KRAJNA IMEM
"V TRŽAŠKEJ OKOLICI
(IZ „EDINOSTI")
V TESTU
ZALOŽILO OPBAVNIŠTVO „EDINOSTI"
1876.

TISEK AVSTRIJSKEGA LLOYD A.
109957
■fit, IHfcW

Uvod.
Poleg zgodovinskega dokaza, da so od nekedaj v Trstu in v njegovej okolici bivali Slovenci in da sedanji polaščeni Trst stoji na slovenskej zemlji, imamo o tem močen dokaz v krajnih imenih tržaške dežele, ki so vsa slovenskega izvira. Vže družinski priimki ne le okoličanov, temveč tudi meščanov imajo večinoma slovensko obliko in spričujejo, da se v udih takih družin pretaka slovenska kri. Toda ker bi morebiti kdo hotel tak dokaz ovreči s tem, da so se Slovenci še le pozneje naselili in se potem zmešali s prvotnimi laškimi prebivalci, zato hočemo — dato non concesso — ostati za zdaj le pri krajnih imenih, o katerih gotovo, nihče ne more trditi, da niso stara.
*
Ne bomo se pa spuščali v nova dokazovanja o imenu tržaškega mesta, o katerem se je vže veliko pisalo, ker je vže dovolj dokazano, da latinski pisano „Ter-geste" je čisto slovensko „Tržište" ali „Tržišče," iz katerega se je napravilo laško „Trieste" in skrčeno slovensko „Trst;" temveč skušali bomo razlagati druga krajna imena v tržaškej okolici. Pri tej jezikoslov-nej razpravi se bomo posluževali razjasnje-vanj zvedenih gospodov, ki so nam v ta namen s svojimi doneski pripomogli, posebno pa razlage veleučenega našega jezikoslovca, preč. g. Davorina Trstenjaka, katerim zato tukaj javno najtoplejo svojo zahvalo izrekujemo.
1. V spodnjej okolici.
1. Barkovlje, polaščeno „Barkola," prihaja iz stare slovenske besede barka, ki je v rabi tudi pri takih Slovencih, ki niso v dotiki z Lahi. V srbskem jeziku barka
pomenja ribnjak in je bržkone diminutiv iz bara — mlaka, luža in odtod menda pomen za žlebasto posodo. Toraj je Barkovlje čisto in staro slovensko ime in besedo barca, barchetta so Benečani in po njih drugi Italijani sprejeli od Slovanov.
2. Baved, drugo ime istega kraja (t. j. Barkovlj) je tudi slovanskega izvira, toda ne tako staro kakor ono. Bava, bavela pomenja zadnjo kosmato svilo in če tudi je beseda sprejeta v italijanščino, vendar je slovenska ter stoji mesto slov. bala, ker se l rad spreminja v t in prvotno pomenja: sluz in vozger (smrkelj), primeri srbsk. balav, balavac — smrkovec itd. Pri imenu Baved je ed slov. končnica. Tedaj bi Baved bil kraj, kjer pridelujejo veliko bavele in svile sploh; ker pa to o Barkovljah ne velja, ima to ime drug zgodovinsk začetek, ki je z bavelo v zvezi. Kakor nam je namreč pravil star Barkovljan, začele so barkovlj-ske ženske prve v okolici nositi krila iz
bavele, zato so jim drugi rekali: Bavelke in njihovemu kraju: Baved. Se zdaj se s tem imenom zovejo le ženske onega kraja, moškim pa dej o le: Barkovljani. Tudi ime Baved je toraj prave slovenske korenike.
3.	Car bula, prav za prav Crbula po-lnenja kraj, ki se vije, polu ovinkov, ker korenika črb ali krb označuje : vrezati, viti se; toraj pomenja (,'arbula to kar Greta. Lahi pišejo sicer Chiarbola, pa vendar v tržaško-laškem narečji izgovarjajo Carbola kakor mi. Ta sedaj nekoliko vže poiaščeni okraj je bil nekdaj, in to nedavno, čisto slovensk.
