nauki bila, ter je dobro vedel, de družinče, ki ne služi zvesto Bogu, tuđi svojmu gospođarju pridno ne bo; za to se tuđi po družini pozna, kakiga gospodarja ino gospodinjo ima. Hudobniga znanja Andre ino njegova poštena žena ništa terpela. „Ali se pošteno zade'rži, alj se od hiše poberi," sta djala, ako je kak hlapec kaj nespodobniga zinil, alj pa dekla v' nedelo prepozno k' domu prišla. Tuđi po nofci je vstal, ino za družinoj pogledal, ali bi per hiši dušniga tatu ne bilo, ki bi poštenje kradil, alj pa hodil po noči kdo njegovih pod druge strehe poštenja krast. Dobro je veđel, de so družine grehi tuđi gospodarja ino gospo-dinje grehi, ino Bogu jsameriti se je bal hujši, ko vmreti. Po 97 tem je pa tuđi njegova hiša po vsi soseški toljko slovela, đe si je im«l vsak klapec, vsaka dekla za čast, per sončnim Črešniku služiti. Poštenje pa za kmeta več velja, ko zidana hiša. Gospodar, ki dobro sluje, lehko družino dobi, ob pravim čaši polje obdela, lepo živino oskerbi, ino vse mu po sreći gre. Bila je svoje dni nekim Poharcam tistiga kraja gerda navada, de so po cei teden v^kerčmi sedeli, kvartali, vino pili, tabak kurili, bescdvali ino bahali se, ter se dali ošterju hvaliti za njihove dnarje. Bil je slab mož, ki mu je dobra žena v' saboto večer belo srajco po perili v' ošterijo prinesla, de se je za nedelo prcoblekel. Marskateri Foharčan je mislil, ako ima lep les, žago, pa po dva jarma volov, de ima tuđi pravico, po ćele dni v'lituži sedeti, alj saj vsako nedelo ino praznik, iz vsakiga semenja pjan k' domu priti. Rajni Andre ni tega znal, ter je vedel, de so ošterije za kmeta veči vjima £škoda3 kakor knaver fneki drevesni červj v' lesu. One mu strehe raztergajo, ino polje v' puši pustijo. Tuđi Andre je šel o pravim čaši z' svojo ljubo ženko kupico vina pit, pa po noći k' domu hoditi, alj po kerčmah se valjati, ni bila njegava navada. Nar raj se je pomudil per svojmu perjatelu kupčovavcu (Tiandeismanu} lesa, katerimu je svoj les prodajal, de sta se pošteno pogovorila ino sklenila rajtcnge brez vsake pomote ino brez zamere. Bog svojih brez terplenja ne pusti, med srećo ino veselje mora tuđi žalost v' hišo priti, de se človek ne prevzame, ino ne bara: kdo je moj Bog? Edino hčer, ki sta njo Andre ino njegova pridna žena imela, jima je nevsmilena smert pobrala, ino ostala sta brez otrok. Boljši pa, kakor otroci, so dobre dela, ki spremljajo človeka v' srečno večnost. Ništa imela svojih otrok, pa sta rejenkov ino rejenkic zadosti najdla, se jlh lotiti ino na noge spraviti; zakaj veliko jih je, ki otroke porodijo, le malo, ki jih prav izredijo; kar je narbolj potreba. Zato pravi vsmileni Jezus: j>Kdor sprejrae kteriga takiga otroka v' mojim imeni, mene sprejme.« Ako ni mogla babica botrov dobiti, šla je po Črešni-kova, ki ništa te dobrote nobenimu odrekla. Ino je kako srotle brez matere ino očeta ostalo, per Ćrešniku je najdlo streho, obleko, živlenje, ino nauk. Veliko sta imela zeticov, katerim sta goteja C*>otra} bila; pa tuđi poskerbela sta za nje, Kolj- 7 98 kokrat je rajni Andre sveto maso najel za tište otroke, kate-rim je boter bil, naj bi jim Bog pravično pamet dal, ino jih angelj hudiga ovarval. — Ni bilo sromaka, ki bi bil od An-drejove hiie brez daru šel, pa tuđi soseda ne blizo, ki bi v' kaki sili pomoći najdel ne bil. Na obrest dnarjev posojovalni; pa mladim gospodarjam, ki so teško gospodariti začeli, je rad pomagal, ino bil vesel, ako so se lepo nosili ino dobro izhajali. Vbogiga mladiga soseda, ki so mu stariši pomerli, prej ko se je sam izčajmal, je rajni Andre na noge spravi], ino tako dolgo za-nj gospodaril, dokler ni z' vsem preskerblcn bil. — Kjer v' soseski taka Ijubezen prebiva, tam je dobro biti, naj bo kraj se tako terd. Dober sosed je velik zaklad fšac3 ki se za gotove dnarje ne kupi. Pravi kristjan ima na tim sveti dvojno hišo, za katiro mora skerbcti: perva je domače prebivaljše, druga pa njegova fama cerkva, katere po svojim premoženji pozabiti ne srne. Per vsakim cerkvenim popravili je dober Andre pervi bil. Ko so per njegovi farni cerkvi nove zvonove omislili, so njega ino njegovo ženo botra izvolili. Ništa se branila take časti, ki je bila k' božji časti. — Kdor se farnim popravilam vmika, mu ni za hišo božjo mar, je ravno tak slab farman, kakor je malopriden sosed, ki se brani, na pošteno svatovšino alj pa sedmino. Tak ne dopolni nar imenitnej zapovedi božje, ki veli: ,,Ljubi Boga črez vse, ino bližniga, kakor sam sebe!« Dober sad dozorf, ino se zhrani; tuđi dober človek doživi svoje dni na tim sveti, ino gre v' svojo hišo večnosti ravno tak lepo ino pošteno, kakor je živel. Andre je zbolel; pa tuđi njegova ljuba žena je znjim zbolela. Ako še bolezen ravno ni bila toljko nevarna, le po svojga fajmoštra pošle, de njega ino njegovo ženo po keršansko previdijo. Žena v' enih dneh zopet ozdravi; njej še bolezen ni bila za smert; on če dalej bolj slabi, ino se v'večnost odpravlja. Svojmu duhovskima pastirju lepo število dnarjev v'roke da, naj poravnajo, aki bi komu bil kako krivico storil, naj vbogiin nekoljko dajo, pa tuđi svete maše za njegovo dušo služijo. Svetimu Miklavžu, farni cerkvi izporoči lep nov mašen plajš omisliti; svetiinu Joanezu, podružnici njegove soseske, vkaže nov velik altar narediti, ter še je poprejni že bil poštara!. Vbogim domače fare lepo milošno izporočf, naj jo fajmošter obernejo, kakor za U9 veči potrebo spoznajo. Pohištvo ino drugo blago svoji zvesti ženi zapusti, ter ji naroči, ker nimata otrokam zapustiti, naj veliko dobriga stori za nebesa. Voljno in poterpežlivo se poda v'sveto voljo božjo, ino lepo pohlevno vmerje, kakor je ves ponižen in pohleven žive). Na svetih treh kraljov v'jutro v'leti 1842 so ga pokopali. Veliko je bilo Ijudf, ki so ga spremljali. Jokali se nišo otroci za njim, pa dosti rcjenkov ino rejenkic, vbogih sromakov ino zapušenih zeticov je po njim izdihvalo, kakor po svojim raj-nim očetu. Zaslužil je rajni Andre, dobrotnik ćele fare, đe so nje-gov fajmošter na njegovim grobu vzeli od njega slovo, ino besedo farmanam za podučenje rekli, ki se naj tukaj bere. Strah Gospođov je začetik mođrosti. Prip. 1, 7. Srečen človek, ki se Boga boji, njega žaliti varje, ino Bogu zvesto služiti skerbi, kakor naš rajni Andre, kateriga truplo dones v'hladno krilo matere černe zemle zhranimo. Od rajnih se mormo živeti učiti, ki so zato pred nam sli, de bi hodili mi modro za njimi. Eno besedo sim se tuđi jaz od rajniga nauoil, katire nikolj pozabil ne bom, zlato, besedo, katiro je rajni Andre imel v'navadi, rekoe: »Se bojim, de bi se Bogu zameril." Ravno to besedo tuđi vam dones za slovo rajniga izporočira; zakaj, bila je njegova vsa učenost ino modrost, ki ga je učila pošteno živeti, ino srečno vmreti. Naj bi jaz rajniga nikdar videl, ino drugači poznal ne bil, zavolj same te besede bi ga poštoval ino zdaj na njegovim grobi pohvali!, ker njemu hvala več ne škodje, pa tuđi pohvala meni ne hasne, ampak le Boga časti, ino ljudi poduči! Bral sim veliko bukev, slišal mnogo modrih ino učenih možov; pa toljko čedne besede, ino pa tak po domaće nisim slišal, kakor je bila njegova beseda: „Se bojim, de bi se Bogu zameril." Kaj ne, de tuđi vam dopade? — Pristopite torej krog groba rajniga našiga Andreja, poprej kakor njegovo truplo zagernemo, ino zastopite, kaj nas njegova lepa beseda uči: * 1. Strah božji. Začetik mođrosti je strah božji. Mladenci ino deklice ste v' toljko hudih priložnostih, v' velikih 7* 100 nevaršinah nedolžnost zgubiti^ [ino greh storiti. Kdo vas bo varval? Starišev dostikrat ni, zvestih prijatlov malo, zapelivih tovaršov ino tovaršic pa veliko. Samo strah božji je mladine zvesti varh pred greham, kakor je bil varh nedolžniga Egiptov-skiga Jožefa, ki je djal: »Kako bi kaj toljko hudiga storil v' pričo svojiga Boga!« Zakaj se nisi, preljubi moj rajni An-dre, v' svojih mladih letah nesramno zeznarril — se nisi naučil pjančvati, ne gerdo ponočvati? «Se bojim, de bi se Bogu zameril,« — tako si dja!, ino premagal skušnjave, si vse zape-livce odgnal, ostal pošten ino pravičen. Oj prelepa beseda! Vredna je, de njo pomnite vi vsi mladi Ijudje. — Ona nas uči: 2. Zvestobo v' našim stanu. Težavne so bile mlađe leta rajniga. V bregih doma, za težavno delo odločen, per-silen v'puti obraza svoj kruh vživati, se ni svojim staršam vstavljal, jim ni vhajal; bil je na stare dni njihova palica; zakaj?" Sim se bal, de bi se Bogu zameril,« je djal; ino je starišam lepo stregel. Voj vi mladi, sini ino hćere, zeti ino snehe, ki tako po-gosto svojim starišam besedujete, jim klubjete, se za prežvitek, starim izpoznan, tožujete, ali se kaj vi bojite, Bogu zameriti? Kdor svojga očeta alj mater do praga pervleče, njega bojo njegovi otroci krez prag sunili, zakaj: „Hudobec svojmu odetu žalost, ino svoji materi tcžavo nareja; in kdor svoje stariše preklinja, njemu bode luč vgasnila v' sredi nar terdejših tem." To nas sv. Duh uči. — Bojte se Bogu zameriti; zakaj to nas učf: 3. Skerb, veliko dobriga storiti. Kdo je tebe, ljubi Anđre moj, silil, de si bil vselaj pervi per vsakim dobrim deli, naj bo per cesti, alj per cerkvi? Kaj te je gnalo, de si imel toljko veselje za lepoto cerkve, ino se posledno uro farne cerkve nisi pozabil, si se lepo vbogih spomnil, ino toljko dobriga na tihim, brez vsiga bahanja storil? — Kđo je tebe toljkokrat po zimi v' nar hujim mrazi, kakor po leti v'nar veči vročini, po velikim snegi, ino ob hudim vremeni toljkokrat za goteja (boti-a^ perpeljal, de v'kerstnih bukvah, skoraj navsaki drugi sirani tvoje ime zapisano stoji? Tvoja zlata beseda jo tebe naučila, nobene priložnosti zamuditi, kjer je bilo kaj dobriga storiti, ter si djal: „Se bojun, de bi se Bogu zameril, ako bi ne storil lete dobrote/* — Oj, đe bi bilo le pol takih 101 farmanov, le četert takih sosedov, kako lehko bi se vse poo-pruvilo, kako veselo živelo! — Pa malo je takih, kakor je rajni bil. Eni bi radi, pa nimajo; drugi imajo, pa noćejo; raj svoj cas zaležijo, premoženje zaklenejo alj pa zapravijo, kakor bi dobro storili. — Kje so pošteni možje, dobri kristjani v' be-sedi ino v' djanji, kakor je rajni Andre bil?------- Vi zetici ino '/etike, katire je rajni k' svetim kersti pri-nesil, ne bo vas vaš rajni gotej višej učil ino svaril; pa za-dosti nauka njegoviga naj vam bo nja zlata bezeda: »Se bojim, de bi se Bogu zameril.« — Vi posli, hlapci ino dekle, ki ste per rajnim služili, ne bo vas več opominval; alj za lepo slovo naj vam njegova beseda ostane: »Se bojim, de bi se Boga zameril." — Vi sosedje ino sosede, znanci ino znanke, ki ste rajniga poznali ino poštovali; naj njegova beseda vamizporo-čilo za srečno časnost ino veselo večnost bo: »Se bojim, de bi se Bogu zameril.« Ino zdaj preljubi, poglejte v'jamo rajniga Andreja, kjer bo on v' prahu spal ino počival. Konec njegoviga popotvanjaje; težaven delavnik se za njega konta, ino večen praznik se začne. Ponizno, borno je živel v' svojim kmetićkim stanu; zaupam, de zdaj bogat na dobrih delah v' večnost gre. »Blagor jim, ki v' Gospodi vmerjejo'; njihove dela grejo za njimi." Skrivn. razod. 4, 13. Ni bilo srote, ki bi ne bila per njegovi hiši daru dobila, ne zapušeniga otroka, za kateriga bi rajni poskerbel ne bil; vsi božji dari so zdaj njegovi zakladi; ino vsmilen Jezus mu bo povernil, kar je vbogim dobriga storil. V imeni cerkve, v' imeni vbogih se jaz dones na tvojim pogrebi, moj rajni Andre, zahvalim za vse, kar si jim dobriga storil; placal za nje bo tebi pa Bog. — Le tri leta sva se poznala; pa vselaj si me rad vbogal, za kar sim te kolj kedaj poprosil. Moje, ino mojih vboščekov plačilo za vse to, naj bo molitva, ki jo hoćemo opravljati, dokler srečno za tebo pridemo. Amen. 102 VI. Slovo St. Emske*) mladine od svojiga Ijubiga pastirja !S... An-dreja V pričo slavne družbe soseđnih gospodov v' leti 1841. fMlađenć govon'.J W isoko časti vredni gospodje"! Pošteni možje ino žene! Preljubi moji verstniki ino verstnice! Vse je mlado ino veselo, kamor pogledamo — vender moje serce žalostno. Prej, de Vam žalost mojga serca pove*m, naj prav veseliga nekaj pokažem. Pokažem Vam lep vesel vert, kjer žale rožce cvetijo, mlado drevje raste, žlahen sad rodi. Popotniki, ki memo grejo, se radi pomudijo, gledajo v' verti lepe reći ino hvalijo vertnarja, ki tako čedno svoj dragi vert oskerbi. Poznate skerbniga vertnarja — vefte, kje lep vert stoji? — Poglejte iz visokiga hriba, kjer naša vesela fama cerkva stoji, krog nje pohvalen vert leži, poštena Št. Emska fara, tako lepo oskerblena od našiga častivredniga gospod fajmojštra. Mi smo tište rožice, moji tovarši ino tovaršice, ki so jih Oni izredili. Možje ino žene so žlahno drevje, ki so jih Oni oskerbli. Njih pastirska skerb je storila, de so naše cerkve tako lepe, de so dobro podvučeni mladi ljudje, pošteni možje ino žene. Radi se Ijudje med nami pomudijo, gledajo čedne reci, hvaljo Pastirja ino farne Jjudf, ki so vse tako lepo omislili. Popotniki, ki memo grejo, — v' daljnih krajih našo hvalo pravijo. To je veselje — katero zaiipam, de tuđi angeljci božji z' nami imajo; ravno to pa tuđi žalost mojiga ino vašiga serca, ktiro Vam donef povem. *) Sveta Hema, farazaSotlo, Horvaški deželi soseda, v' Lavantinski Ško-flji, v' Celskim hroui. Lepa fama cerkva na ližni gori stoji, iz katire se gleđajo lepe vinske gorice, se vidi veliko belih cerknv ino visokih gradov, po)j ino travnikov, pa tuđi zelenih liribov ino planin. 103 Blagi verlnar je 13 let za svoj dragi vert skerbel. Viši gospođje, kteri pridniga vertnarja dobro poznajo, so ga v' imenitnej zlužbo zaklicali. Ino glejte! ravno dones svoj lep vert zapuša — jemle od svojih Ijubih rožic, od žlahnniga drevja slovo. — Kdo je to? Naš preljubi gospod fajmošter so. Oni so nas lepo vućili, v1 svetih Zakramentih z' milostjo božjo rosili. Bili so oče naše sole, velik dobrotnik naše fare. Zdaj grejo daleč od nas. Kaj Jim borno v' dolžno zahvalo dali? Lep krancel svetih čednosti Jim hoćemo splesti, pridni, bogabojeći ino pošteni hočmo biti. Našo lepo zađeržanje naj bo Jim hvala, našo pošteno živlenje tukaj Njihova nar viši čast, pa tuđi enkrat nar lepši krona v' nebesih. Većni Bog, sam Oče nebeski Jim poverni Njihovo skerb, plaćaj Jim toljko stopfnj, ki so jih za nas imeli. Saj je vsmi-leni Jezus obljubil, de bo za nas povernil. Kar so nam malim storili, to so njemu storili. Med rožcami pa tuđi rado ternje raste, ki pridniga vertnarja pika. Oh, tuđi v1 naši fari je marskateri tem, ki je Njih ljubeznivo serce ranil! — Naj odpustijo_, preljubi duhovski oče svojim otročičam, kar smo Njih raz-žalili. Saj vidijo, de Jih vsi radi imamo, ker se nam toljko toži po Njih. Ker pa na tim sveti nemormo već skupaj biti — daj nam Bog v' nebesa priti, kjer se ne bomo ločili već. Molili borno mi za Njih, naj se spomnijo tud Oni nas! — Srečen pot Jim vošimo, dobre ovčice Njim želimo; pa tuđi za eno dobroto se Jim poslednič priporočimo. Preljubeznivi naš duhovski Oče! ker nas zapustijo — naj poslednič blagoslovijo — svoje otroke! Kedar je zali mladenč v' imeni mladine slovo vzel, so šolci ino šolke, prazno oblečeni zapeli za popotnico to P e s e m. Andre! — kamo se odpravlaš? Ljubi Andre! kamo greš? Oh, Ti donef slovo jemles; Zapustiti nas ne smeš. Kaj je Tebi čeda sirila, Oh preljubi naš pastir! De bo Tebe zdaj zgubila^, Svojiga veselja vir. 1©4 Te je fara razžalila, De njo dones zapustiš ? Alj ni hotla Tebe vbopt, De si drugo izvoliš ? So Ti gore previsoke, Kjer si hodil toljko let? Alj doline pregloboke — Tebi je premehek svet ? Saj smo Tvoja paljca bili. Radi Te pođpirali, Đopolnili Tvoje žel'e, Tebi steže lepsali. Oh, boi najdil terde kraje — Najdil terde tud serce — Imel bodeš bolšo faro — Teško boljše farmaoe. — Vidiš lepo farno cerkuv — Zvezdo v' našim kraju stat', Gledaš svojo žalo hišo, Mom serce Ti jigrat'. Slišiš naše glasne orgle Bogu čast in hvalo pet'. Čuješ svoje perpravila, Mora serce Ti goret'. Lepši, kakor cerkev zlata — Lenši hvala solze so, Ki se Vebi, ljubi Andrd! Nam za Tebo vdirajo. Vzemi naše gorke solze, In položi na altar; Za popotnico naj bojo) Bogu dopadlivi dar. Deca — ki si njih Ti kerstil, V sveti veri njih vući'l, Mladi mošje ino žene,! Ki si jih Ti poročil; Tuđi zvoleni pokojni, Ki si spremil jih od tod: Tebi dones vsi želimo Srećno rajžo , lehek pot. Dolge leta si nas vodil Oh preljubi naš Pastir! Alj kok hitro so pretekle, Kakor pomladanski vir ! Glej, kak močno se nam toži, ■ Ker nas dones zapustiš! gamo to nas se tolaži, De nas Blag'mu sporočiš. 105 Drnpe pasil bos ovčice, Vender, Andre! spomni se, De si imel dobre duše, Ki so Tebe ljubile. De bi na desnici stali Pred sodnikam zadni caš, In se nikdar ne ločili — Andrej! blagoslovi nas! — VII. Češena si Marija, a Pergođba Spanske vojske. QPoslovenjcna. ~) fepanski kralj, Ferdinand Vll. je bil vmerl, Stara pravica je bila na Španskim, de je brat kraljevo krono prijel, ako ni rajni kralj sina zapustil. Pokojni kralj Ferdinand ni imel sina; pa je staro pravico poderl, ino svoji hčeri Izabeli krono izporoeil. Njegov brat Karol je tuđi po kralevi kroni segel. Enokoljko Španjolov se je za Karola, veliko već za Izabelo potegnilo^ in domačia vojska se je začela, de ni hujsi. Brat se je vzdignil zoper svojga brata, prijatel se na prijatla zanesil ni, sini so se zoper svojga očeta bojvali. — Bog nas ovarji vsake vojske, zakaj vojska je šiba božja; posebno nas ovarji pa domačiga boja; on je iz pekla doma. — Tuđi lepa Španska dežela je v'tej vojski pušava postala; Jjudje so obo-žali; le sila je bila namesti pravice kervava gospodinja. V deželi, ki se imenuje Biškaja, je bil premožen žlah-nik alj plementaš, po imeni Čavala, ki se je z' zvojo deželo za Karola poskusil. Sovražniki so v' njegovo domačijo planili, so oropali njegovo lastino, požgali njegove hrame, ino so gnali njegovi dve hčeri, nedolžne deklice z' sebo. Serce je hotlo očetu razpočiti, ki je to zvedel; alj vojska le huji pri-haja, ni bilo nobeniga vsmilenja med Ijudmi. Vedel je, de njegova Ijubezniva otroka smert caka; pa ni se dal premagati. 106 Pravica, za katero se je po svojih misi ih vojskoval, mu je več veljala, kakor lastni otroci, de si jih je ravno serčno Ijubil. Vodil je vojsko svojih goranov, ki jo Gverila imenujejo, ino nar strašnej vojvoda Izabelnim vojšakam je Čavala bil. Zale-tel se je iz svojih hribov nad sovražnike, ino jih je veliko pokončal; mu je bila sovražna tropa kos, seje v'svoje planine vineknil, kamor se sovražniki prederznili nišo. Alj kaj si nevsmilenci vraislijo? — Kedar se nad Čavala podajo, vle-ćejo njegovi dve hčeri z' sebo, jin v' pervo versto očetu naproti postavijo, naj perve kugle, ki očetovi vojšaki izstre-lijo, njegovih dvoje otrok vmorijo. Ta strašna nevaršina je premagala očeta kamenito serce, Jel je omahovati, ino se sovražniku ogibati. Pa Cavalova vojska se začne švarati; dolžijo ga, de je serce zgubil, de kaj ne velja. Ta beseda je štimanigamoža z'novič vžgala. Na ravnost plane iz svojiga pečovja nad sovražnike. Najde jih, pa tuđi svoji dve hčeri, kateri spredaj deržijo. Gledal je svojih Ijubeznivih otrok blede lica : bilo mu je, kakor bi njuj mili glas slišal, kako vpijete, naj jih ne da vstreliti. Sovražnikov je bilo veliko veči število; pa njih se vstrašil ni, le za mlado živlenje svojih dragih de-čic se trese, ker vidi, de bojo perve smertne kugle serce njegov ih hčeri presunile. Zamišlen postoji; ne ve, kaj bi počel. Nekoljko njegovih mu pravi: »Vkaži nam odstopiti; sovražnikov nam je preveliko," On ve", de le iz vsmilenja to pravijo. Spet se oberne serčen na svoje tovarše, ki vsi perpravleni čakajo, ino zrvpije: ^Strel!" Ko bi trenil, poknejo vojšaki na njegovo poveljo po sovražnikih. Vse je v' dimiV, de se ne vidi kervavo mesto. Cavalovi so svoje meće izderli, ino nad sovražnike segli. Sovražniki so se plahi na vse kraje raz-škropili. Ko snopja, je na bojiši mertvih ino ranjenih ležalo. Med njimi jiše Čavala svojih dvoje otrok, pa jih ni. Skrivna božja moć nji je zakrila, de nji nišo kugle zadele. Mož, ki je hčeri vodil, je ležal na zemli, ino vroča kerv mu je tekla iz pers, hčeri pa ste bile živi ino zdravi. Oče, to videti, se veselja razjoka; meo mu iz roke pade, on poklekne, objame svoja ljuba otroka, katira je sam Bog smerti rešil, ino moli pobožno: jjČešena si Marija!" Ino kakor vidijo divjaski tovarši svojga vajvoda, tuđi oni pokleknejo^ ino z' njim rnolijo Češeno Marijo. 107 Mož, ki je Cavalovć hčeri v'boj perpeljal, se začne meziti ino tiho šepetati: »Č e š e n a si Marija !" Čavalamoža prav pogleda, ino spozna svojiga narborljšiga prijatela iz mlađih dni, ki ga je Ijubil preserčno. Ni zamerzelo se nikolj Cavalu na to nesrećno vojsko tako zlo, kakor per tej prići. Ako je ravno svoji dve hčeri srečno dobil, se je vender ves pobitiga serca iz tega nesrećniga moriša pobral. Minilo je enokoljko let te žalostne vojske. Prjjateli Karlovi so opešali. Čavala je še terdno za njega stal, pa huda se mu je godila. Od glađu ino težavniga boja je zhudel. V smertni nevaršini si je moral kosec kruha pa merzle vode pojiskati. Sovražniki so ga dobili, mu pravdo naredili, ino bres pomude so ga k'sraerti obsodli. „Po spovednika mu!" sodni poglavar zav-pije, ino sklene njegovo smert. Mirno ino serčno Čavala svojo smert zasliši, ino popraša: »Kdaj pa ?" »Pol ure pred večno lućjo — odgovori sodm'k — alj še kaj drujga poželite?" Eno smodko (cigaro!) poprosi Čavala; ino peržgano mu sod-nik svojo lastno poda; zakaj cigare kaditi, je Spanjolam nar slaj navada. Dve uri ste munuli; jelo se je večeriti; posledna ura je Cavalu dotekala. Čavala terdno spi; ino vojšaki ga zdra-mijo — k' smerti. Ves serčen, nekako vesel gre k' svoji smerti, on, ki je toljko teždv v'nevsmileni vojski prestal. Derhal ljudi se je po cesti sula, ki so hotli smert vajvoda gledati, pred katerim jih je poprej toljko strah bilo. Stiska je le veči rastla, pogosto so morli z' njim postati, prej ko so došli na smerten kraj. Naredijo krog njega obroč, bojaki pukše napnejo, ino vsi tiho čujejo na poveljo vstreliti. Čavala stoji, ter si ne da oći zavezati, rekoć: »Serčno sim toljkokrat smert srečal brez vsiga strahu, tuđi zdaj se nje vstrašil ne bom." Vojnik (oficir) bojaški zdaj nekoljko v'kraj stopi, ino zavpije: »Pomerite!" Ko bi trenil, moh' sedem černih gerlov Cavalu v'serce. Vojnik zopet po malim zine, ino hoće ravno izreci, naj vstrelijo, kar se oglasijo zvoni iz turnov, ino večno luč (Angelj Gospodov) zazvonijo. V Spanski deželi vsako delo henja, kakor hitro se zvon k'molitvi oglasi. Tuđi žolnirji odstavijo svoje pukše, vojnik (oficir) se odkrije, ino tuđi Čavala, ves genjen, še en-krat pred svojo smertjo pomoli. Ino divje ljudstvo, ki ga je 108 ravno poprej iz gerdiga sovraštva preklinjalo, tuđi z' njim vred poklekne, ino moli češenje Mariji, materi božji. Zvoni vtihnejo, odmolili so večno luč, ino Čavala vstane, svojo smert prestat. Vse je zopet priplavleno; pa glej — kojnik prijaha, belo rutico v'rokah moli — Cavalu je živlenje dano. "Vesel glas ljudstvo zažene; zakaj v' molitvi je serd ino jeza ljudi vgasnila. Čavala je vsmilenje najdel; pa zvedel ni, kdo ga je rešil. Osmi dan potem se je Čavala iz Spanske dežele na Francosko podal. Na meji je pokopal svoj meč, ker je obljubil, zoper nasprotnike se ne vojskovati več. Še enkrat kušne drago zemlo svoje domovine^ ino gre ptujic dalej strehe ino kruha jiskat. Dolgo je že hodil po ptujih krajeh, zdaj na večer pred nekim kloštram posedf v' mirnim božjim doli. Teško glavo naslone, ter premišluje, kamo bi se podal, kje ga bojo pokopali? V kloštri začne večno luč zvoniti, ino bilo mu je, kakor bi ga Bog klical. Angelsko češenje odmoli, navrata poterka ino prosi, naj ga vzamejo med pobožno družino. Vslišali so ga, ino ko je leto pokušbe preteklo, so ga med duhovske brate vzeli. Tovarši so ga spoštvali, ino prav radi imeli; bil je ojster sam nad se-boj, pohleven in vsmilen pa drugim. Posebno rad je bolnilie objiskaval; ino radi so ga prosili vmerjočim pomagat. Pokličejo ga k' nekitnu bolniku, ki je unikraj velike vode v' gostivnici obležal. Čavala hitro spozna, de je bolniku zadna ura blizo. Oči ]e malo odperte; roke, ki jih je bila sama kost ino koža, je imel sklenjene^ pa njih ni višej mogel deržati. Čavala se k'vmerjočimu perklone, rekoč: „Češena Marija!" Bolnik se zmezi, oči povzdigne ino pozdravi Čavala od mla-diga znanja rekoč: „Čavala, kaj si ti? Oh, kako se razvese-\(m, de te še na sveti zopet vidim. Mislil si, kakor bi jaz tvoj sovražnik bil; pa ni bilo temu tako. Vojska, ki sim njo vodil, me je persilila, tvoja otroka v' kervav boj z' seboj gnati; ko so se pa pukše tvojih bojakov zasvetile, sim se jaz pred tvoja otroka vstopil, nju zakril, pa ravno te smertne rane sim dobil, ki so scer zacelile, pa ravno one so me tako posušile, kakor me zdaj vidiš." Dolgo se gledata, stari menih Čavala ino njegov star prijatel Alvares na svoji smertni posteli. — Minule so njima mlađe leta, zginila vsa posvetna sreča iz pred njih očf; pa 109 vender jima je bilo tako neko lehko ino dobro pri serci, ker sta se zopet ljubila, kakor svoje dni. Vzela sta ljubeznivo slovo; spoznal je Čavala, de ne bo vec prijatela videl; pa moral je tuđi pred večeram v' klo-šter nažaj. Lehko sta vzela slovo, ker sta čutila, de se bota v' kratkim videla spet. Star menih se od bolnika prek reke pelja, ino sliši V kloštri večno luč zvoniti. Hitro se odkrije ino moli, tuđi brodm'k veslo v'stran đene ino se pokriža. Po visokih gorah se sonce milo ozira. Zvon vtihne, Čavala se le moli, ino pomni svojga prijatela, ki je ravno tišti večer vmi'ral. Pomnil je, kako mu je nekoliko let poprej Iepa sveta inolitvica večne luči živlenje ohranila, pa tuđi sklcnil, do svoje posledne ure moliti lepo angelsko poždravlenje: „Gešena si Marija!" VIII. Lizabona s t r a s e n potres.