Leto m, št. 52 (»Jutro« XV, st. 178.) Ljubljana, ponedeljek 6. avgusta 1934
Cena 2 Din
Upravnisivo; Ljubljana, Knafljeva Ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
(nseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Koeenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska u-aaja »Jutra« iznajti vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poftti prejemana Din 4.-, po raznaftal-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. TelefoD St. 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
olsko zmagoslavje v Zagrebu
Kfenomsni in nenozabni prizori z zagrebškega sokolskega zleta - V sprevodu Je bilo nad 23.000 Sokolov in S3X" "paSin nJ oS I00S0 navdušenih gledalcev - Javni telovadbi Je prisostvovalo nad 50.000 ljudi 9	Mogočne manifestacije
Zagreb, 5. avgusta, n. Sokolske svečanosti zagrebškega pokrajinskega zleta so dosegle danes svoj višek, k] je presegel vsa pričakovanja. Današnje nepopisne manifestacije so znova pokazale ne samo razmah in moč sokolske ideie, marveč so tudi prožile nov dokaz n e r azdružl j i v osti jugoslovenskega naroda. Bile pa so tudi še mnogo več: manifestacije prave in čiste^slo-vanske vzajemnosti, saj so prvič po svetovni vojini sodelovali tudi bolgarski Junaki in tako izpopolnili veliko slovansko sokolsko družino. Stolni Zagreb pa je pri tej priliki krasno manifestiral svojo jugoslovensko zavest in pokazal, da je in ostane žarišče jugoslovenske nacionalne ideje. Današnja ogromna manifestacija bo tako ostala nov važen me;nik jugoslovenske nacionalne zgodovine in bo brez dvoma še bolj strnila ves jugoslovenski narod pod so-kolskimi prapori.
Prenapolnjeni jutranji vlaki
Kakor vse te dni, je bito tudi danes čutiti že od Ljubljane dalje živahno vrvenje, ki se j© zlivalo proti Zagrebu. Z jutranjim! vlaki so pohiteli v Zagreb tudi zadnji zastopniki ljublljanske sok otoške žuipe in ljubljanskih nacionalnih organizacij, da se udeleže glavnih zletnih prireditev, velike mani festacijsike povorke in popoldanskega telovadnega nastopa. Tako je bil tudi jutranja brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 4.20 nabito poln. Zaradi popravil na progi vozijo vlaki z zmernejšo brzino. Čeprav so imeli vsj današnji vlaki v smeri proti Zagrebu dolge in težke garniture in so nekateri vozili v dveh oddelkih — razen udeležencev zleta, so se vozili preko Zagreba na rnorie v večjih skupinah tudi avstrijski in nemški letoviščario — so ven-
dar prihajali vlaki v Zagreb brez prevelikih zakasnitev. Potniki pa so morali hiteti, če so hoteli priti do svojega oddelka v povorki ali do primernega mesta, da si iz špalirja pogledajo sprevod. Na železnici računajo, da se je z današnjimi jutranjimi vlaiki pripeljalo v Zagreb še okrog 10.000 ljudi.
Vreme je bilo danes sokolskim prireditvam prav naklonjeno. K0 smo odhajali iz Ljubljane je visela nad ljubljansko kotlino gosta megla, kli pa se je že kmalu za Litijo razblinila. V Zagrebu nas je pozdravilo prijazno jutro, bi mu je sledil lep, ne prevroč dan. ker so lahki oblaki na nebu skiteli. da ni bilo preveč solnca.
Zbor za sprevod
Zagreb je že v zgodnjih jutranjih urah prožil sliko živahnega jutranjega vrvenja-Ob 8. zjutraj jfc bifl napovedan odhod sprevoda s Trga kralja Petra po mestu. Vse sokolske skupine jn vsa množica občinstva, ki so se zbrale v Zagrebu, so b:le na nogah že zgodaj zjutraj in že ob 6. so prihajale prve skupne na Trg kralja Petra iz svojih prenočišč. Tako organizacija sprevoda, kakor sploh vseh zletnih prireditev je bila vzorna.
Zbirališče za .posamezne grupe in druge slovanske sokolske goste je Mo na Trgu kralja Petra ln po okoliškh ulicah in trgih. Bolgari, Čehi. Rusi in Polljaki so se zbrali na trgu samem, naše župe pa so ime'e svoja zbirališča v Beograjski ulici, na Kre-simirovem trgu. v Sufbičevi til:ci, Klavnlški, Dubljanovi. Lepašičevi. Lorkovičevi. Djor-dljevičevi in Smučifclasovi ter v manjših spojnih ulicah. Sokolska konjenica, ki se je v prav šmpozantnem številu udeležila siprevoda, se je zbrala v Ivgančevi ulici. Prebivalci vseh teh nfic rn trgov so se še v ranilh urah pojavili na oknih in balkonih ter neprestano pozdravljali zblrajočo se sokolsko armado.
Sokolstvo kaže moč jugoslovenskega naroda
Nepozaben triumfalni pohod sokolske armade po zagrebških ulicah — Viharne ovacije Zagrebčanov — 23.oqo udeležencev, 80.000 gledalcev
Točno ob 8. je krenili sprevod po Boško- | vičevi ulici skozi mesto. Na čelu je šla godba sokolskega društva Zagreb I. Za njo so se uvrti načelnik zagrebške žuipe docent dr. Pichler, tehnični odbor saveza SKJ z načelnico Skalarjevo in namestnikom načelnika prof. Jerasom ter načelnioo čOS Proaznikovo na čelu- Sledilo je starešinstvo SKJ s predstavniki slovanskih sokolskih organizacij, med njimi starosta poljskega Sokoltva grof Zamejski, starosta ruskega Sokola Dreifling. starosta bolgarskih Junakov Dimitri Blazov, podstarosta ČOS Truhlaf, namestnik staroste SKJ Gangel, načelnik SKJ Ambrožič, načelnik ČOS dr. Klinger in drugi člani uprave SKJ ter drugi reprezentanci slovanskih sokolskih organizacij.
V plohi cvetja in zelenja
Za predstavniki slovanskih sokolskih starešinstev so se prvi uvrstili v sprevod bolgarski J-unaki, noseč na čelu svoje skupine prapor z napisom Savez slovanskega Sokolstva v Bolgariji Na vsej poti, koder je šla povorka, so bili Bolgari deležni prekipevajočih ovacij. Enako tudi: bataljoni češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki so sledili Bolgarom. Zagrebčarike, dekleta in žene so z oken, balkonov in trotoarje-v si-pale na povorko pravcate plohe cvetja, po ulicah ta trgih pa je bilo od vzklikanja, kakor da buči viharno morje. Navdušenje se je stopnjevalo zlasti v Nikoli cevi trlicu kjer je skupina več sto zagrebških deklet postavila v špalir okrog 20 miz, do vrha na.ložarr>h s cvetjem, ter s celimi oblaki rož in zeleni a obsipala mimohod povonke. ke.
h Boškovičeve ulice se je sprevod po-nrkal čez Strossmayerjev trg in Trg kralja Tomislava na Zrinjskega^trg ter skozi Niikoličevo, Preradovičevo, Žeravičevo in Vukotičevo ulico na Wllsonov trg, nato pa skozi Klaičevo in Primorsko ulico dalje po Med ul: cevi in Deželčevi ulici na Trg kralja Aleksandra, kier je bil pred poslopjem Narodnega gledališča defile pred zastopnikom Ni Vel. kralja, predstavniki vlade, Narodnega predstavništva in slovanskega Sokolstva. Od tod se je sprevod pomikal po Ma.sarykovi in Gunduličevi ulici na Jelaoleev trg, ter skozi Zoričičevo ulico na Washmgtonov trg, kjer je bil razhod.
Odlični predstavniki
Pred posloipdera Narodnega gledališča i^a Trgu kralja Aleksandra, kjer je bil napovedan defile. so se že davno pred 7. uro začelo zbirati množice občinstva. Na balkonu. ki je bil okrašen z zelenjem, zastavami in preprogami, se je med prvimi pojavil ban savske banovune dr. Perovič v sokolskem kroju, nato pa so se drug za dirugim zbirali predstavniki oblasti in sokolstva. Med drugimi so prišli ministri De-metrovič, dr. An-dijelinovič, dir. Srkullj in dir. Šumenkovlč, zagrebški župan dr. Kr-bek. generali Marič, Damjanovič, Bodi. D.raškič in Terzič, veliko število senatorjev in poslancev, beograjski župan Petrovič, ljubljanski župan dr. Puc in župani mnogih drugih jugoslo venskih mest Skoro vsi predstavniki so bili v sokolskem kroju. Izmed predstavnikov Sokolstva so bi'li tu predsednik mednar. telovad. zveze in starosta poljsiKega Sokola grof Zamoijsiki, podstarosta ČOS Truhlaf. tajnik ČOS in zveze slovanskega sokolstva Stepanek, drugi namestnik starešine SKJ Paunkovič itd.
Silne ovacije kralju
Do 8. je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo ves trg pred Narodnim gledališčem, tako da je imela polucrja pri vzdT-ževaniju reda polne roke dela. Defile pred zbranimi predstavniki sta spremljali dve godbi, godlba zagrebških mestnih železničarjev in vojaška godlba savske divizije. Malo pred 9. uro se je na balkonu pojavil zastopnik Nj. Vel. kralja admiral Pnlca. Vsa množica, ki je bila zbrana na trgu, je ob njegovem prihodu začela prirejati kralju viharne ovacije, ki so se nadaljevale tudi ves čas defileja.
Mogočni defile
Kmalu po 9. uri je že prihajal na Trg kralija Petra hrup iz ulic, po katerih se je bližal sokolski spTevod. Ko so se pojavile prve vrste, se je tudi ves trg zazibal od navdušenja in pozdravljanja. Srečanje med sokolsko armado ter zastopnikom Nj Vel. kralja in ostalimi predstavniki je bik) brez dvema višek vsega siprevoda. Vsi prapori so se poklonilo pred balkonom, zastopnik kralja admiral Priča pa je neumorno pozdravljal ves mimohod, ki je trajal polni dve uri in je nudil nad vse mogočno sliko
nezlomljive sile jugoslovemskega Sokolstva in s tem tudi jugoslovenskega naroda.
Bataljoni in polki našega Sokolstva
Ves sprevod po zagrebških ulicah je trajal nepretrgoma od 8. do 12. ure. Za Bolgari. Čehi in Rusi so se razvrstile v sprevodu jugoslovenske sokolske župe. kakor običajno, po abecednem redu. Na čelu vsake župe so nosili prapore župnih društev, nato pa so sledili Sokoli in Sokolice v krojih, kmečke čete iz župe, pa Sokolice in Sokoli v narodnih nošah. Sprevod je nudil nepopisno slikovito in pestro sliko, valovito enotnost jugoslovenskega naroda.
Prvi med jugoslovenskimi je bila banja-luška župa. člani so imeli okrašene čepice z lipovim cvetjem. Dolga vrsta Sokolov pa se je pojavila v lepih narodnih nošah; pozornost so vzbujale zlasti močne kmečke sokolske čete v fesih. Ko se je pojavila beograjska sokolska župa, je zagrebško občinstvo. ki je bilo v tesnem špalirju zbrano na obeh straneh ulice, skozi vse mesto, pozdravljalo goste še posebno navdušeno in jih dobesedno zasulo s cvetjem fn zelenjem, šumadinci iz beograiske župe so prikorakali v dragocenih, z zlatom izvezenih narodnih nošah. Dolge so bile zonet kolone kmečkih sokolskih čet, tako da jih skoraj ni hotelo biti konca ne kraja. Poleg mladine je bilo videti med njimi mnogo starih veteranov, ki so prešli že mnogo hudih borb za svobodo domovine.
V belovarski župi so se v pestrosti sprevoda pojavile bele slavonske narodne noše, nato pa so prišli Sokoli celjske župe, med katerimi so bila prav dobro zastopana tudi društva iz rudarskih revirjev. Množica v špalirju je Slovence prisrčno pozdravljala S celjsko župo so se pojavile v sprevodu tudi prve slovenske narodne noše, ki so bile pri zagrebškem občinstvu deležne prav iskrenega občudovanja ln navdušenih ovacij. Sledila je cetfnjska župa, večinoma v razkošnih narodnih nošah, dekleta z malimi čepicami na glavah. Med dolgimi vrstami kmečkih Sokolov so korakali visoki, ogoreli in preizkušeni sokolski borci, prav tako v krasnih narodnih nošah. Karlovška župa se je odlikovala po čudovitih ženskih narodnih nošah z rdečimi rutami in rožnatimi bluzami.