4.	Greta. Srbsko grtati — strgati, drga-ti, razkosati — je prešlo tudi v venetščino : gretolar in v laščino: grattare. Greta pomenja po tem takem kraj, kjer je zemlja razkosana, kakor je res na Greti. Ce se komu morda čudno zdi, da tukajšnja imena razlagamo iz srbščine, naj povemo vže tukaj, kar bomo še pozneje omenjali, da so Slovani v naše kraje prišli iz Srbskega, se
ve da ne vsi, in zato se naše narečje bliža hrvaško-srbskemu. Bistroumen Slovenec, ki ni rojen v tržaškej okolici, nam je zagotavljal, da tudi v rasti ali v postavi in v obnašanji so okoliški Slovenci bolj podobni Srbom, nego drugim, zlasti kranjskim Slovencem.
5.	jKadin je tudi gotovo slovensko ime, kar nam kažete korenika in končnica. Težko da je iz glagola kaditi, temveč utegne prej biti iz korenike kad, ki pomenja v slovenščini, pa tudi v drugih jezikih (v grškem, latinskem, litovskem in v raznih slovanskih narečjih) — korito, krnico. Tudi drugod po Slovenskem so kraji s Kadinu podobnim imenom: Kadunje.
6.	Kalonja, po laškem izgovarjanju in pisanju spačeno: Gologna, kraj je na „kali," to je na hribu. Primeri: Crnikal, Sivikal, pod Cavnom — Kalnom. Tudi v litovščini, ki je slovenščini sorodna, kalnas je — gora. In iz naše Kalonje so Lahi napravili dalinje-
mu nemškemu mestu Kolinu (Köln, itaJ. Cologna) enako ime : Cologna !
7.	Rocol. Razlaga tega imena je težka. Rocenj je sicer tudi vas kraj Save pod Šmarno goro; rocel je roč ali držalo, da potujoči v vodo ne padejo; srbski rucel po-menja roč pri kosi — ali v kakej zvezi stoji naš Rocol s temi rečmi ? Skoro gotovo izhaja ime iz te korenike, pa le zgodovina bi mogla ga razjasniti. Nam pa tudi zadostuje to, da je slovensko.
8.	Rojan ima svoje ime od roje, to je od potoka, ki skozi teče. Beseda roja v pomenu potoka, zlasti takega, ki ga deževje napravlja, znana je na Koroškem, kjer se tudi nahaja vas Roje pri potočiču, ki je le ob deževji znamenit. Od koroških Slovencev so besedo sprejeli celo koroški Nemci, ki pravijo o konji: „Hot a goanze rojen angsacht;" od primorskih Slovencev pa so jo sprejeli primorski Lahi, ki v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Tržiču, rabijo besedo
roja v pomenu potoka. Korenika tej besedi je ista, kakor pri besedi; roj (čebel), namreč ri ali ra, s pomenom: šumeti. Tudi v san-skritskem se reka ali potok imenuje: rud-žana. Zato je le slovenska pisava Rojan prava, nikakor pa ne laška Rojano.
9.	Skorklja, po laškem pravopisu, (ali bolje krivopisu): Scorcola, kar bi bil diminutiv besede Jkorka« kali? Srbski škrk-otati — vršeti, šumeti; ime Škorklje je menda nastalo po škrkotanji morskih valov, ker je znano, da ta okraj sega prav do morja. Sicer tudi burja škrkota; ali da bi bil ta okraj po burji dobil svoje ime, ni verjetno, ker je pri nas burja splošna („patria" jej dejo Lahi) ne lokalna. Beseda Škorklja pa je vsakakor slovenska, po pomenu in po obliki.