*) {Poslali g, Pr. Carl Robida.') liizabon, poglavitno mesto Portugalske dežele, nam proti poldnevi-večerno na Atlanskim morji leži, tam kjer se reka Taho v' morje steka. Ima okolj 45000 hiš ino ii50 tavžent prebivavcov. Pervi dan listognoja 1755 je božja šiba leto mesto zađela. Pred poldncm, 20 minut pred desetim, se zemlja tako grozno potrese, de vse cerkve, kloštri in poslopje na kup zropotajo; četerti del mesta je podertiga, ino 30 tavžent ljudi je pobitih. Povsod leže medici brez rok, nog; brez *) Dve stari pesmi Se -po Krajnskim ođ te žalostne priđgođbe pojetc. Glcj: Pesme krajnskiga uarođa. Petj zvezek stran 26 — 30. lio glave, in neizrečeno zmesarjeni. Vmerjoči vpijejo in javkajo, nekteri med zidovjam pod kamnami ino bninami na pomoć kličejo. Ali kdo more pomagati, ker se narbolj korajžni tre-sejo ? Vsi se v' beg podado, in prej mertvim, ko živim so podobni. De bi kak kamen odvali!, in bližniga rešil, se nobeden k'podertiji ne upa, ter misli, de bo tuđi njega kliko zasulo. Vsi na prostor hite, vsi iz mesta beže, ker njem lukaj smert žuga. Pa po ulicah ino pod mestnim vratami njih smert dojde. Kteri so bili v'cerkvah, so većidel pobiti, kir so zvoniki na cerkve z' stropam vred na ljudi zagermeli. Potres je žgavne reći ognju perbližal, ino v" treh krajih je začelo goreti. Vihar se na enkrat povzdigne, ino kar je mesta ostalo^ je v'treh dneh pogorelo. Nobeden ni gasil, nobeden se trudil, kaj rešit, ker je vsaki le mislil na svoje živlenje. Ta potres pa ni bil sledni; za njim jih priđe 21 v'sedmih minutah. Vender tako grozen ni bil nobeden več, de bi bil hise poderal. Strah ino cagovanje je neskonćno. Po dnevi in po noči so Ijudje pod milim Bogam. Nimajo kaj jesti, nimajo kaj ob-leči; ni ga tolažnika, ki bi njim saj z' besedo pomagal; svi tolažbe potrebujejo, ker so eni otroke, drugi starše; žena je moža, perjatel prijatla zgubil. v'taki nadlogi ni pomoćnika zvunaj Boga. On je tuđi Lizaboncam pomagal, ki je šibo odvernil, jim daljne ljudi na pomoč poslal, kteri so mertve pokopali, in živim kruha donesli, Gorši mesto, ko je bilo, zdaj tamkaj stoji! Ijudje so pozabili nadlog, de bi le Boga ne pozabili! _____________ Povzđigvanje trupla svetiga Favstina marternika, per svetim Petri pod Marpurgam 8. Kimovca 1844. jMa ćeli Slovenskih gon'c v' nar lepšim kraji dežele jštajarske imenitna fara svetiga Petra pod Marpurgam leži; bela fama cerkva tik Drave na malim homci stoji, in nad iil farnoj cerkvo se sveti v' sredi vinogradov podružna cerkva Device Marije na gori, ki lepo prijazno daleč po deželi gleda, in kaže z' svojim belim turnam kakor z' perstam prebivavcam širokima Ptujskiga polja v' sveto nebo. Serce se človeku ove-self, ki žalo cerkvico na hribi vgleda, ino se spomni, kde je doma. Veliko dobrih ino bogaboječih pastirjev je Šentpeterska fara imela. Pomnim rajniga Breznika, Gasparja Harmana, Frsnca Goloba, katerim naj vsmilen Bog za njih pastirsko djanje većni pokoj vživati da. Dobila je pa srečna fara v' leti 1843 sereniga fajmoštra G. . . Marka, moža vnetiga za božjo čast ino zvelićanje duš, katerih mnoga cerkva skuz njih os-kerblenje ozalšana po Štajarjah slovf. Sklenili so fajmoštcr nov svoji dragi ćredi perdobiti posebniga perjatla v' nebefih, narediti svojim farmanam imenitno duhovsko veselje, ter obuditi v' serci vćrnih svete želje po nebesih, vneti izvelicansko skerb za izvelićanje. Zavupam, de so mnogoterimu zgublenimu sinu ino hčeri naredili veselo večerjo Oćeta nebeškiga. Velika je bila skerb toljke perprave; pa dobrimu pa-stirju kaj pretežavniga ni^ ki da živlenje za svoje drage ovčice. Naprosili so premiliga kneza ino prečestliviga skofa svojga v' Gradci za eno tistih svetih truplj; ki so njih pred nekoljko letami iz Rima dobili, naj bi se tuđi Slovenci razveselili časlitlivih premagavcov božjih, ino hvalili Boga3 ki svojim svetnikam toljko milosti da, toljko castf dodeh'. Kakor se bere v' starih pismah svete cerkve, so pervi kristjani v' dnevih grozovitniga preganjanja trupla svetih mar-ternikov častito pokapali. Pomoćili so bele perti v' prelito kerv marternika, ki so jih potem v'čedno posodvo ožmeli; alj so pa zajeli z' posodvico kervi koljkor so mogli, ter so posodvico z' svetim truplam v' podzemelske jame, ki se jim katakombe pravi, častito pokopali, ino djali palmovo vejco zravno, v' zna-minje, de je rajni za sveto vero kerv prelil, ino srečno pre-magal. Takih podzemelskih pogrebov je v' Rimi toljko, de njih podzemelsko mesto imenujejo. V njih so se pervi kristjani pre-ganjavcam skrivaje zberali, službo božjo obhajali, na pokopa-lišah svetih marternikov molili, ino prosili za moč stanovitnosti. Iz teh častitlivih počivalis povzdignejo većkrat!«vete trupla marternikov j jih dobro pregledajo ino presodijo, ali so prave i 12 trupla keršanskih premagavcov; ino kedar jih za resnične spoznajo, jim napišejo pričingo, ter njih dajo vernim v' poče-šenje, de bi se vučili njih posnemati v'veri stanovitni, v'djanji pravičnim, kakor so oni svoje dni posnemali Jezusa, ter so za vero ino prihodno veličastno vstajenje prelili svojo kerv. Iz ravno tistih svetih pokopališ je povzdigneno tuđi častitno truplo sve-tiga Favstina marternika, kateriga so prečastiti Graški škof za Šent-Petersko faro odloćili, ino častivredni g. fajmošter pernesti dali. Lepo drago oblečene veličastne košiće svetiga mučenika Favstina, krono, znamje nebeske časti na glavi, zeleno pal-Biovo vejico premaganja v' rokah, so bile v' pozlateno glažo-vato alj stekleno škrinjo na zamet položene, de se sveto truplo lehko vidi, ino smertna rana pozna, katero je zvest pričovavc Jezusov za sveto vero prije!. Tuđi steklena poso-dvica per svetim trupli stoji, v'njej nekoljko štete kervi, ka-tiro je svetnik prelil, ki so njo pervi kristjani pozajeli, zhra-nili, ino zravno trupla pokopali za pričo, de je rajni mučenik za sveto vero svojo kcrv preli!. Tako sladko spi v' Gospodi truplo prijatela božjiga, bateriga duša se veseli v' diki nebeski; ino kdor le vgleda sveto truplo, se mu bo serce vnelo zajne-beško veselje; ako še ni ćelo kamen za svete reci. Postavili so sveto truplo zvečer v' lepo ozalšano kapelo Device Marije na gori, kjer so v' saboto večernice peli. Zmra-čilo se je, ino vsa cerkva na veseli gori se je razsvetlila luči veliko sto larapic, ki so po linah ino oknih visoke cerkve veselo berlele. Nar lepsi osvetlena je bila kapela, v' kateri je sveto truplo prijatla božjiga na poti v' svojo novo prebivaljše krez noč počivalo. Kakor juterno sonce, ki iz zagor prisija, svoje žare na vse kraje razliva, tako je bila vsa stena v' samih svetlih žarkih, kakor od sonca obsjana. Lepo znaminje bilo je dalnim hribam ino ravninam nebeske luči svete keršanske vere, ki je po vezolnim sveti zasjala, za katiro je sv. Favstin svojo kerv prelil. V nedelo jutro so se zarano svete maše služile; ino pred velikim opravilam so sveto truplo vzdignili, ino v'lepi procesji iz gorne cerkve v' farno cerkvo svetiga Petra prenesli. Precastiti škofj lloman, premili Sekavski knez, skerben viši« Pastir so že v' saboto večer prišli, ino sveto obhajanje začeli 113 Z' Njirai sta došla preeestita viši dukovska gospoda, prost stolne cerkve v' Gradci, ino apat. Runskiga kloštra, ki so pro-cesjo olepšali. Pred procesjo so nesli podobo križaniga Jezusa, pokazat, de je v'tem znauiji križa sveti Favstin srečno pre-magal. Za križam so šle velike verste nedolžnih mladenčov ino dekclc, prazno oblečenih, rajde sosedov ino domaćih far-manov z'banderami; po tem mašniki, za njimi so sli preča-stitlivi škof z' svojima tovaršama v' škofovih kapah, ino za Njimi je osem duhovnikov sveto truplo neslo; ino za svetim truplam je spremljalo ženskiga ljudstva vse belo. Svete pesme so se po goricah razlegale, Bogu ino svetima Favstina v' čast; vse je veselja kipelo. V'lepo razsvetleni farni cerkvi je bil na moški strani malo pod velikim altarjam čeden altar perpravlen, na katcriga so položili sveto truplo za cil teden lepe pobožnosti. Po pro-cesji je bila pridga ino veliko opravilo. Po večernicah so ve-ličastno škrinjo v' pričo škofa zapečatili, ino tako zhranili svete košiće pred vsakim kakim oskrunjenjam. Zvečer so bile line na turni farhe cerkve ravno tak z'larapicami silo čedno osvetlene, kakor bi bile se svetle zvezde iz pod neba ponižale, čast svet-nika povzdigniti. Vsaki dan ccliga slavniga tedna so bile lepe procesje. Vse fare sosede od Marenberga za Dravo do Ptuja, pa od Mure do Rogaćke gore so prišle z' svojimi pastirji veselo go-đovna obhajat, ponovljaje sveto občestvo ^gmajnoj svetnikov. Gledati lepe verste mladenčov prazno oblečenih, nedolžnih di-vic, ki so bile v' belim krili čedno ovenčane, slišati toljko lepih svetih pesm — kdo bi se ne bil veselja razjokal, rekoč: Po-glejte izvolene božje, koljka je njihova oast! N e-kdaj preganjani ino vmorjeni, so zdaj med božje otroke prišteti, ino njih del je med svetnikami. — Njih trupla so v' miru pokopane, ino njih ime slovi od roda do roda, Ljudstva bojo pripovedvali njih modrost, ino zberaljše bo oznanovalo njih hvalo. Sir. 5. 44, 14 — 15. Vsak dan je bilo za vsak stan posebno podvučenje ino sprašovanje vesti. Pervi den za samice, spet drugi den za mladenče, pa za oženjene može ino žene, naj bi spoznali na tenko vse svoje dolžnosti, pa tuđi pregreške ino zamuđe svo- 8 114 jih dolžnosti. Po izprašovanji so imeli spoved, vsakiga stanu posebej. Milo je bilo gledati eno jutro mladenče, zopet drugo jutro deklice, kako so vjokani, pa vender polni znotrajne to-lažbe po dva ino dve kakor v' procesji k' božji mizi sli, za-vžiti v' podobi kruha v' presvetim ZaUramenti, kar sv. Fav-stin tamkaj v' nebesih od obličja do obličja zavživa. Obljubim, de je bilo veselje nad mnogim grešnikam med nebeskim' an-gelji, ki se veliko let ni spovedal ino z' Bogam spravil. lo dvajset, po trideset mašnikov je vsak dan ćele osmine izpo-vedvalo, ino veliko tavžent ljudi je bilo obhajanih, se popol-notna odpustkov deležni storiti, ki so bili za to sveto opravilo dani. — Tako se združi zemlja in nebo k veći časti božji ino nam v izvelićanje. Vsak dan ćele osmine ste bile po dve pridigi, v' slovenskim, pa tuđi nemškim jeziki, kakor so romarji prišli. Ser-ce poslušitelov je bilo nekako tak čudno lepo pripravleno seme božje besede prijeti, de je lehko vsak pridgar z veseljam, pa tuđi z' pridam govoril. Ih med toljko pridig naj saj ena v' spomin toljke svete obhaje zapisana bo. Btoj velja kar rado — nebesa morjo naše biti! Nebesko kralestvo silo terpi, in le silni ga na se potegnejo. Mat. 11, 12. Nagovor. Kako lepo in veselo je per vas!-------Kdo bi gledal po noći toljko število svetlih lučić veselo goreti — kdo slišal toljko svetih pesem peti — kdo videl toljko lepih procesj v ti sveti božji hram se častitlivo shajati — kdo bi vse to gledal in posluša], ino bi se veselja ne ra/jokal? —Kaj pa obhajate na tim izvolenim kraji? — Ali služi iraeniten oče svojimu dra-gimu sinu kako svatbo? — Ali so so nebesa na zemljo i%-pustile, de je per vas toljko veselo, toljko lepo? — V'resnici, takaje! Svete nebesa so se z zemljo sklenile, vas vabit te svete dni na nebesko gost/jo — so se ponižale, tako rekoč, vam pokazat, kako je tamo v' Očetovi hiši lepo. Častito truplo svetiga Favstina, marternika, ki je pred pet- 115 najst sto letami za lepe nebesa svojo kerv prelil, je k' vam pernešeno, med vami prebivat, kakor dober prijatel vaš, vam kazat srećen pot, ino vas sprevajat na ljubi Očetov dom. — Poglejte, koljko slnžavnikov božjih, vidite premiliga vašiga škofa, višiga pastirja med svojimi mašniki, preštejte toJjko svetih maš, ki se te dni v tej sveti hiši božji služijo, ino po-vete, ali se vam serce od veselja ne mladenci ino device! naj velja kar rado, nebesa morjo vaše biti po pervim poti nedolžnosti. Kaj pa bo za vas, vi zapeljani^ fantje ino dekleta, ki ste zgubili pervo pot ljube nedolžnosti? Naj velja, kar rado, nebesa morjo tuđi vaše biti po drugi poti prave pokore. II. Pot pokore. Marija, Egipčanka imenvana, je v' svojih mladih letah svojo nedolžnost zgubila, 12 let stara starišam vtekla,H ino v' velikim mesti Alesandriji sama zapeljana, tuđi druge zapeljuje, 128 ino 17 let v' sfrašnih pregrehah prešestvanja živi. Sliši, de se veliko ljudi v' svelo mes(o Jeruzalem na božji pot odpravlja, in tuđi ona gre, ne molit, ampak grešit. Priđe na prag ćastitlive cerkve božjiga groba, pa v' cerkvo ne more. Trikrat poskusi, pa trikrat njo sveta skrivna moć nazaj derž/. Milozačnejokati, in na svoje perse klati. Vgleda milo podobo Marije prečiste device, se k'nje oberne, ino milo zdihuje, rekoč: »0 presveta devica, dobro vein, de nisim vredna biti tvoja hčer, ki sim zaslužila, de me zaveržeš. Pa vender, ker si perbežaljše grešni-kov, vsmili se mene. Veći ko je moja revšina, veći pravico imam , de za me prosiš. Velike so moje pregrehe, odpušanja vredna nisim; pa veči je vsmilenje tvojgasina JezusaKristusa. Obljubim, vse žive dni, pregrešno živlenje pokoriti, hudoben svet zapustiti, ino jiti, kamor mi boš ti pokazala.« To izgovori, in lehko v' cerkvo stopi. Poda se v' sveto samoto^ veliko let v' sveti pokori živi, ino srečno dojde po drugi poti pokore v' nebesa, kir se zdaj svetnica veseJi. 0 vi vsi mladi ino stari, ki ste zgrešili pervo pot ljube nedolžnosti, brez odloga se podajte na drugo pot prave pokore. Dones vam je obljubil Bog vsmilenje; uči sv. Avguštin, jutre vam ni obljubil. >-Ne odlagaj se poverniti h' Gospodu, ino ne odkladaj od dne do dne; zakaj njegova jeza bo naglo prišla, ino ob čaši mašovanja te bo razdjal." Sir. 5, 8 — 9. Ne za-mudite, preljubi vi, izvolenih sedajnih dni pobožnosti ino od-pustkov, ki so vam odločeni k'vašimu i7Aeličanju. Poglejte, kako Ijubeznivo vas vabi Oče nebeski, ki vam daja vsaki dan toljko dobrot za dušo ino telo, če ste ga ravno toljkokrat nehva-ležno zapustili. Vidite, kako skerbno vas vsmileni Jezus skuz svoje namestnike jiše, ki vam pokoro ino vsmilenje oznanujejo. Čujte, kako glasno vas kliče sv. Duh skuz vašo vest, ino skuz strašne prigodbe, ki se godijo pred vašmi očmi. Naglo vmerje tovarš pregrešniga živlenja, tovaršico nesramnosti h'pogrebi neso. Edniga drevo pobije, drugiga strela zadene, in kakor listje na zemljo, padajo grešniki v'grob. Tavžent miljoncv ljudi na zemli živi, vsako leto njih 30 miljonov pomerje, vsaki dan dva ino osem deset tavzent, — vsako uro tri tavžent, stir sto, — ino to minuto 60 ljudi v'većnost gre, veliko poklicanih, malo izvolenih, ker prave gokore med grešniki ni. „Sekira je že pomerjena, pravi 123 sv. Joanez kerstnik; vsako đrevo, ki ne stori dobriga sađu, bo izsekano ino v' ogenj verženo." Luk. 3, 9. Ovi preljubeznivi zakonski možje ino žene, ki ste pred altarjaui pr/segli, eden za drugiga skerbeti, ki pa vidite, de vaš drugi slabo ino pregrešno živi, opominajte, prosite ino molite, de božjiga vsmilenja ne zamudf. Ni prave keršanske ljubezni med zakonskimi, ki se h' pokori ne opominjajo — Vi očetje ino matere, ki odrašene otroke imate, pa čutite, de so v' veliki nevarnosti, ne zamudite, njih opominati, naj po-gosto k' spovedi ino k' svetimu obhajilu grejo. Nobena stvar vaših ofrok pogublenja ovarvala ne bo, ako ne moć teh presvetih Zakramentov. — Vi gosgodarji ino gospodinje za svoje hlapce ino dekle skerbite, naj večkrat v' leti te svete Zakra-mente vredno prejmejo. Družina, ki se greha varje, bo škode varvala tud vas. — Vi prijateli no prijatlice, ki se v' resnici ljubite, svojo pravo Ijubezen skažite v' tem, de eden drugiga po stezi pokore podpirate, ino si v' nebesa pomagate. »Ima vedeti, ući sv. Jakob, de kdor grešnika verne od njegove krive poti, resi nja dušo smerti, ino pokrije veliko število grehov." Jak. 5, 20. Ena sama duša pred Bogam već velja, kakor ves svet; in kolikor duš poglublenja resiš, toljko več žlahnih kamnov bo imela tvoja krona v' nebesih. Ne bojte se svariti grešni-kov, ne porajtajte na njih besedvanje; vi imate apostolsko delOj ino med angelami bo v' nebesah vašo plačilo. Kdor hoće pravo pokoro storiti, more pet stopinj do-polniti, brez katerih prave pokore ni. Perva stopinja je prava spoznava svojih slabost, grehov ino hudobij. Potreba je sprašati čisto svojo vest, tuđi poslušati modro druge ljudi, kako nas sodjo. Kdor svoje slabosti le po verhi spozna, se njih Ie na pol obtoži, je slabimu kmetu podoben, ki na svojim polji ternje poseka, ko-renine pa v'zemli pusti. Hitro se mu bo zopet ozelenilo. Tuđi grešnik se prav spokoril ne bo, ki svojih grehov v' korenini ne spozna, ino se njih prav ne spove. Druga stopinja je serćna žalost alj grevenga, de svoje grehe, razžalenje božje objokaš, ino dušo čisto omi-ješ. Mile solze spokorjeniga grešnika, ki iz serca izvirajo, 124 našo dušo grehov opirajo, de đopade zopet svojem Bogu. Vroče solze, ki se po lici grešnika vdirajo, so drage jagode, ki jih angelci pobirajo, ino polagajo na vago božje pravice; svetle kaplice juterne rose so, v' katerih se sonce božje milosti vtrinja, ino obeta spokorjenimu lep dan noviga živlenja. »Kakor je Peter milo jokal, pravi sv. Auguštin, ino je z' sol-zami svojo pregreho omil, tako omij tuđi ti svoje pregrehe i! solzami." Oh kaj ste toljko suhe naše pregrešne oči, de je per nas grehov toljko, pokore solz pa tako malo! Tretja stopinja prave pokore je terden sklep, zapustiti vse pregrešne priložnosti, se odpovedati zapeljivim tovaršijam, in opustiti vse, kar nas h' grehu napeljuje, naj bi nam bilo tako drago, ko desno oko, tako potrebno, ko desna roka. Kaj poinaga prešestniku alj nečistnici k' spovedi jiti, ako zapelivi peršoni slova ne da? Kako se bode pjanc alj zapravlivec poboljšal, će hitro po spovedi v' kerćmogre? Po-doben je, po besedah Kristusovih, oraču, ki z enoj roko za drevo foraloj derži, pa nazaj gleda; on ne pojde v' nebesko kralestvo." Luk. 9, 62, Šterta stopinja prave pokore je čista spo-ved, de si grešnik dobriga spovednika pojiše, ino prav spove. Veliko grešnikov se le obresti svojih grehov obtoži, zalage pa zamolči; velike rane zakrivajo , ino se dušniga zdravja bojijo; kako bi se jim pomagalo? Še več jih je, ki si lehke spovednike jišejo, kateri so podobni penljam, ki perilo namo-ćijo, pa ga ne ožmejo, in ne pomislijo, de spovednik, katiri po pravici ne sodijo, ino po nevrednim odvežejo, grešnika na svojih ramah v' pogublenje neso. 0 slepota, de nje ni veći! Ako tvojo truplo zboli, si narbolj modriga zdravnika pojišeš, ino mu vse na tenko poveš ; alj ni tvoja duša več vredna, kakor telo? Spomni se, de, kedar pred spovednikam klečiš, na sodbi božji stojiš. Vsevedejooi Bog se goljfati ne da. Peta ino posledna stopinja prav e pokore je poboljšanje ino poravnanje poprejniga živlenja. Odrajtaj ptuje blago, odvzemi pohujšanje, ki si ga dal, po-verni škodo, ki si njo storil. Dokler se to ne zgodi, prave pokore ni. Ne bodi te sram, pošteno živeti, ino služiti lepo Bogu, ker te ni bilo sram, Boga žaliti ino pohujšati svet. Ne porajtaj hudobnih ljudi, ki se ti zavolj pokore smejijo, te 125 zaničujejo ino preganjejo; angele božje prijatele imaš, kiše te veselijo. Stanoviten bodi v' pokori do konca svojga živlenja • kdor do konca stanoviten ostane, bo izveličan. Mat. 10. 22. Veselo na posledno uro z'vetim Petram od Alkantare porečeš: »0 sredna pokora, ki je meni zaslužila toljko placila v' nebesah!" Poglejte ino nezamudite pet stopinj prave pokore storiti vi vsi, ki ste grešniki; ona je druga ino posledna pot za vas v'svete nebesa. Nebesko kralestvo silo terpi, ino le oni, ki si veliko prizadenejo, ga bodo dosegli; alj naj velja kar rado nebesa inorjo naše biti, tuđi po poti ojstre pokore. Dokoncanje. Ljube duše! poglejte, kako lepo ino veselo je tukaj — kako lepo ino veselo bo še le tamkaj v' nebesih! Naj velja kar rado, nebesa inorjo naše biti, ako ne po poti nedolžnosti, saj po poti pokore. Imamo v' nebesih Jezusa svojiga ljubezniviga pastirja, ki nas jiše ino k' sebi želi; — imamo Marijo, preb-laženo mater, ki za nas prosi, ino se izveličanja našiga veseli; — imamo svetiga Favstina, marternika, svojga poseb-niga prijatela, ki nam pot kaže , pot poterplenja ino stanovit-nosti, ter nam pomnga, premagati svet ino nja hudobije; — imamo svetnikov ino svetm'c, prijatelov ino prijatele v' nebesih, ki nam podajajo roke svoje priprošne, ino nas želijo v'svoje veselo društvo. Vse je perpravieno, posebno sedaj te prijetne dni našiga izveličanja; bodimo perpravleni tud'mi za nebesa. — Naj velja kar rado, nebesa morjo naše biti. Ainen. Vcfela poveft od fvetiga Jansha bratovfhine. QPoflovenjena.) w jefen leta 1844 fim sopet v'fvoje domazhe kraje frezhno dofhel, k' svojim ljubim rojakani, tShIesara ino Poljzam.*3 Dolga pot je bila, prej ko fim med vifoke domazhe gore ftopil, medjvjfoke planine, kofhate Karpate, Vefelo fim *) Tako piše popotnils, iz iistih krajev. 