Ko je prišla kragujevška župa, je občinstvo navdušeno vzklikalo šumadincem, ki so korakali v ogromnih kolonah kmečkih sokolov; med njimi je prav prisrčno učinkovala preprosta srbska kmečka godba na piščalke. Prav lep vtis je napravilo dejstvo, da je med preprostimi kmeti korakalo tudi mnogo pravoslavnih duhovnikov.
Nato sta sledili župi Kranj in Ljubljana, ki sta bili obe impozantno močni in sta bili prav tako deležni velikega navdušenja, zlasti še ljubljanska župa iz katere je izšla pobuda za ustanovitev zagrebškega Sokola Sledili so Sokoli s skrajne severne meje, iz mariborske župe, nato mostarska, za njimi pa niška župa, v obeh zopet nepregledne kolone kmečkih Sokolov, v sklepu niške župe pa tudi množica preprostih srbskih žena v črnih in belih rutah.
Za praporom novosadske župe so se razvrstili vrli Vojvodinci, za njimi pa naši Dolenjci iz novomeške župe, ena slikovitejša od druge. Zadnje so šle sokolske edinice zagrebške župe, ki je bila seveda najštevil-neje zastopana in ki jo je občinstvo še prav posebno prisrčno pozdravljalo. Zaključek povorke pa je tvorila impozantno mogočna skupina konjenice z mnogimi fanfarami. Posebno pozornost so zbujali zlasti kmečki fantje na konjih; med fanti jih je bilo tudi precej v gorenjskih narodnih nošah.
DobroduSna blokada
Medtem ko se je sprevod vse dopoldne pomikal po zagrebških ulicah in trgih, se je moral ustaviti ves vozni in osebni promet na vsem odseku, koder je korakal sprevod. Zagreb je veliko in živahno mesto m tudi nedelja za Zagreb ne pomeni stoodstotni počitek To je bilo opaziti zlasti na Jela-čičevem trgu, kjer so tudi sijajno urejeni tržni prostori. Od 8. pa do 12. ure je bil na trgu ogromen špalir. tako da je bil ves ostali del mesta odrezan od tržnih prostorov. Vse dopoldne pa so prihajale številne gospodinje s košarami ter sluge in kuharji hotelov in restavracij, ki so hoteli prebiti špalir, da bi prišli do tržnih prostorov. Policija in sokolski reditelji so imeli strog nalog, da ne puščajo nobenega prehoda, toda za dobrodušnost in temperament Zagrebčanov je tipično, kako so se dali sokolski reditelji in zagrebški redarji vsak hip prepro-siti od kuharic in gospodinj, da so jih spuščali skozi kordon. Tako se je kljub temu. da je bilo središče mesta vse dopoldne zasedeno, vendarle vršilo živahno gibanje od trga do trga. iz ulice v ulico
23.000 udeležencev v sprevodu
Kako ogromna je bila povorka. se da presoditi. če navedemo le par številk. Poleg 11 članov načelstva SKJ. 23 članov starešmstva in 72 bolgarskih Junakov, ie bilo v povorki 389 članov in 378 članic ČOS. 178 rusk;h Sokolov in 90 ruskih Sokolic v kroiu ter še 90 ruskih Sokolov in Sokolic v civilu. dalie 5485 članov in 3168 članic SKJ v sokolskem
kroju, 1358 v narodnih nošah, 9865 članov sokolskih čet in še več tisoč Sokolov in Sokolic v civilu. V povorki je bilo 386 prapor-jev, nad 50 godb in 488 konjenikov. Vsega skuTVi je korakalo v sprevodu nad 23.000
udeležencev, v špalirju pa je bilo nad 80.000 ljudi, tako da je pri dopoldanski manifestaciji sodelovalo neglede na tisoče in tisoče, ki so gledali sprevod z oken in balkonov ter s streh, mnogo nad 100.000 ljudi.
Vzorna akademija, dokaz sokolske umetnosti
Veliko zanimanje zastopnikov slovanskih sokolskih organizacij za vrhunske proste vaje zagrebških društev
Dočim se je sprevod pomikal po mestu, se je ob 11. dopoldne pričela v Narodnem gledališču svečana telovadna akademija. Otvoril jo je pred popolno napolnjenim gledališčem predsednik zagrebškega med-družtvenega odbora Ceda Mileusnič s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim dejal:
»Kakor vedno, tako je tudi ta hip naša prva misel posvečena prvemu Sokolu naše domovine, junaku, zmagovalcu, osvoboditelju in zedinitelju kralju Aleksandru L Temelj, na katerem je zgrajeno vse življenje našega naroda, to je svobodo, dolgujemo njemu. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj živi prestolonaslednik Peter, naš dični starešina! Naj živi ves kraljevski dom!«
Tem besedam so sledile dolgotrajne in viharne ovacije, ki so se spojile z gromkimi manifestacijami, ki so odmevale s trga pred gledališčem, koder so še vedno korakali zadnji oddelki sokolskega sporeda.
»Z današnjo akademijo«, je nadaljeval govornik, »hočemo pokazati, da je sokolska telovadba na prvem mestu poklicana, da da smer vsemu telovadnemu delu naše dobe, ker Je Sokolstvo kot Širok narodni pokret v to v prvi vrsti poklicano ter ima za to tudi največje možnosti tn sposobnosti. Sokolska telovadba je umetnost«.
Program telovadne akademije so otvo-rfle izbrane točke zagrebških avtorjev.
Izvajali so jih člani in članice zagrebških društev. Člani in članice sokolskega društva Zagreb EL so izvajali mešane vaje, ki jih je sestavil br. Balacija po pesmi »Iz bratskog zagrljaja«. Članice istega društva so nato nastopile še s Kramer-škovo vajo po pesmi »Ritem«. Člani društva Zagreb IV. so izvajali kompozicijo Milana Jankoviča »Noeturno«, šest pod-oficirjev pomorske zrakoplovne šole je izvajalo vajo »Panta rei« po recitaciji znane Nazorjeve pesmi; vajo je sestavil znani sokolski strokovnjak Ivan Kovač. Člani društva Zagreb I. so izvajali simbolično sceno, ki jo je skomponirala Katija Nadijevičeva in ki izraža suženjstvo našega naroda pod tujim jarmom, njegovo borbo in njegovo trpljenje, v drugem delu pa plastično izraža osvobojen je.
člani in članice društva Zagreb II. so izvajali nato Kramarškovo kompozicijo »Valse triste«. člani društva Zagreb IV. pa kompozicijo Domjaničeve pesmi »Krvave ciklame«.
Akademija, ki je pokazala višek sokolske telovadbe in odlični nivo zagrebških telovadcev, je bila, kakor že rečeno, odlično obiskana. Navzoči so bili tudi zastopniki slovanskih Sokolov. Za izvajanja so se še prav posebno zanimali dani tehničnega odbora bolgarskih Junakov. ČOS ln ruskega Sokola, ki so se izrazili kar najbolj pohvalno o tehnični popolnosti izvedbe vseh točk te akademije, ki je vzorno prikazala uspehe sokolske telovadnice.
Zaključna javna telovadba
Ogromni sokolski stadion, največji na Balkanu, je bil premajhen — Kakor lani v Ljubljani, so tudi letos v Zagrebu odnesli palmo naši mornarji
Nastop članstva
Ko sta se okrog poldneva povorka ln špalir razšla, je občinstvo preplavilo vse ulice in trge. Tramvaji, ki so prej toliko časa počivali v stranskih ulicah, so šele sedaj privozili v središče mesta. Seveda so bili vsi nabito polni, zlasti pa vozovi v smeri proti zletišču na Maksimirski cesti. Naval na ulice fn tramvajska vozila se le do vrhunca stopnjeval ▼ prvih popoldanskih urah. ko so se začele množice valiti proti zletišču. kjer ie bil ra 16. uro napovedan drugi iavni nastop Tramvaj? so iz mesta proti Maksimiru vozili ker drug za drugim brez presledka, vsi natrpano polni ljudi. ki so se obešali ne samo na stopnišča, marveč celo na odbijače, tako da so posamezni vozovi izgledali kot da bi se na nje vsedel čebelni roi. Stražniki, zlasti p« tudi uslužbenci cestne železnice pa so bili v toki men budni in pozorni, da ni prišlo kljub vsemu temu izrednemu navalu nikjer do najmanjše nesreče. Večina občinstva pa ie seveda morala kreniti peš na telovadišče. Prav tako so bili stalno oddani ves popoldan vsi zagrebški avtotaksiji in avtobusi, tako da ie bil na vseh cestah proti Maksimiru tolik-še promet, kakršnega Zagreb najbrž še ni doživel.
Preskrba s cenenimi okrepčUi
Vsa reka ljudi se je pred vhodom na im-pozantni stadion zlila v eno samo ogromno morje. Stadion, ki spada brez dvoma med najlepše in največje telovadne stadione v Evropi, je po svojem visokem stolpu s silhueto sokola viden že od daleč. Ob vsej Maksimirski cesti so branjevci postavili svoje stoinice. na katerih so prodajali jest-vine in hladne pijače. Ob stojnicah so razpeli ogromne šotore. Danes je v Zagrebu vse naravnost izredno poceni. Za 50 par ti na stojnici servirajo čašo ledeno mrzle limonade, a tudi vsem zagrebškim hotelirjem, restavraterjem in gostilničarjem na čast ie treba zabeležiti, da ogromnega navala občinstva niso zlorabili, marveč so ostali pri najzmernejših cenah. V prvovrstni restavracij si dobil danes izborno kosilo za 15 Din
Nad 50.000 gledalcev
Ze dolgo pred pričetkom javne telovadbe so se začele polniti tribune in stojišča na zletišču. Ob 4. popoldne je bil ves stadion, ki ima prostora za preko 50.000 gledalcev, nabito poln in na tisoče in tisoče ljudi je zaman čakalo nred blagajnami, ker ni bilo več prostora. Tisoči in tisoči, ki so se zbrali v stadionu tudi v sokolskih krojih in narodnih nošah z vseh strani naše države, so nudili čudovito pestro sliko jugoslovenske nacionalne enotnosti.
Z majhno zamudo, ki pa je razumljiva ob tako ogromnem aparatu — saj je nastopilo okrog 15.000 telovadcev — se je začel program. Najprej je nastopilo 5400 članov vseh jugoslovenskih sokolskih žup. Tej ogromni telovadeči armadi je skozi megafon poveljeval načelnik zagrebške sokolske župe docent dr. Pichler. Zaradi ogromnega števila telovadcev so morali prostor, ki je bil od vsega začetka določen za telovadbo, razširiti še na stafetno progo, ki vodi okrog telovadišča. Sokoli iz vseh žup. od juga do severa naše države, so se pri tem nastopu zlili v eno samo maso. v en sam gib. eno samo harmonično enoto. Svoje vaje so zaključili s slikovito simbolično piramido, s katero so pri občinstvu dobili dolgotrajen frenetičen aplavz.
Nagovor sokolskega starešine Gangla
V presledku, ki je sledil, je spregovori! prvi podstarešina SKJ Engelbert Gangl, ki je pozdravil zbrano sokolsko armado in med drugim dejal:
»Pozdravljam drage naše slovanske goste, predvsem stare naše sobojevnike, brate Če-škoslovake in Poljake ter naše ruske Sokole. S posebnim zadovoljstvom pa pozdravljam najmlajšega člana naše slovanske sokolske družine, brate bolgarske Junake, ki so šele pred kratkim pristopili k naši slovanski sokolski zvezi. Mi bomo brate bolgarske Junake priželi iskreno in z vso silo na svoje prsi in tako bomo ostali ž njimi tudi, kadar bo potrebna akcija in nastop za večno slo-vanstvo, za slovansko sokolsko bratstvo. Vedno si bomo prizadevali, da bomo kot dediči ustanovitelja Sokolstva, Miroslava Tyrša, čuvali in branili za vsako ceno vse, kar nam je drago, pred vsakim sovražnikom v državi in izven nje.