10.	Vrdela. Pod tem imenom razumevamo okoličani le vas na hribčku pod grižo, od katere je pozneje ves okraj dobil uredno ime : Vrdela — Guardiella, medtem ko ima-
jo domačini za razne kraje tudi razna imena. Lahi razlagajo to ime iz guardia — straža, češ, da je bila nekedaj na Vrdeli mala straža — guardiella. Se neumniša je ta-le razlaga: Na Vrdeli je bila o času vojske straža in z nasprotnega hriba, menda s Kadina, klicali so začudjeni ljudje : guar-dela, — glejte jo! — Pustimo pri iniru stražo, če je kedaj bila na Vrdeli ali ne, in poglejmo si besedo samo. Prvič: diminutivne oblike ela pri tej besedi italijanščina ne pozna ; drugič: tudi imena guardia, guardare itd. niso izvirno italijanska, temveč iz nemškega : gewahr, gewahren, kakor sploh skoro vsa imena, ki se začenjajo z gu n. pr. guer-ra, vojska iz nemškega gewehr; guancia, lice iz nemškega wange itd., kar jih ni ia latinskega. Ime Vrdela pa ima prav slovansko koreniko in obliko, kajti v srbskem narečji vrdati pomenja: viseti in na Srbskem, v Fruškej gori. so vasi: Vrdnik, Vrdnika, vrdnišha hula — kraji na višini, na hribu.
Vrdela je na visu, na hribu in zato se govori in piše : va Vrdeli, z Vrdele, ne pa : v Vrdeli, iz Vrdele. Stara Vrdela ima toraj staro slovensko ime, iz katerega je pozneje laška kancelija po laškem kopitu skrpala svojo: Guardiella. Da oblika Guardiella mora biti iz novejše dobe, pričajo tudi ne prav stari cerkveni spominki, na katerih beremo: Vardula, Vardulensis; celo nad vratmi nove cerkve, ki je bila sezidana leta 1858, bere se: Vardulensium. Tedaj ne Guardiella, ampak Vrdela je prvotno in pravo.
II. V sred,»jej okolici.
1, Katinara. Tržaški magistrat piše: Catenara, češ, da se kraj tako zove zarad verige (catemi) ki je pri ondašnjej mitnici ; ali, da je „veriga" dala kraju ime, nikakor ni verjetno. Dr. Kandler, ki je vsa okoliška in še druga slovenska imena razlagoval iz latinščine in laščine, izpeljuje to ime neki
iz celtiškega: gat — gozd, kar tudi ne gre. Pokojni baron Zanchi je ime Katinare izpeljeval iz svojega priimka „de Catto," češ, da ko je njegova rodovina iz Lombardije prišla v to deželo, dobila je v last kraj, ki se je po njej imenoval „Cattonara" — Cat-tinara. — Mi pa trdimo, da ime Katinara je slovensko in to dokažemo ne le filolo-gično, temveč tudi historično. Katun po-menja v srbskem: ovčji stan, kraj, kjer poleti ovce molzejo, v staroslovenskem pa: vojaški stan ali tabor. U je v ljudskej govorici oslabel v i (kakor tudi a v e: Keti-nara, četnara) in celo izpadel; ara pa je prava slovenska oblika, prim. košara. Ime Katinara po tem takem pomenja : ovčji stan ali vojaški tabor. Pokojni nesrečni Nadlišek, kakor nam sporoča čestit prijatelj, pripovedoval je o tem tako-le : Tam, kjer je zdaj smodnišnica (polveriera) bil je nekedaj takov grad kakor nad Dolino in pri zidanju smod-nišnice so našli mnogo starega zidovja, pa
tudi kosti človeka s turško sabljo; v tem gradu so se prebivalci branili pred sovražniki, posebno pred Turki in so zažigali krese. Ta pripovedka bi razjasnjevala in potrjevala pomen: vojaški tabor.
Pa tudi „ovčji stan" utegne pomenjati ime Katinara ter tudi ta razlaga je zgodovinsko opravičena. Bil je nekedaj, tako se pripoveduje, v tem okraji velik gozd, imenovan primorska meja, ki je deleč segal; pri Gropadi so bile velike ovčje staje. Pa še pred kakimi štiridesetimi leti so imeli v bližnjem Lonjarji veliko ovec in dobre pašnike v katinarskej okolici in zato je moralo tu biti tudi mnogo ovčjih staj in pastirjev. — Ako primerjamo vse, kar smo povedali o Katinari, vidimo, da je mogoča trojna razlaga tega imena in sicer: Ako je ime prav staro, mora pomeniti vojaški tabor ali ovčji stan; ako pa je iz novejše dobe, kar ni verjetno, mogoče da prihaja iz imena gospode „de Catto." Rodovina baronov Zanchi de
Gatto e Liukenberg, kakor piše Cratey v svojej knjigi „Perigrafia dell'origine dei notni imposti-alle androne. contrade e piazze di Trieste, 1808," prišla je z Reke, kjer je bila leta 1656 povzdignena v plemenitaški stan ; prvi Zanchi je prišel v Trst leta 1772. Pri Reki je imela ta rodovina posestvo „Linkenberg," kamor je bila prišla menda iz Lombardije. Ljudsko izgovarjanje Cetnara je nastalo iz Katinara ko je breznaglasni a oslabel v e in se je k omehčal v c.