126 prehođil mnogo selenih dolov, kar priđem v' domazh kraj — v' lepo tShIesijo. Bilo je jafno jefenfko jutro in pa fveta ne-dela je bila. Zhedno fo fe verftili Ijudje po ftesi v' zerkevs deklizhi zhedno oblezhene po lepi ftari fhegi v' rudezhih no-govizah ; mladenzhi ravni kak fvezhe, v' lepih prunih hla-zhah, s' rudezhimi opafivkami; prijasno posdravlajo me, rekozh: »Pohvalen bodi Jesuf!" Dofhel fim sa njirai v'vef, kde je fama zerkva. Vef je bila velika, to de borna videti, hrami Jefeni, nifko is fhin-teljni kriti, oknize zlo male, po navadi nafhih vefi. Ogledal fim fe po kerzhmi, ino jo hitro fposnal, zhe ravno snamnja videl nifim, ino ftopil v'navadno pivnizo, ki jeslo proftorna— pa zhudo! zlo prasna bila. Ker fim vedil, de drujga ni dobiti, fini fi rekel shganja dati^ ter fe na klop sa fteno vfedil. »Pa le nar boljfhiga, ko ga imate, dajto mi!" — fim likebu djal. »Taki, moj gofpone!" mi goi'pođar poterdi, tcr v' temnim koti omarzo odpre, po kelizhek £malo kupico J feshe, ter ga is prafhne flafhe natozhi Kćlizhek poln pred me poftavi; alj na! muha she dolgo mertva po shganji plava. »Kaj mi pa muhe natakjete!" fim vef nevoljn rekel. — »Oj netek! ne samerite mi gospod" — mi odgovori; ino ne-koljko fram ga je bilo. »She vezh mefenzov per naf nobeden sa shganje ne rezhe ; in lehko je muha v' kelizheku konez vsela; in miflil fim frota, de je zhedno omit." — »Kaj pravite, de Ijudje ne pijejo vezh shganja? pobaram zhudama. »Ref, ref de ne — mi sazhne praviti; le prasno pivnizo poglejte! Pred neko pol letam je per naf druga bila. She pred mafhoj fim đofti pivzov imel; po opravili pa, ko fo godzi sagodli, jih je vfe shivo bilo. Dro, gofpod, o poldne fo she vfi, ftari kakor mladi bres vfe fkerbi dobre volje bili, pili ino rajali do pon-deljka jutra. Sdaj je vfa druga Nikdo po kerzhmi ne po-bara; moja hifha je tiha pui'hava; plazhati fhtant pa le moram, in pa fhe prav drago ; fam ne vem, kaj bo!" „Kako, ali tuđi v'vezherko pivzov ni?" fim dalej pra-fhal. »Ni jih ne, gofpod, ne. Kar fo fajmofhter sazheli Ijudem pridgvati, kakor bi shganopija bila velika hudobija, ki jo Bog fovrashi ino s'velikim nadlogami kafhtiga, fe je vfe preober-nilo, ino ljudj,e fo vfi drugi Ijudje. S' kraja fo fe takim prid-gam pofmehvali, ter fo djali, de bi radi tiftiga posnali, ki bi njim shganjizo prepovedal, iao ftari vefhani fo po fvojiin go- 127 vorili: „Nafha vodka, to je dobri trunek i pa na frazunek.« Fajmofhter pa le nifo henjali kinetam osnanvati, kako pre-grefhno je jih djanje, in vfaka nefrezha, ki jih frezha, vfaka nadloga, ki jih ftifka, famo od shganja priđe. She po drugi pridgi fo fejeliopominjati ino glave obefhati, rekozh: „Gofpćd fajmofhter Je vender prav iinajo.« In pa ravno tifti fo tako govorili, ko fo poprej nar raji per meni pili. Ni bilo nedele, de bi ne bili fajmofhter prav shivo Ijudem saterdili, kako veziri dobrote ino hafna ni, sa zelo familjo, pa tuđi Bogu bolj do-padliviga daru ni, kakor zhe kdo shganje opnfti. Ino le vezh ino vezh fe jih je sdrushilo, Bogu fveto saobljubo ftorilo, shganja ne piti vezh^ pa tuđi fvojim Ijudem ne dovoliti; ino odvaditi fofede, prijatele ino snanze, koljkor komur mogozhe.K „Od te dobe je moja kerzhma prasna. Tud ola alj pira, ki mi ga moj gofpod na litush da, nobeden vezh ne pije. Poprej fim ob nedelah, kakor donef, po 82 garnjez £po na-fhim fhe nad 4 vedre) shganja potozhil; sđaj bi lehko kerzh-mo saperl, naj bi kak vosm'k alj pa popotni zhlovek, kakor vi, fe ne oglafil, ino kak kosara ne popi'l. Pretezheno nedelo ga nifim polizh pređal." Ko fva fe tak pogovorila, fim kerzhmo sapuftil, ino dalej posveđovat grem, ali bi temu taka bila, kakor fim flifhal; ino v'refnizi! Vfe fe je tako premenilo, kar me ni v'tajiftim kraji bilo, de fim fe zhudil; ino pa prav na dobro smenilo fe je. Shganje ino vfa njegova hudoba je po desheli gofpodinla, ko fim is tiftiga kraja fhel: Vodka — vodka! je bila vfaka druga befeda vfe povfod. Kmet, naj bo hlapez alj gofpodar, bres vfe fhole vef shvina, ni flajfhi dobre volje posnal, kakor shganja. Vef v'dolgeh ino v'fromafhtvi ni drujga vefeljaimel, kakor vpjaniti fe, ino posabiti fvoje reve, ino je bres vfe mere pil. Prilike fo povfod bile, ino Shidovi, kak ti pivke, fo po vfih felah shganje prodajali, ino Ijudem ponujali tuđi na u'p, ako ni dnarjev bilo, de fo fe kmetje per njih sadolshili; ino jih Judje tak v' fvojo oblaft dobili. Je kmet she toljko na tip sapil, de ni na pervo terjanje Shidova plazhati imel, hitro ga je Shidov nagnal, ino ga s1 toshbo toljko vftrafhil, de je fro-mak ker dnarja glefhtal ni, prodati blaga tuđi ni inogel, per-filen bil, Shidovu ponuditi. Shidov fe je pa taka dolgo branil kupiti; dokler ni kmet mu robo dal po ženi, ki fe je Shidovu sdela. Ako ni kmet per volji bil, fi je vedil Shidov s'fvojmi 128 penesi hitro pravizo narediti, ino kmeta perfiliti —■ đe je saftavil, kar fe je dalo hrama odtergati. — Po leti je zlo saftavil koshuh, ki ga po šimi refhit imel ni sazhem — Tak je kmet huj ino huj oboshal, ino je fvojo shetvo Judu poprej predal, ko je polje pofjal, na katirim bi raftla. Zelo leto je pa bilo doma dofti kaj potreba sa otroke in drushi-no, pa sa shganje tuđi. Tuđi to nm da Shidov na up; alj ker mu nima kmet kaj prodati — nima vezh saftaviti, mu pa delati mora. Po takim je kmet Judu truplo ino dulho tak rekozh pro-dal, in tak je bil Shidov v'vefi hujfhi gofpod, kakor gofpod shlahni v' gradu, in pa sa toljko hujfhi, sa kolkor je obogatel. Tako fo kmetje oboshali — Judje pa obogateli ino po Poljfki fhegi Shidovke zekine po glavi napeljane nofile, de fe je vfe obefhalo, ino fe oglavniza vidila ni. Kako fo fe pa shganja tako hudo prijeli? — Vfe po malim in pa nevedama. V tiftih krajih je gofpoda vboshna; pa bogato 1c rada shivi. Ako dnarjev ni, mora Shidov pomagati, ino zlo delavze sa shlahtnika plazhuje. Le poflufhajte, kako fe godi! Vbogi kmet je fhel v' vifoko planino, sa shlahtnika derva fekat. ^ekal je tri dni, neflane podsemlize jedel, ino v'nedelo vjutro s'shupanam pred gofpođa priđe, naj bi mu plazhali. Shlahtnik fe sareshi, ino pravi, de nima dnarjev, ino mu na Juda napifek da, 30 kr. plazhati. Vboshez gre k'Judu po majbino plazhilo; pa Shidov fe brani, ino kmeta k' fhlahtniku nasaj fili. Kmet pa le profi ino fe k' gofpodu nasaj boji. Zelo uro fe Jud obotavlja ino kmetizha pripravi, de mu napifek le sa 20 kr. pufti. Jud gre v' omarzo jifkat, ino kmetu le 8 kr. prinefe, ter pravi, de ne glefhta vezh; ako pa 12 kr. sapiti hozhe, mu rad shganja da. Vbogi kmet nima safvoje teshavno delo drujga, ko flafhko nef rezime shganjize; ino ker ft s' ofmimi krajzarji kaj; pomagati ne ve, fhe tifte sa-pije. Tako fe frote shganja privadijo. Shganje piti vuzhijo tuđi litushi in femenji. Vfaka vef ima litushev pol vezh ko jih potreba; shganje dober kup, ol alj pir ino vino predrago Vfaka vef, fhe tako borna ima po 12 fomenjev na Jeto. Vfak fetnenj je po navadi nar vczhi zerkvanje. Vfe fofefke is vCih blishnih ino dalnih krajov grejo na femenj, zhe ravno nimajo kaj prodati ne kupiti, ampak sa male dnarje vpijaniti fe. Tud kosa fc ne preda, tud jagnizhe ne kupi, de bi fi kupez in prodavez ne napijala. V vfakim 129 litushi gofle zvilijo, ino meh £dudelsak3 boli, ter femarje vabi na dobro voljo. Teshko fe Poljzu sdi memo kerzhmejiti. Tako vef shidane volje kmet s' fvojo shenko do terdiga mraka v' kerzhmi fed/, fe po vezhni luzhi domu pelja, pa konj po ftari navadi per vfakim litushi poftoji; in zhudno fe konju sdi, ako ga gofpodar s' bizham inemo kerzhme poshene. Kakor pa ftari snajo, v'to fe mladi tud podajo, ino otrozi navuzhijo od fvojih ftarfhev. Ne le mofhki fo bili shganopivzi, tud shenfke fo jim terdno pomagale. Vfako ne-delo in sapovedan prasnik fta inosh in shena v' lepi saftopnofti v' kerzhmo na shganje fhla. Otrok doma puftiti famih varno ni; sato tuđi s' njimi grejo, vidijo pjanze, pa tuđi fami po-fkufhajo, kako dobra je vodka, ter jih ozhe ino mati, ftrizhek ino tetka, kumej ino kuinejza piti filijo rekozh: „Napij fi, na-pij fi, de hozhefh mozhen biti." Vfak den lehko vidifh, kako mati fvojmu dojenzu perfi vsame, ino kelizhek vodke v' vuftize vlije, naj fe ravno dete brani. Tako fo fe vbogi Ijudje poshvinili, vodka fshganjiza} je bila njihov bog. Kar je kdo hotel imeti, sa vfe je moral vodke obljubiti. Vodko je obezhal popotnik, zhe je shelel hi-trej naprej priti; vodko je dajal gofpodar fvojim delavzam, ki je hotel delo sgotoviti. S' vodko fe je plazhalo vfako dobro delo; sa vodko fi je lehko ferze kupil, kdor le rad. Ob fvetih nedelah ino prasnikah, ki fe po drugih de-shelah tako poboshno obhajajo, fo na Poljfkim Ijudje nar huj divjali. She pred boshjo flushbo fo v' kerzhmo fhli, ino is zerkve fpet na ravnoft; v' kerzhmo. Ino ker fo jeli godzi zvi-liti, ni bilo nepokoja konza ne kraja. tStrafhno je bilo gledati pjane babe per napol divjih moshih, ki fo fe tergali ino tepli, ino fhe le posno v' nozh veliko njih vfi kervavi kerzhmo sa-puftili. Kar jih pa moglo ni, fo v' enim koti ko derva leshali, kakor bi mertvi bili_, do beiiga dne. Veliko jih je berafhko pa-lizo dobilo, veliko od shganopije oflepelo, koljko polamanih od prevelikiga tepenja, krulovih vfe shive dni. Veliko jih je po šimi pjanih na ftesi smersnilo^ veliko jih je sgorelo, ker fe je shganje v' njih vshgalo, ino njim ftorilo ravno tako gerdo kakor grosovitno fmert. Pred nekimi letami je neki kmet bliso raefta CTefhen} na tShlesarfkim fmka dobil. Babiza ino kuuieji fe k' fari pe- 9 130 ljajo, deteta kerftit. Po fvetim kerfti fo v' kerzhmo fhli, pili dobre volje na sdravje novorojeniga deteta do terde nozhi. Po nozhi fe domu peljajo; pa babiza je bila tako pjana, de je dete is vosa sgubila, ter fe savedela ni. Bilo bi fhe lehko, ako boshja volja, dete najti. Kedar pa ogledajo, de otroka ni, fe v' pjanofti nobeno fpomniti ne ve, ali fo dete v' kerzhmi puftili, alj grede sgubili. Hitro fe nasaj peljajo ino v' kerzhmi jifhejo; pa sabftojn. Povernejo fe k'domu, ter najdejo vbogo dete povosheno, od kolef njihoviga vosa kervavo rastergano — ino takiga vbogi materi pernefo! — Takih shaloftnih prigodkov bi žele bukve napifal; pa to fim famo sato popifal,|de me saftopite, šakaj fim fe toljko zhudil kerzhmarju, ki mi je pravil, de shganja Ijudje ne pijejo vezh; de pa tuđi fposnate, koljko drushba velja, ki v'Poljfkim ino tShlesarfkiiu ljudi shganja odvaja. 4She tifti dan fim fe preprizhal, koljka frezha je ta đrushba sa deshelo. Pred flushbo boshjo »ifo v' kerzhmi fe-deli, ampak na vefi, krog ftudenza ftali; ino ki fo bili shejni, ii vodo sajemali. Drugi fo po kerzhini gledali; pa vidilo fe njim je, kako malo njim je sa kerzhino mar, kakor bi nje fhe ne bili poprej nikolj objifkali. Povfodi fim flifhal pametne pogovore; pjanza, ki fo jih bile poprej vfe zefte polne, ni bilo fluha ne duha vezh. Sdelo fe mi je, kakor bi v' drugim kraju bil. Mnogo kmetov, s'katerim fim govoril, je od fhkodlivofti ftrupniga shganja mi tak na tenko pravilo, kakor bi bili doh-tarji. Eden mi je s' vefelim ferzam pripovedval, kako fo v' fofefhki, ker fo vfi terdno obljubo ftorili^ ne okufiti shganja vezh, poln fod vodke od Juda kupili, ino v' nozh s1 velikim A'efeljam svunaj vefi peljali, ino tam sashgali, de je sgorelo. Tuđi v' njegovi fofefki fo fe vfi shganju odpovedali, rasen nekoljko saftaranih pjanzov; pa tuđi te savupajo fkoraj dobiti. „Enimu — je djal — bo v' kratkim shena povila; pa fmo fi vfi v' roke fegli, ne jiti sa botra, ako shganja ne opufti. Naj le gleda, kedar bo fvatov alj pa pogrebnikov treba, kje njih. bo dobil." Zhudil fim fe, vfe to videti ino flifhati, kako modro ino pametno fo Ijudje od te poboshne drushbe govorili, ino pa kaj vfe ftorili, fvojo obljubo dopolniti. Vidi fe ozhitno, kaj fveta vdra premore, ino pa kaj vfe duhovfki paftirji pri fvojim Ijudftvi samo-rejo, ako file v'refnizi prisadevajo, pofebno pa per .Slovenzih, 131 Stari pjanz fe preoberne — pravijo — kedar fe v'jarao sverne; —ino vender poglejte, kaj fe vfe sgodi: —žele vefi, žele okoljze shganje popiiftjjo, per katirim fo Ijudje tako re-ko//h israftli ino fe poftarali. Kdo da fiomaku mozh, de vfe fvoje shive dni kaplizc shganja ne okufi — tuđi na fmertni pofteli ne, vfe fhe tak hiide fkufhnjave premaga, ino ozhe pofledno uro fvoje otroke vkrog poftele poklizhe, jih profi in sarot/, faj vfe shive dni shganja ne piti; ino tak vmerje fara fvoj mogozhen premngavez?— To vfe le fveta vera premore. Nekoljko zhafa po tem fim bil v' neki veliki fari pri opravili. Imeniten flovenfki befednik fo pridgo naredili, lepo ko boshji dar, prav tako, de je poflufhavze dobro sadela. „4Strafhno — fo djali — LBog greh zherti, kateri nar drashji dar boshji per zhloveku, fvetlo luzh pameti tak dolgo topi, de njo zlo vgafne, ino zhloveka — po boshji podobi vftvarjeniga — pod shvino vershe. — Kako ftrafhne fo pa tuđi fhibe, katire shga-nopivzi ino pivke fami febi fpletajo, pa tuđi kervavo obzhu-tijo. S shulami saflushen dnar, ki fo ga tak kervavo potrebni, bresdufhnim ljudem sa vrashjo pijo snofijo, febi premoshenje jemlejo, ino jim dajo, de Ci snjim lepe hifhe sidajo, dokler fo per shganjopivzah ftrehe rastergane. Dokler fhe kaj glefhtate, vaf lepo posdravljajo, kedar oboshate, vaf nobeden kerzhmar ne pogleda. Dokler imate kaj v' mofhni, vaf sa miso pofadajo, je mofhna prasna, vam sa vrata kashejo. — Poglejte sgubo! — Tuđi sdravje vam shganje jemle; shganopivze fmert nar-prej pobera; sdravila fe njih ne primejo vezh. Pojdite s'meno — fo djali — pogledat velikih ritaftih kotlov, v' katerih fe she selen volk saraftil, bote videli, kako fmertna pija tiho po njih tezhe vam sa firup. Oftanke dajejo volam, de jih mefarjam obredijo; shganje dajajo vam, de vaf sa pekel dosorijo. Pjanzi ino pjanke ne bojo nebefhkiga kraleftva dofegli, uzhi fv. Pavl, in tuđi đragazhi biti ne more." ,,Kako shaloftno je videti po vafhih revnih bajtah,, kako sjutraj sa kofilo, kakor o poldne sa jushno fkledo smefniga kruha nareshete, s shganjam nalijete, ino mali, kakor veliki, ftarifhi kakor otrozi s shlizami pjan mozhnik sajemate^ dokler vfi omotjeni fe vezhkrat fami nesavefte, ino tak napol pobiti k fvojmu teshavnimu delti feshete! — Kaj —tuđi matere fvoje otroke, ki fo jih fhe le odftavile, s to oftrupjeno zhorbo tru- 9 * 132 fhijo (pitajo ali kemijo} ino ftrafhnigakonza ne vidijo,hkaterimu fvoje laftne dojenze peljajo. — 0 preljubi vi ftarifni, matere ino ozhetje! Bog je vam otroke dal, jim sa sdravje na dufhi ino trupli fkerbeti, jih ne sa pekel, temuzh sa nebefa rediti. Tako shivlenje shganopivzov pa ni voska ftesa k nebefam, ampak fhiroka zefta v pekel. — Sarotim vaf per drago odkuplenih dufhah vafhih otrok^ ki jih bode Bog terjal is vafhih rok, po-vernite fe is fhiroke zefte pogublenja. Saroti'm, vaf vi ftar-zheki (Terezi} ino babele per vafhih nevmorjozhih dufhah, ki jih bote fkoraj JStvarniku odrajtati morli, ne dajajte mladini vifhej pohujfhanja; preobernite fe h Gofpodu, dokler fhe vtegnete; donef je fhe zhaf, jutre bi bilo preposno. ,Saj sdaj na grobu sazhnite poboljfhanje, dajte mlajfhim lep isgled, ino popravite ftrafhno pohujfhanje, ki fte ga dosdaj fkus fvojo pjanoft dajalil" ,,Bog pa, vfmilen, dobrotliv ino vfegamogozhen, ki fe vboshzhekov vfmilifh, ino jim pomagafh, — ti, ki vfako dobro delo sazhnefh ino dokonzhafh: ogledaj fe milo na naf vboge firote! Pomagaj vftati is groba nefrezhne pjanofti; daj ftanovitnoft vfim^ ki bojo fveto obljubo ftorili, shganje opuftiti ino fi potem nebefhko kraleftvo ofvojiti. Vfe fta mi povedala, fim djal.« »Vidifh tedaj, kako pravizbne fo fodbe boshje? Ali pa posnafh te tri nove tovarfhe? Dva is med njih fta ravno tifta brata, ki fta fvojo feftro ob premoshenje pripravila, Tretji pa je ravno tifti, ki fe je na bervi f kregal, ino tovarfha v' vodo vergel.« Drugo jutro fim jih isprafhoval, a!i bi bilo vfe tako ref? Vfi trije fo mi poterdili, de je taka. Povedal fim jim tuđi jas fvoje, ino vfi fino molili boshjo pravizo, pa jokaje odrefhenja zhakali. Drugi dan sa tem naf v' terpifhe peljajo. tSkus ftrafhno ter-pinzhanje (martranje^ fo jih perfilili, de fo obftali, kar fo ftorili, pa tuđi, kar ni bilo ref. K'fmerti fo one tri obfodili; mene po vfinilenju boshjim nifo terpinzhili, ino sopet fo me pet ino dvajfet dni famiga v' jezho saperli. Angelj fe mi tretjobart prikashe, rekozh: »Jeli fposnafh sdaj, de je Bog pravizhen?" — »Vfmili fe vender fvojga klapza, de me tukaj konez ne bo!" fim profil. Ojftro me je fhe pofvaril, obljubil, de bom refhen, ino je sginil. Pet dni po tein fo ine sopet pred nekiga fodnika gnali, ki je moje 139 ftarifhe posnal. — Lepo lim fe isgovoril, đe fim nedolshen, ino potem fo me ispuftili. Na ravnoft fim fe v' pufhavo podal h' ftarimu pufhavniku, ter fim jel pufhavnik biti.« Kakor fvoje đni, fe tuđi v' nafhih zhafih ozhitno pokashe, de nikdo po nedolshnim ne terpi. V .Shlesarfki vojfki je bilo neko jutro pod fmertjo vfim lojakam alj foldatam prepovedano, fe sglafiti, ;kedar bojo odri-nili. Sholdnirjov eden ljubo juterno fonze vgleđa, ino od ve-f elja juterno pefem posablivfh sapoje. Sgrabijo ga, ino mahoma obfodijo, de bo obefhen. Duhovniku, ki ga na viflizo fpremljajo, fe le zhudno sdi, kako bi zhlovek savolj juterne pefmi nagavge prifhel. Pod holom, ki je she pripravleno, ga zherftvo ogo-vorijo, rekozh: „Zhlovek, famo eno minuto fhe imafh shiveti, ino ftopil bofh pred vfegavcdejozhiga fodnika; daj Bogu zhaft, ino povćj, alj nimafh kake druge krivize na f voji vcfti ? — „Oj, de bi tak ne!Bog ti daj sdravje sa dober nauk, meni pa pravizhno pamet!" ► 141 III. Kdo je vczlii divjak? J-ndjan, divjakov eden, ki v'Amerikanfkih dobrovah prebivajo, ii je na lovi sajfhel, ino priđe Englesu na prag, ki fi je v' tiftim divjim kraji kmetijo kupil, ler ga profi sa kofzhek kruha, pa kupizo vode,ker je lazhen ino shejn. Engles mu betva ne pervoihi, ino prav po pefje ga okrega ino sapod/. Nekoljko niefzov po tem fi tuđi Engles v' gofti dobrovi sajde, ino ravno tiftimu Indjanu v1 bajtizo naleti, ino ga profi, naj bi mu pravo pot pokasal. „Preposno je; rezhe Indjan; per meni oftani. Jutri o fviti te na pravo fled popeljam." — Lepo prijasno mu poftreshe, divje kure mu fpeahe, ino piti mu da, kar premore. Pogerne mu poftelo s' mchko kosho, de prav fladko fpi. V jutro sgodaj ga isbudi, ino mu gre poti kasat. Grede Englesa pobara, ali bi fe she bila kdaj vidila? Engles fvojga dobrotnika prav na tenko pogleda, ino ravno tiftiga divjaka fposna, ki ga je is pred fvojih vrat lazhniga ino shejniga isbajkal. tStrah ino fram ga je, de dalej ne more. Ker je pa she na pravim poti bil, inu Indjan frezhen pot vofhi, ino fe poverne. Nauk. Ptujzov ino flie toljkih fromakov ne sanizhiij; hudo pa s' dobrim,, koljker premorefh, povrazhuj. Tako Bog hozhe. IV. Vbogajme dati boljfhi, ko salgratL £5 rat a dva, ?lSi pazh bedak, de ji tolar dafh!" pravi Lovrenz. „Meni donef dnarjev potreba ni," odgovori .Shimon. ,Tr..! napravi mi hitro zhaja (Thee) meni je flabo." Isgovoril ino fe je mertev svernil. Sapuftil je nad petdefet tavshent goldinarjov preinoshenja; pa nobeniga pra-viga dedizha £erba}. Shivel je fhc njegov nesakonfki ozhe ino pankerfki fin; pa po zefarfkih poftavah nobenimu premo-shenje flifhalo ni. S' dnarmi, kar je bilo gotovih, fo fe fzer hotli rasdeliti ne pravni dedizhi; pa fo fe hitro fkregali, ino jeli toshvati, koljkor je kteri vsel. Vfe premoshenje zefarju pade, kateriga je pokojni Gradizhar savolj dazje toljkokrat klel. Sa grobam fofedi mertviga kolnejo, naj bi ga hudi is pekla prinefli gledat, kako sa njim prodajajo, dokler njegov laftni pankerfki fin vboshez po fveti pojde. tSveti sakon je Bog poftavil; divji sakon pa hudobni fvet sazhel. »Vfaki fadesh pa, kteriga ni safadil Ozho ne-befhki, bo is korenino isrovan" — govori Kriftuf. tSlabi fofedi velijo: „Kaj je nam sa to; naj shivijo drugi, kakor radi; vfak bo sa fe odgovor dajal." Bog pa tako fofefko zelo tepe sa eniga hudobnesha del: s' povodnjo, s' tozho, ino s' drugimi nadlogami. Na gorni Veliki med Korofhkim ino (Shtajarfkim je v' neki bajti neframen lotar s' fvojo vla^hugo po divje shivel; imela fta dvoje alj troje otrok. Dva dni pred fvetim Antonam pufhavnikam leta 1843 vftane ponozhi ftrafhen naliv. Ploha pridere, pobere kajfho, odnefe babo ino otroke, de ni shivih videl vezh; fam lotar v' frajzi vjidć. Pobralo je moftov, ber-vi, shag poderlo ino mlinov rasfulo^ de fe ne vejo fpomnit, kdaj tako. Varvatije potreba ognja, de fofefka ne pogon'; varvati je treba fhe bolj greha, de fe fofefka ne pohujfha. H grehu. , molzhati fe pravi, ptujih grehov deleshen biti. D. Prilike ino Bafni, 4Smeh ino Refuiza. 8 t% rftl.. V'prilikah bom fvoje ufta odperl, ino bomisrekal fkrito od sa?.hetka fveta. Mat. 13, 26, 151 I. Lev ino merkovza. Jl ravijo, đe je sverina fvoje dni pod nekim kofhatim dobam femenj imela. Kralevi lev v' fredi tovarfhije v' fenzi fedi, merkovza pa po vejah fkakla ino fe fpakuje„ter sazhne shelod v' leva luzhati. Lev njo ojftro pogleda, kakor bi njo s' ozhuai predreti hotel, pa befede ne sine. Merkovzo grosa obleti, alj hitro fe potolashi, rekozh: »Pazh dobro, de do mene ne morefh" — ino sopet leva drashi, ter shelod po njem me-zhe. Merkovza fhe enkrat vershe, in lev sarujove, de fe je semlja potrefla, merkovza pa od ftrahu is veje padla.—Tre-petaje leva pod tuzami kuzhi ino fmerti zhaka, de njo bo ras-tergal. Vfa sverina fterim ino gleda. — „Ne bofh me vifhej drashila ne" — fe merkovzi oroflan sagrosi'; — pa vender nifi vredna, de bi te rastergal:" pravi, ino merkovzo ispufti. Vfa sverina fe oroflanu priklone ino fvojga vfraileniga kralja po-zhafti. — Nauk. Abotno je mogozhne drashiti; lehko vbogiga v' fhako dobijo. Lepo je sa mogozhne, nad revami fe ne mafhvati; nar mogozhnej fo, kedar radi odpuftijo. II. Veverzi ino merkovza. ML osno v' jesen fte veverzi pod nekim orehara fkaklaje hrane jifkale. Krivez pohlidi, inof lep oreh na tla pade. Hitro fkozhite, oreh pobrat. Vfaka bi ga rada imela. »Moj je, pravi perva; jas fim ga perva vgledala." — „Moj je, terdi druga; jas fim ga perva pobrala." Tako fe kregate ino sa oreh pi-plete; merkovza pa meran priđe, ino poprafha, rekozh: „Pri- 15* jatelzi! kaj pa imate?" — Sazhnete ji praviti ino trufhati, de ene ino druge ne saftopi. ,,Meni dajte oreh hranit, ino ena po famim, potem pa druga fvojo pravdo povć; pravizo vama bom naredila." Merkovza toshbo poflufhaje oreh raskole, je-derze fne, dokler fe veverzi pravdate. Pravda dotezhe, lufhi-ne pa prasne. Merkovza vfaki pravizo fposna, pervi, ki je oreh vgledala; drugi, ki je oreh pobrala. Vfaki prasno lufhi-no vershe, ino gre fmeje fvoj pot. Veverzi imate vfaka fvojo pravizo, lufhino pa prasno. Nauk. Boljfhi je kratka fprava, kakor pa dolga pravda. III. Dekliza ino krefniza. M o leti o krefi je na vezher v' raraki modra pefterna Marjana na verti fedeln, ino mladi deklizi Naniki svesde kasala, ki fo ravno na jafnim nebi berleti jele. Nagloma Nanika pefterni vjide, ino sa fvetlo ftvarzo dirja, ki s' bledo luzhjo krog leta, dokler njo vjame ino Marjani prinefe pokasat. V jifpo grefte; šakaj hladno je prihajalo, ino per luzhi hozhe Nanika lepo rezh pogledati, ktiro je vjela, Kakor pa per luzhi fvojo peft odpre — na! — majbina muha ji po dlani lasi. Sa-mersi ji ino njo savershe. Marjana Naniko poduzhi, de je to le krefna muha, ki fe v'temi fveti, na fvetlitn pa otemni, ino rezbe: ;,Taka krefniza je dekliza vfaka, ki fi truplo salo ob-lazhi ino lifhpa, ferze pa gerdo vmasano ima; Bog bo tuđi vfe take dokleta savergel, kakor fi ti krefno muho savergla. Nauk Deklizhi je vfak pofvetnesh podoben, ki le po zhafnira blagi grabi, tega pa posabi, kar je nad nami. Naj bi tuđi mi fvojo smoto fposnali, kakor Nanika, de imamo namefti zhiftiga slata le prah! 153 IV. Rosliize sa đekleta. JBliso krefa je bilo, ino dedek pod kofhato jabelko v' fadunofniku ffadovjaku3 fedijo, Marjetiza pa krog saplotam roshize bere. »Dedek! glejte, glejte, kako velika rosha tamkaj na gredi lepo romeno zveti, njo bi rada" — veli Marjetika. »tSonzhniza je; le naj zveti, — rezhejo dedek — njo bofli drugokrat dobila." 