Bratje in sestre! Mi se nikogar ne bojimo in če imamo kje sovražnike, so ti sovražniki v nas samih. To, kar v nas ni dobro, moramo odstraniti Danes vas pozdravlja ves slovanski svet prisrčno in bratsko. Pozdravlja vas zlasti tudi jugoslovenski Zagreb. ki ve, da mu je bodočnost samo ▼ skupni jugoslovenski domovini. Če je še kdo, ki tega ne ve. mu bo Sokolstvo s svojim delom pokazalo, da je Sokolstvo rešitev in spas vsega slovanstva.«
Nagovor ministra dr. Andjelinoviča
Za podstarešino Ganglom je spregovoril, ko so se polegle dolgotrajne in navdušene ovacije. enako navdušeno nozdravljen mi-
nister za telesno vzgojo dr. Grga Andjeli-novič. V svojem govoru je med neprestanim odobravanjem in ovacijami podčrtal pomen Sokolstva in med drugim izvajal:
Sokolstvo je ustvarilo velika dela na podlagi veilikega gesla: v mislih domovina, v srcu pogum, v desnici sila. Prosim vas, bratje in sestre, da po tem velikem geslu iskreno nadaljujete svoje delo. Naj vam bo vedno v mislih lepa naša domovina, ki je ne smete nikdar pozabiti in ki je ne bomo nikdar odstopili niti pedi. Sveta so nam, s krvjo oškropljena tla, za katera so skozi stoletja dajali svoje življenje mnogi naši najboljši sinovi. Ljubite tudi vi svojo domovino, ki so ji oni tako herojsko in s tolikimi žrtvami priborili svobodo.
V naši veliki Jugoslaviji vidimo oživo-tvorjene svoje ideale. Ona nam je naša skupna mati, ki nas zbira od Triglava do Vardarja. Zato bodi prva misel vsakega Sokola naša sveta majka Jugoslavija. Vedno smo nosili v srcih Jugoslavijo, že takrat, ko smo trpeli pod tujim jarmom. Imeli smo jo v mislih tudi takrat, ko smo se bali, da ne bo uresničen naš sen, in imamo jo v mislih danes, ko živimo v njej svobodni. Jugoslavije ne bomo nikdar več izgubili iz naših src. Sokolska desnica, čeprav gola, bo znala in mogla obvarovati jugoslovensko domovino. Prej mora pasti zadnji Sokol, preden bi en sam madež padel na barve naše slovanske zastave.«
Minister je zaključil z vzklikom Nj. VeL kralju, sokolska armada in vsa ogromna množica pa se je odzvala z gro-movitimi klici: Zdravo!
Nastop članic
Navdušence se je poleglo šele, ko so telovadci zapustij telovadišče in je na njih mesto prikorakalo pod vodstvom načeLnice zagrebške sokotllske župe Brozovičeve 4000 Sokolic, članic vseh jaigosto venskih sokolskih žuip. izvajale so prav lepo proste vaje, ki so jih prepletali motivi iz hrvatskih narodnih pesmi. Za s<voj nastop so žele vihamo odobravanje, prav tako kakor starejši člani, ki jih }e nato nastopilo okrog 500, med njimi mnogo sivolasih so-kolskih borcev. Ta stara sokolska garda je strumno in vzorno izvajala vaje s palicami.
Triumf mornarjev
Sledil je nastop mornarjev. 150 po število, pod vodistvom ljubljanskega rojaka Ivana Kovača. Občinstvo je mornarje pozdravilo s sriniimi in dolgotrajnemu ovacijami. Fotografi, ki so biild na zletišču ves čas marljivo na delu, so pri tej priliki še s posebno vnemo planili na noge. Mornarju so izvajali slikovite simbolične vaje po motivu pesnui »Iz bratskog zagrljaja«, težko im globoko zamišljeno skladbo, ki so jo odlično naštudiraffi. Ko so končali svoj nastop, se fr en etično odobravanje kar n.i hotelo poleči Ljudje so vstajali s tribun in hoteli z navdušenim aplavzom prisiM, da bi točko ponovili. Toda čas je hitel in program pritiskal.
Kmečki Sokoli
Za mornarji je nastopilo 5000 kmečkih Sokojov. Zanimiv je bil že sam nastop. Skozi tri vhode so se vlile oa telovadišče tri mogočne reke, ki so se na telovadišču zlile v en sam veletok in tako simbolizirale zliv treh veja jugoslovenskega naroda v eno samo celoto. Bil je zares impozanten pogled. Ko so se razvrstili po telovadišču, so nudili pogled vseh jugoslovenskih pokrajin, vseh jugoslovenskih narodnih noš. Poleg mladeničev, ki so komaj vzrasli, si videl osivele nacionalne borce za narodno osvobojen je in zedinjenje. Vaje so izvajali strumno, kakor bi človek ljudem, ki se mučijo s težkim delom od zore do mraka, ne mogel nikdar prisoditi. Baš v tem pa je tudi najboljši dokaz njihove prave sokolske požrtvovalnosti.
Čehoslovaki
Za kmečkimi Sokoli je nastopilo 150 članov ČOS pod vodstvom njihovega načelnika dr. Miroslava Klingerja. Dr. Klin-ger je raz tribuno naj prvo izrekel kratek pozdrav, nato pa so češki Sokoli izvedli nekaj umetniško lepih in tehnično do viška popolnih vaj na drogu, bradlji, mizi in konju, dočim je manjša skupina telovadcev v sredini istočasno izvajala vaje s palicami, rokoborbo in boks. Tudi čehoslovaki so bili deležni viharnega odobravanja. Sledil je nastop 200 članic COS pod vodstvom, načelnice Provaznikove. Izvedle so nekaj lepih vaj, v katerjh je bilo prepletenih prav okusnih ritmičnih plesnih motivov.
Ovacije vojski
Zaključno točko je tvoril nastop jugoslovenske vojske z vajami na skladbi »ja sam Slaven« in »Ajd junaci!«. Vojaki so vzorno in strumno izvedli svoj nastop, ki je le še stopnjeval navdušenje množice. Ko so se vojaki razvrstili k odhodu, se je stadion kar tresel ovacij naši narodni vojski.
Ob koncu je nastopila še sokolska konjenica, ki je v frenetičnem aplavzu ljudstva najefektnejše zaključila javno telovadbo.
Sokolski večer
Javni nastop je trajal vse do osmih zvečer, takoj nato pa se je pričel na zletišču koncert sokolskih pevskih zborov, kateremu je sledila še telovadna akademija. Na akademiji so sodelovali člani in članice zagrebških sokolskih društev in na splošno željo občinstva še enkrat skupina mornarjev.
Kakor ves dan. je bil Zagreb tudi danes
zvečer ves v znaku sokolskega slavja. Po vsem mestu si videl samo rdeče srajce in ves Zagreb je postal ena sama sokolska družina. Posamezne sokolske skupine so prepevale po ulicah, sokolske godbe so prirejale koncerte in vse mesto se je razživelo v znaku sokolskega bratstva. Globoko v noč je trajalo veselje in šele opolnoči so sokolske fanfare gornjega mesta oznanjale zaključek sokolskih svečanosti.
arski sporazum
Vsebina protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Rusijo in Bolgarijo
Sofija, 5. avgusta. AA. Po obojestranskem sporazumu so včeraj istočasno v Sofiji n v Moskvi objavili besedilo protokola, podpisanega 23. julija v Carigradu o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Bolgarijo in Rusijo. Protokol se glasi:
Sedaj, ko so vzpostavljeni medsebojni diplomatski stiki, sta se vladi kraljevine Bolgarije in Sovjetske unije v želji, da s pravičnim in primernim sporazumom jasno opredelita svoje medsebojne stike in medsebojno trgovinsko izmenjavo, sporazumeli d temle:
Podpisnici jamčita druga drugi popolno spoštovanje suverenosti in se bosta vzdrževali vsakega posrednega ali neposrednega poseganja v notranja vprašanja druge podpisnice in vsake vrste propagande ali agitacije in vseh vrst intervencij ali podpor takim intervencijam. Prav tako se obvezujeta, da ne bosta ustanovili ali podpirali na
svojem področju organizacij s ciljem, da se oboroženo bore proti drugi podpisnici ali b; delale proti političnemu in družabnemu ustroju na področju druge podpisnice ali pozivale k terorističnim ' nastopom proti uradnim predstavnikom druge pogodbene stranke oziroma pripravljale take nastope; prav tako ne bosta podpirali organizacij, ki bi si pripisovale vladno oblast in druge pogodbene stranke ali dela njenega področja. Obvezujeta se, da prepovesta novačenje in prehod sil po svojem ozemlju, namenjenim takim organizacijam in njim namenjenega orožja, municije in vsakovrstne vojne opreme.
Državljani ene ali druge pogodbene stranke, ki žive v inozemstvu kot politični emigranti, ne morejo spadati med osobje diplomatskih predstavništev niti v primeru, če so postali državljani tretje države.
Vojna s komunisti na Kitajskem
Komunistične čete prodirajo proti važnemu mednarodnemu pristanišču in tržišču - Ukrepi velesil
Naval na Mariborski teden
Maribor so obiskali izredno številni tujci
Peking, 5. avgusta, d. Angleška admira-
lit^ta je zaradi prodiranja kitajske rdeče vojske v pokrajini Fuken poslala vojno
ladjo »Witch« v ustje reke Mine. Po zadnjih vesteh je oddelek komunistične vojske oddaljen samo še 20 km od glavnega mesta Fučava, ki je mednarodno pristanisce. Gre za 4000 do 5000 mož, ki so zavzeli 1. avgusta Šiuku ter so zasedli sedaj Paiso, 20 km oddaljeno od Fučava. Ker so obrambne sile nezadostne, je nankmska vlada odredila, naj sodelujejo pri obrambi mesta vladne čete s severozapada Fukena, ki so močne približno eno divizijo. Za zaščito japonskih interesov je priplula pred 1'učav japonska križarka »Kuma«. Prav tako je odplula iz Šanghaja v Fučav ameriška vojna ladja »Sacramento«. Japonski krogi so mnenja, da zaradi ugodnega geografskega položaja in izvršenih ukrepov^nl nobene nevarnosti za važno pristanisce
FUTokio, 5. avgusta, d. Proti Fučavu koraka 5000 komunistov, da bi predrli strogo
blokado živil, ki jo je odredila nankinška vlada proti trdovratnim komunističnim postojankam v južnem Kiangsiju. Pokrajino blokirajo že več mesecev nankinške čete. da bi prisilile komuniste h kapitulaciji. Komunistične čete so zavzele že Paišo, ki jc oddaljena približno 12 mili od Fučava.
Hongkong, 5. avg. g. V Fučavu, ki mu grozi komunističen vpad, je bilo proglašeno obsedno stanje. Oblastva računajo s komunističnim uporom v mestu samem. Istočasno je bilo mesto s pritegnitvijo vseh pomožnih sredstev in zadnjih rezerv priprav-vljeno za obraimlbo. Komunisti so dobili baje s številnimi begunci iz vrst nankiških čet bistvena ojačenja. Položaj v Fučavu je zelo resen, vendar inoizemci še niso v nevarnosti. Za vsak primer so inozemske bojne ladje pripravljene, da jih vzamejo na krov. V inozemskih krogih računajo s tem, da bo mesto slej ali prej padlo komun i® tam v roke.
Finančna konsolidacija Bolgarije
Sofija, 5. avgusta. AA. Predsednik vlade Georgijev je izjavil novinarjem o notranjem posojilu v znesku 150 milijonov levov, da bo vlada ž njim poravnala zaostale dolgove. V resnici je občinstvo podpisalo 230 milijonov. S tem zneskom bo vlada poplačala tudi vse zaostanke po proračunu. Ta uspeh, je nada-lieval predsednik vlade Georgijev, je radosten dokaz o velikem zaupanju bolgarskega naroda v svoje kreditne ustanove. Obenem je tudi dokaz in priznanje vladnega dela. Vlada je v 2 in pol mesecih, odkar je prišla na oblast, vse svoje delo osredotočila na konsolidacijo države in na okrepitev
njenega kredita. Pred novim režimom so v uradnih krogih vladale uprav obupne razmere Tedaj so splošno govorili, kako je država nesposobna za večja dela, državna blagajna pa je pod novim režimom v dveh mesecih izplačala blizu 2 milijarde levov za dolžne zaostanke, za kredite, plače m pokojnine.