Opomba. Dozdaj razlagana imena, razen Katinare, imena so okoliških okrajin, ki se uredno zovejo contrade. Da jih imamo vse skupaj, prišteli smo k spodnjej okolici tudi Barkovlje — Baved, ki po legi spada vže k srednjej okolici, ker ne sega do mesta. Katinara je le krajno ime in se v političnem obziru ne rabi.
Sedaj pridejo na vrsto imena okoliških vasi (uredno: ville):
2. Lonjar, laški Lonqera, gotovo na
mestu: Longar (primeri noje mesto noge, Majdalena mesto Magdalena) je staro slovensko za logar iz log'' (izgovori long) — gozd, log. Zgodovina popolnem opravičuje to razlago, ker kakor smo rekli pri razlagi imena Katinara, bil je tam res gozd, ki se je deleč razprostiral in o katerem se nahajajo še dandenes nekatera znamenja. Tudi v bližnjem vrdelskem okraji ste krajni imeni Borštič, Frnedič, ki to potrjujete in celo družinsko ime Cok, ki je v Lonjarji naj-starše in najbolj razširjeno, podpira nekako našo razlago.
3. Scedna, mestu naj bliža vas pri morji in poleg gaja. Njeni prebivalci se ločijo od drugih okoličanov po posebnem zavijanji narečja, ženske tudi po posebnej slovensko-isterskej ali brškej noši, različnej od okoliške ali mandrijarske. Rodovina z imenom Sancin je neki prišla iz Laškega, in sicer iz Kremone ter se prva naselila v Sčedni in se poslovenila vsled dotike z ondotnimi
Slovenci. Ta pripovedka, če prav verjetna, vendar ne dokaže, da je bila zarad tega Sčedna kedaj lašk kraj, temveč prav nas-protnp nam pravi, da so vže prej ondot prebivali Slovenci. In res, poleg Sancinov je v Sčedni tudi mnogo rodovin s slovanskim imenom Godina. Hrvaško-srbsko ime Godina, ki ga nahajamo zlasti v Sčedni in na Vrdeli, potrjuje zgoraj izrečeno našo trditev, da se je v okolici v starodavnih časih za Slovenci naselilo veliko Srbov ali Hrvatov. Ime Sčedna pa pomenja gaj ali ho sto, ki se ¿cedi — štedi ali goji (v tem pomen tudi na Koroškem) ; zato se vas latinski imenuje Sil-vula, to je gozdič, iz katere besede je nastalo laško Servola. Nova slovenska pisava Skedenj, češ, da je vas dobila ime po neke-danjem škofovskem skednji, ni dovolj opravičena in je ime v tej obliki ljudstvu po-, polnem neznano. Bolj verjetno je, da je kraj ime dobil po škofovskem logu, nego po škofovskem skednji. Sčedna je bila namreč
-od nekedaj in je še zdaj poletno stanova-lišče tržaškega škofa.