0 poldne hudo vreme priđe, burja hozhe drevje potreti, ino ploha polje odnefti; na vezher fe fpet svedri, ino Marjetika gre s' dedekam na vert gledat. Peljajo deklizo sa plot, ino nji shlahno violizo pokashejo, ki je v' tihi fenzi difhela. „Oj, kako lepo difhi; le povohajte dedek!" njim rezhe. »Glej, fo djali, tukaj le pa fonzhniza polamana leshi, ki fi njo pred poldnem hvalila; ali jo hozhefh imeti?" Odreshejo njo, ino Marjetizi dajo. Marjetki fe do fonzhnize gabi, ki je vfa ofmu-kana bres vfiga perja, ino bres vfe difhave bila. „Ne maram sa tako — je djala; iinam violizo raj, ki difhi." „Glej, rezhejo dedek, kar tej fonzhnizi — fe vfim fhti-mankam godi, ki rasfhopirjeno hodijo, ino fe kofhato nofijo. Hitro njih nefrezha ponisha, ino nobeden sa nje vezh ne mara. Violiza fkrivna na tihim rafte ino difhi; vfak fe nje ras-vefeli, kdor njo najde. — Bodi le tuđi ti Marjetika lepo tiha, ponishna ino pametna, violizi podobna, de bofh ljuba Bogu ino pofhtcnim Ijudem." Nauk. Prevsetnoft je dober kup; pofhtena, zhedna ob-leka pa draga. Bog je prevsetnim fovrash, ponishnim pa fvojo gnado daja. V. Hojka ino koitanj. M»ilo je roshnfga zveta, ino zvetelo je koftanjevo dre-vo v'fvoji nar vezhi lepoti. Zelo drevo je bilo v'enim zvetji, belo ko fneg; le tam pa tam je kako seleno perefze is med zvetja lukalo; ino zelo drevo je bilo gledati kakor nar gorfhi brajdelz alj pa fvatovfki pufhliz. 184 Shaloftna je hojka bliso nja ftala, globoko isdihvala, koljkokrat je veter po njejnih temno selenih vejah potegnil. Djala je koftanju: „(Sofed! kako lep fi pazh ti! Kako flaba fim pa jas polek tebe! Po tebi fe rad vfak zhlovek ogleda, tvojo zvetje dalezh okolj difhi, bres fhtevila buzhelz po tvojim zvetji leta, ino vefelo fhumljaje fterdi nabera; tuđi ptizhiza rada na tvojih vejah prebiva. tSama lepota ino dragota te je. Na mene fe nihzher fhe ne osre." Tako je hojka koftanj hvalila, ker bi rada fama taka bila. Na to nji je koftanj djal: «tSeftra! nikar me ne prehvali, de fim gorfhi od tebe; hitro mine roshenzvet, moje zvetje bo obletelo, tuđi poletja bo fkoraj kraj, ino hudi jefenfki vetrovi me bojo otrefli, Ijudje me s' priklami otepli, vseli mi fadje ino liftje. Vef gol bom oftal bres zvetja ino selenja; nobeden me vezh obrajtal ne bo. Ti pa neprenehama lepo seleno oblezhena, ravna ko fvezba ftojifh, fe po šimi ino po leti ne premem'fh. Naj fi ravno ne zvetifh, je tvoja glava srairam s' zhednim selenjam opletena; ino v' terdi šimi pridejo radi Ijudje po tvojga selenja sa boshizh, jafelze boshje olepfhat, kedar na meni nobene lepote videti ni. Nikar mi torej moje lepote ne oponafhaj; rad bi s'teboj menil." — Nauk. Bog je dal vfakimu ftanu njegovo dobroto, njegovo Iepoto, vefelje, kakor shaloft; vfaki naj sa fvoje Boga sahvali, ino pa sadovoljn naj bo! VI. Vran ino leliza. W ran is okna fir vkrade, ino s'njim na vejo isleti; pod drevefam lefiza zhepi, po firi fline zedi, ino ga hozhe od vrana dobiti. »Oj prelepi fi ti, vran; nar lepfhi med ptizami pojefh. She sdavnej te nifim zhula; sapoj, sapoj mi eno prav lepo." Vran fe sadćre, fir mu pa is kluna lefizi v' gobez pade. Lefiza fir hitro poje, ino fe vranu fmeji. Vbogi vran, prevezh pohvalen, je goljfan. Zhres neke dni fe sopet sa logam frezhata, ker vran na dobu vkraden fir obe'ra. ;jHo, ho, — rezhe vran — ne 155 bofli me vifhej vkanila.« — »Oj kaj fhe! odgovori lefiza. tSe mi ne plazha s'teboj pezhati fe; šakaj na fveti ni vezhi bedaka ne sijaka, kakor fi ti, vran. Tvoje perje, zherno ko faje, tvoje petje nar gerfhi vrefh, ino pa tvoja jed gerda, de fe mi gabi. Narbolj savershen ptizh fi vran." — „Molzhi, ti hudoba ti! To pa ni sa preffati; sa fvojo shlahto fe moram pofkufiti; zhaj ti, zhaj, jesizhniza!" — Tako fe vran kregati sazhne, ino od jese odfkakuje; fir pa med tem sopet lefizi v' sobe isleti. Nauk. Prevelika hvala ino prehuda graja ftadlanje) zhlovekn fhkodje; nar boljfhi je vfe po refnizi ino pravizi. VII. Ribiza ino pafterizhka. w elika povodnja je bila, ino povalila veliko travnikov. Voda pada, ino ribiza, na travniki v'jamizi saoftane. Bolj ko voda vfehnuje, huje fe ribiza premetuje, ino od velike shalofti fe zlo na fuho vershe. — Pafterizhiza prifkakla, prijasno s'rcpizam raahla, ino ribizo lepo tolashi: „Kaj bofh toljko po kalni vodi shalovala, je djala; le glej, kako je na fuhim gmetno, kako lepo fonze fije, kako selena traviza rafte, kako zhedno roshze zvetijo; le per meni bodi vefela!" — ;>Oh, kaj ti vefh, zhefar je meni potreba, je ribiza odgovorila. Bres vode mi ni shiveti." To isgovori, ino vmerje. Nauk. Vbogimu lepe befede malo pomagajo, ako mu ne poftreshefh j kar premorefh. TIH. Muhe. JJMuhe fo v' neki taberni, ker fo ravno rajali, prav dobro shivele, pile ino jedle, kar rade, pod ftropam letale ino poflufhale goze. \'fa ta dobrota njim pa fhe ni bila sadofti. 156 Grejo fi fhe vezhi dobrote jifkat, vfaka po fvoji glavi. Perva hozhe po gladkih tleh lasi'ti. Plefavzi fe pervertijo, ino muho siucnejo. — Druga fe vfede na kupizo vina, tri kaplize po-ferkla; omoli fe nji, ino v'vini fe vtopf. — Tretja fe dekletu na rudezhe liže vfede: deklina jo sgrabi, ji habe popiple, de frotn ne more letati vezh, ino glađu na tleh pogine. — ,Shterta fe zlo nekimu pertenimii gofpodu v' uf ta vfede, kijovef jesen isplune ino pozepla. — Shaloften konez nesadovoljnofti! Nauk. Taka fe ljudem godi, katirim nikolj sadofti ni. f ■/b:.'"!i'fi>). «i.«tS( »bmbig f>ff't Bii.vrt n.^il-rrjiH rAv.ti'A .'nti-1 r.V} oni i^ia-Ht o»j- u'i-r oj. ■ i.ri'lUođ %un ■ ■ ;>v IX. Rosel. Jr laninz kosla kupi, ino ga k' fvojiin ovzam sapre, ter vfem fkupaj polaga. Pa borne ovze per koslu flabo s-hajajo; kedar je ovzhar ovzam poloshil, ino jim dobre kerme dal, jih je kosel tako dolgo butal, de jih je od jafli fpravil, fain pa nar bolji pizho posherl. Ovzam le malo isberkov pufti, katirih fe fhe najedle nifo. Ovzhar kosla ispaši, kako dela, ga na verv (ThtrikJ priveshe; ino kar sdaj ovzam kerme oftane, kosel dob/. o^đvbJs-.i ;«l«|h * Nauk. Kdor drugim dobriga ne privofhi, poflednizk fam febi fhkodje. Savidnik je fhkorpjoo,,, ki £am.£eb.e grise* hi im d*iiJoq inui« oj, ifti'jrfs nm o4% .oj'iij>esioq otfifflt 3b^w ofil orni^odV .iu&Vi tSmertni hlapzi ino đckle. n *Travijo, de je fmert v'nekim koftenjaku (karnarju) sberaljfhe im^'la, v' fredi fvojih flushavnikov ino flushavniz fedela, ki fo grehi ino pa bolesni, „lsvoljite fi glavo, jim rezhe; nar pridncjfhi med vami, naj bo vafh poglavar; ina de loshej fposnamo, vfako naj fvoje delo pove, kako meni flnshi.« Vfi fe sazhno hvaliti, eno nad drugo bahati, koljko ljudi pomori. Mersliza (trefhlika alj kobila} fe perva oglafi, 157 sdaj rnđezha ko rak, pa fpet bleda ko sid, ino sazhne': „Mertvafhke bukve poglcjte; one prizhajo, koljko njih vfako leto poberem, sdaj polahoina pridein, sdaj nevfraileno priderera, ino sdravo kerv pofreblem, ter bres fhtevila ljudi pomor/m. ,Saj posnate pregovor, de je merselK dva ino fedemdefet. Kdo bi fe s'menoj pofkufil?— Sa trefhelko proti'n prifhantuje, ino fe pohvali rekozh: ;;Jas le po malim Ijudem kofti polomim, pa • jih ne ispuftim, ako fe njih lotim. Musek jim ispijem ino jih pofufhim. Kdo samore mertve prefhteti, ki fim jih pod semljo fpravil?" — ■•■•<■: Sdaj prifopilia fufhiza (jetka} ino prav tiho perpove-dovati sazhne: „Le po malim jih jas pokoplem; pa katirga fe lotim, mi ne vjide vezh. Tuđi sa mene prigovor prizha: „Ne-duha te bo fpravlja od kruha." — Kakor gorezh kolovret pcrhrope kuga (pomor), fe vfim drugim feftram nufmeji ino pravi: »Kaj bote ve reve; jas Ijudem kakor blifk vfe vefclje ogabim; le od mene saflifhati,she tre-pez,hejo, ino mi ravno sato vtezhi ne morejo. tStorim, de kofti ino udi raspadejo; v' kratkim kupi merlizhov sa meno leshijo, ki jih pokopajo tefhko." — Tako fo fe bolesni bahale, perpovedvale fvoje mojftrije, de je grosa flifhati bilo. Sdaj fe neka ptujka ofhabno med nje priklali rekozh: MlSeftre! ali meno kaj posnate? Naj bi mene ne bilo, vfe druge ve bi kaj pofla ne imele. Jas fe vfedetn s' ljudini sa miso per vfaki dobri volji, jih toljko mikam ino napeljujem, de fe preobjedo ino preopijejo, dobriga prevezli savshijejo, po tem njih sgrabim, ino bres fhtevila grefhnikov tebi fmert, v' roke peljam. Druge bolesni le dodclajo, kar jas sazhnem, ino pa imć sa mene imajo, de jas pri ljuđeh nedolshna ofta-nem. Vam moje feftre, prishenera trume mladih ljudi is ple-fifha ino od mise; vam predam pjanxov, shganopivzov, kofe-s*,s tarjev ino kofetarz, tobakajzov ino fhnofavzovr pojedi'nov, ki kapune preradi oberajo, pa tuđi kruinpirjovzov, ki f e podsemliz preobjejo ; — kaj tuđi prenaglih delavzov, ki fe preshenejo, ino safpanzov, ki predolgo fpijo, alj hodijo zelo po poldne fpat. Ni ga ftana, ni ftarofti, kjer bi jas dela ne imela; Ijudje mi fami pomagajo, de jih morim. .Slovenzi me prav radi imajo, alj po imeni fhe prav ne posnajo. Eni pravijo, de fim golt alj 158 poshrefhnoft, drugi me imenujejo zhesnemzhinoft, tretji nesmer-noft alj na pol po nemfhko: nesmafnoft. Vfak pa pravi, de nifim jas kriva, dokler shivi. Gofpodn vreme toshuje, ako sboli; kmetje pa hudobne ljudi, rekozh: de jim je nareto, ako osdraviti ne morejo. Tako je vef fvet moje morifhe, ino vfako pokopalifhe moje delo, (Smert! jas fim tvoja perva dekla.« — „Molzhi! savpije fmert, de Ijudje ne saflifhijo, kaj ti na tihim s'njimi delafh. — Vfe bolesni morjo fposnati, de fi ti, poshrefhnoft, moja perva dekla, njihova mati, ino hozhefh oftati glava vfih fmertnih bolezhi'n." Nauk. Le bafen je ta pripoveft: pa vender gotova re-fniza, katiro fam Bog poterdi^ rekozh: ;>Veliko jefti pripravlja bolezhine; poshrefhnol't jih je veliko pomolila; kdor pa vfe po meri vshiva, bo vzhakal ftarih let.« ih '■vaa'i id'j)* vo E. Ogledalo z a solo ino domaco rejo otr6k. Pustite otrokam k'meni priti, ino nikar jim ne branite; zakaj takih je božje kralestvo. Jezus per sv. Lukeži 16, 16. 161 Rralcva zverina. w učitel. Otroci! koljko je svetih evangelistpv'? Šolarji. Štiri fo; sv. Malevž, sv. Marka, sv. Luka ino sv. Jane//. V. Kake znarainje imajo štiri evangelisti? Š. Sv. Matevž ima angela, sv. Marka lćva, sv. Lukež volja, ino sv. Janez poftojno. V. Kaj pomenjo te znaminja evangelistov? Š. Mladenč v' podobi angelski, ki ga sv. Matevž ima, kaže, de je on pisal od vćlovećenja Kristusoviga, kako je po človeški natori živel, terpel ino vmerl. Lev pri sv. Marki nam pravi, de je sv. Marko svoj evangelj od preroka v'pu-šavi popisovati začel. Ino kakor lev v' pušavi zarujove, de se po dolinah ino gorah glasi, tak se tuđi evangelski glas po vsim sveti oznanuje. — Vol per sv. Lukažu pokaže, de je sv. Lukaž svoj evangelj od mašnika Caharija začel. Masniki so v'starim zakoni vole Bogu daruvali. Jczus pa je nar viši mašnik^ kakor ga sv. Lukež popisuje, ki se je sam za ves svet na svetim krizi Očetu nebeskima vdar dal, ino je vse stare kervave darila overgel, de se voli ino taka živina več ne daruje. — Poftojna, ki jo sv. Janež ima, pomeni Jezusovo božjo naturo, kati'ro je svet evangelist Janez nar lepši popisal. Kakor se postojna nar viši pod sonce vzdigne, tako se je vzdignil tuđi sv. Janez v' svojim popisvanji, ino je per Uogu v' zaoefki začel; ino zato postojno ima. V. Ker ste tako dobro pomnili, kar eo vam gospod duhovski od štirih evangelistov povedali, vam bom tuđi kaj lepiga od kraleve zverine povedal: 14 162 1. Iičv alj orosl&n, Nar močnejši zverina je lcv, katirimu po nekih krajih tildi oroslan pravijo. Dolg blizo devet — visok pa okolj štiri soljne. On je veći ko ona. Njegovo truplo je krepko ino šmetno, kakor bi iz samih kit spleteno bilo. Lehko se vzdigne, ino skoči po petnajst šolnov na daleč. Glavo ima grozovitno bu-tasto, kakor mačka dolge berke, oči velike ino ognćne, ker vidi tuđi po noči, košato glavo ino pcrsi, grive velike, ki jih tako razšopiri ino otresa, de ga je groza gledati. Gobec ima silo širok, pod nosam kakor prerezan, jezik ojster ko set, de z' njim lehko kožo do kervi odere. Zobe ima tako močne, de z njimi vse kosti zdrobi ino zmele. Rep je po tri prače dolg ino tak lnočen, de z njim človeka pobije. Lev zarujove, kakor bi iz zemle zagromelo. Po uri daleč se sliši njega votel glas, ino vsa zver/na, ki ga čuje, plaha sterm/, nektira bež/, druga ječi ino od groze vjiti ne more. Kralj zverine mu pravijo, ker ga nobeno ne premaga. Počasi ino ošabno hodi. Vgleda svoj rop, skoči na-nj kakor bi vstrelil, ga z' tacami zgrabi ino razterga, Vsak dan mora narmanj po petnajst liber alj funtov mesa imeti. Le 25 alj 30 let starosti včaka. V mladih letah hodi po planinah na lov, ino si lehko zverine v' živeš dobi; kcdar se že poštara, ino lehko ne lov/, se Ijnđem približa; pa žvine se le poprej loti, kakor človeka; le za silo ljudi mori. Pravijo, de lev pred človekatn bež/, dokler njegove kervi ne okusi, ako pa človeško kerv oh'že, njo hoče imeti, ino brez vsmilenja ljudi mori. Kač ino pa ognja se narbolj boj/. Lev je v' velikih pušavah Afrike ino Azije doma, ker je vsaki zverini kos, ino se tuđi človeka ne vstraši. Jame mu izkoplejo, z' vejovino pokrijejo^ ino nad jamo živo žvinče na-stavijo, de nad-nj skoči ino se pod njim vdere. Vjami gaje toljko sram, de se da na lanec (ketno} djali, železen korbel na gobec privezati, ino vsakmu otroku peljati. Takih levov po sveti kazat voz-ijo; cio vpregli so njih svoje dn/, ino se z njimi voz/li. Vjćti se dajo svojim strežajam gladiti, ino z' njimi jigrajo. Nevcrnf hajdi so njim pa tuđi kristjane ino vboge suzne raztergat dajali. Veliko lepih prigodb od Jevov bererao, de se kristjanov. nišo dotekn/li, pa tuđi dobrotniku svojmu iz stariga znanja hvaležni bili. Eno lepo vam naj povćm: 168 •»; V Rimi so hajdji veliki boj naredili, V kal eri tn so se moiii suzni k' smerti obsojeni z' »verino tergati. Izpustijo ve-likiga verliga leva nad nekiga suzna, po imeni Androkluz. Lev Androkla vgleda, ves čudaroa postoji, ino kakor bi ga poznal, prijazno k'njemu gre, ga zaone z'repam božati, ter mu kakor starimu znancu roke ino noge liže. Androkluz, od strahu na pol terd, si odehne, leva pogleda, ino obedva sta vesela, de se zopet /inideta. Ljudje se čudijo, ino cesar Androkla bara, zakaj ino kako sta si 7/ levam toljko dobra, de mu lev žaliga storil ni? Androkluz pripoveduje: Ko siin v' Afriki svojinu gospodarju vtekcl, sim si v' samotne pušave zajšel. Vnar huj vročini siin velik berlog vgle-dal, ino sim v'senco šel. Nekoljko poznaj ravno ta lev za meno v'berlog prišantusa, ječi ino stoka, ker ga noga boli Ko me vgleda, ves krotek k'meni gre, ino mi boleno nogo moli, naj bi mu pomagal. Najdil sim dolgo skalo v' nogi t/četi, od katere mu je noga hcido otekala. Skalo izderera, gnoj iztiši'm, mu bolečino oćediin, mu nogo piham, ino lev z'nogo v' mojim krilu zaspi. Od te dobe sva tri ćele leta tovarša bila, v' berlogi živela, ino jedla, kar je lev vlovi'l ino meni prinesil. Narboljši kose peeenke mi je prinesil, ki sim njih na pećini od sonca spekel. — Naveličal sim se tega živlenja; in kedar je ravno lev po dne na lovi bil, sim jas njega ino berlog zapustil, tri dni po pušavihodil, ino prišel vojsakam v'pest, ki so me mojmu gospodarju nazaj prignali; on pa me je smerti obsodil, zverini raztergat. Lehko, de so v' tem čaši tuđi tega leva vjeli, ki me pozna^ ino hvaležen za mojo malo postrežbo meni žaliga ne ston. Koje ljudstvo to zvedilo, so prosili, Androkla ne vmoriti, ga izpustiti, ino mu leva v'dar dati; kar se je tuđi zgodilo. Androkluz je leva na vervi fštrikij po mesti vodil; veliko dnarjev so Androklu nametah ^ leva pa 7/ rožami navenčali, rekoč: j>Glejte leva, ki je tiga moža živel, ino moža, ki je leva ozdravi!." Zverina svojga dobrotnika pozna; kako gerd mora nehvaležen človek biti, ki dobrote pozabi! — %, Orel alj postojna. Nar imenitnej divja ptica je postojna, ki po visokih peči'nah ino košatih planinah prebiva, ino se le živalj živi, Postojno iinajo ptice za kraljico. ai « 164 Orli alj postojne so mnogoterih plemen. Nar hnjši je planinski orel, velika postoj na, nekteri čern, drugi rijav ore], ki v' nar viših pečinah gnezdo ima. Jezerska postojna ribe lovi, ki jih za svoj živeš ima. Orel vsako leto po dvoje mladih izvali, in kakor hitro se zgodnjajo, jih z'gnezda nažene, de se lcteti navućijo, ino si sami živeža jišejo. Orla živlenje je lov ino rop. Ima silo »ister pogled, ino visoko iz podnebasvojropzagleda; rievsmi-leno ojster klun ino čerstve krerople, de kar zgrabi, mu ne vjide već. Pobera zajce, jagneta, ćele kćze ino veći ptice; z'majnšo perutino se ne peča, ter njo drugim roparskim pti-cam prepusti. Vrane ino krokarje z' smertjo poštrafa, ako mu preveč vrešijo. Postojna rada na samim prebiva; naj le ptica blizo priđe, jo hitro nažene. Večidel sto let starosti včaka; ino kedar se že poštara, nemore velike živali vloviti več, pa kace ino ku-jsarje pobera, ter se tistih živi. Svoje dni je v' gorah blizo Doberne mati žela, dete pa v'zibeli za košatim lesam spalo. Velik orel perleti, dete za plenice popade, ino ga visoko pod nebam v' planino odnese. — Kako nevarnoje, male otroke same pušati! — Matijoka, ino gre po planini jiskat, kje bi nevsmilena zver vbogo dete oberala; pa ne najde ne sluha ne duha. Na drugim kraji sta dva poštena zakonska živela, pre-moženja dosti, pa otrok ništa imela. Ravno so želi na polji, ker vgledajo, de orel kres hribe priplava, kaj beliga v' kluni nese, ino slišijo dete milo jokati, ki ga na pećino položi, ino misli z' njim dobro kosilo imeti. Ženjice velik hrup naredijo, orla odženejo, ino grejo po lepo dete, ki sta ga priraožna zakonska sinovca vzela. — Glejte, kako dober Bog za nedolžno deco skerbi, kako jih angelj varje! — Kdo je orlna vodil, de je otroka tak blizo ljudi pri-nesil? Kdo mu klun zaveza), de ni poprej deteta vinoril, alj pa izpustil, de bi se bilo pobilo? — V'nekih tednih se je mati, samica, isvedela, ki je dete zgubila; pa bogata zakonska sta dete kakor svoje izredila, ter mu ćelo kmetijo izporočila. Bil je dolgo let pošten planinski kmet, 165 a. voi. Veo vređen, ko kralev oroslan ino postojna je kmetu domao vol, ki nara ljubi kruhek perdeluje, daja meso, obutelo ino oblačilo, ter je kmeticu nar boljši prijate!; zato mu ljubi volek pravi. Ne morerao vola sadosti obrajtati. Kakor potreben je vol za oralo, tako potrebna je krava za mleko, ki je toljko dobro ino zdravo, posebno za mlade ljudi, naj si bo sladko alj kislo, srovo alj kuhano. Is mleka se naredi srovo maslo alj puter, ki ga na kruh radi pomažemo ; to de preveč masleniga kruha jesti za želodec zdravo ne. Puter se ometa \7, zmetane fverhnje') srove alj kuhane, ki jo otroci radi ližejo, kar prav ni, ino dostikrat duši in trupli škodlivo. Za vmetati je potreba pinje alj vmetance; posebno dobra je gospod Ferlanova pinja. Vmetki so za otroke posebno zdravi. Iz putra se naredi žlahno maslo, dobro za zabelo, pa tuđi za mnogotero zdravilo. — Tud sira veliko i« mleka naredijo, naj že bo laški masen sir v'velikih hlebih, alj pa domač borov sir v' majhnih kepah. Dojna krava je prava mati za rejo otrok. Pa krava, pravijo, per gobca molze. Kdor hoće dobro dojiti, ji mora dobro polagati; posebno kedar tele ima. Vol, krava ino tele se goveja živina imenuje, meso pa govedina, ki dobro juho alj župo da. Ako se tele zako-le, se nja meso teletina reče. Kakor pohleven je vol, posebno, kedar vozi, tak hudoben je bik; potreba se ga je od spredi varvati. Goveja živina je večidel po hribih rijava, tuđi rudećka-sta, pa nekoljko inanj; po ravnini je veći ino bela, ima dva roga, kakor dva šerpa, de se sovražniku brani, pa tndi dolg rep, de si muhe ino hude obade pođi. J»faH Mladim volam pravimo junci alj terci, mlađim kravam teiice ino junice alj jalovce. ,Seno ino otavo, pa tuđi slamo goveđ za kermo ima. Za prilast je vsaka zelenjava dobra; pa vsako zelšo enako mleko ne da; se tuđi zel najde, ki kravam mleko vzeme, alj pa mdečti ko kerv naredi, kar mislijo neumni ljudje, de je nareto. Svoje dni so imeli stari očaki velike čede volov, krav ino pa ove, ki so bile njih narveći bogastvo. Še zdaj tajisti kmetji narbolj izhajajo, ki veliko lepe 166 goveje živine imajo. Ona polje pognoji, ino rodovitno stori. Ker ni ljube živine, je po malim kruha. Strašna nesreća je živinska kuga, ki se večidel tam začne, ker nimajo živini dobre kerme polagati. Voli vozijo po šest, po deset let; po tem se obredijo ino mesarju prodajo. Krave po deset, tuđi po dvaj-set let mo/.ijo, potem se opitajo ino zakolejo. Voli dajo loj za lojene svece, kožo za podplate, roge za žlice ino glavnike, dlako alj arovzo zasedle, stole ino koraafe (homote), meso za jesti, ino kosti za gumbe ino veliko drugih reći. Hvaležni morino biti Bogu za toljko žlahno živino, pa lepo njo mormo imeti ino oskerbeti. Hrastovje. MTer Novaki so nabrali 50 celšekov šipkov ^hrastovih ocvirkov); prodali so jih po tolarji v' šajnah; koljko so izku-pili v'srebri? Odg. 32 gl. srebra. l.Kderastejo sipki (zkipek), alj kakorjim po nekih kra-jihpravijo volki (vučec),ponemško paknopar? Sipki rastejo po do bih, alj pohrastih; ino pridni otroci si v jesen veliko zaslužijo, ki jih pridno poberajo. Pa krasti šipke bi bilo ravno takgreh, kakor sad skrivaj jemati. Le kar se isprosi, se slobodno nosi. 2. Hrast poznate; pa tuđi veste, kaj lep hrast velja? Dob alj hrast je košato, veličastno drevo, ima široke veje ino tolsto deblo, de ga po terje alj štirji možje težko obsežejo, kedar doraste. Ima široko listje, čedno narezlano, ki je prav dobro za stelo. Iz hrastoviga lesa, ki je posebno terpoči, de-lajo sodarji doge za sode, škafe ino čebre. Kar je lepo ravnih dobov, se prodajo na morje za barke. Vejevna, ki se ji pravi po Koroškim hrastovje, da ćerstve derva za netiti. Hrast po malim raste, po 200 — 400 let; pa tuđi včaka svojih 1000 let starosti. Kdor ima hrastov les, naj ga varje; lepo ravno dobovje per hiši je velik zaklad. 3. Kak sad se dob rodi? Dob ima želod, lepo okroglo zernje z' zelenmi kapcami. Želoda se svinje debelo redijo, pa tuđi ludje si kavo iz nja kuhajo. Želođ se tuđi dobro preda. Na hrastovji izrastejo tuđi šiške, ki jih za čer- 167 nilo, alj za tinto imajo. Neke muhe v' perje piknejo, ino svoje mlade v'vanj založijo; ino na takim perji rastejo šiške. —Sipki so roglati ino mastni, de se roke po njih sprijemajo; za to jim po enih krajih ocvirki pravijo. Kupijo tako robo kožnarji alj ledrarji, ter jih zmelejo, po tein pa kuhajo za podplate delat. 4. Po leti je v'senci pod dobam hladno ležati, ob huđim vremeni pa ni varno; košat hrast rad strelo na se potegne.—■ Pravijo, de je svoje dni neki ošaben zaležanc pod hrastam ležal, ino gledal, kako na roali bučevini po pol centa težke tekve, alj kakor per nas velijo, buče rastejo; na toljko velikim dobi pa droben želod. »Ni prav, je djal; jas bi hrastu buče dal, bućevini pa želod, ako bi jih stvaril." Zdaj veter pohlidi, želođ pade ino ošabneža ravno na nos vdari, de odskoči. „Joj meni, zavpije, zdaj shn njo po nosi dobil. Bog ne daj, de bi na dobi tekve rastle; vbila bi mene bila." Bog je vse modro stvaril 5. Koljko pa celšek derži? Škaf Celske mere je pol mecelna alj vogona, alj pa po 20 firtelnovfpintov) mokre mere. Dva celšeka deržita en vogon alj mecel. 6. Suha mera ni povsodi enaka; potreba vam je saj vediti, kako mero v' naših krajih imajo. Prava cesarska mera je mecel. 1 mecel alj vogon derži 4,0 firtlov mokre mere. — i mecel (SKetjen) derži 2 škafa alj celšeka. — 1 škaf alj celšek (€djaf[) ima 2 polovici (Scfjaffet). Za Dravo, blizo Slovenogradca merijo na piskarče. 1. Piskerč (®6rj) derži 18 firtlov; dva piskarča pa 36 firtlov, je v' teh krajih 1 škaf (<3đ)aff). — Po Koroškim merijo na beni. i bern (SSierltng) ima 4 piskarče. 3 berni deržijo 4 vogone alj mecelne; 1 mecel pa 3 Koruške piskarće derži. 7. Mokra mera se tuđi v'Celskim krozi razloci. i štar-tinjek ima 2 polovnaka; 1 polovnjak pa 2 petaka. i veliko alj Estrajharsko vedro derži 40 firtlov, i firtl po 2 polica, 1 polič po 2 maselca. 1 malo alj Celsko vedro derži po 20 firtelnov; ino dva Celska vedra deržita 1 veliko vedro. 1 štartinjek ima IO velikih alj pa 20 malih vedrov. Naj pa bo mera kakor rada, de je le dobra ino popol-nama. Mera in vaga v' nebesa pomaga, ako je dobra; pa v' pekel tuđi, ako je slaba. 