Herriot obišče Litvo
Pariz, 5. avgusta. AA. Po poročilih iz
Varšave kaže, da »bo bivši predsednik francoske vlade in sedanji m nister brez port-felia Edouard Herriot prihodnji teden obiskal Ljtvo. Po tei informaciji bo Herrioto vo potovanje popolnoma zasebnega infoi-macijslkega značaia.
Maribor, dne 5. avgusta.
Maribor je zaživel danes skoraj velemestno življenje, k čemur so mnogo pripomogle razne sporedne prireditve »Mariborskeg? tedna«, med drugimi: občni zbor Zveze Maistrovih borcev, mednarodni šahovski turnir in nogometna tekn«; SK Reke iz Ljubljane ter SK SvoDoie iz Maribora.
Včeraj in danes zabelilo vseh 12 krasno urejenih razstav v prostorih v Cankarjevi ulici prav ep ob sk Včeraj popoldne sta obiskala razstav; tudi han dr. Ma-rušič ter -avnateli ljub' ianskega velesejma dr. Dular, proti »eče u pa ie preplav.lo razstave in zabav šče okrog 1000 Dunajčanov. ki so prispeli s piv.-o». in vlakom. Potujejo na naš Jadran. Ikoristili so ugodno priliko, da so si spotoma ogledali »Mariborski teden«. Danes dopoldne je razstavo obiskal minister za šume in rudnike dr. Ulmanski. Vsi obiskovalci so se zelo pjhvalno izražali o letošnjih prireditvah »Mariborskega tedna«. Sinoči in nocoj je oživel tudi naš mali prater z vrtiljaki, strelišči, avtodro-mom, toboganom ter mnogoštevilnimi vinskimi in pivskimi paviljoni. Občinstva, med katerim je bilo tudi danes mnogo tujcev, zlasti iz Avstrije, se je zbralo toliko, da skoro ni bilo več mogoče dobiti kakega skromnega prostorčka pri mizi. Veliko vrvenje je vladalo v okolici avtodroina, tobogana in na plesišču.
Večina članov mariborskih nacionalnih in kulturnih društev pa je odšla na severno mejo v Gornjo Radgono, da se udeleže ta-mošnje velike gasilske svečanosti. Ljubitelji narave so izkoristili današnjo solnčno nedeljo za izlete na zeleno Pohorje, mnogi pa so zavili na Mariborski otok, kjer je bilo nabito polno kopalcev.
Policija ni imela mnogo dela. aretirala je vsega skupaj 6 oseb. ki so se pregrešile proti raznim paragrafom. Zabeleženih ima več prijav tatvin in pretepov. Tako je prijavila Marija Murkova iz Vrtne ulice št. 21, da ji je v soboto popoldne nekdo odnesel iz stanovanja 1200 Din. Delavcu Rudolfu Kramarju je bilo ukradeno iz Aleksandrove ceste št. 11 800 Din vredno kolo z evidenčno številko 7831. Neznan ljubitelj koles je odnesel tudi dijaku Ivanu Loblu s Kralja Petra trga 900 Din vredno kolo. ki ima evidenčno številko 9389. Postrežnica javnega stranišča na Aleksandrovi cesti je prijavila policiji, da je nekdo, ki se je izdajal za monterja mestnega električnega podjetja, odnesel ventilator in izginil brez sledu.
Minister dr. Ulmanski se posvetuje o trgovini z lesom
Minister za šume in rudnike g. dr. Ulmanski, ki je posetil prireditev »Mariborskega tedna« je izkoristil priliko tudi za konferenco s predstavniki lesne trgovine in industrije, s katerimi se je sestal v hotelu »Pri Orlu«. Konferenci so prisostvovali tudi: mestni župan dr. Lipold, šumarski nad-svetnik Ziemfeld, inž. Lenarčič, dr. Urbas, inž. Pahernik, inž. Sotošek ter veletrgovec Oset. Na konferenci so razpravljali o potrebah lesne trgovine in industrije v dravski banovini. Minister Ulmanski si je ogledal tudi gozdarsko šolo, kjer se je zlasti zanimal za njene zbirke.
Prvo kolo Šahovskega turnirja
Danes se je odigralo prvo kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru. Turnir se je pričel ob 8.30 v spodnji dvorani Kazine. Trajal je do 14.. nakar je bil prekinjen ter se je nadaljeval od 15. do 17.
Dopoldne ni bila nobena partija končana. Popoldne je prvi izgubil partijo ob 15.30 Kramer, ki je igral proti češkoslovaškemu prvaku Rejfiru. Izgubil jo je v 46. potezi. Nato se je vdal ob 16. dr. Astaloš ki je 'gral z našim mojstrom Vasjo Pircem. Pire je igral damski gambit. V otvoritvi je dobil kmeta in je s precizno igro premagal nasprotnika. ki se je vdal v 48. potezi. Ob 1645 sta končala partijo avstrijski prvak Spielmann in madžarski prvak Lajoš Steiner. Spielmann je igral zelo oprezno. Kljub temu, da je bil Steiner v boljšem položaju, je Spielmann vendarle izsilil remis. Pri tretji mizi sta igrala prof. Stupan iz Maribora in dr. Drezga iz Zagreba. Ta partija je bila prekinjena, zdi se pa da se bo končala remis. Na zadnji mizi sta igrala Milan Vidmar iz Ljubljane in svetovna prvakinja Vera Menčikova. Tudi ta partija je bila prekinjena in se bo bržkone končala remis.
Drugo kolo se bo igralo jutri od 15. do 20. ter se bo nadaljevalo v torek od 9 do 11. Jutri se bodo srečali Menčikova : Steiner. Stupan : Spielmann. dr. Drezga : Pire, Reifif : Astaloš. Kramer : Vidmar.
Zbor Maistrovih borcev
Dopoldne so napolnili veliko dvorano Narodnega doma člani Zveze Maistrovih borcev. ki so se zbrali k letnemu občnemu zboru. Na pročelju dvorane je visela velika slika pokojnega generala Maistra. Zborovanje je otvoril predsednik g. Malenšek. Uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju je bila sprejeta z ovacijami kraljevskemu domu. Gospa Maistrova se je Zvezi toplo zahvalila za častno spremstvo pri generalovem pogrebu in za izkazane izraze ljubezni do njega. Dalje je g. Malenšek poudarjal, da je lanski občni zbor izvolil za dosmrtnega častnega predsednika generala Maistra, ki pa žal ni dočakal prve obletnice. Zborovalci so počastili njegov spomin s trikratnim klicem: »Slava!«
Odbor je lani izvršil velike priprave za proslavo 15 letnice osvobojenja Maribora, ki je potekla veličastno. Pri tej priliki je Zvezi Maistrovih borcev nudila vso potrebno pomoč mariborska mestna občina, za kar ji gre najtoplejša zahvala. Organizacija je prvič javno nastopila ob 25 letnici ptujskih dogodkov. Predsednik se je iskreno zahvalil vsem odbornikom za njihovo požrtvovalno sodelovanje, zlasti pa bivšemu predsedniku podpolkovniku škabarju. ki je zaradi bolehnosti odložil svoje funkcije, kakor tudi tajniku in blagajniku. Zveza Maistrovih borcev je sodelovala pri vseh nacionalnih prireditvah. Oskrbela si je svoje znake, ki iih člani nosijo s ponosom. Predsednik je izrazil željo, da bi se ob sodelovanju vsega naroda postavil osvoboditelju Maribora dostojen spomenik, ter je tudi razložil načrt, ki ga je v to svrho zasnoval odbor Zveze Maistrovih borcev. Odbor namerava posvečati posebno pozornost snovanju pododborov, kjer še niso ustanovljeni.
Iz tajniškega poročila g. Lipuša posne . mamo da ima Zveza 590 članov, od tega ie l 473 rednih. Zveza ima odseka v Ljubljani in
Celju ter poverjeništva v Ljutomeru, Gu-štanju in Ptuju. Ustanoviti namerava odseke še pri Sv. Jakobu, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ter v Gornjem gradu. Ljubljanski odsek šteje 30 članov, celjski 68. Da bi se pri nameščanju v prvi vrsti upoštevali Maistrovi borci, je Zveza pokre-nila akcijo pri tovarnah ter pri mestnih na-čelstvih v Mariboru, Celju in Ptuju, kakor tudi pri upravi svinčenega rudnika v Mežici. Razen tega je poslala prometnemu ministrstvu prošnjo, naj bi se njenim članom priznala pravica do polovične voznine po železnicah v dravski banovini ter trikratna prosta vožnja na leto po vsej državi.
Blagajnik Luknar je ugotovil 6.255 Din dohodkov in 3100 Din izdatkov. Prisrčno se je zahvalil zlasti poverjeništvom in dr. Mejaku in šribarju v Celju, posebej še g. Guštinu. Občni zbor je po razrešnici sklenil, da se izpremene pravila v nekaterih točkah. Pri volitvah je bil s splošnim odobravanjem soglasno izvoljen za predsednika prof. dr. Dolar, ki je bil eden izmed najožjih sodelavcev pokojnega generala Maistra. V odboru so: prvi podpredsednik Malenšek, drugi podpredsednik Guštin, odborniki: Lipuš, Frans, Luknar. žohar, Saboty, Senčar, Vavpotič, dr. šnuderl, namestniki: Petrovič, Vizovišek, špes, Gajšek, Rak, Vajngerl, Zobec, dr. Kovačec. V nadzornem odboru so: polkovnik Cvirn. ravnatelj Koc-mut. R.ode, Konečnik, Škvarca. Namestniki: dr. štamol, Mohor, Glinšek, Reja, šim-peL
Gasilski zbor ob itaefl
V Gornji Radgoni so se zbrale trume naših gasilcev k pomembni slavnosti domačega društva
Gornja Radgona, 5. avgusta.
Danes je bil v Gornji Radgoni velik praznik pod imenom obmejnega narodnega gasilskega sveta, prirejen pa pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča. Zlet. na katerem je sodelovala gasilska zajednica dravske banovine, je bi predvsem obvezen za gasilske čete iz naših obmejnih krajev in Prekmurja. Ob tej priliki je bil blagoslovljen tudi novi gasilski avtomobil radgonske čete.
Gornja Radgona je bik danes vsa praznična, vse hiše okrašene z zastavami in zelenjem. Sinoči so gasilci s sodelovanjem Sokolov priredili po trgu baklado. Zapeli so podoknice kumicama ge. Bouvierjevi in ge. Hrastljevi ter kumu dr. Boeziju. Nato je bil v Štiblerjevi restavraciji družabni večer, ki so se ga udeležili tudi nekateri že včeraj prispeli odposlanci gasilskih čet od drugod.
Davi je trg oživel že v zgodnjih jutranjih urah. Ob 5. je bila budnica. zatem so prihajale v Gornjo Radgono gasilske lete na avtomobilih, vozovih, kolesih in peš iz raznih krajev od blizu in daleč. Sprejem je bil pred slavolokom. Ob 8. zjutraj je bil pro-menadni koncert pred občinsko hišo. ki ga je priredila mestna godba iz Ljutomera pod vodstvom g. Zacherla.
Sprejem pokrovitelja bana dr. Marušiča in zastopnika mariborskega škofa, stolnega prošta dr. Cukale je bil ob 10. pred občinsko hišo. kjer so bili zbrani vsi predstavniki Gornje Radgone, med njimi občinski odbor z županom dr. Boezijem na čelu, zastopnik vojnega ministra polkovnik Pahlič, starosta Sokola nadučitelj Mavrič. narodni poslanci Krejči. Benko. Zemljič in Cerar. sreski načelnik dr. Farčnik. zastopnik ljutomerskega trgovskega gremija Janko Sušeč, maribor-
Zmaga JNS v Lukovici
Lukovica, 5. avgusta. Danes so se v Lukovici vršile ponovno občinske volitve, ki so se končale z lepo zmago JNS. Lista JNS z nosilcem g. Novakom je dobila 100 glasov večine nad opozicijsko listo z nosilcem Kersnikom._
Vsako nedeljo lep obisk na šentviški razstavi
Št. Vid, 5. avgusta. Obrtniška razstava v Št Vidu je danes beležila znova zelo lep obisk. Nekateri Ljubljančani so se v tistih lepo oprem jenih sobanah moderne šentviške šole ze kar udomačili in zdaj vsako nedeljo pridejo pogledat, če je še tako kakor je bilo m ce ni morda še kaj novega prirastka. Šentviški mojstri pa za to res tudi poskrbijo. Zdaj je opremljenih že 14 sob. razstavljeno je tudi lepo. ceneno pohištvo, da je tako ustreženo najširšim slojem. Obrtniška razstava v St. Vidu pa ni samo idealnega pomena. temveč kaže tudi že praktične sadove. Nekaj pohištva je prodanega, lepo pa je
tudi število naročil.	.