III. V zgomjej okolici na Krasu.
1. Bane, uredno zdaj Banne, prej Ban-ni, vas openske župnije in bazovskega okraja. To ime je po koreniki in po končnici čisto slovansko, tako brž da srbsko-hrvaško. Enako obliko nahajamo tudi v drugih slovanskih krajnih imenih: Draždane, Poličane, Polžane itd. Naslov ban nosi na Hrvaškem deželni poglavar; banat se zove srbska dežela, ki je sedaj združena z Ogersko; družinskih imen Ban je mnogo ne le pri Banih, temveč tudi drugod, n. prim. okoli Celja. Safarik misli, da hrvaški naslov ban je nastal po Bajanu, imenitnem vodji Obrov, kakor cesar in kaiser po Cesaru in kralj po Karlu velikem. „Vuk" piše, da v Dubrovniku in v črnej gori rečejo ban vsakemu človeku kedar ga hočejo p očes ti ti. Vže v san-skritskem bhanu pomenja gospod; korenika
«
besedi je bha — svetiti, toraj ban je: svetli, ital. illustre, naslov, ki se daje gospodi j češki pan — gospod, spada menda tudi m-m. — Se druga razlaga je mogoča: Banj označuje v slovaščini in v lužiškej srbščini : iztrebljen gozd, zato imena Banjaloka na Kranjskem, v Bosni in blizo Celja, Banjsčica na Goriškem itd. Gotovo je, da so nekedaj na Krasu bili gozdovi, katere so pozneje iztrebili ter se je prikazal goli Kras ko je še silovita burja odnesla malo zemlje, ki ga je le po vrhu pokrivala. Vendar se nam prva razlaga zdi boljša in verjetniša, zlasti zato, ker se tu n izgovarja čisto — Bane
—	ne pa omehčan v nj. Je-li pa se naselil bil pri Banih kakov hrvaški ban — gospod, ali so bili Banovci odvisni od kakega bana
—	gospoda, to Bog vedi!
, 2. Bazovica je iz srbske korenike ; po slovensko bi se reklo Bezovica ali Bezgovica, ker srbski baz je naš bez, bezeg. Evo spet novo potrjevanje zgoraj izrečenega našega
menjenja. To ime je tako očitno slovansko, da še Lahi ga niso mogli popačiti drugače, nego da ga po svojem pravopisu pišejo Ba-sovizza, kakor pišejo tudi Lipizza ali Lip-pizza itd.
3.	Gropada je kakor nekateri trde, najstarša vas v tržaškej okolici ter spada v političnem in cerkvenem obziru pod Bazovico. Ime se je menda v teku časa močno popačilo ter se lehko izpeljuje iz grapa — vdir ali iz krup — vozel. Nenarodno italijansko in nemško uredovanje nam je mnogo domačih imen popačilo in ljudstvo je taka spakedrana imena spravilo v rabo ter šča-soma celo njih pravo prvotno obliko pozabilo. Zato se dandenes nekatera imena tako težko dajo razlagovati, dasi se jim vidi na prvi mah, da morajo biti slovenska.
4.	Kontovel, ki bi se pravilniše menda imel pisati Kontovlje, ker prvo je skoro gotovo nastalo iz pokvarjene laške pisave Contovdlo, vas je na hribu blizo Proseka.
Lahi trde, da to ime pomenja: „conta le vele" — »šteje jadra" ali ladije, češ, da so nekedaj s kontoveljske višave pazili na dohajajoče ladije, ali to se nam zdi le igra z besedami, ne pa verjetna razlaga. Staroslo-venski kot' (izgov. kont) je: špica, ost, rt, toraj Kontovlje označuje kraj na rti, na vrhu. Kakor v drugih okrajih, tako imajo tudi v tej vasi prebiralci prav slovenska lastna imena: Starec, Sonce, Stoka itd.
5.	Lipica se imenuje v bazovskem okraji gozd, ki ga je nadvojvoda Karol Stirski, tržaški gospodar, leta 1580 kupil od tržaškega škofa za cesarsko žrebčarijo. Imenoval se je vže prej tako. Slovenska lipa je dala ime temu najskrajnišemu kraju tržaške okolice, ki šteje le nekaj nad 80 duš.