168 III. N a r e ki za posloveniti ino slovensko po nemško poveđati. v&đjukr! f)iitf)ct etiđ) »or ber ©iinbe meljv, att »or ber @d)(ange; fte »etttunbet baS ^crj beč SDJenfđjen tt>ett fđjltmmer, a(3 bie gtfttgfte SBt^er ben .ftorper. 2>er crfte (sđjritt jum SSofett ift ber ge* fd^rtic^fte; wer ben erften tl)iit, f>at fc^on ben jtteiten jur «§a(fte getfan. Po Slovensko. Šolci! varujte se greha već kakor kace; on rani serce ćlovesko veliko hujši, kakor nar strupneji gad. Perva stopinja v'hudo je nar nevarnejj kdor pervo stori, je drugo že na pol storil. Razlaganje. 1. Zakaj se kace toljko bojimo? Kaca je že v' posvetnim raji prekleta, ker je hudi duh kačno podobo na se vzel, naše perve slariše, ino z' njimi tuđi nas nesrečne storiti. 2. Kaj nam škodujejo kace? Nektere kace imajo v' svoji gorni čelusti smerten strup v'majhnih meharcah. Kedar piknejo ino rano naredijo, izpustijo strup skpz votle zobice, de se v" 61oveško kerv razlije, od kateriga človek zboli ino vmerje, če se mu hitro ne pomaga. 3. So vse kace strupne? V naših krajih je nar strupnej gad, ki mu tuđi za Dravo pačkan pravijo. Pačkan majhina kapa ima arjavkasto kožo, po herbti černo rižo, ino se zato pisana kaca imenuje. Rad se v'pećovji ino v'gennovji na sonci greje. Ni varno otrokam za germovjam blizo pečovja igrati; ako na pačkana stopiš, piknil te bo, kakor lani malo punoiko per Visni gori na spodniin Krajnskim, kakor smo v' novicah Ljublanskih leta 1845 v'l7. listi brali. 4 Ni nobeniga zdravila zuper kačni strup? Primorci imajo neko žlahno rožo, katero astromontano imenu-jejo, iz katere sok izkuhajo, lek naredijo ino ga človeku za povžiti, rano za pomazati dajo, ki ga je gad piknil. 169 Beri v' Ljublanskih novicah leta 1845 list 23, stran 9. List 24, stran 95. Tako zdravilo naj bi pri vsaki hiši imeli v' krajih, kjer pačkani lazijo. Potreba je hitro pomagati, de se strup ne zajde. 5. Nar strupnej kaca je po Afriki ino Aziji ropotaća Gfttctpperfdjlange) ki je po dva alj tri prače dolga, ino tolsta, ko raka, ino z'repam, ki je rakovitnu podoben, nekako klopoče, de se nji človek lehko od daleć zogne. x\ko ta kaca kako ptico, alj miš, alj veverco vgleda, njo iz svojim bistrimi očmi toljko prebode, de dalej vjiti ne more, ino nji v' gobec naleti. 6. Po neznanih pušavah so kace čudno velike, ki se njim pravi velikanske, po 10 do 50 šolnov dolge, ino ka-kor mož debele. Taka ćelo serno požre, ino vola zmučka, ako se ga oklene; pa strupna ni. 7. Naše domaće kace, belousnice, naj bojo se tako dolge, nišo strupne, povžijejo veliko merčesa, ino so nam k' hasnu. Toplej, ko je kraj, ved je kač, ino hujse so. Per nas po zimi kace odrevenijo, kakor bi mertve bile, ino spo-mlad fvigredij svoj meh izslečejo, ter novo kožo dobijo. IV. Pravopis. ^tajarsko je lepa rodovitna dežela, vina ino žita, Že-leza ino živine toljko pripravi, de mnogo tiga blaga sosedam popreda. Sonce Štajarcu iz Vogerske zemle prisije, na Krajn-sko ino Koroiko pa zahaja, pod severjam Estrajb, pod jugam Horvaško leži. Štajarska vajvodija se razdeli v' zgorno ino zpodno Štajarsko, ima 20 mest, 96 tergov, 3536 vesi ino l,034,!)64 prebivavcov, okolj 603703 Nemcov, 432261 pa Slovencov. Poglavitno mesto je neraški Gradec, v' katerim je visoko ćes. kralj, vladarstvo. Pet krogov a]j kresij je: v' Graci, v'Bruki, v' Judenburgi na Nemskim; v'Marpurzi ino v' Ćeli pa na Slovenskim. Poglavitne vode so Drava, Mura, Sava ino Savina; imenitne gore na spodnim Štajarskim so Po-horje, Vohar ino već drugih. Razlaganje. 1. Koljko poglavitnih krajev sveta se šteje? Štirje poglavitni deli sveta so. Oberni se proti sončnimu izh.o-du, ino bos ime] jutro pred sebo, večer alj zahod za sebo, na levi sever, na desnici pa jug. 2 Kde je tedaj Vogersko alj Magjarsko? Vo-gersko kralestvo je proti jutru Štajarcam , ino se Turčije do-tika, je posebno rodovita zemlja ino ima čerstve ljudi, sosebno kojnike, katerim se Huzarji pravi. Vogri so Magjari, Nemci, nar več pa Slovencov. 3. Krajnska vajvodija ima 424878 prebivavcov, ki večiđel krajnsko alj slovensko govore, alj saj razumejo. Dežela je gorala, pa ima tuđi rodovite doline. Nar viši gora je Triglav ispod kateriga Sava izvira. Poglavitno mesto je Ljublana, v'katerim je sedeš visoke ces* kralj, vladije, alj gubernjuma. Razdeli se v' GorenskOj Dolensko, pa v' no-trajno Krajnjo, ino ima tri krajsije v' Ljublani, v' Novim mesti ino v' l'ostojni. 4. Koroška vajvodija ima dva kroga; v' Celovci poglavitnim mesti, ino pa v'Belaki ima krajsije. Dežela je go-rata; viši gore so Golovca, Svinja, Peca, Kočna, Dobrač; nar veči voda je Drava, ki iz Tirola perteče ino na Štajarsko gre. Korošcov je 285,583, ki večidel nemško — po Junski-Rožni ino Silski dolini, za Dravo do Belaka ino krog Celovca pa slovenje marnvajo. Med nemci je veliko Lutranov. 170 Po nemško. Steimnark ist ein schones ftuchtbares Land, erzeugt Wein und Getteide, Eiftn und Vieh so viel, dasi es eine Mmge von diestn Waa-rm an die Nachbam absttzt. Die Eonne gcht dem Steiermarker von Ungarn auf, nach Krain und Karnten aber nnt«; gegm Norden liegt Oesterreich, gegm Suden Croatien. Das Herzogchum Steier cheilt man in das obere und untere Eteiermark ab, Hat 20 Sta'dte, 96 Mcirkte, 3536 Dorftr und 1034864 Einwohmr, bei 602703 Deutsche, 432261 Slovenm (Nmdische). Die Hauptstadt ist (deutsch) Grah, wo das kaif. ton. Gubermum den Sitz Hat. Die fiinf Kreisamter sind: zu Gratz, Bruck und Iudenbnrg im Deutschen, zu Marburg und Cilli im Windi-chm. Hauptstiifse sind die Dran, die Mm, die Save und die S«m; bekannte Verge in Untersteier sind der Pacher, der Wacher u. dgl. m. 171 5. Estraj alj Rakužansko, viši vajvodstvo našiga Cesarja, ima lepo dobro obdelano polje, tuđi vinograde ino pa prijazne dobrovoljne ljudi. Poglavitno mesto polek nar veći reke v'našim cesarstvi je Dunaj alj Beč (SBiett) kjer naš svetli Cesar prebivajo. 6. Horvaško kralestvo ima okolj 800,000 prebi-vavcov, poglavitno mesto je Zagreb; drugi znani varoži so Vrožlin, Karlovec, ino primorske mesta Senj ino Reka. Zemlja roduvita ima dovolj vina ino žita, ima gore ino velike ravnine, ter seTurčije dotika. Horvati slovensko divanijo ino se terdno katolške vere deržijo. Nar imenitnej vode so Sava, Drava ino pa Kulpa. Sotla loči Hrovatijo od Štajarja. 7. Polek tch dežel imajo Estrajharski cesar tuđi Poljsko, Pemsko alj Češko, Moravsko, Bukovino, Er-delijo alj Sedemgraško, Slavonjo, Dalmacijo, Tirolsko ino Lombardijo na Lažkim i. t. d. Po vseh teh deželah nekaj nad 34 miljonov ljudi prebiva, katerih je blizo 18 miljonov Slovencov, 6 miljonov Nemcov, drugi so Lahi ino Mažjaii. Kdor hoće po Estrajhi naprej priti se mora nem-ške besede naučiti; za to so nemške sole; pa vender se slovensko pozabiti ne sme. 8. Gorno Štajarsko ima visoke gore, dosti železa ino soli, pa vina nima. Spodno Štajarsko ima velike ravnine, Graško-Lipiško, Ptujsko ino Celsko polje. Nar imenitnej vinske gore so Slovenske gorice od Marpurga do Rad-gone med Dravo ino Muro; po tem pa Haloze ino Bisterške gorice. Tuđi na Bizelskim med Sotlo ino Savo veliko dobriga vina priraste; pa vino Lotmerško je čes vse drugo. 9. Gradec poglavitno mesto za Muro je v' lepim pri-jetnim kraji, ima nad 2650 hiš, ino vec ko 45.000 prebi-vavcov, viši sole, cesarsko deželno vižarstvo ino škofa Se-kovske skofije. — Ćele je staro imenitno mesto med Savino ino Voglajno. Svoje dni so inogoćni Celski knezi po Slovenskim gospodarili, katerih stari grad se na pečovji stoji. — Marpurg je prijazno mesto za Dravo v' veselih vinskih goricah. Po Štajarskim iz Dunaja nova železna cesta memo Bruka, Gradca, Marpurga ino Ćela na Krajnsko pelja. 10. Nar veći voda v'naših krajih je Drava, ki v'Ti-roli izvira, po Koroškim ino Štajarskon teHe ino se na VogersJum v' Donavo izlije. Veliko lesa po Dravi na Hrovaško, Vogersko iuo Tursko odpeljajo; nazaj pa voziti ne morejo, ker preveč dere. — Sava na gornim Krajnskim izvira, teče po Štajar-ekim skoz Horvaško, ino se per Belimgradi z' Donavo združi. Po njej vozijo les, apno, ino take reci dol, žito ino vino pa v' ladijah gor. — Mura blizo Salcpurskiga izvira, po Nemškim priđe, ino se na Hrovaškim z' Dravo sklene, ter tuđi šajke ino flose z' lesam nese. — Savi na, bistra voda med Koroškim ino Krajnskim ispod nar viših gor izvira, memo Cola flose nosi ino se per zidanim mosti v' Savo izlije Pohorje (Pogorje} 15 uril obseže, od Slovenograca blizo Marpurga, med Dravo ino Dunajsko cesto, je bogata gora na lesu, ima veliko glažiit ino fuži'n, po sonćnih krajih pa tuđi vinogradov. — Vohar, košata planina od Kozjiga do Save, kjer lepo živino redijo. Poglejte šolci, popisano domaco deželo. Potreba vam je vsiga tega vediti; Bog vć, kamo se priđete? Razlaganje. 1. Poznate ptice, ki jih je ptičar nalovil? Kos alj košič (Slmfel, micf) feer f^warje 2)voffel genanttt) ima černo perje^ pa rudečkast klun, po germovji žvižga ino rad v' vinograd nad grozde hodi, pa tuđi brinje zoble. V ptičniki se lepih vižic nauči, ki jih do smerti poje, pa teško csem let včaka. 2. Lisec", alj lišček (©tiegfi^, auđ)' 2)iftelftnf) lcp pisan ptičko, ima rndeče liše na glavci ino pod vratam, po perutih pa romene. Gnezdice ima verh drevja, pa ne visoko. ^in Vogelfauger fiug m einem Iahre 70 Amseln, 103 Stieglitze, 25 Finke, 260 Meisen, 83 Zeisiqe, 1805 Drosseln, 3 Nachtigallm, 12Wachteln und112 Kiammetsvogel; wie viel hat er zusammm gefangm? V. Ptičja rajtlnga. N e m š k a. 49* Po leti červe in mešičovje obera, pa tuđi zernje zoble; se v' ptičniku tuđi peti nauči. JVa zimo v' tople kraje leti ino je prav vesel letavec. 3. Šinkovc fzeba) (ber ginf) prav vesel ptičko, ima pepelnato, pa tuđi romeno, rudečo, zelenkasto černo perje, se od drobniga zernja redi, po zimi per nas ostane, ter si za cestami živeža jiše. 4. Senica (bie SReife) domaća ptičica, ki pepelnato sivkasto suknco ima, ino je ninogotere postave, velika čopasta, gojzdna ino terstna senica. Mlade po votlim drevji ima, ino rada červe po drevji pobera; za tega del ne sinemo senic po-končavati, ino jih inormo po sadunosnikih radi imeti. Nektire so tako hudobne, de majhnim otrokam, ki varha nimajo ino se braniti ne morejo^ oči izklujejo; tuđi svoje slabej tovaršice vbijejo, ter jim možgane izpikajo. 5. Konoplišica, cizek (ber 3eifig^>, ki mu po drugih krajih šterlinc alj ternjavka pravijo, je majhina romeno zelenkasta ptičica, katiro tuđi v' ptičnik zaperajo, de si ravno prelcpo ne poje. V jesen nas po navadi rada objiše. 6. Drozek (bic 2)roffcl) ki se mu černi, komatni, plavi, beli drozek, pa tuđi mala brinjavka pravi. Teh ptičic v'jesen veliko poleti. Ene tedne per nas ostanejo, ki jih ptičarji veliko tavžent polovijo. 7. Slavič (bie StacfjtigaK), ki se tuđi slaviček, sla-viil imenuje, nima lepiga perja, pa za toljko lepši poje. Malo veči ko vrabel, rijavkast ptiček, se živi mravlinskih jajčic, muhe ino červičke pobera, ino po germovji rad skače, kjer je kaj bolj toplo. Bojeć ptičko po dnevi molči; po noči pa ino za rano zjutraj prepeva, de po hribih ino dolinah slovi, nič drugači, kakor bi orglal. 8. Prepelica (bie SBac^tel) nekoljko veči ptica od drugih poljskih, ima rujavo černkasto perje, po njivah živi, po osero alj desetero jajćic iznese, ino ne preživi šest let svoje starosti. 9. Brinjovka (ber $rcmtmet8»ogel, bie Sad)f)olber^ro(fe[) ki jo tuđi po nekterihkrajih smolnico alj brinjov drozek imenujejo, priđe v'jesen v1 naše kraje, ino se brinja alj smol-jovga zernja živi. So posebno žlahtne ptice na mizo; za to se jih ■veliko polovi ino popreda. 174 Slovenska. Ptičar popređa sfavičke po 8 petic; vsako prepelico po desetki; brinjovke po 4 kr. šinkovcov tri je oslepil ino jih je po goldinarji dal; kose po groši — drugih pa vsako sto po to-larji; — koljko je iskupil? VI. Postave za ptičji lov. 1. A.H se smejo ptice loviti? Mladenci, posebno šolci z' veseljam ptice lovijo, pa morjo gospoda za pripušenje prositi. Ćigar je zverinski lov alj jaga, je tuđi ptičji lov. Ptice loviti je pripušeno od 1. kimovca do 1. snšca. 2. Kaj pravijo cesarske postave? Skušnja uči, de se gosanc, ki sadunosno drevje obje-daja, za toljko več izplodi, zakoljkor več se hostnih ino poljskih pticic, ki te červe objedajo ino meiićovje oberajo, polovi. Zato je prepovedano vsim malim hostnim ino poljskim ptičikam, ki se ćervov ino njih ploda redijo, jajčiceino njih mlade iz gnezđa jemati, naj bo za se, alj za druge, za kralik čas^ alj na prodajo. Prepovedano je ravno za to tuđi stare ob čaši, kedar valijOj loviti ino streljati. Kdor to prepoved prelomi, bo v'dnarjih od i do 5 gl. štrafe plačal; ako pa dnarjev ne glešta, bo po 12 ur alj po 2 ino po 3 dni zapert. Ako se drugo- alj tretjokrat v' tim pregreši, bo po toljkokrat huj kaštigan. V Solci, ki takim ptičicam gnezda poberajo, jim jajčica alj pa mlade pobijejo, se morjo kaznovati, kakor solske postave zapovedo. Šolskim gospodam je sosebno naročeno mladino podučiti, kako gerdo, nevsmileno, ino škodlivo je, gnezda starim ptičicam jemati, jih pobijati ino zaterati, dobriga Boga pa žaliti, ki je ljube ptičice stvari!, ino toljko dobrotno za nje skerbi. Kaj pa Bog pravi od ptičjiga lova? Bog pravi v 2. buk. Moj/. 22, 6. »Ako si na poti, ino najdeš na drevji alj pa na tleh ptičje gnezdo, v' katerim starka na jajcah alj pa na mlađih sedi, ne jemli nje z' mladičami, atnpak daj ji proč izleteti — — de ti bo dobro ino bos dolgo živel." „Poglejte ptičice pod nebam, uči Kristus, ki ne sejejo ino ne žanjejo, ino ne spravljajo v'žitnice, ino vaš Oče nebeski jih živi." Mat. G, 26. Ako jih Oče nebeski živi, bi gotovo dečaka ojstro tepel, ki bi njegove ptičice gerdo moril, jih slepil ino muči], »Kdor iz htidobnosti goloba zadavi, ki mu iz roke zoble, lehko tuđi nedolžnost zapelja, ki k'njemu pri— beži," govori sv. Duh. Pa tuđi drugo živinco martrati ino nevsmileno tepsti, jo vlaćiti kakor mesarji teleta, je gerdo ino greh. »Pravični se vsmili tuđi svoje živince, hudobnika serce pa je nevsmileno." Piip. 12, 10. Bog je ljubo živinco stvari!, kdor njo po nedolžnim tepe alj muka, njega bo Bog. — Bog za žvinco tako lepo skerbi, de tuđi v' praznikih prepove žvino vpregati rekoč: »Šest dni imaš delati ino vse svoje dela opraviti; alj sedmi dan je sabota (per nas nedelaj Gospoda tvojiga Boga. Tišti dan ne delaj kaj, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hčpr, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja žvina." II. Mojz. 20, 9—10. Vozniki alj furmani torej grešijo, ki so ćele nedele ino praznike na cesti, de vboga žvina ob nedelah počitka nima. Pokaj nam jepaBogpticc,ribeino drugožvino dal? De žvino k' svojimu priđu obernimo, naj bo za delo, alj za jed, de jo vprežemo, zapremo, obredimo, vstrelirao ino za-kolemo, pa brez vsake muke, koljkor premoremo. Kakor so pogosto ženske šemaste, ki ne morjo kokoši alj pa praseta zaklati od samiga vsmilenja, tako so še većkrat raesarji nev-smileni, ki ćele voze telet terdo zvezanih nadevajo, de jim glave iz voza visijo; pa tuđi hudobni dečaki, ki mačke derejo, pticam peruti piplejo, pese dražijo, kamnje po živini lučajo, i. t. d. Tuđi muh ne stnemo nabadati alj jim habic pipati; ampak hitro jih pokončati. Komur se živinca ne vsmili, ne bo imel vsmilenga serca tuđi do ljudi. Kdor pa vsmilenje skaže, tuđi vsmilenje najde. CBeri Blaža ino Nežice stran: 157-3 175 (HoHe k. k. Gubernial - Verordnmg, 6do. Gratz am 27. Mcirz 1839, Z. 3970. Laibach, ddo. 16. Juni 1838, Z. 14164.) 176 VII. Petnajft naglavnih grehov per otroski reji. "troci so žlahtno sadunosno drevje v' božjim verti, katire je Oče nebeski starišaru ino učitelam v' rejo dal, Kar izredijo, to imajo: ternje alj pa žlahtne zadunosnike. Crehi otrok so po navadi pregrehe starišov ino ućitelov. Kakor stara ptica poje, nauči tud mlade svoje. Takih naglavnih grehov je veliko; nar imenitnej pa jih je petnajst, ki si jih vsak oče ino mati, pa tuđi gospod šolski naj dobro zapomni ino skerbno varje. 1. Zanikarnost per otrokih. Trepe izrediš, ako jih ćelo dopoldne, ćele večerke sedeti pustiš, jih zapreš ino na delo greš, de se po svojim blati valjajo; — nobeniga veselja z'njimi niraaš, ako te božajo, alj ti kaj kažejo. — Zani-karnike izrediš, ako jih ne učiš se čedno omiti, počešati, obleči; ako rečeš družini vso za otroke storiti, za njimi popravljati; ako jih nobeniga dela ne privadiš. Železo rija sne, nećimernost pa otroka. S. Nevboglivost. Nevboglivein nepokorne otroke izređiš, ako jih za vsako delo poprosiš, jim vkažeš, pa jih pustiš, ako ravno ne storijo 5 kar si jim rekel; — če jim z' štrafo žugaš, pa jih po tem ne poštrafaš; — ako se daš pre-govoriti, de ne dopolnijo, kar jim rečeš; — če otrokam obljube delaš, ako bojo svoje dolžnosti dopolnili; — ako otroke za zjaka imaš, kedar te za zamero prosijo; ako dopustiš, de otroci drugim storiti velijo, kar si jim vkazal; — ako oče otroku zapove, mati ga pa izgovarja ino mu potuho daja. Kdor ne vboga, je brez Boga — vse svoje žive dni za nič, 3. Vertoglavnost. Vertoglave otroke, ki nimajo nobene stanovitnosti, se vsakiga dela lotijo, pa nobenigu ne skončajo, izrediš, ako prekilovim več naložiš, ko so vstan dopolniti; — ako jim drugo vkažeš poprej ko pervo storijo; — ako jim preveč jigrač dopustiš ino če jih eno ne veseli, hitro drugo dovoh'š. — Noroglave otroke spodrediš, ako jih premalo v'strahi imaš, poštrafaš tako slabo, de ne obćutijo; — jim vedno žugaš, pa ne dopolniš, de se ti lehko smejijo; ako si daš vtajiti alj nalegati; če njih slabosti izgovarjaš, alj do perpoveduješ pregreške svojih mladih dni, če jih pustiš 177 med noroglave ljudi. — Vse razmišlene otroke bos imel, ako jih k'temu siliš, kar jim merzi; ako jih hvališ brez zaslu-ženja; će jim praviš, de tega alj uniga vediti toljko potreba ni. — Česar se Janezek nauči, bo tuđi Janže znal. 4. Lažnivost. Lažnivce ino lažnivke si izrediš, ako jim obetaš, pa ne daš; — ako vpričo otrok drugim obljubiš , pa obljube ne dopolniš; — če otroka prehudo imaš, kedar kako škodo naredi; — če se ti dobro zdi, kedar otrok prav na debelo govori, pristavlja ino habla, već pove, kakor je res; — kedar oče otrokam naroči materi tega ne praviti, to zamolčati; — ako jim pomagaš, de si izgovarjajo, alj jih cio pohvališ, de so se tako zvito odrekli; ako jira daš med lažnivce hoditi ino jih poslušati. Lažnive usta dušo vmorijo. 5. Besedlivost. Besedlivce ino besedlivke izrediš, ako vpričo otrok drugim beseduješ, hoćeš vselej posledno besedo imeti ino hoćeš, de bi le tvoja veljala; kedar otrokam daš nazaj jezlati, jezik iztegati ino se izgovarjati na mesto vbogati. — Opravljati otroke privadiš, ako jih iz-prašuješ, kako se pcr uni hiši godi, kaj so govorili, dtlali, jedli alj pili, brez vse potrebe; če jih za ogleduhe postaviš, naj ti povejo, kaj drugi storijo ino pošte nosijo; če si vesel, de prav druge ljudi oinivajo. Već se jih skoz jezik pogobi, kakor skoz meč pomori; potreba je iz mladiga jezik med zobmi deržati. 6. Mehkužnost. Otroci so mehkužovi alj razcart-lani, ako jih pretopio oblačiš, mladim kožuščeke, čamre ino kosmate kape omisliš, jim počne obuvati daš; jih na pernce polagaš, jih pretople peči privadiš, jim le mlačno vodo piti dajaš, jim na inerzlo ne daš, ino jih omiluješ, ako se vrežejo, vdarijo alj zbodcjo, več ko potreba; posebno pa, ako se ti vsmilijo, de bi delali, alj se kaj priđniga učili. Kilov človek ino pa puhla repa malo veljata. 7. Samogoltnost. Samogoltni otroci smetano Jiže-jo, cukar (sladkor) steržejo, orehe kradejo ino izteknejo vsako sladko reč, ki jim podiši. Taka razvada se zgodi, ako otrokam posebej jesti dajaš, de so zberlivi, ako jim dobre jedi prehvališ, ino si pred njimi jedi izberaš; — kedar posebne jedila v'pričo njih vživaš, otrokam pa pokusiti ne daš; — ako jim sladkorije nosiš, ino takih jedil pred njimi ne zapiraš, ki jih posebno stimajo, naj si jih vzemejo brez vsake prošnje, kakor se jim poljubi) ako jim vina, zganja okusiti ponujaš, jih zalivaš, alj 12 178 siliš rekoč: »Lećerstvo pij, debošbolj močen« — bos pijance izredil. Otrok naj prosi; ino kar izprosi, to slobodno nosi ino zavživa. 8. Ošabnost Otroci se navadijo bahati ino šti-mati, ako jih hvališ, kako so lepi, lepši kakor sosedovi; — če opravček na njih. povzdiguješ, kako kitlič, avbica verlo stoje; ako šiviljo vpričo otroka kregaš, de oblačila ni lepo naredila; ako jih preved po novi šegi oblačiš. — Otroci bojo prevzetni, ako jim poveš alj pokažeš, de so bogateji, ime-nitneji kakor soseđovi, ino druge sa berače alj capine imaš, kedar se znjimi kregaš; če otroke za svet baraš, dokler se prave pameti nimajo, ino jim družini zapovedvati daš; — ako jih prehvališ ino pred drugimi povišuješ; če družino kregaš, ki otroku po volji ne streže; ako se sam bahaš, kaj znaš ino koljko veljaš. Bahanje je dober kup, blago pa drago. 9. Lenost. Mlačni otroci ino zanemarni izrastejo, ako jim preveč na enkrat naložiš, ako neprenehama nad jim reglaš ino jih kregaš; če jim nič ne rečeš, ako ravno ne storijo, kar so bili dolžni; ako jim predolgo ležati, ino se po klopeh valjati daš; će jim pustiš, de se potepajo ino brez dela pomikajo; ako sam ne storiš, kar jih učiš: priden ino nevtruden biti. Lenoba je vsih gerdob nar veči gerdoba ino mati vsih drugih hudobij. 10. Nezaroblenost. Otroci bojo neotesani ne-z a r o b 1 e n c i, aTto jih preklinjaš ino jim gerde nespodobne imena dajaš; — ako jih v'pričo drugih ljudi osromotiš; -~ jih v' pričo družine tepeš, jih brez potrebe drugim tožuješ, kako so malopridni, hudobni, ino drugim njih slabosti razodevaš; — ako jih za malovredne reci nevsmileno ojstro štrafuješ, ino jih lepo ne pogledaš; — eniga prehvališ za nič, drugiga pa čertiš zabstonj. Taki otroci se navadijo z' drugimi ravno tak delati. Kar je preojstro šerbinje naredi, ino se težko pobrusiti da. 11. Nesramožlivost. Otroci, katerih ni sram,, jih tuđi greha ni strah,.in božji angel jih je zapustil. To se zgodi, ako stariši otroke v' svojo zakonsko jispo alj posteljo jemlejo, kedar se že čajmati začno ; ako predolgo fantara ino dekletam, v' eni posteli ležati dajo; ako golim, alj na pol oblečenim Ie-tati se kopati pustijo; po kotih za njim ne pogledajo. Otroci se razvadijo nesramniga djanja, ako premladi kavo, vino pi-jejo, ino premoćne dišane jedi zavživajo;— mladenci, ki jezda-rijo, — otroci, ki poslušajo alj gledajo nesramne reći, naj si bojo pisane alj namalane; — ako se nesramno ošlatujejo in 179 roke v'hlaćah alj pod predpertam deržijo; ako poležavajo brez spanja. Otroci bojo skrivni nesrainniki ino nesram-nice skoz nespametne, nesramne pesterne ino varučke; — ako pretesne hlače nosijo, na trebuhu ležijo, noge križam đeržijo; se nesramno pcrtiskajo, ino živino gledajo, kako se poja. Nar veo se jih pa nesramniga djanja od drugih nauči. — Kdor otroke zagleda kaj takiga pocenjati, hitro jih naj posvari, re-kozh: pfuj! to je gerdo. i o; 12. Zapravlivost. Zapravljati se otroci navadijo, ako jim dnarjov daš, pa ne poprašaš, kaj so kupili, kam so jih djali; — če jim ne poveš, kaj dnar veJja, kako težko se zasluži, kako lehho pa zapravi, — ako jih navadiš predobro piti ino jesti, jim drage oblačila omisluješ; — ložne oblačila hitro z' novimi zameniš; — jim daš vediti, kako so bogati; pred njimi dnarjev ne zaklepnš; ako kak dnar vkradejo, pa ne pogrešiš, alj jim pregledaš; — če jih v' mladih letah pri-vadiš po tabernah hoditi, rajati, pjančvati alj jigrati, znanje delati ino samim po božjih potah ino po cerkvanji hoditi. Za-pravlivec ino pa tat sta si brata. 13. Lakomnost. Skopi ino saniopaštti otroci bojo, ako jim ne rećeš kosček kruha potrebnim dati; će v' pričo njih berače zmerjaš ino vbogim oponosiš, kar jim daš; če jim take lepe dnarje daruješ, katerih se jiin smili izdati; ako jih hvališ, de si ne privošijo dobriga, raj razeukani hodijo, kakor bi si za svoj dnar kaj omislili; ako vpricio otrok dnar prehvališ, kako ga je škoda dati. Lakomnik ima za dnar tuđi dušo na prodaj. 