Ze do prve popoldanske ure je bilo samo danes prodanih 340 vstopnic, ie vse lepši pa je bil obisk popoldne, ko so prišli obiskoval ci ne samo iz Ljubljane in iz gorenjskih krajev, marveč tudi od drugod iz širne Slovenije, deloma posamič, deloma v skupinah-In prijazni mojstri so bili ogledovalcem na uslugo z vsemi potrebnimi pojasnili. V eno-mer pa je kakor vrhovni štabni sef po sobanah tudi vrli kučegazda g. šolski upravitelj Šmajdek. Prireditelji ponovno i«jo, da ostane razstava odprta do vključno 19 t m ko se bo vršilo žrebanje m velika l judska^ veselica pri Jagru. Nikar ne zame-tujte vstopnic sai nikdo ne ve. če mu ne bo pripadla imenitna kuhinjska oprava lu-di tramvajske karte dajte ""blagejm razstave žigosati, ker potem plačate za povra-tek v Ljubi »no samo 1 Dm.
Zlati v preteklem tednu so prišli razstavo pogledat mnogi, ki baš ob «*de1jah ne utegnejo še posebno pa tisti, ki si hočejo posamezne oprave natanko m nemoteno ogledati Resnim interesentom .atorej priporočamo obisk v teku tega tedna.
... milla Sides!
Spomini na požrto obljubo avstrijskega
^	admirala v Kotoru.
Po poročilu nemškega poslanika dr. Rie-tha v DNB so vsi merodajni krogi na Dunaju že vedeli za smrt dr. Dollfussa, ko so upornikom pod častno besedo zagotovili prosti odhod v Nemčijo. To postopanje me spominja na mnogo hujše besedolom-stvo avstrijskih mogočnežev, katerega žrtve so postali naši ljudje.
Kakor znano, je nastal februarja 1918. pri vseh edinicah avstrijske mornarice v Kotoru punt. Točno opoldne so navalili sočasno na vseh ladjah mornarji na oficirje, ki so lepo neoboroženi sedeli v jedilnicah. Vse so proglasili za jetnike,. Med oficirji ie bil admiral Hansa, najvišji mornansia poveljnik v Kotoru ki je imel za časa vojne tudi najviSjo sodno oblast.
Iz razlogov, ki jih tukaj nočem podrobneje razpravljati, je ostala vsa puntarska mornarica v luki in to pod žreli neštetih baterij. Lahko bi bilo tedaj avstrijskemu povelistvu ustrahovati ountarie. Ali s tem bi ubili ne samo vs* oficiHe. zalete na ladjah. marveč bi uničili tudi dober del lastne mornarice.
ski sreski načelnik Makar, zastopniki gasilskih žup iz dravske banovine s starosto Josipom Turkom ter podstarosto Vengustom na čelu, zastopnik ptujske župe Musek, Kle-menčič za župo Maribor-desni breg. Kraje za Maribor-levi breg. Lovro Kuharic iz Ljutomera, Josip Dežuban iz Murske Sobote, Drago Taš iz Dolnje Lendave, Košir iz Celja in še mnogi drugi.
Zbor je pozdravil predsednik radgonske gasilske čete Hrastelj, na kar so vsi gasilci defilirali pred dostojanstveniki, ki so bili zbrani pred občinsko hišo. Na čelu snre-voda so korakali Sokoli in Sokolice iz Gornje Radgone s praporom, nakar so nosili 20 gasilskih praporov, razvrstile so se sama-ritanke iz Rogaške Slatine, nato pa nad 1000 uniformiranih gasilcev.
Množica — zbralo se je okrog 4000 ljudi — je krenila z gasilci vred v grajski park, kjer je bil postavljen ličen oltar. Tu je bral mašo stolni prošt dr. Cukala. Po maši je bil blagoslovljen novi gasilski avtomobil. Zatem je nagovoril množico g. Hrastelj. Odposlana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravna pa dr. Andjelino-viču. Godba je odigrala himno. Posebno iskreno se je g. Hrastelj zahvalil kumicama ter kumu dr. Boeziju s prošnjo, da bi tudi v bodoče ostali naklonjeni gasilcem. — Tržki župan dr. Boezio je posebno tor>!o pozdravil pokrovitelja bana dr. Marušiča in druge odličnike ter poudarjal pomen današnjega dne za Gornjo Radgono in gasilstvo ob meji. Ban dr. Marušič je poveličeval požrtvovalnost gasilcev. Nato je govoril narodni poslanec Cerar, ki je poudarjal pomen gasilstva z nacionalnega vidika ter želel radgonski gasilski četi najlepše uspehe. Po slavnosti je bil banket in ljudska veselica v parku pred gradom.
S kopnega kakor tudi s strani ujetega admirala so se zatorej pričela pogajanja.
Admiral je zahteval od vodstva upornikov, naj mu predložijo pogoje, pod katerimi bi se spet podredili poveljstvu oficirjev. Mornarji so nato stavili pogoje, ki so se po večini tikali le vprašanja prehrane, dopustov in ravnanja v službi. Za glavni pogoj pa so zahtevali popolno amnestijo za vse mornarje, ki so takrat bili zbrani na uporniških ladjah. Admiral Hansa, najvišji sodni gospod, jim je dal svečano amnestijo.
Vsi so verjeli tej nemški besedi, samo en Hrvat in en Poljak ne. Medtem ko se je okoli 4000 mornarjev mirno izkrcalo, sta oba nejeverna Tomaža pobasala zlato iz blagajne admiralske ladje »Sv. Jurij« ter odletela s hidroplanom v Italijo ...
Čim so bili mornarji na kopnem, so na-enKrat opazili, da so obkoljeni od redne vojske. O dani besedi ni hotel nikdo ničesar več vedeti. Pc 48 urah so bili štirje mornarji ustreljeni po prekem sodu, 497 pa jih je čakala v rednem postopanju ista usoda Rešil jih je edino razpad verolomne avstro-ogrske monarhije.
Dr. M. G.
Šahovski turnir v Beogradu
Beograd, 5. avTgusta. p. Danes se je pričel v Beogradu nacionalni šahovski amaterski turnir, ki ga je priredil beograjski šahovski Muh in ki je eden izmed največjih letošnjih šahovskih prireditev v Jugoslaviji. Turnirja se udeležujejo mnogoštevilni amaterji iz vseh krajev naše države. Ljirfbijano zastopata šahista Sikošek lin Sor-H. Turnir je bil otvorjen v prostorih beograjskega šahovskega kluba. Današnji potek turnirja je bil zelo posrečen. Borilo se je devet parov. Zastopnika Slovencev sta dosegla lepe uspehe. Sorii je igral proti Matvejevu iz Zenruna. katerega je porazil, ko je žrtvoval kvaliteto, v napadu z obema tekačema in damo. Poraz Matveieva je zbudil presenečenje, ker ie veljal za favorita. Sikošek je premagal MaksimovCča iz Broda. ki je pogrešil že pri otvoritvi rn izgubil kvaliteto. Turnir se bo jutri na-dal i eval.	^^ __
Prvi dan tekem v Budimpešti
Budimpešta, 5. avgusta. Prvi dan plavalnega tromateha med Italijo, Jugoslavijo m Madžarsko je prinesel naslednje rezultate:
100 m prosto: Csik (M.) 59, 4. Ciganovič (Jugosl.) 1:05.2;
400 m prosto: 1. Signovi (I/j 5:08.4. 5. Mi-halek (Jug.) 5:28 (nov jug. rekord);
100 m hrbtno: l.Nagy (M.) 1:15.2: 3. Gaz-zari (Jug.) 1:15.6 (nov jug. rekord);
v skokih s stoloa: 1. Vajda (M.) 94.54; 3. Ziherl (Jug.) 92.33.
V \vaterpolu je Madžarska zmagala nad Italijo z 9 : 0 (6 : 0).
Stanje točk: Madžarska 26. Italija 13. Jugoslavija 5 (za tromateh) Madžarska 21, Jjgoslaviia 9 (za dvomateh).
(Glej tudi pismo našega posebnega poročevalca na športni strani lista!)	#
Samski kra!i v Budimpešti
Budimpešta, 5. avgusta. AA. Siamski kra-lievski par bo prispel v torek v Budimpešto. kjer bo ostal kakih 10 dni. Na postaji bodo siamski kraljevski par sprejeli regent Horthy, člani vlade in višji predstavniki civilnih in mestnih oblastev. V čast gostom bodo razne svečanosti in slavnostna večeria v poletnem gradiču regenta Horthy-ja v Goedoelu. ki se je bodo udeležili tudi člani diplomatskega zbora.
Po enem letu mladih ljudi: -
Presenetljivo
pojasnjena tragedija dveh . trupli so našli v breznu
v Brezarjevem breznu pri Podutika
Ljubljana, 5. avgusta.
V tako svojeglavnem poletju, kakor je letošnje, seveda ni prav me cudmo če se zlasti še nedelje porogavajo vre-menos lovcem in obrnejo vreme čisto drugače, kakor so se glasile napovedi. Za današnjo nedeljo so nam meteorologi napovedali oblake in dež in nenadne nalive in lokalne nevihte — vendar vsaj v Ljubljani in njena prostrani okolici ni bilo nič tega. Nasprotno, po nekoliko kujavem jutru se je rodila nedelja, ki je bila zjutraj prijetno ohlajena, polna vedrine in sotoica, a popoldne je znova pritisnila vročina. Policijska kronika lahko z zadoščenjem beleži, da je po letošnjem običaju tudi današnja nedelja potekla v splošnem prav mirno, mir se ni nikjer kalil, zabeležili niso prav nobenega pretepa. Kronist pa vendarle more beležiti nekatere dogodke in presenetljiva odkritja.
D opoldanska senzacija je bila novi-
ca, ki se je kolikor toliko razširila po Ljubljani, da so na nekem ovinku Ljubljanice blizu Štepanje vasi, na Brejah, sinoči našli truplo samomorilke Jožefe Cepudrove. Nesrečno žensko, ki je s svojim poslovilnim pismom sprožila plaz enega najstrašnejših zločinov v naši kriminalni kroniki, so prenesli v mrtvašnico na štepanjtsko pokopališče. Taiko je tedaj vendarle potrjeno, da je Jožefa Cepudrova, razruvana od pekoče vesti poiskala večne utehe v Ljujb-. 1 jamici. A orni, ki jim je v svojem pismu naprtila toliko krivde nečlovečnosti so bili danes oddani iz policijskih v sodne preiskovalne zapore, kjer se jim bo krojila nadaljnja usoda in pravica.
Že pred poldnem je prišla v Ljubljano tudi novica, da so v neki jami blizu Podutika našli dva okostnjaka. Govorilo se je o dveh mladih zaljubljencih, ki sta pred letom dni izginila od doma, zapustivši poslovilna pisma, da gresta v skupno smrt.
Dva okostnjaka so našli.