6.	Opčine, laško-uredno Opcina, slo-vensko-uredno Občina, sicer tudi Opchina, Opchiena, Optschina, Opicina. Izmed vseh teh pisav je prva - Opčine — edina prava
ter pri Opencih in njihovih sosedih edina v rabi, le da nekateri, zlasti na Krasu, izgovarjajo Opčine, kar je menda dalo povod k pisavi Opchina. Pri prvem pogledu bi kdo mislil, da razlaga tega imena je prav lehka, ker občina v slovenskem jeziku pomeni srenjo, sosesko (komun). Ali temu ni tako. Prvič: beseda občina v trž. okolici ni znana; drugič: vas se ne zove Občina, ampak Opčine ; vaščani so Openci, ne Občinarji ter govori se opensko, ne občinsko. Veleučeni naš Davorin Trstenjak razlaga to ime v svojej knjigi: »Slovanski elementi v Ve-netščini, III. str. 66" iz korenike op — in iz besede opako — zadej, ter de, da je beseda nastala iz opačina, kar označuje zadenj kraj, tukaj : vas za vrhom. Primeri srbsko Opovo, lep samostan za vrhom Fruške gore; Opata — Troppau na Slezkem itd. Ta razlaga se kraju prav prilega in se nam zato zdi najboljša. Tržaški list „Cittadino" je iztuhtal, da se ima pisati Opicina, češ, da
so nekedaj tu bivali Opici. Ali to ljudstvo, kakor nam pripoveduje zgodovina, bivalo je v srednjej Italiji, nikedar ne na Krasu. Zato smemo „Cittadinovo" modrost postaviti na stran onej nekega Nemca, ki je ime Opčine izpeljaval iz nemškega : ob China — nad Kino ! Se celo nekateri laški listi so se po-rogovali „Cittadinu" zavoljo njegovih Opi-čev, in vendar so ga nekateri drugi začeli po opičje posnemati in pišejo ž njim vred Opicina ! Nasprotno pa se pripoveduje, kar smo tudi v nekej zgodovinskej knjiži brali, da prvi naselnici na Opčinah so bili srbski pastirji, ki so iz Turškega tje pribežali. Verjetno je to vsakakor, ker beseda opako, ki je dala kraju ime, rabi se v srbščini bolj nego v slovenščini in veliko rodovin na Opčinah nosi priimek Hrovatin — kateri nam kaže prvo njihovo domovino. Vendar mislimo, da Slovenci so se bili v tržaškej okolici naselili še pred Srbi ali Hrvati.
7. Padriče so GropJtjli najbliža vas

po legi in tudi v tem, da se ime da težko razlagati. Najbolj verjetno se daje izpeljevati iz po in drčati ter po tem bi pisava Padriče bila popačena na mestu Podrčje. Beseda je gotovo slovenska, ker še Lahi pišejo Padricli po starem hrvaškem pravopisu, ki so si ga izposodili za slovenska imena, ker stara pisava ch odgovarja se-danjej pisavi d. Pisava Padricciano še pri Lahih ni obveljala. Sicer velja tudi tukaj to, kar smo opomnili pri razlagi imena Gropada.
8. Prosek, uredno Prosecco, tudi ime bulgarskega mesta; iz proseči — označuje kraj, kjer se je zemlja presekala. Oblika pro-, ki se denašnjej slovenščini oslabljena glasi pre-, kaže nam starodavnost tega imena. Kraj je znamenit zarad izvrstnega, po vsem svetu slovečega vina Prosekarja, ki ga vže Plinij omenja z imenom Pucinum, in so mu Grki rekali Piktanon. Pripoveduje se tudi, da je to vino Liviji Avgusti,
materi cesarja Avgusta, podaljšalo življenje.
9. Trebiče — iz trebiti — zaznamenuje kraj, kjer so gozd iztrebili, toraj to kar laz, prelog; ako sprejmemo drugo razlago imena Bane (glej zgoraj), imate Banje in Trebiče enak pomen, kar ni čudno, ker vasi ste si mejašici. Iz iste korenike so tudi druga temu podobna imena, kakor: Trebič, Trbiž — Tarvis, Treviso itd. Kakor ni obveljala laška pisava Padricciano, tako tudi ne pisava Trebicciano ali Trebichia.no, katero so hoteli vpeljati nekateri prenapetneži, zlasti nezanesljivi tržaški učenjak dr. Kandler. Lahi pišejo sedaj uredno : Trebich. O tem še smešnico. Pisatelj teh vrst je pred nekaj let šel s prijateljem, kranjskim Slovencem, v to vas in ko je ta bral napis: Trebih, smejal se je prvi tako, da se je moral držati za trebuh. No, brez vse koristi še lahon-sko krivopisje ni!