14. Samoglavnost. Sainouhe izrediš^ ako preveliko zapoveduješ, pa jim svojo voljo pustiš, ali te vbogajo alj pa ne. Kar se vkaže, se mora zgoditi; — če otroke v'pričo drugih v' sram pripraviš, eniga zagovarjaš, drugiga kregaš, ker je obedvoje krivo. Ako jim pustiš slabe navade, fantam tobak kaditi, dekletam ošabno obleko nositi; će družino otro-kain v' oblast daš, bos hitro tuđi ti jim v'strahi; — razvadi jih na dobre volje, de bojo povsodi za tebo hodili, hitro se ti bojo vkradli, ako jim ne dovoliš. Sainoglavni otroci bojo ter-dovratni starci, katerih se je bati. 15. Terdovratnost. Otroke termaste narediš, ako jih za vsako malo reč okregaš, alj poštrafaš; ne bojo ti ob-stali, raj tepeni legali; — ako pravičnih prošnj ne vslišiš; će jim ćelo kaj nezaupaš? — ako a' njimi v' terplenji nobeniga I5f # 180 vsmilenja nimaš. Kamnitno serce starišov tuđi otroke okaraeni. Razvadi jih ino dopusti jim v' pregrešne priložnosti, dovoli jim vse, kar se jim spoljubi, hitro bojo svoje tcrme. llazvada je železna suknja. Ako se stariši vpričo otrok kregajo, uće-niki zasramujejo, se otrokam vboglivo serce pobija. Konja boš težko vodila ki ga na berzde ne deneš. Teh petnajst naglavnih grehov se je per otrokih nar već varvati; oni so korenine kervavih šib, ki si jih stariši satni v'otroško serce sadijo, si jih spletajo, de jih bojo z'njimi na stare dni lastni otroci tepli. Dobro po keršansko izrejeni otroci so starišev krona, slabo izrejena deca so stari-sev gajžla; pred katerim jih varji sam večni Bog! VIII. Sedem prošenj materam ino ocetam. Irreljube matere ino očetje, katerim je dober Bog otroke dal, srećo alj nesrećo prihodnih dni izporoćil, zaslišite moje prošnje mili glas; — sedem milih prošenj imam do vas: i. Skerbite svojim otrokam za zdravje. Poštena bodi vaša zakonska postela; kdor se otrok brani^ slabe otroke dobi. Noseće žene lepo za svoj sad pod sercam skerbite, se prevzdigniti, pregnati varnjte; pa tuđi jeze ino togote zogi-bajfe se. Potreba se je na porod materam skerbno pripraviti, jiti nekoljko dni poprej h spovedi ino h svetimu obhajilu; po-iskati si zastopno pomočnico, po tem pa se v' voljo božjo podati. Bog za svoje skerbi; človek pa vender sam sebe poza-biti ne sme. — Otrok ne preopasti, de bi neprenehami napeti hodili ko boben; pa tuđi jih ne pustiti, de bi stradali. Dokler otrok raste, gladovati ne srne. Po manj, pa pogoje fbolj pogostoj mu jesti daj, de bo ravno rastlo kakor konopla, pa bistre glave, ko jasno nebo. — Ne zapiratejih doma^ n»j grejo z vami na polje; vadite jih po malim mraza ino vro-cine; —naj igrajo, naj skaćejo dokler so mali ino nedolžni. Clovek se mora zdravja iz mladiga privaditi; kar se v' mladosti zamudi, se svoje žive dni ne popravi. — Ne razva-jate otrok ne na sladkarije; ne na Kavo, ne na vino; žganja 181 okusiti otroci ne smejo. Vsaka razvađa je huđa tooležn, ki se ozdraviti ne da. — Zdravo telo je nar dražej posvetno blago. Moja druga prošnja: 2. Skerbite otrokam za podučenje več ko za premoženje; kar se otroku blaga izporooi, ga lehko zgubi; česar se otrok nauči, mu nihčer vzeti ne more. — Kakor hitro se otrok čajmati začne, začni mu tuđi od Boga, očeta dobriga pripovedati; ino se je dete nazizalo, ino se materi Iju— beznivo nasmeji, lepo ga mati pokrižaj — pokrižaj, kedar ga poviješ ino spat dencš, pokrižaj, kedar se prebudi. Ino začne dete govoriti, mu začni tucli naprej moliti; — dobro je, če le eno alj dve besedici za tebo reče; Bog nedolžnih gučanje nar raj posluša. Česar se deček navadi, bo tuđi starček znal. So otroci izhodili ino že gladko govoriti začeli, vuči jih. mati zjutraj pred kosilcam ffroštikam), oče pa na večer pred večerjo moliti, se pokrižati, oče naš — eešena si Marija — vero — deset božjih zapoved — pet cerkvenih — sedem zakramentov, šest resnic i. t. d. Tuđi kratkih molitvic pred jedjo ino po jedi nauči — privadi jih. — To je otrokam perva zlata šola, v'kateri jim nebesko sonce zasija. Otrokam, ki te domače sole nimajo, jim vse žive dni juterno sonce milosti božje posjalo ne bo. So otroci v' pravi starosti okolj sedmiga leta, dajte jih v' solo; alj saj h keršanskimu nauku skerbno pošiljajte jih, ne le o nedelah ino praznikih, ampak tuđi ob delavnikih. Od sedmiga do štirnajstiga leta otroci nišo za delo, ampak za nauk. Ne bodi vam šola predraga — ne predeleč; brez sole v' sedajnih časih človek slabo izhaja. Starejši, ki otroke na« mesti v' solo le na pašo pustijo, za živino več ko za otroke skerbijo; nišo vredni, de živijo. Kaj pomaga, kedar se žvince lepo redi, otroci pa požvinijo. So otroci soli odrastli, dajte mladenće dobrimu, modrimu gospodarju v' nauk, dekleta pa dobri go-spodinji, naj se naučijo dela po svojim stanu, fantje orati, sjati, žvino rediti, drevje žlahniti, — dekleta kuhati, kruh peči, šivati ino domaćijo prav oskerbeti. Sdravi udje, pridne roke ino pa znajdena glava so nar boljši juterna za nevesto, nar veči premoženje, ki ga ženin priženi, ako imata on ino ona pošteno serce. Ne pustite deklet brez potrebniga nauka rekoć: ;jll čemu je dekletam šola; saj ne grejo na vojsko." Dekletam 18« je šola bolj potrebna, ko fantain, to đe drugačna mora biti ka-kor za mladenče. Ne bo dobrih gospodinj, ne poštenih žen, ne pametnih skerbnih mater, tuđi ne bo srečnih hiš. Žena tri vogle derši— ino dobra šenka se teško dobi, ako dekleta pra-viga podučenja nimajo. — Tretja prošnja je 3. Skerbite otrokam Ka poštenje. Srote so otroci nezakonskih; gerdo živlenje nezakonskih staršev hodi zanjimi, kakor tenja za človekam. — Reve so otroci oćitnih grešnikov, pijancov, zapravlivcov, goljufov^ tatov, razbojnikov alj pa svo-jomorivcov. Jabelko daleč od debla ne pade, pravijo, ino le prerado ternje otroke pika, ki so ga nepošteni stariši sadili. Tuđi Bog tepe pregrehe starišev do tretjiga ino štertiga rodu. Ne zapušajte otrokam ne krivično zcrale, nekri-vičniga dnarja; en krivičen krajcar deset pravičnih požre; krivično blago pod streho ino pa moli v' zernji. Otroci kri-vičnikov, naj jitn stariši še toljko zapustijo, pojdejo kruha prosit. Na ramah krivica — v' rokah pa beraška palica. Vadite pa tuđi otroke poštenjaod mladih nog. Ne dajte jim nikolj legati; vsaka laš mora posvarjena — per-vo — drugokrat; — tretjokrat tepena biti. Ne dajte otrokam goljfati, ne krasti, alj samin jemati, tuđi kruha ne; kar človek isprosi, slobno nosi; kar pa vkrade, naj bo le eno jabelko, naj odmjta ino samo nazaj nese. Ne dopustite otrokam bera-čiti alj po hišah vbogajime prositi; pa tuđi ne dajajte takim vbogajime; mlad berač, star tat. 4. Skerbite otrokam za varhe. Pervi vark otrokam je strah božji. Iz mladiga jira pravite, de Bog vse vidi, Bog vse ve, naj bo tema še tako terda, stena še toljko tolsta; Bogu se skriti ne moremo. Povete otroku, kako ima Bog pridne, nedolžne otroke rad, kako pa huđobne tepe, ki njega žalijo. Vučite jih se greha huj varvati ko smerti, ino pogosto jim ponovite, kar je bogabojeća mati Blanka svojmu kralevimu sinu Ludovitu neprenehama pravila: »Moj sin, veš, de tebe rada imam; pa ti povćm, de bi te rajši inertviga vi-dela, kakor bi zvedila, de si en sam smerten greh storil." Nar veći hudo je greh. Drugi varh nedolžnih otrok je sramožlivost, ki ne-dolžno lice rudečo stori, ako kaj nespodobnfga sliši alj vidi, sveta znotrajna groza pred vsem nespodobnim. Vadite otroke svoj sram pokrivati, fante se deklet, dekleta se fantov var- 183 vati; ne dajte jim sknpej ležati, se valjati alj noreti, vadite jih, do se spodobno oblačijo. Sama beseda: pfuj, to je gerdo, jih mora prestrašiti ino jim svet deviški venec ohraniti. Sra-mozlivost je devištva sveta varučka. Trctji varh nedolžne mladine za dušo ino tclo je sveti Angel varh, vsakimu od Boga poslan, de ga vodi, opominja, svari ino varje; naj ga le človok sluša. Vadite otroke, se vsako jutro ino zvečer an-gelu varhu priporočiti, ga ne žalili; ino koljkokrat kaj nerod-niga storijo, jih spomnite, de jih angcl varh vidi. Otrok nikolj pozabiti ne srne, de sara ni, de ga bo sveti strah, storiti kaj, če-sar bi ga bilo sram v' pričo staršev, vučenikov, alj pa poštenih ljudi. Pravite jim, de je vse tako greh, od česar jih serce zaboli, ako na Koga. angelu varhu alj pa na poštene ljudi zmislijo. 5. Skerbite otrokam za potreben strah. Pcrvi strah mora biti šiba. Brezovo olje zaceli razvade mladih dni, ino šiba novo maso poje,, lo je: pridne otroke izredi. Ako dete per dvema letama ne vboga, lc hitro inu z' šiboj pomagaj; hu-doba — pravi sveti Duh —je globoko vsajeiia v' dečkovo serce, šiba bo jo izpodiln. Ne jigraj z' šibo; šiba mora biti sveta reč. Ne tepi v' jezi; jeza je iz pekla, iz pekla pa kaj prida ne priđe. — Ne tepi preveč; kar je preojstro, so rado zkerha, ino serbinje dobi, ki se težko izbrusijo. — Ne tepi premalo? alj presladko; medena potica (gibanca} zdrava ni, od nje rad trebnh boli, od sladkanja pa serce. — Ne tepi po krivici, de bi eno otrok vbijal, drugo pa lizal ino izgovarjal, pa mu po-tuho dajal; ampak po zasluženji, de poreoe, kakor je svoje dni dobra hčer očetu rekln: „Oče, le tepite me; saj sim zaslužila." — Ker je per otrokih šibe premalo, bo palice preveč. Drugi strah otrokam mora biti zguba vaše ljube-zni. Nikar, de bi jim obljube delali, ino si z darami kupvali, de vas bi vbogali, rekoe: Ančka, jidi zibat, bom li pa inede-ka dala — Tone, jidi zvinje vraćat, bos pa orehov dobil i. t. d. Brez vsake obljube mora jiti; ino čo prav pridno stori, naj kaj dobi. Terjati otroci staršev nikolj ne smejo; le poprositi jim gre. Zamera starišev jih mora bolj boleti kakor skala za nohtam. Trctji strah za otroke naj bo zamera božja. Pravite otrokam, kako hudo se eloveku godi, ki Boga zapusti. Greh na vesti jih mora huj peči kakor vogel n;i roki žereči. 6. Skerbite otrokam za pošteno tovaršijo. Ne dajte jim se potepati; izvolite jim sami poštene tovarše ino 184 tovariice, naj se z' njimi razveselijo, jigrajo, skačejo. Otrok sam biti ne more; sam je le volk. Glejte pa skerbno, kaj otroci počnejo ; cna grintova ovca ćelo čedo natekne. — Odra-šenim oskerbite dobro službo per poštenih Ijudeh, pa tuđi ob čaši poštenija tovarša alj tovaršico za zakon. To de ne siliti, temuć le svetvati v' službo alj pa v1 zakon je starišev prava pravica. Persilena reč dobra ni; pa tuđi po cesti pregrehe se prava sreća ne sreča. Poštena tovaršija zlata reč — slaba to-varšija ino pa smola na sukni. 7. Skerbite otrokam za pobožnost alj andoht. Pobožnimu kristjanu so potrebne tri svete reci: pervič vsako jutro ino vsak večer moliti. Rajši pustite živino brez kerme, kakor otroke bres molitve. Ne veliko; le sveti kriš, pa dober namen (majningoj storiti jih iz mladiga nava-dite. Ako Boga pazabili ne bojo, tuđi njih Bog pozabil ne bo. — Druga reč pobožnimu kristjanu potrebna je, vsako nedelo ino zapovedan praznik službo božjo obhajati, per sveti maši ino per božji besedi biti. Otroci izdivjajo, ako malokdaj v' cerkvo pridejo. Clovek ne živi samo kruha, ampak besede božje, ki iz božjih ust priđe. Kakor mlade jagneta na zeleno pašo, tako mladenče ino deklice v'cerkvo vodite; takih je nebesko kralestvo. Gorje starišam, ki sami v'nebesko kralest-vo ne grejo, ino tuđi otrokam branijo. Takih sodba bo strašna. Tretja reč pobožnimu kristjanu potrebna je po gosta prejema svetih zakramentov. Mladenci ino deklice od petnajstiga leta naj po navadi vsakiga mesenca, alj saj vsakih osem nedel k' spovedi grejo. Pogosta spoved jih bo skrivnih sovražnikov ovarvala, skrivne zanke raztergala^ zapeljvanje premagala, jih posvarila ino podučila v' takih rečeh, v' katerih stareši alj ne vejo, alj ne morejo. — Pogosta sveta spoved je roka božja za mlade ljudi; pogosto sveto obhajilo pa studene nebeski. „Jas sim vinska terta, veli Jezus, vi ste moje mla-dike; — nar lepši mladike so mladi Ijudje". Mlado serce hoće ljubiti; ako ne ljubi Jezusa, ljubi pregrešen svet. — Mlado serce mora ljubiti; ljubezn je njega živlenje. ;,Jaz sim pot, resnica ino živlenje« — govori Jezus. — Mlado serce jiše, koga bi ljubilo; vsmileni Jezus pa jiše serce, ki ga bi ljubilo, ino kliče: „Sin! hčer! daj meni serce svoje." Vse to se skos sveto vredno obhajilo zgodi. Ino kakor se jagneta od zelenja , lepo omladijo, rožice od rose juterne lepši razevetijo, enako. 185 oživijo mladenci ino đeklice skus vredno, pogosto sveto obha-janje. Kdo bi jim ga ne priporočal? — Poredko h božji mizi hoditi — je lenoba h službi božji — je naglaven greh. — Tako se pobožno živi, će se za te tri reći sberbi. »Pobožnost je pa za vse dobra — sv. Pavl uči; ona ima obljube tiga ino prihodniga živlenja.« Preljubi oeetje ino matere vi! sreća alj nesreća prihodnih dni v' vaših rokah leži, ino to so vaši otroci. Kakor jih bote izredili — take čaše, slabe alj dobre borno imeli mi — šibo kervavo, alj zlato krono pa vi-po svojih otrokih. Vsaki dan prositi v' svetim očenaši, naj bi Bog vslišal vaših sedem pro-šenj, ki jih Gospodova molitva ima; oh prosim vas v' imeni Boga svetiga, vslišite tuđi vi sedem prošenj za dobro rejo otrok. Le samo štiri reći so vam potrebne, dopolniti teh sedem prošenj: Vučite — svarite — z' šibo po r., ino pa;moliti vsak> dan, per vsaki sveti maši, naj Bog otrokam pravićno pamet da. Le za trojno sukno otrokam skerbite: za poštenost — delav-nost ino poboznost; vse drugo jim bo naverženo; — za to vas prosim. Ako prošnja per vas ne velja, naj vas izdrami šiba božja, z' katero žuga pravični Bog v II. bukvah Mojzesa 20, 5, rekoč: „Jaz sim Gospod tvoj Bog, močin Bog, ki drujiga sravno sebe ne terpim ino štrafujem hudobije očetov na otrokih do tretiga ino štertiga naroda per teh, ki mene so-vražijo.« Kdor te strašne žuge ne razumi, naj posluša strašno prigodbo, ki nam kaže, de so IX. Hndobni otroci kervava šiba slabih starisev. JMlo se je svoje dni Francosko spuntalo, ino semlja popila potoke kervi za svete vere del nedolžno pomorjenih, sta oče ino mati na Francoskim živela, punturja zoper Boga ino sveto vero. Tište dni ko so prave kristjane morili, je tišti, ki jih je zatožil, njihovo lastino za plačilo izdave dobil. Tuđi onadva sta si po tim poti neko selo zunaj mestaNanles osvojila; pa še si upala ništa na seli prebivati. Bilo je še veliko zvestih služavnikov stare pravice, katerih sta se bala; hodila sta pa pogosto gledat na svojo novo oblast, ino kedar sta šla, 186 pozvedavala sta zvestih služavnikov star iga kralja ino prave vere, ter sta hitela jih kervolokam tožit, de so jih zgrabili in pomorili. Matere nar veći veselje bilo je v' mesti vsako jutro na moriše iti, kjer so rabelni zvestim prijatlam stariga kralja glave sekali. Prostor si je na moriši z' dnarmi kupila, ino ni poprej iz mesta šla, de je bila morija za tišti dan dokončana. Imela sta že poprej eniga odrašeniga sina, ino ga na vojsko nove pravice posilila. Grozovitna žena je ravno v' tim ćasi zopet nosila; ino njeno serce je v' kervi nedolžno morjenih od veselja plavalo, ter se ni mogla dosti nagledati, kako so glave padale, kerv tekla ino mertve trupla ležale. Smejala se je na ves glas, jezik iztegala, z' rokami plaskala, od veselja poskakvala ino divjala, kedar so kako tropo nedolžnih k' smerti peljali. );he smert, smert vsim, ki se stariga kralja ino stare vere deržijo!" je vpila^ ino oči so se ji bliskale kakor 7Arerini. Porodila je grozovitno dete, brez vse prave podobe, dekle, ki je materno serce imelo. Divje ino čudno, od mladih dni bedasto se ni dalo kaj lepiga podučiti. Po dnevi ino po noči je dekle neznano vpilo, kakor so vpili vmerjoči, ki jih je noseća mati željno poslušala. So hotli stariši pozabiti svoje nekdajne hudobije, ino so prijatlam kako dobro voljo napravili, hitro je strašna pošast jelo dekle kričati ino po-novljati njih nekdajn rabelski glas; ino jim je kakor živa šiba božja veselje v' žalost premenila. Pretepala sta jo, v' strahe jemala; pa vse ni pomagalo. Poslušati sta morla dni ino noći grozovitno puntarsko pesem, ki so jo nevsmileni morivci peli. Kerv le kerv se naj preliva, De dežela prostost vživa. Po dne je v' kakim koti čepala ino svojo strašno pesem kričala, po noči je okolj po šamoti lazila. Ysi Ijudje* so se nje "* bali; ter jo imenovali šibo božjo. Na griči njo najde popotnik sedeti, ino peti svojo rnert-vaško pesem. Po noči je bilo; ino popotnik bližej gre, ona pa vstane, gerdo mermra, ter se zadere, kakor bi jo zabodil, tak© čudno, de je bilo popotniga strah. ;;Ne boj se me, reče popotnik; zajšel sim si; pot mi pokaži!" »Jaz se kaj ne bojim, je djala; ni me strah. Drugi se pač mene boje. Otroci, ki me na polji vgledajo, pred meno bežijo rekoč: »Bežimo! glejte, hčer šibe božje.« Rajši torej po noti na polje grem ino si sede 187 za kratek čas pojem.« — Na to se zopet zadere, de je po šrokim majnik letel. — Bližej ino bolj na tenko njo ogleda. Njo videti je bil strah. Tolsta glava na dolgim vrati, na glavi slamnik, z' kervavo-rudečim trakam za vrat privezan; lasi dolgi, vsi razkodrani, dolge roke, suhe ko smert ino pa gole: bila je vsa grozovitna pošast. Veni roki je deržala kervav nož, pred njo je zaklano jagne ležalo. Kazala ga je rekoč: Oče so mi ga rekli zaklati; ino mene nar bolj veseli, kedar je kaj za moriti. Staro ovco pokličem, de se pmv dere ino bleketa, jaz se pa sinejim." Blizo nje bilo je znaminje križa, na njim podoba kri-žaniga. Hudobna hčer je brez vsiga strahu to sveto znaminje teptala. Po tem zadene kervavo jagne ino preklinja svoj pot. Brat njeni je bil se pred puntarstvam rojen ino je per-silen moral na vojsko. Prosil je očeta, naj ga odkupijo; pa bogatima očetu se je mililo đnarja; dnar mu je bil več na serci kakor ves slaboten sin. Nekoljko vojsk se je po sveti klatil; razvujzdaniga živlenja ino pa od težavne službe je toljko oslabel, de so ga starišam domu poslali, smerti dočakat. Eniga dne oče na pragi stoji, ino \Tes izdelan človek se k' hiši privleče. Od daleo ga stari odpravlja rekoč: »Ptuji! jidi svoj pot; tukaj ne dobiš ničesar." „Dobro vem, de se tu-kaj ničesar ne dobi; vender inemo ne morem;" odgovori ptujc, ino se lopi približuje. Tuđi mati zravno priđe ino očeta po-krega, ter se nad njim zareži: »Kajpa hoče per nas Sdaj bote priča moje smerti, vi, ki ste moje smerti, krivi. Pest dnarjev vam je več veljalo, ko jaz; vsiga inladiga ste me v' soldošno potisnili, pa mi nobeniga nauka, se dobriga sveta niste mi dali, kako se imam zaderžati, de, v'nesrećo ne padem. 188 Veselilo vas je, đe ste se mene iznebili; povernil sim se, de per vas vmerjem. Moja smert naj bo vaša gajžla. Vi mati ste toljkokrat željno gledali, kako so nedolžne morili; zdaj vam nesrečna hčer grozoviten krio vmerjočih ponovlja; ali jo kaj zastopite? — Vam, oče vi! naj bom pa jaz strašen spomin. Moj pokop naj vam priča, de vam je dnar Ijubši ko vaš otrok, ki ste ga vmorili.« Tako sin na smertni posteli veli, oče ino mati pa pred njim molče stojita. Bolnik svoje kosti iztega ino ječi torbara: „AH je se Bog? Kje je neki Bog?« Tiho sta oče ino mati. — »Po mašnika! po mašnika!« vmerjoči sin kliče. Hudoben oče pa materi pravi: »Pojdva le; saj slišiš, de se mu na pameti moti." Gresta; — ino kedar nazaj prideta, najdeta hćer, ki je na posteli mertviga brata sede prepevala. — Žalosten razgled starišam ino otrokam. — Fajmastrov god. ,., jMh neki fari na Slovenskim so bili star fajmošter že blizo petdeset let za pastirja. Ćela fara jih je za očeta imela; ni bilo inoža ne žene, ki bi jih ne bili kerstili ino poročili, ražen dveh možov, ki sta že bila gospodarja, ko so njih faj-moštra postavili: grašinski župan ino pa veški Modrič, ki je cerkovni oče Ccehmajster3 bil; dva pametna, poštena inoža. Bilo je v'jesen na svetiga Mihacla, gospod fajmoštra god. Veliko ljudi je k' sveti maši priteklo; namesto farmanov sta unadva moža gospodu po maši srećo vošila. Oftanita per kosili, de se kaj od starih časov pogovorimo, pa tuđi mladim povemo knk dober nauk. Malo pred kosilam gospod šolski perpelja šolce gospod fajmoštru sreče vošit, Nar pridnej šolar je v' imeni vsih blago-željoval, ino potem so vsi prav lepo pesem zapeli njihovimu godu v' čast; ino solze veselja so gospod fajmoštra polile. Kruha ino pa sadja otrokam postrežejo, rekoč: „Bog vam daj toljke ino pa tuđi tako srečne starosti včakati, kakor smo nje mi terji doživeli.« 189 „lles je, velijo gospod šolski; alj hoćemo mi take starosti včakati, mormo tuđi po njihovo ziveti! Radi bi otroci slišali, kako se jim je svoje dni godilo?" Gospod fajmošter pripovedajo: »Rojen vbožnih starišev, sim si v' mladih letih veliko hudiga skusil; se nisim prevzel, pa tuđi ne dobriga privadil. 2i' velikim veseljam sim nastopil duhovski stan, spoznavši, de ga nisim vreden; lehko pa tuđi vse dolžnosti dopolnil, ker nisim bil razvajen. Pot mi ni bila nikolj pregerda objiskat bol-nika, deteta ni bilo preslabiga, njega v' keršanskim nauki podvučiti. Molil sim za vse, pa tuđi skerbel po svoji moči; žaloval »' žalostnimi, z'veselimi sim se pošteno veselih Nar veći žalost moja je bila, kedar me fara vbogala ni; moja nar veći nesreća, kedar sim videl, kako je Bog razžalen, Vse po-svetno sim vselaj imel le za opravilo; svoje plačilo le v' nebesih prijeti želi'm. Veselim se torej svoje starosti, ker se mi večer plaćila perbližuje. Glejte, tako sim včakal srečne starosti.« ;5Zdaj pa vi, oče župan, decam povete, kako se je pa vam godilo svoje dni?« so gospod fajmošter rekli. »Imel sim poštene bogaboječe stariše" — rečejo župan. Skerbno so me v' keršanskimu nauki podučili. Z' materjo — Bog se njim vsmili crez dušo — sva ćele dni per kolovrati sedela. Uni so predli, ino mi predmolili, jaz pa za njim; pa še kako sveto pesein so mi zapeli. Z' očetam sva pa v' cerkvo hodila, ino cei pot so me i7>prašovali, kaj so gospod vučili. Zato so me pa tuđi gospod fajmošter per izprašovanji za pervo spoved pohvalili^ de ga ni v'fari mladenča, ki bi tak v' keršanskim nauki podvučen bil. Potepati se nisim smel; v' kerčmo nisim pota vedel, ino greha sim se varval, huje ko kace. Pomnim še, kakor bi dones bilo, kako sim se milo jokal po pervim svetim obhajili, ter sim se spomnil, kako sim mali deček pred šestimi letami poprej na pepelnico kosček pečenke pojedU, ktiro sim bil na pusten tork v'žep pozablivši vteknil; pa sim se bil posabil, tega izpovedati. Teško so me mati vtala-žili, rekoč, de to ni smerten greh, ker nisim nalaš, temuč le pozablivži storil. Jigrati se nisim naućil; pa tuđi pjančvati ne. Ženske nisim poznal, dokler me nišo "pošteno oženili po smerti moje dobre matere. Z' ćelo sosesko sim v' miru živel, ino svojim ljudem vedno naročoval, ptuje škode bolj varvati, kakor domaće. Lehko amo se zastopili, hvala Bogu, posebno sva si 190 pa z' tem sosedam Mođričam prijatela bila. Rad mi je poma-gal, kar je prcmogel; Bog mu daj dobro! pa tuđi jaz njemu; ne bodi mu oponošeno! Za rajnim Belakam so mene župana postavili. Ni mi bilo po volji; pa se gospodu nisim upal vsta-viti, ino storil, kakor sim vedel^ po moji slabi pameti, de je prav. Vsako reo sim po pravici cenil, podkupila se nikolj vzel; za srote sim skerbel, za vboge vdove govoril, kedar je bilo potreba. — Bil sim pogosto starašina, pomagal poštenim mla-denčain dobro ženko dobiti, pa tuđi pridnim, pametnim dekličam k' dobrima koscu kruha priti; ino malokdo, de bi me ne pohvalil za to. Bil sim rad boter; pa tuđi na sedmini sim od rajnih slovo jemal, ino pošteno odpravljati pomagal. Ni bilo scer vJ čaši brez zamere; pa me le vsi radi imajo, rekoč: „Naš župan je hud, pa dober tud! — Ktcro me kaj rado ima, vi šolci ? »Mi vsi, oče starašina I« odgovorijo otroci. — Tako mi je keršanska pravica srečno starost prinesla. — Zdaj psi se ti otrokam povej, Jakob Modrič, kako seje tebi svoje dni godilo?" „Moji stariši so bili premožni; pa hitro so mi odmeiii. Sosedje so me oderli, koljkor so mogli, ker se njim nisim mogel braniti. Moj oskerbnik f gerhab} je obogatil, jaz sim pa obožal, ino veliko let se mi je huda godila. Beseda božja me je tolažila, ki sim njo rad ino zvesto poslušal, ino se vselaj razveseli!; kedar sim čul, de imamo dobriga očeta v' nebesih, ki za vse skerbi. Odrastil sim, se teško oženil; vsaka se je dolgov bala, ker sim veliko bratam ino sestram plaćati imel. Molil ino delal sim, kar sim premogel. Bog mi je srečo dal, de sim v' kratkih letah dolge poplaoal. Sim se pa tuđi vsake pravde huj ko smerti bal, lepo tiho sim živel, vsakimu dal, kar mu gre, ino sim tako v' miru srečne starosti včakal. Molitva ino pa delo sta me postarala." »Otroci! sklenejo gospod fajtnošter , želite tuđi vi take lepe starosti včakati, pridno molite ino skerbno delajte, var-vajte se vsake krivice, posebno pa tožb ino pravd. Ne razva-jajte se v' mladih letah, ino varjte se greha hujši, ko ognja. Le keršanska krepost, čednost da veselo starost.