• •
Na obrtniški razstavi v Št. Vidu, | kjer vlada običajni nedeljski vrvež, dobiva novica že določnejše oblike. Tapetniški mojster Franc Zalaznik iz St. Vida mi pripoveduje:
—	Bil sem dopoldne doma v Zapu-žah. bilo je žegnanje na Glincah, popeljal sem se tja s kolesom, pa sem izvedel, da so se fantje iz Podutika dopoldne podali po vrvi v Brezarjevo brezdno. Veste, vsako leto kdaj tvegajo fantje to, da se spustijo v tisto veliko brezno, ki je 25 m globoko in spodaj lahko greš pokončno po rovu vse skoz pod zemljo baje tja do Podutika. Pse so že metali tja notri in se je fzkazalo. da so prišli živi na dan Podutikom, tam. kjer zdaj Dukičevo podjetje koplje pesek. Nu, ti fantje so danes dopoldne po vrvi srečno zlezli v globino, pri tem pa naleteli na žalostno odkritje. Prvi je z nogo otipal nekakšno lobanjo. Potem so pogledali še natančneje in so nekai korakov stran od ostankov mladeniča našli še dekliški okostniak. Cisto malo ostankov obleke je bilo na obeh skeletih. Vse so pustili "lepo v miru. splezali spet iz jame in hiteli javit šentviškim orožnikom, kaj so našli.
—	In kdo sta mrtveca?
—	On je Jelčič, brat taipetnika v Šiški _ saj se spominjate: lani, v dru-
gi polovici avgusta so listi pisali o •tem, da sta dva zaljubljenca izginila. ■To sta onadva.
Kako pa, v spominu nam je, takole nekako je bilo zapisano pod zaglavjem »Nepremišljena mladina«: »Od doma sta odšla osemnajstletna Danica Faga-•nelova, učenka obrtne šole, stanujoča ■v Zgornji Šiški, in pa devetnajstletni zobotehniški praktikant Dušan Jelčič, stanujoč v železniških barakah v Drav-Ijah. Oba sta pustila svojim staršem pismi, v katerih jim sporočata, da poj-deta skupno v smrt. Oblastva mlada nepremišljena zaljubljenca zasledujejo in iščejo, vendar ju doslej še niso mogli izslediti...«
Takšna kratka notica, a koliko je za njo skrite duševne borbe, skrbi staršev in svojcev, iskanja oblaste v! Kdo bi vedel, kako se je odigrala tragedija dveh tako mladih zaljubljenih src! Zdaj, ko so našli v globokem samotnem breznu dva trhla okostnjaka z nekaterimi bednimi ostanki oprave, po katerih so lahko ugotovili na prvi pogled, kdo sta pokojnika, in ko so prinesli iz brezna na dan celo samokres, ki sta ga imela zaljubljenca s seboj, — zdaj se da vsaj v glavnih potezah orisati žaloigro Danice Faganelove m Dušana Jeloiča.
Ob Brezarjevem breznu
Na šentviški orožniški postaji je ostal k en kaplar doma za stražo, ostali štirje pod vodstvom narednika Sadjaka so takoi po obvestilu o najdbi že okrog 11. ure dopoldne odšli k Brezarjevemu breznu.
Lepa je tista pot, ki vodi od St. Vida proti Podutiku. Bela cesta teče ob samih zelenih parobkih. in kakor z galerije se razgleduješ po ljubljanski pokrajini, ki ima od tod s svojim Rožnikom, mogočno šišensko šolo, nebotičnikom in ljubljanskim gradom v ozadju čisto svoj čar, zlasti takole v obiemu sočnega poletja in v žaru nedeljskega solnca. In živahno je danes na cesti! Venomer se oglaša zvončklja-nie biciklistov, mimo pribrnijo tudi nekateri avtomobili in dvigajo prah, srečujejo se pešci in se ustavljajo v pogovorih o tisti žalostna najdbi v Brezarjevem breznu.
Še precej daleč onkraj stika te ceste z ono, ki priteče naravnost iz Ljubljane skozi Zapuiže, skoro še pol ure hoda od gostilne za prevalom je nekaj više od ceste lepa kmetija posestmka Za-vašnika, po domače Brezarja. Ze s ceste je videti, kako se tam gori ob gozdnem robu zbira ljudstvo. Pogovarjajo se o tem. kako so v jamo splezali fantje: Brezarieva dva. Lojze in Jože, Ko-pi-ariev, Andrišev Stanko in še nekateri drugi. Letos so šli prvič. Je še več jam tod okrog, pa so majhne. Prelomnica kraškega in alpskega sveta...
Orožniki so bili dali prinesti lestve in so se po njih podali v globino. Potem je silila v jamo še cela vrsta fantov. Zgrozi se človek ob samem^ pogledu na brezno, ki odpira svoje žrelo v premeru dobrih 10 metrov. Povsem nenavadno je danes to prizorišče z vedno naraščajočo trumo ljudi: domačinov, Šentvidčainov, Zapužanov. In mladine je seveda precej vmes. Vse je v radovednem ugibanju, kaj bodo orožniki doginali.
Opanki pokojne Danice
Na dan so bili prinesli košček blaga od fantovih hlač, potem dva še dosti dobro ohranjena svilena robčka. Najbolje pa so bili ohranjeni njeni čevlji, prav za prav poletni opanki.
— Da, ti so njeni... saj sem slutila, Danica je bila.
Med gručo prav blizu brezna je zajokala lepa, temna mlada gospa, sestra pokojne Danice, gospa Marija Slejko, šivilja iz Zapuž.
Vsi sočustvujejo z njo, le po malem silijo vanjo z vprašanji. Ona pojasnjuje kratko, kako sta Danica Faganelova in Dušan Jelčič lani 18. avgusta odšla z doma. Danica je bila tistega dopoldne še dobre volje, da pač nihče ni mogel slutiti, kaj se v njej dogaja... Prevzeta od otožnosti, da je na tako žalosten način ugotovljena smrt njene _ drage sestrice, se odpravi gospa Marija proti domu. Tudi drugi ljudje se po malem
Ivan Albreht:
Viharna noč
Vihar divja, bliski švigajo, streHe ' udarjajo, morje buči in valovi hrume divje pesmi upora in pomora. V pristaniški beznicj se gneto mornarji, težaki, dekleta in postopači, izgubljenci od kdo ve kod, hrapavi, zagoreli ljudje z živalsko trdimi obrazi, pijejo, preklinjajo. kvartajo in kvantajo, molče in si groze kakor valovi, ki hrumeč in podirajoč preganjajo drug drugega po razburkani temi.
»Hej, stari, vrag te jaši, kaj boš dremal, mrcina! Prinesi dekletu kaj, da ne bo lačno nocoj!« motovili sloki Stevo in z edino roko opleta po zraku. »Covori, Zajka.« sede nato spet za svojo mizo in si posadi mladenko v naročje, »kar povej mu, česa^želiš! Nocoj pirujem, nocoj je moja noč!«
Prostor je poln dima, vrišča in mo-rečega vonja po vinu. žganju in znoju. Od ostalega prostora z leseno pre-grajo ločeni oder za godce sameva v omarasto poglobljenem kotu. Plešasti cigan je razposlal svoje zveste med goste, sam pa je sedel k oštirju in s švigajočimi pogledi nadzira dekleta, ki se vsaka po svoje trudijo za uspeh.
Zafka je najmlajša in k njej sili največ rok, vročih pogledov in divjih želja, toda Stevo je kakor zid kraj nje.
»Pij, Zajka, vriskaj, pleši in smej se nocoj! Pleši, dekle, na življenje in smrt si nalijva radosti! Nocoj si moja —«
V dekletovih črnih očeh gori bojazen, mišičje na obrazu ji podrhteva v nestrpnem strahu, in kadarkoli se zablis-ne aH udari grom, se Zajka krčevito oklene enorokega in mu skrije glavo v naročje.
»Vražji Stevo,« se razvnema cigan, »najlepšo je dobil —«
Gospodar mu natooi žganja, od nekod zavrešči spolzka popevka, grom razsaja, morje buči, širokopleči oštir pa sedi kakor malik poleg svojih sodov in se komaj vidno smehlja. Da, da, Stevo je junak! Da si ga, človek, videl nekdai, v vojni! Kakor jastreb se je poganial s svojim letalom kvišku in gorje vsemu, kar je on vzel na muho! Da, gorje tudi dekl-etom! Ne rodi figovo drevo na leto toliko sadežev, kolikor ie on stri takih-le vročih, mladih dekliških srčec! Z vragom ti je bil Stevo, da, in samo zali Janko je lahko tek-
razhajajo, pope 1 danske ure že teko, a radovednosti ni bilo ustreženo v tisti meri, kakor so si bili nekateri morda želelL Oba okostnjaka so namreč orožniki pustili v enakem položaju v breznu, kakor sta bila najdena, da bo jutri vse natanko ogledala sodna komisija.
Sestra Marija pripoveduje
Sredi vročega popoldne najdem gospo Marijo Slejkovo z družino in znanci v senci košatega kostanja pri domu v Zapužah onkraj lepe nove hiše, tik ob ravni beli cesti, Že potolcžena mirno pripoveduje, kolikor ji je znanega o ljubezni pokojne Danice in Dušana,
—	Seznanila sta se leto dni prej na nekem plesu v Dravljah. On je bil doma iz Pulja, njegova starša oba živita nedaleč tod. Mi pa smo iz Nabrežine. Naš oče je upokojen železničar in otroci so prišli k njemu pred štirimi leti na stanovanje v Zgornji šiški 132. Danica je bila najmlajša in je obiskovala tretji letnik obrtne šole. Lepa je bila, temna. Pa tudi on je bil zal mladenič, temnih, kodrastih las. Sestajala sta se večkrat, to vem, čeprav se za njuno ljubezen nisem brigala, Danica je bila sicer živahna, toda odkar smo pred dvema letoma izgubili mamo, je postajala večkrat otožna. Prav gotovo je oboje odločilno vplivalo nanjo; izguba matere in pa ljubezen z Jelčičem.
—	Mar jima je kdo branil zvezo?
—	Kolikor jaz vem, nikdo. Prav za prav je menda bilo takole: Jelčičevi so mislili, da nasprotujemo mi, a pri nas niti nismo vzeli preveč resno take mladostne ljubezni. Jaz sem Dušana videla samo enkrat.
—	Ali sta se kdaj izrazila, da poj-deta skupno v smrt?
—	Pravili so mi, da je Dušan nekoč rekel Danici, da se bo končal, ker je tako nervozen...
—	In kako je bilo usodnega dne?
—	Kakor sem rekla: Danica je bila zjutraj — bil je petek — izi-dno dobro razpoložena, še očetu je nekaj pomagala, čakala je na drva ali kaj. Potem pa je rekla, da mora k součenki zaradi skupnega učenja matematike. V tej je bila bolj slabo podkovana. Pa je odšla ob devetih dopoldne. Kakor smo pozneje izvedeli, sta se ob pol desetih našla z Dušanom pri stari cerkvi v Spodnji šiški. Kod ju je nato vodila pot čez dan, ne vemo. Še popoldne okrog 17. ure so ju baje videli neki ljudje na Bellevueju. Ko zvečer Danice ni bilo domov in vso noč ne, smo bili v skrbeti in žalosti. Naše zle slutnje so se tedaj uresničile, ko je oče našel Daničino poslovilno pismo, Id ga je bila pred odhodom vtaknila pod žimnico njegove poscjlje in kjer je bila napisala nekako takole: »Oprostite, če sem vam kaj hudega storila, odhajam k svoji ljubljeni mamici, — prosim vas, ne poizvedujte za menoj!« — Takoj naslednje jutro je hitel oče na policijo javit nestanek- in že je tam bila tudi prijava, da je izginil Dušan Jelčič. Medtem so namreč prejeli njegova poslovilna pisma tisti, ki jim jih je bil poslal po pošti: mati, brat in prijatelj... V vseh teh treh pismih pa je stalo, da se je odpravil v Rusijo in da ga ne bodo več videli. V toliko je torej bilo napačno poročilo v listih, ko so pisali, da sta Dušan in Danica zapustila samo dve pismi. Sicer pa za spomin zvesto hranim lansko »Jutro« od 24. avgusta.
—	Lahko si je misliti, kako globoko je zadel nestanek obeh zaljubljencev tudi Jelčičevo družino.
—	O, Dušanova mati je bila štiri dni v nezavesti, tako hudo ji je bilo. Tudi Dušan je bil najmlajši v družini.
—	In potem ste pogrešani par iskali ?