Dodatki k razlagam, a.) Greta. Ne le v beneško narečje, temveč tudi v pismeno ita-
lijanščino je prešla beseda greto s pomenom: kamniti in peščeni breg. Naša Greta je res pri morskem bregu, b.) Kadin. Nek itali-jansk pisatelj pravi, da so tej okrajini ime dali tamošnji Slovenci. Po vsej pravici tedaj ga smemo izpeljevati iz slovenske korenike. c.) Rocol. Izvedeli smo, da je ta okrajina ime dobila po bogatem kmetu enakega imena, ki je v začetku sedemnajstega stoletja iz Kranjskega sem prišel in je bil gospodar skoro vse okrajine. Njegovi vnuki so potem za časa škofa Skarliča malo po malo vse razprodali in tudi rodovina Rocolov je izmrla. Zalibog tudi dan danes mnogo okoličanov posnema Kocolove vnuke in tako gine po malo slovenski živelj v okolici ter prepušča tla ptujim elementom, d.) Rojan. V po-trjenje, da le slovenska pisava je prava in prvotna, naj služi tudi to, da v starejših laških knjigah se čita Rojan in ne Rojano kakor pišejo zdaj Lahi, ali celo Roiano, kakor sedaj piše trž. magistrat. Tudi v Staro-
slovenščini se nahaja beseda soroj — stok, sovodnje, v litovščini raju s — tok; kore-nika bode rt- s pomenom: teči. e.) Vrdela. Ulica pri potoku, nad katerim je zdaj „Corsia Stadion," od trga sv. Ivana (ki nosi to ime po cerkvi sv. Ivana) do Jelma, klicala se je sv. Pelagija — contrada S. Pe-lagio. v tržaško-laškem narečji S. Pelaj (primeri Šem-Polaj, t. j. sv. Pelagij na Krasu), ker drži k starej cerkvici sv. Ivana in Pelagija na Starem bregu v vrdelskej okrajini. Cerkvica je prav stara ; ni znano sicer kedaj je bila sezidana, ali toliko je gotovo, da leta 1525 je vže stala. Bila je pozneje tam kaplanija dokler so sezidali novo farno cerkev sv. Ivana Obglavljenega, katerej je sedaj podružnica. Prav sedaj — ]. 1876 — jo popravljajo na stroške nam dozdaj še neznanega dobrotnika, f.) Opčine. Nekateri zazlagajo to ime iz korenike pn in iz besede vspenjati se, ki iz te korenike izvira in pomeni toliko kakor: kipeti kvišku.
Od tod pečine — kvišku kipeče gore in Opčine — vas o pečinah. Ce prav se nam Trstenjakova razlaga iz opačina zdi boljša, vendar tudi druge ne zametamo, spoznavši, da ni prva ni druga ni tako gotova, da ne bi se dalo jej kaj oporekati. Namen tega spisa pa tudi ni ta, da damo svetu učeno in obširno razpravo, temveč kratko razlago našemu ljudstvu. „Vse skusite; kar dobro je, držite."
Pristavek.
Poleg navedenih okrajin in vasi ste v spodnjej okolici še dve okrajini, ki nosite ime sv. Marije Magdalene (zgornja in spodnja) po cerkvi, ki je v zgornjej teh okrajin bila do leta 1785; v zgornjej okolici pa je še vas, ki po cerkvi ima ime sv. Križa. Tako tedaj ima okoiica, ako štejemo Lipico za vas in ker tudi Čarbuli ste dve: 12 okrajin ali kontrad in 12 vasi. Vsaka okra-jina in vsaka vas je imela nekedaj doma-
čega svojega delegata ali župana; po novej organizaciji, ki je bila okolici le centralizacija k mestu, pa so okrajine prištete mestu in imajo od. magistrata postavljene „okrajne glavarje," v zgornjej okolici sta dva „de-želska glavarja" (v Proseku in v Bazovici) ter vsaka vas ima še posebnega „vaškega glavarja," kateri pa so v resnici vsi le ma-gistratovi komisarji.