« Pomerli so gospod fajmošter ino unadva poštena far-mana; otroci še živijo ino veselo pomnijo rajniga gospod faj-moštra god. 4 fn;?f! •'; 4,°' • F. Slovenska gerlica. Slovenska gerlica v domaćim logi rahlo poje, Povabi spevati vse brate ino sestre svoje. 193 I. Pesme Ijubeznivc matere. Ml reljube matere, ki svoje ljubčeke dojite^ Še z milim' pcsmami jih ve razveselite. Kar mleko malerno za njihovo telo, Naj mila pesem bo za dušo njihovo. 1. Mati dete zible. Ajaj, ajaj, Ijubček moj ! Dete trudno si nicoj. Ajaj, ajaj dete moje: Zible mati, ino poje. Pridi, pridi gerlica, Boš mi dete zibala, Dete moje mehko spalo ln ne bode se jokalo. Zunaj lepo jagniče, Jagne lepo belo je; Jagne bode perskaklalo, Moje dete pozibalo. Lepo rožice cveto Belo ino pisano; Jutre bova sgodaj vstala, Bova lepe rožee brala. Perletite angelci, Vi nebeski družeji; Bote dete mi varvali, Njemu sladko spanje dali. " Kedar pridno dete spi, Ljubi Bog nad njim bedf; Kedar tiho dete aja, Bog mu sladke sanje daja. Ajaj, ajaj detece, In ne žali matere ; K sebi te ne bodem djala, Bog ne daj, deb te zaspala. 13 194 2. Otrolta juterna pesem. Dobro jutro! spet živim, Tiha noć minila; Jutra se razveselim; y Luč se ponovila. Pctelinček me budi, Puta se tud švara; Hitro vstati mi veli, Zaležuhe kara. *) Ptičice že pojejo, Stvarnika častijo, Moliti me kličejo. Ino pet vučijo. Ljubi Bog! zahvalim te, De si me ohranil; Prosim, de bos dalej še Hudiga me branil. Dobro jutro, mamica! Bote pape dali. Za kosilce **3 dobriga, Kaj ste nam skuhali? Belo hočem se omit', Čedno dete biti; Vmazano ne smejem prit', K mizi ne hoditi. Hvala Bogu, lepo je, Zdravo in veselo, Toplo sije sončice; Pojdemo na delo. 3. Jkiica ino piscta. Hitro, hitro ljuba mati! Piškam moram jesti dati. Dajte piškam prošeka. Lepo prosjo pišeta. Pik, pik, pik! kako letijo, Kok se srotke veselijo! Kako rado zoblejo! "Vboge piske, lačne so. *) Zalcžuh, ki đolgo leži! — Karati a\j kregati, **) Kosiljce, zajterk a)j frostile, •&1 195 Kokla zerna ne pozoble, De bi piske dosti doble. Oh_, kaj dobra mati stri, De otroke oskerbi! Piske so se naxobale, Lehko bojo »daj šetale*); Vse za kokloj čivkajo. Kam jih le peljala bo? Čujte, čujte, kokla vpije!^ • > Hočem videt', kaj se vije? Gerdi kanjah je priderl, Kokli piško rad požerl. * Kokla svoje piske brani, Gerdi kanjuh mora vstrani. Oh poglejte, mamica, Kako piske rada 'ma! Pod peruti njih zakriva, Glej na peršin njih ogreva; Lehko si počivajo, Strah ia zima njih ne bo. Mama! tak bom jas zavpila, K vam perbežala,se skrila, Kedar pridc dušni tat, Me v nesrećo odpeljat'. *- 4. Bog asa vse skerbi. Na zemli miške najti ni, Ki bi ne 'mela mamice, De ji prinese skorjice, De revca stradala ne bo. Tud ji postele posteljeo. Bog pać za vse skerbi! Pod nebam tuđi ptičke ni, Ki bi ne 'mela suknice, Prav lepo tople pernate, De greje ptičico gorko, In ptičke rarazek vzel ne bo; Njo Oče oskerbi. Červićeka na zerali ni, Ki bi ne najdil kapelce, Katire on napije se; On najde dosti ži'veža, In lakote še ne poz,na; Nebeski atej za-nj skerbi. *) Šetati — kobacati alj tavtati, ftazieren, wie die Kinder. 13 * 196 Metulj po travnikih leti; Objiše svoje rožice., Preleta verte in polje, Ima žamnato suknico, Lepši ko dekle, pisano; Nja dober Oče preskerbi. Pod soncam stvarce take ni, Naj bi še tako mala b'la, Per Bogu ni pozablena. Ma vsaka svojo hišico, Ma vsaka svojo posteljco. Vse ljubi Oče preskerbi. Glej moje dete, tuđi ti Oćeta dobriga imaš, Se njemu lehko v roke daš, Se lehko njega veseliš, Kir v božjih rokah (i živiš. Nebeski Oče tud za te skerbi. 5. Angelj varli. Po sveti angelj hođi, Ne vidi ga oko, Pa vender tebe vodi In varje te lepo. V nebesih angelj je doma, Nebeski Oče pošle ga. Onv v vsako hišo priđe, Če ravn' zaperta je In otrok mu ne vjide, Naj ravno skrije se.v Odene tebe, ker zaspiš, Odkrije, ker se prebudiš. Doma, kakor na poti Je angelj varh z teboj; Za inizoj, kakor v koti Te vidi angelj tvoj. Oh, ne razžali angelja, Ki tebe toljko rad ima. Tvoj angelj te odeva, Kedar ponoći spiš, Po dnevi te ogreva, De kašla ne dobiš. Si dete dobre volje ti, Se angelj z tebo veseli. 19T Pa angelj gre k Oćetn, „ In vse Bogu pove, Ce otrok na tem svetu Prav priden, dober ne. Oh dete! vbogaj prav lepo, De angelj tebe hvalil bo. Q. Mlado jagnice. Mlade jagne, lepo belo Gre za materjo veselo, Skače, de ni za obstat, Hoče travo poteptat. Hopsa, hopsa! kolobita, Poskakuje ino rita; Ne ye zdravo kaj začet, Zaničuje' dober svet. Mati pravi: Kar ne skakaj, Tam po bregi se ne takaj; Lehko se je spoteknit, Šibko nogico vlomit. Jagne mater ne posluša, Raj si samo si poskuša, Se črez kamje zaleti, Ino nogico zdrobi. Jagne nogico vlomilo, Glasno klicalo in vpilo: Oj otroci vbogajte Svoje skerbne matere! V. Pređerzna ptičica. Ptičica pisana mreži vletela, Sama ni vedela, kaj bi začela. Brez skerbi skakala v zanko zadela, Strašno je plakala, konec je vzela. Duša, ki govoriš: Jas sim grešila, Kaj pa je! se smejiš, kaj sira zgubila? Šiba pripravlena, te bo zadela; Perve nečutila; druga bo pela. Bogu pravičnimu ne moreš vjiti; Strašno, poboljšanja čas zamuditi; Grehu nevarnimu se ni smejati; Hitro potreba je mu slovo dati. 193 8. Zapusena svotica. Ljnbimoji otročiči, Vaša sestrica naj bom, Nimam at oj a, ne iname, Tuđi kdomu ne vem kom. Ti si vmazana in gerda, Bilo bi nas tebe sram; Jidi, in se preobleci, Pojdi k svojim starišam! Oj pomerli so mi mati, In očeta ne poznam; Kdo mi hoće srajco dati? Tud počesat se ne znam. Nimam srotle, kaj obuti, In pod streho kam ne vem; Krog po sveti se potikam, Med otroke tud ne srnom. Priđem v hišo, mi podajo JŠkorjo kruheka za dar, Hitro dalej me odpravjo, Ni nobenmu za me mar. Naj bom per vas otroćiči, Oh ne bodi naj vas sram; Sim razcukana in bleda, Vender se pokrižat znam. Tak pa bodi naša sestra^ Hočmo tvoji bratci bit; Belo srajčko tebi dati, Lepo belo te omit. Mamko borno naprosili, Naj te v hišo vzemejo; Ateju priporočili, Naj ti kupjo suknico.' 9, Božić. Preljubi sveti Božić ti, Tebe se veselimo mi, In jaslice napravljamo, Za tebe čedno posteljco. Sam Bog je tebe nam poslal, Pa tud orehov dosti dal; Njih hočmo lepo pozlatit, In 2 njinii tebe počastit. 199 Dekiete, izrezlajte le Iz bele gobe brezove Golobce, naj se raajajo, Krog jaslic lepo letajo. Po beršel*) fantji pojdemo. Grozdiće mu pobelirao; V zelen ji more kotcc bit,i Vsa hiša se oveselit. Preljubi svet božični dan, Otrokam praznik narbolj znan_, Kjer Jezusa spoznavamo In božje dete molimo. Preljubi sveti Božič ti, Naj borno tvoji brateci, In tvoje ljube sesterc«: To naša serčna želja je. Glej, otročaji majhni smo, Podaj nam svojo rokico, De borno lepo rastili, Prav pridni, kakor angelci. 0 sveti Božić, praznik naš, Ki nam veselja toljko daš, Obrani nam veseli čas, In hudiga obvari nas! IO. &eliko noc. Svetio sonce se je skrilo, Vse na sveti potihnilo, Vse odeva tiha noć, De zaspati je mogoč. Svetle zvezde pa gorijo, Tam na nebi se svetlijo, Kakor bi nas angelci Dolj iz raja gledali. Ptičice in druga žvina, Gospadarji in družina, Vse počitka željno je, Tiha noč zazible vse. Bog je vkazal tiho djati, De~bi mogli slaje spati; Kdor sovraži nočen mir, On ni človek, on je zvir. *) Berščcl — lieršlen, ber Sptjeu. 800 Moja glavca je zaspana, Moja posteljca postlana; Ljubi angel varih moj, Mene varij ti nicoj! Atej! meni križ storite; Mama! mene pokropite; De prav lehko, sladko spim, Naj vaš žegen zaiiobim. Jutre hočem zgodaj vstati, Nočem zarje zaležati. Bog mi daj svojo pomoć! Ate, mama, lehko noć! Pesmc za dobro voljo. Kdor je dobre volje, naj poje. Sv. Jakob. 5, 13. 1. Veselje Stajarca. JI o je veselje Štajarca, Če mu Bog shidko vince da. »Juhe, juhe!" zavuka rad; Se žalosti ni treba bat'. Ker zima jemle že slovo, Obreže Štajerc ters lepo. »Juhe^ juhe! šparon reznik, Itodil bos grozdja spet velik!" In ker spomlad perhaja že, Vesel v vinograd Štajarc gre; Juhe, juhe! z motko kopa, Okoli tersja si jigra. In kedar grozdje ocveti, Se tuđi Štajarc veseli. Juhe, juhe! on ve/at gre, Poroča z koljam tertice. J&1 In ker se včriček *3 oglasi, Se serce Štajarcu smeji: ;jJuhe, juhe! skor gremo brat; Bom težko brento nosil rad." *) Čriček, čurik, čirifi a\j vengerl. 201 Le kupice nalite zdaj, Zdravico vsaki to imaj: »Juhe, julie! Bog naj živi Očeta, ki se veseli!" Bog daj ti dolgo se živet', Dočakat srečno starih let; Juhe, juhe! deb' vedno pel, Enkrat v nebesih bil vesćl. Bog ti pomozi, ljubi brat, Deb' ga se pila dostikrat. Juhe, juhe! veseljmo se; To Štajarska navada je. Bog tebi žegnaj, sesterca, Deb' dostikrat Se pila ga! Juhe, juhe! veseljrao se , Srečne dežele Štajarske. Oj ti dežela Štajarska, De bi le vselaj srečna bla! Juhe, juhe! prosmo vselej: 0 vsmilen Bog na nas poglej! Poslali P. E. Zagore. 9. Gorica. Po Horvački osnovana. *) Nikdar na sveti boljšiga ni, Kakor gorica, ki vince rodi: Kumej moj dragi, sdaj se napij; Nekdaj naj nebo, sdaj si ga vžij. Kole bom sekal, vozil ga bom, Sinžil kopače, skerbel za dom. Kumej moj i. t. d. Možek se trudim, tersje sadim, Dela nobenga ne zamudim. Kumej moj i. t. d. Možek donese bariglico, Ženka pa speče poganico. Kumej moj i. t. d. Možek za mizoj v koti sedi, Reže pečenko, berke masti. Kumej moj i. t. d. *) Vidi: Pesmi krajnskiga naroda v. zvezik. 117. 202 Kedar nam đojđe sveti Mihal, Grozdje dozori, jaz ga bom bral, Kumej inoj i. t. d. Kedar pak dojde sveti Martin, On ga bo kerstil, de bode vin. Kumej moj i. t. d. Kedar smert đojde, vtihnil bo glas, Vince ostane, ne bode nas. Kumej moj i. t, d. V diki nebeski, Bože nam daj Hvaliti tebe, na vekomaj! Kumej moj dragi pijva tako, Đe nama tamo hinio ne bo. 3. Sprehod ltrog- Cclovca. Kedar nas — zvonca glas Kliče, se sprehajat: Ali ne — začne se> Serce nam otajat? Mahoma — vsakiga Mika v temne loge. To hladi — v sereeki! Najte! le na noge! Urno le — balite oi Le nikar muditi! Dragi čas — vabi nas Hitro k vratam priti. Kaj velja — pot pelja Dones mem Goričke?#,) Sladko tam — vselej nam Žvergolijo ptičke. Se dovolj — lepih polj P/s Goričke vidi, Hlađen vir "3, — bel Obir^j In domaći zicli. ; Krog no krog — hribček mnog Zelen plajš odeva; Radoše3J, — Sojnice 43 Sončen žark ogreva. *) clnriillk — Goritschitzen. " ° ') Der kuhle Vrunn. ') Die Ovir. ^) Radsberg. ^) Zwanzigerberg. »03 Viđeti — Satovski'3 ■'* t* So zeleni griči, Malo preč — Sojnska peč\) Sterma se kopiči. Blizo dva — turna sta} Gledata 'z doline Obedva — soseda ,« -, Gojsove grašine 33 Pamed vsim — pogrešan Štajarske gorice; Sem pa taj — hlađen kraj Le rodi terti'ce. Enkrat se — ozrem se I Na prijazne griče; Zdaj, ;,alo! — le damo!" jr/j Me voditel kliče. Arlič. 4. Mladost, krepkost. M OIŽO-- Oj žlahtni čas mladosti, Kok ti me veseliš, Ker brezi vse bridkosti Živeti me pustiš. Ker starga v' črevah grize Tiši ino boli, Meni od tište miže Prav dobro jed disi. Ker starga delo peha, In sapav ga dusi, Meni pa še le smeha Se komaj vredno zdi. Ne maram za mokroto , Ne maram tud za prah, Ves serćen grem v'samoto, Ker me nikolj ni strah. Vesel si zjutraj pojem, No zvečer žvižgam si, |' Kar se sosedam mojem Gotovo dobro zdi. Ko zjutraj mrak odhaja, Me vstati veseli1; Ko sonce spet zahaja, Mi kratke so noči. ') Die Felstngruppe der Satnih. ") Dcr Prcdiger-StuHl. ') Henschaf EbentHal. «04 0 žlahen čas mladosti, Človek te le ceni, Po vsi tvoji vrednosti, Kedar te že već ni! Poslali Jožef Pirkmajr. 5. Prevzetifa kmetov. Oh poglejte vsi Jjudje, Kako zdaj na svetu gre: Hudo se napuh vojskuje, Vsaka srota prevzetuje, Kmetško dekle, kmetski fant Nosi zdaj gosposki gvant. Kakor nosi se gospod, Hodi hlapec tud svoj pot, Nosi ramice visoke, Tište turnaste klobuke, Tište kapce šiltaste Nosjo šeme paverske. Čeren klobuk za nja ni, Druge sorte ga dobi, Ga dobi še take robe, Kakor tište sive gobe^ Ki po dobrovah rasto, Ki jih ovce ne jedo. Hlače kažamiraste, Lajbiće vse šniraste; 'Z tacga sukna pa jopiče, K' ne \^e vsaki, kak se kliče: Prač po šest goldinarjev, Tristo nemških vinarjev. Fantje k' cerkvi pridejo, 'Z aržetov jim gledajo Velke fajfe no mehirji, Kakor kosecam vodirji; Bukvić pa ni videt tam; Patanoštra njih je sram. Zdaj poglejmo ženski spol, Vidimo njih gor in dol V oblačili nove šege, Prave vragove telege; Če ravn lepo janko ma, Čez en mesenc ne velja. Priđe kaki praznik svet, Hoče drugo janko 'met, 205 Nove sorte cajg kupuje, Stare gvante predeluje; Če se k' prazniku ravna, Žnidar preveo dela 'ma. Kedar k' maši spravlja se, Vse popred pregledat hče: Če je lepo, jasno vreine, v Tak narlepši janko vzeme; Ce se megla pa kadi; Hitro gvante spremem. Neka 'z bukvić brat ne zna, Robec namest bukvić ma, Patanoštra se sramuje, Roženkranc tud zaničuje, Fajcel v' rokah žuli tam, Kir jo je moliti sram. Kmetič maslo, špeh proda, Dnar za nove gvante da; Doma stiska na vse vize, Rajši je borove špize, De oblečen prav lepo Povzdiguje on glavo. Žito v' mesto zapelja, Posle pa brez kruha ma, Malo repe in krompera, Suho škorice pobera, V mlečno župo podrobi, Z' tem družino on redi. Kedar krainer priđe v' ves , Blizo svatovšna alj ples, Ima dnarjev vsak zadosti, De si kupi gvant za gosti, Hitro žnidar mora prit, Hitro oblačilo bit. Priđe žnidar, priđe tkavc, Šoštar j alj kak drug delavc, Nima dnarjev, de bi plaćal. Prosi, de bi ga počakal. Lc ga čakaj leta dni, Bre/> plačila te pusti. Priđe tuđi sekucjon, ; Od grašine bel patron ,v i ^J Vsepo hiši on pobriše, ■.'i ':> 'i >\ De šest krajcarjev pojiše, De soldatu verže taj: „Niinum dnarjov, Bog poinaj!" 206 Vpije on vse žive dni: MOvbe! ovbe, dnarjev ni!" Dnarji grejo pa 'z đežele Za to ofertno vesele: Na Kočevarsko no v' Grac Gre za oblačila dac. Drugi tako pravijo: De gosposke njih dero, Ja, kob' dacje ne plačvali, Tcj bi se le prevzetvali: Kmet bi hodil kakor grof, Imel bi verh glave knof. Bog je vstvaril tuđi zvir, Dal je farbo nji za cir, De se vonder prec odloči, Človek njo spozna po noči, Alj je volk, alj je lesjak, Ali kaki drugi zjak. Zdaj poglejmo pa ljudi, Per njih kaj razločka ni, Alj je kmetič alj baron, Alj je hlapec, alj gospon, Alj je 'z vesi, alj teržan, Ves zarašen, ko pesjan. Kmetič lepo prosim te: Bolj ponizno nosi se, Pred gospodara glavo nagni, In pred Bogam se perpogni, Po dne delaj, kar je prav, Bos po noći lehko spal. Naj bo delo tvojih rok, Le sekira ino drog; Plug no brana, in motika Se za kmeta narbolj ši'ka; Pukšo pusti le na stran, Če ne greš v' deželsko bran. Tak oblećen hodi kmet, De boš enkrat v' nebo vzet, Glej kok svoje dni živeli, Ne obleke take meli. Bog prevzetnih ne štima, Le poniznim gnado da. Zložil neki Poharski pevec. 207 6. T e v i c e. Voj, deklici! le vstanite; Ura je že pol nočf. Veselite se teritve, Len v' sušivnici čveroi. Čof, čof, i. t. d. Saj sušivnica je taka, V, I)e gorkejši treba ni. *- Zasmodi si perje sraka, Naj le memo perleti. Ćof, čof, i. t. d. Noj deklcta, snopjc cvili, Klada suha prav suši; Krepko dedej rogovili, De, se len ne zasmodi. Ćof, čof, i. t. d. Vašim terlicam se zdeha; Vsaka vzemi svojo pest, De ne bote strile greha, Deržte jezik, varjte vest! 1. h; it i I . Ćof, Čof, i, t. d. Glej na svoje rogo vile, Dedec! kaj nas bos svaril! Smo poprej, ko ti molile; Deb lo ti tak priden bil! Čof, čofj i, t. d. Nate! bote se pognale, Skusle, kteri kaj bolj zđa5 Bote, kakor gos saglale, Kedar mlade past peljsl. čof, «of, i. t. d. ;} :mMl Mojo pest sim osaglala^ Gnide na predivi ni; Ne bq za hodnik veljala; Glej, ko zida se liši, Čof, čof, i. t. d. Naj terila, kakor hoće, Še tak dobro trćti 7ke spraznili, Poglejte suhi so; Ce suša njih premaga, Saj lehko se pomaga; £Spet jih nalijemo). Prijatli zahvalimo Pa tuđi mi Boga, Ki nam da vince piti, Ino se veseliti COčeta dobriga}. Poslali J. Pirkmajr. 0. Haiiitnte a. Letos je prav dobro leto, Vinca je dovolj na sveto Dones je prav srečen dan, Vince pijem; ne bom pjan, 14 810 Gerđo za me bi to bilo, Ako bi se pergodi'lo, Ce bi se napil tako^ Deb' ne vedel kam damo. Le ga pijrao in zavžimo, Pa Boga ne pozabimo, Mi na Boga, Bog na nas; Daj nam Bog en kratck čas! Stara pesin. IO. Scntjanzovca. Borno pili Šentjanžovco Za srečno, lehko rajžico. Prej, ko se bom na pot podal, i Koga si bom tovarša zbral? Jezusa kužnil in obje I, Njega bom za tovarša vzel. Jezus je majhen pa je svet, V' rokah deiži vesolen svet. Jezus je vsmilenga serca, Karkolj ga prosmo, vse nam da. V Kani je na gostiji bil, Je vodo v' vince premenil. Tud nam ga bo on piti dal, Če ga pijemo, kar je prav. Napij mi bratec, tuđi ti, Naj se serce razveseli! Ker si mi to zdravico pil, Deb' so v' nebesih veselih Zdaj nam pa daj Bog vse povsod Prav srečno rajžo, lehek pot! Stara pomnožena pesm. 211 III. Pesme za kratck cas. Zapojino, kar je nas, de nam bo kracji čas. 1. Gorsfci zvon. *) Visoko tam na gori Nam cerkvica stoji, In iz visoke line Se lepo zvon glasi. Veselo oznanujc Gospoda praznike, Pa milo tud tožuje, Ker sila huda je. Ljudi prijazno vabi, Ki radi vbogajo, 'i Globoko iz doline ; Gor v' cerkev hodijo. Ljndje bogabojeci, Pa tud i srečni so; Po braterno živijo, In radi dclajo. Sovražniki so prišli, Poderli cerkvico, So zvon vi, turna vergli, Dc klical vcc ne bo. Nobeden ga ni branil; Zvona već slišat' ni. Veselja ne o/nani, Ne poje žalosti. Po zvoni kraj žaluje, Ni pridnih več ljudi, Nobeden ne tožuje, Ker per njih sreće ni, H. Stari grad. Glejte na skali grašino, Stariga časa spourin; Žalostno gleda v dolino, Milo na rožce ravni'n. *) Zvon pomeni nauk. sv. kat. vere. '• r 14* 212 Veter od strani se vpi'ra Vstaro zidovje z'moejo, Kamen za kamnam podi'ra^ Skoraj ga videt ne bo. Tamkaj so nekdaj sloveli Žlahniga serca možje, Radi per vinci so peli Noter do beliga dne. Vitezi kjer stanovali _, Sova zdaj tamkaj gnezdf; Kjer so zvoneli bokali, Ćuk tam neznano kriči. Kedar se soncev ozira Taj na 'razrušeni grad, Ino se senca razšfra: Vselaj pogledam ga rad. Prime me čudna miloba, Mislim per sebi jaz sam: Tuđi do svojiga groba Malo stopinc le imam. Arlić. 3. Z vezd e. Tema zemljo je pokrila, Razsvetlilo se nebo, Zvezd' se vnema brez števila, Lepo svetit' nam začno. Oh, le prite, in poglejte^ Vse miljone zvezd prestejte, Ki se tamkaj sučejo Nam prijazno svetijo. Rimska cesta je razpeta, V ptuje kraje nas pelja, Pot nam kaže do Oćcta, Kjer smo ptujci mi doma. Tam bo žalost vsa minila, Vsaka solza posušila- Tam nad zvezdami lepo, Tam se sveti nam nebo. Čudne zvezde in velike V svojih rokah Bog derž/, Njih postavil za meni'ke Večnc hvale in časti. 913 i ■ Borao zemljo zapustili, ' Se nad zvesde povzđignili, Oh kak bomo gledali Luči božje milosti! Svetle zvezde, le gorite, Kažite nam pravo pot; Le k' nebesatn nas vodite, I)e ne zajdemo od tod. Iz pozemeljske doline^ Nas povzdignite v'viši'ne, Kjer pozemeljsko oko Se veo jokalo ne bo. v 4. Ofiiijovar. Gospodinje, gospodarji! Pred ognjam vas Bog ovari; Varjtc ognja pa tud vi, De se škoda ne zgodi. Treba je ognja varvati, Pa tud veoniga se bati; Bog obvarij vsaki stan, '££ Iti preljubi svet Florjanj ' Deveta (10t» - -) (Ena. 2, 3i» po polnoči) je minila; Deb le Bogu k' časti bila; pred polnočjo: Sonce je od nas šio proti; Bog vam daj 'no lehko noć! po polnoči: Sonce vstaja spet nazaj, * ■■*■> Dobro jutro vam Bog daj! •3. P r c đ i c at Le pređi, dekle pređi, * Prav lepo nit naredi, ' ' De se ne bo krotieila, In ne tikavcu tergala. Poštena je predi'ca, In stara ta pravica, De tisto dekle kaj velja, Ki gvant 'z domače preje ma. Marijo glej devi'co, Nevtrudeno predico, Je predla ino štrikala Za bo/.jc dete Jczusa. 814 Le pređi prav vesela; Boš lepe pesmi pela^ Kolovrat pojde raj okrog, Bo tekla lepši nit od rok. Kolovrat tiho teče; Naj tovaršica reče, Kar je v' nedelo slišala Per pridgi navka svetiga. Boš tenko nit Morila, Glej, de se boš spomm'la, Kako živlenje rahlo je, Ki kakor nit preterga se. Tikavc bo prejo hvali); Če se ne bo z' njo žalil; Per Bogu boš pohvalena, Če ga ne boš razžalila. Le pridno dekle pređi, Prav lepo nit naredi; »Smert bo nit skoraj vtergala, Bo konc živlenja tvojiga. Kar si boš tu naprc'la, Boš v' večnost ?. seboj vzela: Alj čednost lepih suknico, Alj pa pregrehe butaro. 0. Ij u u a. Prijazno luna sveti, Nara lehko noć želi, Med zvezdami se maja, Skoz megle se smeji. Pohlevno se zakriva, Odkrije spet obraz; Popotnika tolaži, De mu je kračji čas. Težaka luna zible, Mu sladko spanje da; In tuđi za bolnika Mazilo hladno ma. Vsa mila in prijazna Nam k'sercu govori, Od rajnih časov pravi, Odvzeme nam skerbi. 815 Pa tuđi šroko sjleda, In krega gešnike; Tožuje razvuJKdane Ponoćne letavce. Le sveti, sveti luna, Poganjaj temno noć, De sončicc persije, Pernese novo moč. V. Večerao sonce. Kak lepo se sonce ozi'ra, Zahaja^in jemle slovo, Po hribih še žarke opi'ra, Nas skoraj zapustilo bo. Zav gore visoke se skriva, 'Z Še malo poluka nazaj, Kok v' senci dolina počiva^ Kak z' mrakam ođeva se gaj! Vse spravlja se mirno počivat Potihnejo trudne stvari, Počinka potrebnija vživat, sotl Tud otrok pohlevno zaspi. Oh sonce, ti našo veselje, ■-, Persijaj nam jutre lepo, * Bos serca ogrevalo želje, *, Veselo nam jutre spet bo, S. Kjer je Ijnbi Bog1 doma! Kjer lepo sveti se nebo, Vse jasno, milo in lepo, Miljonov zvezdic sveti se, Kakor nar lepši oknice, Od tod nas gleda dober Bog, On skerben Oče vsih otrok, Vnebesih je doma. Tam, kjer po gorah grom luči, In po dolinah sum leti, Priklanja drevje hud vihar, Se trese njemu vsaka stvar, Kjer se glasi^ on sam Gospod, Prijatel zapušenih srot, Je dober Bog doma. " 216 Tuđ tara ,v kjer zvoni pojejo, Nas v' hišo božjo vabijo, De bi Očeta hvalili, Nja navke prav poslušali, Vcerkvi prebiva Boji; pri nas, Posluša naših prošnji glas, Bog v' cerkvi je doma. Cei svet scer božji tempelj je, • Nar Icpši tempelj pa serce; Bog čisto serce izvoli, Te prosi, ino govori: Oj dete! serce meni daj, } Bora dal za serce sveti raj; Naj v'sercu bom doma. 9. Zadovoljna 11011a. ■• Koljko njih po svet' žaluje, Vsim se njim pretesno zd/; Koljko milo jih zdihuje, Mene pa vse vesel/. Dost njih najde luna bleda, Ki si srećo jišejo; Sreča njih pa ne pogleda, V solzah plava jim oko. Jez obljubo siin storila, Jezusova bit vselej, Mi raduje vsaka žila, c Blagor meni zanaprej! Mi zaspala vsaka želja Do minliviga svefa, * Saj resnićniga veselja Šercu ćeli svet ne da. Tu mi rastejo cvellice, Sever njih ne posuši, Dokler enkrat božje lice Me za vsem rasvcsel/. Tukaj je pač dobro biti, Kje bo kdo toljk sreće 'mel? Kdo mi srećo kdaj vmon'ti Bo zamogel ino smel? Oh, le revne, slepe duše, Kterih radost je sladnost, Menijo, de vpijein zpuše, De mori me tu grenkost. M. Stojan. 