G-ospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilih. (Konec.) Kaj nas pa stane tako gnojenje? Nič drugo, kakor seme, ako ga kupimo, okoli 30 gld. med tem, ko vsi drugi stroški spadajo v stroške za vsakoletno obdelovanje. Nainesto te se zamorejo pa tudi druge detelje vzeti, ako na tistej zemlji dobro rastejo, ravno tako tudi lupina, vicia itd., na vsak način pa rastline, katere spadajo v rodbino leguminoz. Glede umetnih gnojil moramo pa še nekoliko opoinniti. Zeinlje so različne in malo kdo pozna svojo zemljo dobro. Ta ima več teh, ta več onih snovij. Radi tega pa tudi ni treba za vsako zemljo vseh treh navedenih gnojil, kakor je že iz navedenih treh receptov razvidno, v enaki meri in večkrat bi kmetovalec eno ali drugo brez potrebe dodajal. Zavoljo tega je priporočljivo v početku vedno poskuse v malem delati. Ce je rast krepka a rodovitost slaba, potem gotovo primanjkuje fosforove kiseline, mogoee tudi kalija, če je slaba, primanjkuje dušca, kalija, mogoče tudi fosforove kiseline itd. Zato pa se vinograd v več delov po 100 m2 razdeli ter na enem delu poskuša s fosfati, na drugem z dušcenavimi snovmi, na tretjem s kalijevimi snovmi, potem v zvezi foslatov s kalijem itd. Kjer bode vspeh največji, pri tem pa potem ostanemo. Opomnili nam je še tudi to, da se daje pepel nadomestiti s stenfurtskimi solini n. pr. kainitom, kateri ima okoli 16 odstotkov kalija, toraj Vs več, kakor pepel in ga je toraj tudi skoro l/s manj treba. Stane pa metrični stot okoli 3 gld. 50 kr. Na mesto superfosfatov je tudi dobra Thomasova moka, katera stane metrični stot okoli 2'85 gold. do 3-85 gld. in ima okoli 12"/,, fosforne kisline, pa ta ni tako lahko raztopna. Te je treba okoli dvakrat toliko, kakor superfosfata, pa tudi dalje traje, kakor oni. Sploh pa najdemo sestavino teh umetnih gnojil skoro v vsaki knietijski knjigi, ter zamoremo jih potem sami ceniti in eno za drugo zamenjavati, kakor nam že bolj kaže. S tem je nanien tega spisa dosežen. Opozoriti smo saioo hoteli, da treba rastline hraniti, ako nočemo imeti še več uzroka za jadikovanje. Navedli smo pa tudi načine, kako si naj umni gospodar, kateri ima lepo navado, pred početkom vsacega dela lepo računati, spored razmer v raznih slučajih v tej zadevi pomagati. Priporočati nočemo ne enega ne drugega načina posebno, kajti razmere so različne in eno ni za vse. Radi tega pa bolje, da si vsak svoje po svoji pameti izbira. Ta spis ima tudi samo nanien kratkega navoda. Kdor želi temeljito skrivnosti umnega gnojenja spoznavati, ta si inora vže obširnejo knjigo naročiti. Gnojenje je dandanes v znanstvenem kmetijstvu tako obširen predmet, da so že jeli debele knjige ž njim polniti, toraj ni mogoče celega v nekolikih vrsticah spraviti. Delajmo pa, kakor sicer hočemo, toda napravimo si tudi za načelo: gnojimo ne samo travnike in polje, gnojimo tudi naše vinograde in sadunosnike ter polnimo s tem naše kleti, shrambe in žepe! Spoznajmo, da sino našega tužnega gmotnega stanja največ sami krivi, poboljšajmo se toraj, pričnimo pri gnoji, pri temelji kmetijstva in ne bodemo več našo živino in rastline sumničili. J. Belč. Telečja mrzlica. Kedar krava povrže, nagodi se večkrat, da dobi mrzlico in pravi se ji vsled tega »telečja mrzliea«. Kaj je te nevarne bolezni krivo, ni se še doslej dognalo in vsled tega še tudi ne znajo zdravila za-njo, vsaj ne takega, da bi se človek smel na-nj zanesti. Izkušnja pa nam kaže, kako naj ravnamo pri breji kravi, da ne dobi bolezni. Najprvo je pri tein, da ji nekaj časa, predno povrže, ne damo obilne krme pa tudi kake štiri dni potem ne. Krma ji služi samo seno, ali snažno mora biti in tako tudi voda, katere dobi za pijačo; voda pa ne sme biti premrzla. Ako krava ni preveč debela, kaže dajati ji kakih deset dnij, predno ima povreči, samo sena in ne preveliko; če je debela, tedaj bode pa s tem že prej začeti. Vrhu tega pa je dobro, ako ni premrzlo ali sploh slabo vreme, voditi kravo vsak dan nekaj časa, po pol ure, na prosto, da se razhodi. Kedar pa je krava že blizo, da povrže, mora stati na kraji, da je ne doseže prepih in dobro je, ako se odene brž, ko povrže, z vol- neno odejo. Kdor ravna tako, ne bode mu iz tega škode, pač pa si skorej gotovo zavaruje kravo, da ne dobi »telečje mrzlice«. Sejiuovi. Dne 26. marcija na Bizeljskem, v Cel.ii in v Slov. Gradci. Dne 38. marcija v Imenem. Dne 31. marcija v Gradci in na Bregu v Ptuji (za svinje.) Dne 2. aprila v Artičah in v Dr^mljah.