V cerkvenih zadevah spadajo okrajine pri mestu ali popolnem, ali deloma k mestnim župnijam. Le župnija Dev. Marije Veče (vulgo Jezuitska) je izključljivo mestna in se v njej slovenski ne pridiguje, sicer pa spada k drugim mestnim župnijam kolikor toliko tudi okolice ter se Božja služba (se ve da razen tega, kar je latinskega) opravlja tudi v slovenskem jeziku. Te župnije so : stolna sv. Justa, novomestna sv. Antona, staromestna Dev. Marije Pomočnice (vulgo starega sv. Antona) in predmestna sv. Jakoba. V spodnjej okolici ste župniji sv.
Ivana v Vrdeli in sv. Mohora in Fortunata v Rojanu. V srednjej okolici je župnija v Ščedni in ste neodvisni kuraciji v Barkovljah in na Katinari s privatno kaplanijo „Revol-tella" na Frnedu. V zgornjej okolici so župnije: Opčine (najstarša župnija v trž. okolici, nekedaj edina v trž. deželi poleg stolnice sv. Justa) s kaplanijo v Trebičah, dalje Prosek, ki je nekedaj kot kaplanija spadal pod goriško nadškofijo, in Križ ; neodvisni kuraciji ste Bazovica in Kon-tovlji ; Lipica pa kot kaplanija spada pod Gročansko župnijo, ki je vže zunaj tržaške okolice.
Število prebivalstva vse tržaške okolice, kakoršna je še do danes ko to pišemo, znaša 43.796 duš. Ker pa hočejo nekatere okrajine, ki so pri mestu in so zato najbolj bogate in obljudljene, mestu vtelesiti in jih vže sedaj mestu prištevajo, zato se število okoliških prebivalcev, ako se to zgodi, skrči na 20.102 duš. Dotični sklep tržaškega de-
želnega zbora ni še dobil vladinega po-trjenja. Ce prav se je v< okolici, zlasti v tistih delih okolice, ki so bliže mestu, vgnjezdilo veliko lahonstva — ker italijanskih ne moremo imenovati slovenskih roditeljev polaščenih otrok — vendar je pravih Slovencev gotovo nad 30 tisoč, seveda le v okolici neprištevši Slovencev v mestu. Nekdaj je bila vsa okolica čisto slovenska ! *
* *
Videli smo, da vsa krajna imena v trža-škej okolici imajo izvir v slovenskih kore-nikah. Krajne razmere, ljudska pripovedovanja in zgodovina potrjujejo očividno naša razlagovanja ter pobijajo nasprotna dozdevna dokazovanja tukaj naseljenih Italijanov, ki neradi pripoznavajo da žive na slovenske) zemlji. Dalo bi se o tem še veliko govoriti: imena posameznih krajev, potokoe, hribov... pričujejo, da tržaška okolica je bila od ne-kedaj slovenska. Se več: celo nekatera
imena tržaških mestnih ulic so slovenska in sam Cratey, tržaški patricij, v svojej zgoraj imenovanej knjigi pri razlagi imena ulice kovač pravi, da „se ne smemo čuditi, da •nosi ulica kranjsko ime, ker ne le da smo sosedje Kranjske, temveč tudi naši kmetje ne govore druzega jezika razen kranjskega" (t. j. slovenskega). Tržaško-laški dialekt je bil neki še v začetku sedanjega stoletja ves namešan s slovenskimi besedami in se je po malem vedno bolj približeval beneškemu, kateremu je sedaj skoro enak. Vendar še zdaj rabijo tržaški Lahi sploh slovenske besede: kljuka, pek, svitek, smetana (zme-tena), potok (patok).... Slovenščina okoličanov je precej dobra; zlogi in končnice se izgovarjajo dosti čisto, le množina brezpo-trebnih laških besed jezik kazi, kar pa ni ■čudno pri takih razmerah, kakoršne so tukaj.
Pri vseh dosedanjih neugodnih okoliščinah so se vendar ohranila slovenska ime -
na in slovenska narodnost v tržaškej okolici in to naj nas okoliške Slovence spodbuja, da si te svetinje še dalje ohranimo in naj. nikedar ne pozabimo
da sinovi Slave smo!