217 IO. Vbogi otrok V faberkali. Jaz prevbflgo revno srotle Sim v' dvanajstim leti že, * Pa sim slabo in revečno, Bledo mojo lice je. Osem let se nisemmelo, Dali so me stari ši, De vreteno tu obraćam, .ieer Ino l)ret*em ce'e ^ni* Toplo zunaj sonce sije, Pa na sonce jit ne sinom, Kcdar rožice cvetijo, Srotle jez za nje ne ve"m. Kedar mlade, bele ovčke Po Jedinci skačete, Morem per vratenu stati, De otckle 'inain noge. Ljabe ptičice veselo Ve po drevji pojete, Jez pa revno, vbogo revše Per vrateni jokain se. <■ Oh, kak srećno ljuba žvinca Po planinah tam živi, Sreoni so pastirji mladi, Vsi rudeči, kakor kn'. , Jez pa v' tej veliki hiši Mlado srotle zdaj medli'm, Nimamv navka, ne veselja, Revše bom, dokler živim. V faberko me oče dajo, Ino grejo žganja pit; Kavo kuhajo si mati, Jež pa moram tukaj bit! Kar 7? vratćnam jez zaslužim, Stariši zapijejo; Srotle sim, ino ostanem, Dokler sinert me vzela bo. Koljko revnih, zapušenih Je po faberkah otiok! Kjer ni vere, ni Ijubezni, Tam je samo dnar njih bog. 818 ,. .... IV. Pcsme za poboznost. Mladenci ino divice, stari ino mlađi naj hralijo ime Gospođovo. Psalm 148, 12. 1. Solarslta pesem k. sveti maši. Pred povzdigvanjam. 1. -■Treljubi otročiči Vzdignite glas! Is serca vsak zakliči: Bog vsliši nas! 2. Saj ii si ljubi Oče - Dobrih otrok. % Dar vzemi dopadjoče, Z nedolžnih rok. 3. Glej, dar je tvoj preljubi Nedolžni Sin. — pf{|) Odrešit nas pogubi, Poglej spomin! 4. Na krizi dopernesil J* Za grešen svet, i, In de bi nas odrešil, Je hotel vmret. 5. Kak moramo živeti, Nas je učil; \vn\ii\.'l In evangeli sveti Nam zapustil. \ 6. 0 daj nam ga spoznati, In serce vnet; Daj zvesto nam deržati Tvoj navk presvet! • 7. Oh našo živo vero Nam oživiš, \ Zavupanja podpero at Nam poterdiš. i«»[>l 8. Ljubezen prav goreča f;1 / Naj v nas živi — De raste dalej veoa, Njo vnemaj ti, 219 9. Položmo serce svoje Na tvoj altar — Naj bode vselaj tvoje, Prijeten dar. 10. Nedolžnost nam obrani Vse žive dni, In zapelivcam obrani Vene ćistosti. 11. Teb' hočmo sveto peti Bog Sabaot! V nebesih in na sveti Si ti Gospod! Jžoii] i 12. Oh naj te vsi častimo Po vrednosti; Naj angelsko živimo V nedolžnosti. — -s: Za povzdigvanjam. 1. Jezus kerv preliva Za nas grešnike, Duše n:im omiva, In daruje se. 2. Jezusa častimo'! Tukaj skritiga, Z angelci molimo Boga živiga. 3. Ozri božjo jagne Se na grešnike, Tvoja gnada nagne Naj se ćrez nas vse! 4. Jtzus, tebe vzeti, Nismo vredni zdaj; V duhi saj prijeti Se nam Jezus daj! 5. Tvoje smo ovčice, Ti si naš pastir; Hrani nam dušice, Daj nam dušen mir! C. Naše si veselje Samo Jezus ti; Jezus naše zelje, Serce našo si. 7. Jezus, mi smo tvoji, Bodi Jezus naš; Sebi nas osvoji, Bodi naš pajdaš! 220 8. H koncu svete maše rV Nam svoj že^en daj; Žegnaj dela naše: Peljaj v sveti raj! i). Tam se veselili, Tebe ljubili, Bomo te častili. Tebe hvalili,' 10. Hvala tebi bodi, 0 neskončni Bog! Tukaj in povsodi Od tvojih otrok! Zložili rajni g. Andre Juh. Dobernvaški prost. V V *♦ Božična pesem. Veselujte, veselujte, Veselujte se z menoj! Od veselja poskakujte Bratji, sestre vi nižoj! 0 ne bodite zaspani; Božji sin se je rodil, Na nicojšno noč, kristjani! Svet je on razveseli). Svitla luč je zdaj peržgana, Temna noč od nas beži, Kriva vera je izgnana, Prava vera nam sveth'; Ker beseda je postala Jezusa sveto meso. 0 zato naj čast no hvala, Tebi Jezus, vselaj bo! Tam,ki zvezdice niiglajo, Našo vupanje stoji; Taj zdaj želje nas peljajo, Tam Zveličar naš živi. Tamkaj angelci pojejo, Nas želijo k sebi vzet' Vrata se nebes odprejo, Grešnika zveličat spet. Zdaj Ijnbezen je zbndila Nas iz spanja ^rešniga, Jeze žalo potegnila Je iz serca našiga, Zdaj ni mertva naša vera, Ker ljubezen njo živi, Vupanje jo pa podpera. Dobre dela de rodi. 221 , Vera, vupanje, Ijubezen Zdaj stanuje tu med nam1, De nebes bo vsak deležen, Prišel k nam je Jezus sam. Oh poglejte zdaj povito Božjo dete na altar, U podobi kruha skrito, Milo prosi nas za dar. Ljubi olročiči mali, Glejte dete Jezusa! Kaj nicoj mu bote dali, Ker vas čudno rad ima? Vdar mu morte obljubiti Svojo majhno serčice ; Svoje starše pa ljubiti, Lepo zaderžati se. Vi mladenci in device, Svete cerkve žlahni cvet! Veste ljube ve ovčice, Kaj od vas će Jezus 'met'? ;?Dajte meni serce svoje — Tak zdaj prosi Jezus vas, — Saj vam dam tud jez to moje i ,Ker vas ljubim vsaki čas." Zakonski možje no žene, Oj darujte Jezusa! Vas tud naj cn dar zadene, Saj z,a ljubo vas ima. Oj darujte mu poštenje Vsako uro, vsaki dan, Mir, Ijubezen in terplenje; To bo sreča za vaš stan. Tud darujte vi zaspani Terdovratni grešniki, Vi na dušah vsi bolani, Svoje grehc Jezusi! «Vzemi Jezus, kar je mojga," Tako ga prosite zdaj, ;?Ino daj nam, kar je tvojga, Gnado božjo za naprej!" Zdaj pa teb' perporočimo, Ljubi Jezus, se lepo; In ponizno ti zročimo Svojo dušo in telo! Tvoji hočmo vselaj biti, Zdaj ino na zadni čas; In na zadno uro priti Pusti angeljce po nas! Y, Oroaen, 222 3. Pesem k' povzrtigvanju, Vsmilen Jezus povzdiguje — In Očetu se daruje: Za človeštvo na allarji Kakor nekdaj na Kalvarji. Na kolenah ga molimo, Jezusa Telo častimo ; ; J)e bi pekla nas resilo, Je vmorjeno za nas bilo. Spet, o čudo, povzdiguje — In Očetu se daruje Jczusova Kerv častifa K odrešenju vsih prelita. Tebe, režno Kerv, častimo, Tavženkrat te zahvalimo, Ki za nas prelita bila,, De bi grehov nas omila. J. Virk. 4. Jezus \acarenski. Men' se zdi, de vidim inesto, Mesto tara Jeruzalem, Vidim ljudstvo tam nezvesto Jezusa peljati sem. Strašno Goljgata sev trese, Pravit slišim strašni glas: Glej! nebeski stvarnik nese Tamkaj težek križ za nas! Glej! ktir vstvaril je svetove, 'Z nič poklical vse stvar/, Glej! kir vse živi rodove, Ždaj na zerali tam leži; Vse ga tepe, vse ga suje^ Vse mu grenko smert pruti, Ves pod križam omaguje, In kervavi put puti. Kje ste zdaj vi Galilejci, Ktirim on je kruh deh'l, Kje bolani ino slepci, Zdrave, ki je on storil? De bi tukaj pričovali, De je Jezus pravi Bog; Daleč tam so zdaj ostali, Ktire rešil je 'z nadlog. 223 Strašna ura zđaj prihaja — Sem pogledaj grešnik ti, Ttrašna groza ine obdaja, Videti kaj ljudstvo stri: Svete roke zdaj perbije — Grešnik, grešnik, sem poglej! Sveta kri po krizi lije, Oh pokoro delaj zdaj! Jezus Nacarenski vniira, Strašno zible se nebo, — Plaho ljudstvo se ozi'ra, ' Sterme skale pokajo! — Milo gleda luna bleda, Svetio sonce se stemni'. Jezus prut' nebesam gleda, Vpijc — klice, govori: ;>Oče! zdaj je dokončano, Grešnik bo zvclićan spet, Vsćm rodovain bodi znano, De je rešen ćeli svet.« — Zdajci sveto glavo nagne, In Očetu se zroči. — O nedolžno božje jagne, Našo upanje si ti! V. Ovožen; 5. Prihod svetiga Duha. Glej A posteljne zebrane Na besedo Mojstrovo; Serca njih k' molitvi vžgane Prtiti nebu, kok kipo! Veljka tihost njih obdaja In veselje svetga raja. Zdajci grozen piš se vzdigne, v Kak viharja sura verši; Čudno — roka boija migne, Čudeš čudeže vodi: Da jim govorit' jezike, Stri narodam učenike. Z' mnogim daram jih navđihne Svetga Duha čudna moć, Vuma megle jim razpihne, Hazdeni poprejšno noč; Kakor sonce svit izlije, Tak jim luč vednosti sije, 224 Slišiš ribče prej neveđne Ptuje marne govorit'! Ptujce skor z' dežele sledne Temu silno se čudit, Hvalo Kristusu dajati, Njega za Boga spoznati. Ki prej slabi in bojeći Mojstra, se popušajo, Vere vojšaki nar veći Terdni vse premagajo; Naj se pekel ravn vzdiguje, Vera le povsodi sluje! V, Novak, 6. Verne duše. Rajni, ki ste se solzili Na tem sveti toljkokrat, Bote v' zemli si počili, Kamor ste šli trudni spat. Ker trobenta sabuči, Bote vstali tuđi vi! Serčno ste nas vi ljubili. Dobre duše bili ste, Vam smo tuđi mi točili Vročih solzic jagode. Ker trobenta zabuči, Videli se borno vsi. Vi na vojski pokopani, Bog ve, kje počivate? Vaši grobi nišo znani, Znana vaša duša je. Ker trobenta zabaci Znideli se borno mi. Vi mladenci in device, Vas je pokosila smert, Kakor rože in cvetlice Merzel sev^er, v' božji vert$ Ker trobenta zabaci, Novi vstali bote vi. Starčeki ino babele, Ki ste šli vsi trudni spat, Mlade bojo oživele Vaše trupla tistokrat, Ker trobenta zabuči, Mladi vstali bote vi. 225 Oh pozdravleni vi raj ni, Mir in pokoj vošmo vain; Naši sosedi nekdajni, Le pcrpravte prostor nam, Ker trobenta zabuć/, Bog, deb vstali srcčni vsi! 7. ]>eviski stan. Mladi fantje in dekliči! Srečen je vaš ledig stan. '^* Pa svetejši stan deviški; K* Naj le bode prav deržan. '' Iraeniten je svet zakon Knr svet Pavl sam vuci'; Imenitncj je devistvo, Kar svet Pavl govori. Kar je sonce kroz vse zvezđe, Kar orez svinec je zlato, To so cisti mladi fantje, . To device čiste so. Kakor angelj od ćloveka U lepoti loei se; Toljko lepši je devistvo Od lepote zakonske. '■: Lehko zakonsko veselje Se vam v1 žalost spremeni; Serce čisto in nedo'žno Vselej Jezus zveseli. Ternje zakonsko ne pika Čistih fantov in deklic; Venec spleten za device Iz nebeskih je cvethc. Nitna svet dobrote take, Deb devištva vredna bla; Nirna toljko on lepote ■■; Tron je ono Jczusa. , .,^f Imenitnosti in časti Nima tol]ke ceh svet, Koljkor njo devistvo ima, Svete cerkve žlahen cvet, Kdor deviško čistost varje, Je poiioben angejam, Angeli so mu tovarši, JNja perjatei Jtzus sam. 15 236 Njemu je Marija mati, Duša hčer Manjina; čista duša in nedolžna Je nevesta Jezusa. Kdo bo gledal tako blizo Enkrat svojima Boga, Kakor fantji in dekleta, Ki so čistiga serca. Desiravno izperhnelo Tud deviško bo telo, VeHčastno in veselo Crez vse druge vstalo bo. Lepo sjja svetio sonce, Lune luč nam mila je, Lepši, kakor sonce zlato Še devištvo sveti se. Sonce bode otemnelo, Tuđi luna vgasnila; Alj devištvo bo cvetelo Tam v' nebesih vekoma. Stara pesm. 8. Zakon. Svet zakon je en stan, Kak vsak od Boga dan: Če človek v' njem živi, In zvesto vse ston, Kar zakon zapovć, Se veseliti srne; Tu svojo srečo ma, Tam mu Bog krono da. Res; zakon je en stan Z nebes človeku dan. Res zakon je en stan, Od nekdaj že štiman. Marija, Jožef svet Sta hotla v' njem živet, Bog oče vstvaril ga, Ino od Jezusa Je Zakrament postal, Ki mu je gnado dal. Res, zakon je en stan^ Od nekdaj že štiman, %%? Pać zakon je en stan *■ Premalo dosti'm /min: Nek v' njega se poda, Ki se prav ne spozna, Kak zakonska dolžnost Hoće imet' modrost. On misli v' zakoni Vse polno sladkosti. Oh, /akon je en stan, Porednim inalo znan. Glej, zakon je en stan Z te>-a\ ami obdan : Z družino ima križ; ,ni Zemlja ni paradi«. ' Mu Bog da kaj otrok, Mu posle tud nad log, Z' soscdmi in doma, Skerbi velike ma. i; ,f» Glej, zakon je en stan, Z' težavami obdan. ■"')■ Alj zakon je en stan, ' Tud /' gnadami darvan. Rdor njega prav /vol/, t) Mu Bog potnoe deli, A l)e mu terplenje vse, , T V zakonu lehko je. ismr ?!il Ljube/en zakonska Pravo sladkost ima. Oh zakon je en stan Z' vsim' gnadami darvan. Glej, zakon je en stan, i Ako je prav deržan, Kjer mož in žena sta ** Le eniga serca, \ Le eno sta telo w V ljnbezni združeno, Ki žlahen sad rod/ U sreči zakonski. Glej, zakon je en stan, Za pravo srečo zbran. Glej, zakon je en stan Od dveh peršon izbran, Vnebesih sklene se, '^ Na sveti zvolen je. Oh prosta le Boga Đe vama srečo da, 15 * S.28 V zakoni prav zivet', In se za ljubo 'met'; Tako bo vajni stan Nar srečnej imenvan. Svet zakon je en stan Zvirk sreće imenvan, Od nja'ma ćeli svet Narboljši sad^ prijet'; Če zakon pošten ni, Nić prida ne rodi. Prosimo vsi Boga, De njima srećo da: Naj zakon prav deržan Bo njima sreeen stan. Sta'ra pesm. 9. Zgnblen sin. Očeta sim zapustila Po sveti se podill, Vse dobro svet obetal, Vse hudo mi" nagnal. Oh kamo hocem se podati, Komu nesrećo svojo potožvati? Tak vsmilenga očeta Hudobno zapustim, Iz toljko srečne hiše V to revšno se zgubim! Od lakote ini je za vmreti, Od žalosti velike konec vzeti. K očetovmu svarjenju Sim terdovraten bil, Očeta lepenavke Sim grešnik zapustili Oh, kdo se vsmili zdaj sromaka? Povsodi me nesreća strašna caka« Zapravil premoženje Sim jaz očetovo, Sim razvujzdano živel, Zaderžal se gerdo. Veseljev gerdo je minilo, In strašno hudo vest mi zapustilo. Galjufi me hvalili, Dokler sim bogat bil; So jedli ino pili, In vsak me je castil j 329 Zđaj ne pogledajo sromaka, Ki ves zapušen reveš milo plaka. Oh kam je moja sreća? Oh kje je moja čast? Sin toljkiga očeta Pa morem svinje past! Zadosti kruha doma majo, Otrobov meni tukaj pa ne dajo! Na ravnost hočem vstati, K očetu jit nazaj, Posleden hlapec biti Domaj jez hočem raj, Jaz predv očeta poklekniti, Za odpušenje hočem njih prositi. Skoz okno oče gleda, Za sina mu je žal; In kir od daleč priđe, Je hitro ga spoznah Veselo najdenga objeme, Mu odpusti, ino za sina vzeme. Na novo ga obleče, Večerjo naredi, , De se je sin povernil, Očeta veseli; Tak vsmilen Bog na tebe caka, Zgubleniga pregrešniga sromaka. X.. Kje sini doma? V'nebesih sim doma: To meni pravita Zemlja ino nebo, In vsaka stvar lepo. V' nebesih sim doma, Nisim tiga sveta, Nebes se veselim, V nebesa prit' želim. V' nebesih sim doma; To meni pričata Sonce in mesenc bled, In vsake zvezde sled, #30 V nebesih sini doma, Kjer žlahta 7,volt*na Se skupaj veseli, In mene k seb' želi. V nebesih sim doma; (Svet sreče mi neda. Vsa zemlja le za me Dežela ptuja je. V nebesih sim doma ; Tam Jeziis krono da; Tam je moj pravi dom, Kjer večno srečen bom. 831 Einladung und Bitte. M9er Herausgeber widmet hiermit den ersten Jahrgang seiner Sammlung gemeinnütziger Aufsätze allen P. T. Herren Seelsorgern, Schullehrern, Aeltern, Erziehern und Freunden einer wahren Volksbildung für das Jahr 1846 mit der Bitte, dieses Unternehmen durch Beiträge guter Aufsätze und durch Verbreitung dieses Werkes theilnehmend zu unterstützen. Der Zweck dieses Jahrbuches ist die gegenseitige Mittheilung solcher Aufsätze, welche geeignet sind, die sittlich-religiöse Bildung des Volkes im Allgemeinen und die Erziehung der Jugend inbesondere zu befördern, die Menschen zeitlich glücklich und ewig selig zu machen, sie zu wahrhaft frommen Christen und zu guten Bürgern des Staates heranzubilden. Nur wenige der P. T. Herren Seelsorger, Schullehrer und Volksfreunde haben Lust und Gelegenheit, ganze Bücher zu schreiben, fühlen aber das Bedürfniss, ihre gemachten Erfahrungen, Ansichten und Wünsche ihren Herren Amtsbrüdern mitzutheilen, sie um so manchen Rath im so wichtigen Fache der Erziehung zu fragen. Für diese brüderliche Mittheilung sei dieses Jahrbuch bestimmt. Vielen gelingt zu gelegener Zeit so mancher geistreiche Aufsatz, der als eine Gabe Gottes nicht der Vergessenheit überlassen, sondern als ein Gemeingut Andern mitgetheilt werden solle: sei es eine schöne Gelegenheitsrede, die Beschreibung einer ausser-ordentlichen Kirchenfeier, irgend eines erfreulichen oder 832 traurigen Ereignisses, die Lebensbeschreibung eines merkwürdigen um unser Land besonders verdienten Mannes, eine interessante Schul-Aufgabe, wohlgemeinte Rath-schläge über Schule und häusliche Erziehung, populäre Abhandlungen über vorherrschende Missbräuche und lo- < benswerthe Volkssitten, Parabeln, herzliche Lieder zur Erbauung und Unterhaltung. Solchen und dergleichen Aufsätzen, wie sie im vorliegenden ersten Jahrgange zu lesen sind, sei dieses Jahrbuch eröffnet. _<| {»*j» Q-^m')}/ im f.. rii m.i Möge dieses kleine Bäumchen unsere heimathlichen literarischen Streben« eine lebendige Theilnahme und eine belebende Pflege finden, damit es zu einem fruchtreichen Baume für unsere Jugend werde! Doch kommt dabei weder auf Den, der pflanzet, noch auf Den, der begiesset, etwas an, sondern nur auf Gott, der das Gedeihen gibt. — Gott gebe dazu seinen Segen! 0,f,->; St. Andrä im Lavantthale am St. Nikolai-Tage 1845. '•»«&«'Ho»fv»!i»*"0-"> !-■>•<• • •«'> Der Herausgeber, 233 VSt ."• ,:........Biifsir*-!1! •)tV'fl.'s (";-f , ,....... ' .-i m ifkhH ,!I rt. : . . . . ...... ' : ■ ■' :i m (U .... -_^_ . . v---^- |' • ' ."...,■/ .7T s*M .'■'.-,. * a z a ' °»9!S v8rf«f','H.f«i| ;. Cifri ;......___■ ■ • 4r>'lh, • ; . , , i , Stnra fi.t-.Jt . - . • • T.T • • ' ti11"1'' """ !''"T1'' °" , Nagovor ino po vaba. A. Stare refnize v novi obleki. I. Od đuhovfkiga prcrojcnja . . . . , . . , ,- 13 II. Ne. ftori fe ptu.jih grebov dcleshcn . . ,rf0*'j')ln i"'' tJ'T«*?.-" Ift" III. 0(1 hudobnih sakonov ,i .......tfsin^n/.... 25 IV. Sanikcrnoft v' flushbi boshji je. naglaven greh . . . .31 V. Darovanje vbogih..........37 VI. l'crvo fveto, obhajilo sa otroke........43 VII. KeiThanfki. nauli od fedme za^ovedi boshje iSsVrjiif-tj, oni ex'i4'\^ .Il.'gj . „ . „ „ dvanajft petkov . . . . , . ' # 54 IX. Pifankc sa veliko no«h raslosl^ene ......51 X. Bog naf varji fvojomorftva . . a- -.& .... 64 a. Pngodbe vesele ino žalostne. I. Jakob Strašck, kaplan ,.......gg Hudo vremc / . , . , . ... . .' ^,. 76 II. Pogreb rajniga Juvan(Si(5 Sigmunda.......82 III. Lavdon, Tur»ki strah.........90 IV. Vukasovii, hvaležni sin......... 94 V. Andrc Črešnik, pošten lirnet , '; tJ.it'j, ,!.<•;#; ^i,,,,,^,« 95 VI. Slovo mladine od svojiga pastirja . . ,' . , ^,., , , . 102 VII. Češena si Marija......vi^.--.v!-»V-.»■•;.■'. 105 VIII. Lizabona strašen potres . . . . ...... . . 100 IX. Povzdigvanje trupla svetiga Favstina . . . . . .110 Dvojna pot v'nebesa . . . iv, ^„B?v.>;,,„,„ -milr. J16 ^*** X. Bratovfhina fv. Jansha . . . .''.'. ,<„ ,,,.,. 125 234 Stran C. Rasgleđ sa ftare ino mlade. I. Bog je pravizhen.......... 137 II. Krishi in tcshave ..'........ 140 IH. Kđo je vezhi đivjak?......... 141 IV. Vbogajme dati boljfhi, ko saigrati....... 141 V. Hudodelnikov ne sakrivati........ 142 VI. Kriva prifega.......i ... 143 VII. ,Svete re?,hf sa fvete ljudi........ 144 VIH. Gorje roki, katira fvojga ozheta vdari . . . ■ . . 145 IX. Kamo pregrefhna dobra volja priđe ...... 146 X. Ne prefheftuj ........... 147 D. Prilike ino bafni. I. Lev ino merkovza_ .......■..'.. 151 II. Vevervzi ino merkovca , . . . . . , , . 151 III. Dekliza ino krefniza...... ^..... 152 IV. Roshize sa dekleta ,......... 158 V. Hojka ino koftanj •.-.>* ..... . . . 153 VI. Vran ino lefiza........... 154 VII. Ribiza ino pafterizhka......... 155 VIII. Muhe............ 155 IX. Kosel . .........156 X. (Snjertni hlapzi ino dekle........ 156 E. Ogledalo za solo. I. Kraleva zverina......... . . 161 Lžv alj oroslan........... 162 Orel alj postojna ■..".'.... ... 163 Vol . ; :: ■.;•.;■..... 165 II. Hrastovje........... 166 III. Narekiza posloveniti- ::;;..... 168 Od ka« ; . . . -. ; . . . . . .169 IV. Pravopis. Štajargka drežcla- ■. ...... 169 V. Ptičja rajtinga . ....... 172 VI. Postavo za ptičji-lov - , , ' , .- .• . . . . 174 VII. Petnajft naglavnih grehov per otroSki rcji..... 176 VIII. Seđcm prošenj materam ino oeetam...... 180 IX. Hudobni otroci kervava šiba > . , . . . . . 185 X. Fajmastrov god . ;......... 188 835 Str*n F. Slovenska gerlica, I. Pesme Ijubeznive matere....., , , 193 1. Mati đcte zible .....,, f , .193 2. Otroka juterna pesem......... 194 3. Anca ino pišeta.......... 194 4. Bog za vse skerbi . ........ 195 5. Angelj varh........... 196 6. Mlado jagniče.......f ^97 7. Predcrzna ptičica......... ^97 8. Zapušcna srotica ......... 19g 9. Bozi«............ !98 10. Lehko noč . . . , , , , . , # 199 II. Pesme za dobro voljo......... ^00 1. Veselje Štajarca.......... 200 2. Gorica............ 201 3. Sprehod fcrog Celovca, ,..,mšm-...... 202 4. Mladost, krepkost......... 203 5. Prevzetija kmetov......... 204 6. Terice............ 207 7- Parice............ 208 8. Zdravica........... 209 9. Napitnica........... 209 10. Šentjanžovca.......... 210 III. Pesme za kratek čas......... 211 1. Gorski zvon.......... 211 2. Stari grad........... 211 3. Zvezde............ 212 4. Ognjovar........... 213 5. Predica........... 213 6. Luna............ 214 7. Večerno sonco....... 215 8. Kjer je ljubi Bog doma . ....... 2l5 9. Zadovoljna nona.......... ojfi 10. Vbogi otrok v' faberkah....., t .217 IV. Pesme za pobožnost . . ....... 218 1. Šolarska pesem k sveti maai....... 218 2. Božična pesem . , ,...... 220 836 Stran 3. Pesem k' povzdigvanju . , . . . . , . 222 4.' JezUs Nacarenski ..... . . . . 222 5: Prihod sVetiga Duha . . '. '. '. . . . . 223 6.Veriie dUše '. '. ". '. ', "... . . . 224 7. Deviški ^itan '. '. '. '. '. '. . , . . 225 8." Zakon ". . '. ". . '. . . . . . . 226 9.'Zgublen ^in ". '.'.'.'.'. '. '. . . . 228 10.' Kje sim doma' '.'.'.'.'.'..... 229 fflatisa nckoljko pomdt. Stran: n n n » 1» 7 9 15 -15 21 28 51 52 57 60 62 76 77 88 88 89 95 96 106 107 109 113 115 123 130 171 180 186 186 217 219 versta: 15 18 5 26 5 3 1 25 10 28 17 21 38 5 18 14 25 2 9 20 19 25 36 12 5 25 21 12 29 4 7 namesti: đeliozi beri: dclivzi, obrano vbrano ■vftala oTtala pcflufha poflufha pjanj « pjanz pefebno n pofebno aji ft ali narazha narozha. Sapreti n sapreti. rahle latilo dofhteli » doflitcti. rezi reži Biš » Piš so n sto vtemili n vtcmelili lasno ji lastno dp y> do gospodi n gospodi jin n nji munuli n minuli Carl yt Karl godovna n godovnft zreena jj srečna gosgodarji » gospodarji ogledajo vgledajo Radgone Hailgona varnjte n varnjte plaskala » ploskala £epala n uepela revečno n nevecno obrani !> vbrani Oznanilo posebno koristnih bukuv alj knig. ^veto pismo nove zaveže; v'Ljublani 1834. Zapopađe vse štiri evangelje lepo ino zastopno poslovenjene. Zgodbe sv. pisma stariga ino noviga zakona: v'Ljublani 1815. 4. deli. Pesebno prijetne povesti našiga izvelićanja, ■■■■:ws«1s v- Zgodbe sv. pisma okrajšane; v'Ljublani 1846 v'drugić natisnenc, ino se šolarjam prav priležejo. Sveti Evangelji z' molitvami ino branjam na vse rJe-dele ino godove. V Ćeli 1845. V čednih evangelskih bukvah najdeš keršanski nauk, križev pot, vse navadne litanije ino pesmi, de jih bos lehko vesel. Keršanski kat. nauk; v'Ljublani 1831. Prav popolhoma katchizm od vsih potrebnih ker. rcsnic. Zlate Jabelka, spisal imeniten misjonar Friderik Baraga. V Ljublani 1844; bukve polne nar lepših prigodb ino naukov, ki so zlata vredne. Premišlovanje 4. poslednih reći. Spisal tuđi Friderik Baraga. V Ljublani 1837. Kdor te bukve bere, bo zacel za večnost skerbeti, ako ni kamnitiga serca. Vcnec nedolžnosti; v'Ljublani 1838. Molitve ino pre-mislovanja, pa tuđi zgodbe posebno mladenćam ino dekli-cam lepe, de nič lepših. Duhovni tovarš; v'Ljublani 1838. Molitve ino premišlovanje keršanskih resni'c, de si boljiga tovarsa molitviskih bukvić za ćelo živlenje bos tezko najdil. Razlaganje dopoldanske službe božje; v'Ljublani. 1834. Spisal Anton Pekec. V teh lepih bukvah Hajdemo na tenko razlagano sveto maso ino vse opravila dopoldanje službe božje; ino nisim lepšiga v' Slovenskim od tiga razlaganja bral. Dušna paša. Spisal Friderik Baraga. V Ljublani 1835. Nar lepši molitevne bukve, kar jih dozdaj v' Slovenskim poznamo. Objiskovanje Jez. Krist, v' presvetim rešnim Telesi. Spisal Friderik Baraga. V Ljublani 1833. Priserčna pobožnost h presvetimu Zakramentu. Zlate bukvice serca Jezusoviga; v' Gradci 1843 posebno dobre za brate ino sestre Jezusoviga serca. Maria perbežaljše grešnikov; v' Gradci 1845. Lepe molitvine knige za brate ino sestre Marijniga serca, izpro-siti preobernenje grešnikain. Živlenja srečen pot; v'Celovci 1845, Potrebni nauk\, izgledi ino molitve za mladenče. ? oni , Keršansko devištvo; v' Celovci 1837. Potrebni nauki, izgledi ino molitve za žensko mladost. Dober dar za mlađe ljudi; v Celovci 1836. Lepe pri- povesti šolarjam v' dar. Kratko časne pravi i ce; v' Celovci; otrokam v'podučenje. Prijetne pripovedi za otroke; v' Celovci. Dve lepi reći za pridne otroke; v'Celovci. Živlenje svete Heme; v' Celovci. Sedem novih pripoved za ottroke; v' Celovci. Martin mladi pužavnik; pripoved za otroke; v' Celovci. Zdravo telo, nar boljši blago, nauki kako se zdravje ohrani; v' Celovci 1846. Vse te knižice so čedne ino pridnim šolarjam za darilo poslovenjene. • ,?)HtMH S;ŽW¥O} f