—	Vsepovsod. Kadarkoli je bila v listih notica o kakem utopljencu, že smo poizvedovali, če ni to Dušan ali Danica. Nekateri naši znanci so tudi iskali po globinah in jamah na Rožniku in tam okrog. Ali na Brezarjevo brezno nikdo ni pomislil. Čim pa mi je danes dopoldne gospa Ana Hribarjeva
moval z njim! Da, da, oba sta bila pilota, oba drzna kakor vihar, oba vroča kakor lava in oba prijatelja, da takih nima več svet. Le senco slabega naj je kdo zinil o Stevu, je že čutil Jankovo pest! In da si Janku skušal skriviti samo las, ti je Stevo prerahljai kosti, da si ga pomnil leto in dan! Ej, da, tako je bilo, a to je že vse daleč, strašno daleč. — Da, da, dan danes čas beži, peklensko beži. Petnajst, dvajset let, pa misliš, da so prišli že trije vekovi, tako se vse naglo izpreminja —!
Mujo, plešasti cigan, kaže bete zobe in se smehlja. Teden dni šele svira v tej pristaniški beznici, pa se mu zdi, da od vekomaj spada semkaj, tako mu ugaja vednega nemira in hrupa polno življenje, a najbolj mu je všeč Stevo, enoroki bosjak! Objel bi ga, toliko je ze bujnega sin šal o njem. pa vendar se dan za dnem starim dogodivščinam pridružujejo še vedno nove —
»Pij, Mujo. da boš laglje sviral!« na-toči gospodar in zopet pripoveduje. Cigan pije in posluša in med oštirjevim pripovedovanjem včasih kakor vihar vrisne v strastnem napevu.
Kaj ti vrag ne seje svojega črnega semena povsod, da. da. povsod po svetu?! Taka prijatelja, kakor sta bila Janko m Stevo, pa ti pošlje zlodej žen-
rekla, da so naSB tam gori dva okostnjaka, nisem nič dvomila, da sta to onadva. Moja slutnja je bila potrjena, ko sem nato videla oba svilena robčka. Se pomnim, kako ju je Danica sama vezi a in je še zdaj njegovo ime na robčku čitljivo. Zlasti pa so njeni opanki presenetljivo dobro ohranjeni
—	Odnesla sta skrivnost svojih mladih src s seboj v grob, jelite?
—	Da. Po moji sodbi sta zvečer prišla do Brezarjevega brezna. Samo-
kres, ki so ga našli pri bi dal sklepati, da sta se poslovila od življenja na robu brezna, nakar sta padla v globino. Pravijo, da so na eni kosti našli sled krogle. Ali to so samo domneve. Pravijo tudi, da je njegovo truplo bolje ohranjeno, a ona da je zelo razpadla. Jutri bo komisija ugotovila, kar je ugotoviti treba. Njuni sliki m pisma hranijo na policijski upravi Sprijaznili se bomo z usodo in ohranili nesrečna dva mlada pokojnika v lepem spominu.
Mlado dekle pod tramvajem
Da ena senzacija ali nesreča ne pride nikoli sama, so se mogli preveriti popotniki, ki so se okreg pol 17. ure vračali od Brezarjevega brezna ali z drugih poti k tramvaju, vozečemu iz Št, Vida proti Ljubljani. Mnogo je danes dirjalo avtomobilov — in to izredno lepih luksuznih avtomobilov — po trdi gorenjski cesti, največ vsi v smeri proti Št. Vidu. Ali tisti, ki je najhitreje dirial v smeri proti Ljubljani, je bil rdečkasti avto ljubljanske reševalne po-staje.
—	Nekaj hudega se je moglo pripetiti, so ugibali ljudje v tramvaju,
—	Neko nezavestno žensko so močili pri Podgori nasproti hiše kamnoseka Novaka, so tolmačili drugi.
Pozneje se je vse natančno pojasnilo:
Marija Ribičeva, doma iz Moravč, stara 23 let, uslužbena pa pri Jakobu Bitencu na Podgori št. 4 pri Št. Vidu, se je bila popoldne podala v Ljubljano. Po 16. uri se je s tramvajem vrnila domov. Ne da bi vprašala, ali ima tramvaj postajališče, .ie hotela izstopiti nasproti hiši kamnoseka Novaka. Njen odskok s tramvaja pa je bil usoden. Marija je padla tako hudo po tleh, da si je prav gotovo pretresla možgane in se takoj onesvestila. Tramvaj jo je §e nekoliko potegnil s se bo i, da je dobila še praske po životu. Morda ima prebito lobanjo. Močili sojo rn obenem po telefonu pozvali na pomeč Ijublra«-slke reševalce, ki so bili v rekordnem času na mestu in so ponesrečenko ja-drno prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Truplo JožeSe Cepudrove
so našli in spravili v štepanjsko mrtvašnico
Kakor smo že zgoraj zabeležili, je zdaj dokončno pojasnjena usoda Jožefe Cepudrove. v vodo se je vrgla pretekli ponedeljek okrog 18. ure med železniškim in poljanskim mostom nad Gruberjevim prekopom. Videli so jo ljudje takrat, ko je plavala z obrazom obrnjena v vodo proti Štepanji vasi. Ko so kopalci opazili, se je eden izmed njih pognal za njo, da bi jo rešil. Toda tam je voda zelo deroča. Sicer je Jožefo že oprijel z desnico, ali ko jo je hotel odriniti in pognati proti kraju, se mu je napletla med noge, tako da je domala tudi sam izgubil oblast nad seboj. Jožefo je zatorej izpustil in se rešil iz močnega toka. truplo pa je odplavalo dalje. Tako je ostala usoda Jezefe Cepudrove neizvestna ves teden. To ie zadostovalo, da so nejeverni Tomaži, ki iih v Ljubljani nikoli ne manjka, že začeli dvomiti, da bi bila Jožefa Cepudrova res utonila.
Sinoči, v soboto okrog 19. are, ko je že legal mrak, so štepanffski otroci tam, kjer se združita Ljubljanica in Gruberjev prekop, nekaj nižje doli v kotanji, imenovani »na Brejaih«, nasproti meščanskemu gasilskemu dornu, v precej plitki vodi uzrli žensko truplo. Otroci so začeli vpiti in že so prišli odrasli ljudje, ki so se mudili deloma še na njivah, in so poskrbeli, da sta bih o najdbi obveščeni orožniška postaja kakor tudi ljubljanska policija. Pokoj-nico so potegnili na kopno in v njej spoznali Jožefo Cepudrovo. Bila je še dobro ohranjena, obleka pa precej na-r ,ana. Truplo se je bilo tam zataknilo, zato so ga zaman pričakovali pri Fužinah, kier običajno pridejo utopljenci na grablje ob jezu. Po ogledu so truplo prenesli v mrtvašnico v Štepanji vasi, kjer bo po komisijskem ogledu m odredbi sodne oblasti najbrž todi pokopano.
Dve nesreči in zločin na meji
Murska Sobota, 4. avgusta
Zdaj, ko je v Prekmurju mlačev na višku je postala žrtev plamenov mlatilnica in lokomobila Rudolfa Kohna iz Markov-cev. Stroji, ki jih je dal lastnik šele pred kratkim popraviti, so bili spravljeni v leseni uti tik stanovanjskega poslopja. Nedavno noč so domači opazili skozi špranje lesene stavbe sumljivo svetlikanje, v naslednjem trenutku pa so že zublji švignili skozi stene in objeli poslopje Domači in so^ sedi so bili takoj na mestu nesreče, a vsi napori so ostali brezuspešni. Skoda J e velika, a deloma krita z zavarovalnino. Sreča v nesreči ie bila, da v kritičnem času ni bilo vetra, ker bi drugače pogoreli vsi sosednji objekti. Vzrok požara še ni do-gnan.
Otrok je utonil
Cas mlačve po naših prekmurskih vaseh vpreže v delo pač vse. ki so za delo sposobni. In prav nič ni čudnega, da ostane ob takih prilikah deca brez nadzorstva. Tako je bilo tudi v Križevcih pri posestniku Lajuščeku. Vsi domači so bili pn delu, gospodar je imel opravka s slamo, gospodinja Je odnašala plevel otroci pa so se igrali na dvorišču Med njimi je bila dveletna hčerkica Marija. Ko so otroci zapustili dvorišče jim je tudi Marija sledila, a po nesreči je zašla v sadovnjak. Otroška brezskrbnost in radovednost jo je gnala do velike mlake nod drevesi, ki sluzi za napajanje živine. Deklici je spodrsnilo m že je izginila v vodi Nihče ni bil blizu, da bi ji pomagal. V zleh sletnjah pa je mati šla iskat otroke. Cim je prišla do mlake, je uzrla v njej trupelce svoje hčerke.
Vlom in napad na obmejno stražo
V mračnih gozdovih naše Goričke, vzdolž avstrijske in madžarske meje se odigravajo večkrat skrite tragedije. Tihotapci
sko vmes, žensko liki živ ogenj. Močno je bila podobna mladi pevki, le bolj stasita je bila kakor Zajka, a ne iz naših krajev in tudi ne naše krvi. Bila pa je, kakor da vrag živi v njej, in hudič vedi. kako se je vse to motalo. Hotel jo je imeti Janko, hotel jo je imeti Stevo, pa je bilo čez noč prijateljstva konec. Niti pogledala se nista več! Afra ie z očmi vabila zdaj tega, zdaj onega, in obetala kakor znajo ženske, slednjič pa se je Stevu kakor Janku izmaknila in se obema izgovarjala, da se je že obljubila drugemu. Dečka sta bila trezna, vendar premalo, da bi znala krotiti lastno kri. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko se ie slednjič lepa Afra le začela vnemati za Janka! Stevo je bil že kakor vrtinec in je ugonobil, kar je dosegel, tedaj pa .ie zla sreča posegla vmes in Janko je s svojim letalom strmoglavil v morje.
»Pij. Muio. da boš laglje sviral!«
Mujo pije, oštir si poravna bogato izvezeno čepico; vihar divja, mornarji poio in dražijo dekleta, enoroki Stevo pa boža Zajko in ji mehko prigovarja:
»Nič se ne boj. deklič. naj se strela iznori in morje razdivja, midva piruj-va! Niti carju niso še nikoli svirald lepše nego nama nocoj —U
imajo pri tem pač prvo besedo, in vse, kar
se tam dogaja, je v tesni zvezi z njimi. Svarila, padle žrtve ob mejnikih — vse je tem ljudem bob ob steno. Kakor bi jim bilo v krvi, se strastno igrajo s smrtjo.
Pred tednom so neznanci okrog polnoči vdrli v trgovino Trpljana Štefana v Apat-ištvanfalvi (Štefanovcih), ki leži na madžarski strani tik naše meje. Vdrli so najprej v poštni urad, ki se nahaja v isti hiši in odnesli iz blagajne okrog 400 pongejev. Nato so se spravili na trgovino. Kar jim je prišlo pod roke, so odnesli: cikorijo, sveče, vžigalice, plašče za biciklje, naramnice milo, nogavice, kuhinjske nože, sukanec, žepne robce in drugo. S seboj so odnesli tudi vojaško puško madžarskega izvora sistem »Levente«. Skupna škoda ukradenih predmetov znaša okrog 600 pongejev. Težko natovorjeni so se z ukradenim blagom spet podali proti naši meji ter jo tudi nemoteno prekoračili. Čeprav je bila še trda tema, jih je že po nekaj korakih po našem ozemlju opazil službujoči graničar. Misleč, da so tihotapci, jih je pozval, naj obstanejo. V naslednjem trenutku je že eden izmed zlikovcev ustrelil z ukradeno puško proti graničarju, a ga k sreči ni zadel. Iz bližnje karaule je prihitel graničarju na pomoč še drug vojak in oba sta. se podala na zasledovanje napadalcev. Zlikov-cem, ki so odvrgli del svojega plena, se je posrečil beg v temi. V zadevi je bila takoj uvedena energična preiskava. Zločina so bili osumljeni neki tihotapci, ki so bili že večkrat kaznovani. Pri zaslišanju so seveda vse odločno zanikali. Pač pa je hišna preiskava pri dveh imela vsaj delen uspeh: pri enem so našli skrito vojaško puško sistema Manlicher z odpiljeno cevjo, pri drugem pa so v stranišču za opeko dobili 177 zavitkov madžarskega tobaka za pipo.
Dekle se trese po vsem životu. Ko dvigne čašo, da bi trčila z enorokim, jo zaslepi blisk. Zajka se strese, vrisne in čaša se žvenketaje razbije na tleh.
»Nič se ne boj!« porine Stevo drugo prednjo, »nocoj je najin večer! Eks, dekle!«
Mornarji pojo, Mujo stopi na oder, namigne dekletom in brenkajoč uglaša svoje gosli:
—	Ja-i. mamo, mamice —
Dekleta se s smehom poslavljajo od
svojih gostiteljev. Tudi Zajka vstane.
»Kam —? jo prime Stevo.
Dekle z očmi pokaže na oder, enoroki pa jo burno potegne k sebi:
»Kaj boš pela tam zverinam nocoj, ko si moja —!«
In jo poljubi, kakor da hoče v tej divji noči izpiti vse mlado življenje iz nje. Zajka vrisne, Mujo svira in mežika oštirju. dekleta pojo in se zavistno spogledujejo. Stevo pa se nasloni na zid in zapre oa:
—	Kamo ideš bez turbana preko EJbasana široka —?
»Ali se me bojiš. Zajka?« iznenada prekine Stevo pesem in se z edino roko oklene dekleta.
»Ne bojim se te.« grozničavo strmi Zajka zda« v ta, zdaj v ono skupino.
Iz akvaristove torbe
0 muzejskih akvarijih hi eajedalkah
Kdor utegne in kdor se zanima za ameriške ostriže svetlika vo?, naj si ogleda akvarije, ki eo razstavljeni v ljubljanskem muzeju. V največjem akvariju eo trije pvj-tlikavci, ki jih je visokosolec g. Jošt prinesel iz Beograda samo zato. da bi jih videli vsi oni, ki jih še ne poznajo. Največji, osem centimetrov dolgi estriž je posebno lep. Leskeče ee kakor smaragd. ga obseva jo sončni žarki, se ga ne moreš nagledati. Na podaljšku ikre ima rdečo m črno okroglo marožico. Obročki na očeh eo rrmenorde?!. Plavuti eo proeojno modre, na robeh rumeno bele. Riba ja tako kresna, da pote trne nase pozornost vsakogar. Omenjeni ostriž bi veljal v Avstriji ali kjerkoli kakih 5 do 8 Šilingov, pri nas si ga pa lahko vlovimo na Hrvatskem ali pa okoli Beograda, krer 2« posestniki nekaterih ribnikov iztrebljajo, fcir poje ribam, ki ifh goje, mnogo žive hrane; a vee je zaman, ker j« zelo ploden.
Nam akvaristom je ribica seve zelo dobrodošla. Zal ni nikogar, ki bi stopil v sporazum s posestniki ribnikov, da bi mu brezplačno odstopili činrveč ostrižev, katere bi po ceni kakih 5 do 10 dinarjev prodajal v Ljubljani. V akvariju s takimi ostriži je pred vsem zanimivo to, da ei največji ostri-žek prisvaja vso oblast. Na mesto, kjer pada hrana na dno, ne pusti nikogar; kar vse bi hotel imeti zase. Ce zagrabi večji komad masa, ki mu daje dosti posla, pa prizanese ostalim ribicam. Ko pa vržemo dafnije v akvarij, ee sploh ne zmeni za evoje vrstnike, kar posvečuje veo svojo pažmjo lovljenj j bolh. V drugam muzejskem akvariju eo okuni, ki spadajo v rod oetrižev. S svojo risbo po telesn, ki jo tvorijo črne maroge m pike, in e svojima lepima hrbtnima plavu-tama, ki sta zaraščeni, zavzema okun po lepoti drugo masto. V tretjem akvarij j, ki jie v sredini, 90 pa ploščiči. vitke, ploščate ribice, ki imajo zelo dolgo pod repno plavut. Vse omenjane ribe so mrzlovodniee, zaradi česar so kakor po krasoti tako tudi oo trdnosti za naše akvarije zelo prikladne. Ker jih bom kmalu odnesel v ribnik, priporočam ljubiteljem ribic, ki ee zanimajo za te vneta, da si oh ogledajo čim prej.
Doma v akvariju imam pa letošnje mladiče omenjenih ribjih vrst in morske glo-bočke. Vmes so pa meconoše in že svoje-časno omenjeno Erjavčeva belica, zaradi
šila vest, da je Janko z letalom vred strmoglavil v morje. Stevo je hitel z reševalnim odredom na pomoč, toda morje je bilo urnejše mimo vseh reševalcev. Sprejelo je Jankovo srce vase ki mu dak) mir, ki ga ne bo nikdar več rušila človeška strast. Stevo je blaz-nel, tako strašno mu je bilo. Soince, zemlja, morje in nebo so mu rjuli, zakaj je ubil prijatelja. Divjal je okrog, da bi vsaj v maščevanju našel utehe, a mamljiva čarovnica je izginila, kakor da se je s svojo lepoto pogrezni-la v zemljo. Končno je obolel in je tako dolgo polegaJ po bolnicah, da je minila vojna. Nato je dal vojaški suknji in letalskim krilom slovo in se je brez miru potikal po domovini ter je slednjič odrinil po svetu —
— Tamo daleko kraj mora, tamo je selo moje, tamo je ljubav moja —
Cigan svira, dekleta pojo, mornarji z nogami in rokami bijejo takt in tudi Stevo začne peti, le Zajkine oči se vse bolj plaho ozirajo na okna, ki jih v naglih presledkih oblrzujejo bliski.
»Nič se ne boj, dekle!« jo tolaži Stevo in jame pripovedovati o svojih blodnjah po svetu. Dokaj morij je prevozil, dokaj potov je prehodil, le miru, miru ni bilo. Naj je taval po zasneženih planjavah v Kanada, naj je občudoval me-
mečonoš, ohlajam eLnevoo vodo, da tudi prihodnjo zimo preoesli nižjo temperaturo (10 — 14« C), ki so »i bili kos ža preteklo zimo. Ribe toplovodnioe, ki jam oblajamo poleti vodo, prežrve zimo brez teakoč, tako zvane >kuhane« ribe, ki jih drže gop-telji v pretepli vodi, ee pa pri znimnjj temperature na 15° že prehlade. Kdor bože imeti zdrave ribe, naj jih torej ne navadi na pretoplo vodo.
V članku z dne 20. maTca t 1 f**m opisal ploščato, bučni peški podobno, r-cavo polino pijavko e šestimi očmi. Iz Beograda s«n sedaj dobil tudi dvorano pijavko (Cl^psina bioculata), ki je nosila svoje mladiče t« trebuhu; cela gomila je bila teh, črvičkom podobnih mladičem. Pijavka se je zelo zanimivo obnašala. Ker ni bilo v majhnem steklu nobene hrane, in fc?r ie bila v skrt>eb za mladiče, — tako vsaj mislim, — je zlazla iz 6tekla in padla na tla. Ko sem prišel po daljšem izletu domov, je ležala napol soba s svojimi mladiči na tleh, šele v kamnn ie zopet oživela. Vsekakor zelo zanimiv primer, eioer ne zapuščajo Clepsine vode in čim ji pride gobček nad gladino, ga potegnejo takoj nazaj.
Na nekem ploščičn iz Dunava, ki sean ga dobil, je visela 2 cm dolga zajedaTka, wv-drana s svojo glavo globoko v ribjem mesu. Vee meso naokoli je bilo vneto. Seveda s^m >o takoj odstranil z ribjega telesa. Bila je zaiedalka Lernaeocera esocide. Na glavi eo štiri mački, s katerimi ee vsidra v meao. Trup je tenka cevka. Skozi njo vidimo delujoče črevo. Samice imajo na koncu trupa dva ovalna jajčnika. Gospod Jošt mi je povedal, da je s to zajedalko okuženih niZ koliko rib, ki so v bližini kanalov, kjer odteka beograjska nesnaga. V ljubljanski kotlini še nisem zalotil te nevarne zajedal-loe, pač pa ihtioftirija, krapne uši, traknlje in glivice saprolegnije. Poslednje se naselijo na mestih, kjer ni lusk, in pa v ranah. —
0. S.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenciee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih, knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
miško zatopljenost v Indija, naj se je skušal s težaškim delom umiriti v Ar-gentiniji, povsod je bil Jankov obraz za njim. Ni bilo besede, ni bik) diha, le pogled je tako bridko tožil o izdajstvu, da bi Stevo naj kraj sveta bežal pred njim. — In ne na kraj sveta, temveč le v Kitaj ga je zaneslo, kjer je zopet sprejel letalska krila. Bifc so burni, nemirni časi in Stevo je dan za dnem tvegal drznosti, ki so v šk m dalj vzbujale občudovanje. Domačini so malone malikovaii pred njim, nasprotniki so se bali srečanja z njim. Kakor maščujoče božanstvo je brzel po zraku in nekatero dosti popolnejše izdelano nasprotniško letalo je moralo pred njegovo jezo trdo treščiti na zemljo in pokopati svojo žrtev pod seboj. Nazadnje je Stevo veljal za neranljivega in nepremagljivega, dokler ga ni slednjič brez boja in v čisto mmiem poletu dohitela usoda vsega človeškega. Iz neznatne višine je padel in niti sam ne more reči, kaj je zakrivilo nesrečo. Zavedel se je v bolnici, kjer je moral pustiti levico za spomin, vendar pa je posihmal zopet deležen miru: Janko ga nič več ne preganoa. Za izgubljeno zdravje je dobil visoko odškodnino in se je vrnil v domovino, kjer zdai živi kot bos' "k - veterank, danes tukaj, jutri tam, »flSiaoroa pa db
DOGODKI PO ŠIRNEM
Zaradi ljubezni
Pretresljiva tragedija: njeni žrtvi zvesta zakonca
Stotnik Chambrun in stotnik Cerniere ste služila oba pri pehoti. Bila sta dobra prijatelja. Chambrun, ki je leta in leta občeval s Ceraiereom kakor z najboljšim tovarišem, se je nenadoma zaljubil v njegovo ženo. Ta ni imela pred njim nikjer več miru. Zalezoval jo je na vseh potih, čeprav je bil sam oženjen, ji je pisaril pisma in jo rotil, naj zapusti svojega moža ter začne živeti z njim novo življenje itd. Pred nekaj tedni sta se Cerniere in Chambrun zaradi tega sprla. Z največjim pregovarjanjem so jn odvrnili od dvoboja. Chambrun je nato odpotoval v Pariz, da bi tamkaj v vrtincu življenja pozabil Cerniereovo ženo in svojo ljubezen do nje. Toda nenadoma je zopet zapustil Pariz, se odpeljal v Marseille se potikal ves večer po beznicah ter iskal nekoga, ki bi bil pripravljen ubiti Cerniera, da bi se potem lahko polastil njegove žene.
Zdi se pa, da ni mogel nikogar prego-iroriti za zločin. Ko je videl, da ne najde
iskanega pomočnika, je vstal in se odpravi sam na pot Posrečilo se mu je, da je sredi noči vdrl v hišo, odprl vrata Cerniereovega stanovanja in prišel brez ovir tik do prijateljeve spalnice. Tam je ustavil Cerniera, ki ga je prebudil nočni ropot in šum, z besedami: »Podpiši izjavo, da pri vol ju ješ v ločitev svoje žene ali pa te ustrelim!« Cerniere ni hotel podpisati in se je postavil Chambrunu po robu. Sledil je kratek besedni dvoboj, v katerem ni mogel Chambrun prepričati tovariša, da ima prav, če ravna kakor je rekel. Tedajci je segel Chambrun po samokresu in oddal pet strelov. Prestrašena je planila sobarica z ležišča in šla pogledat, kaj se je zgodil^ V spalnici sta ležala na tleh v mlaki krvi Cerniere in njegova žena. Mož je bil že mrtev, njegova žena pa hudo ranjena. Chambrun pa je odšel v času, ko je sobarica ogledovala žrtve, v kabinet in je končal še lastno življenje s strelom v glavo.
SVETU
ga baržuna, ki ga varuje kot Izredno dragocenost pod steklom. Papež pa ima vso garnituro, prevlečeno s takim baržunom.
V	delovni sobi visokih gostov je spet sam marmor, kitajske preproge, pristne slike.
V	spalnicah je v vsaiki majhen oltar s svilnatimi blazinami in poleg vsake spalnice Je soba za st reža j a ali hišno. Vse sobane eo tako elegantne ta krasne, da jih tudi v največjih luksuznih hotelih za izbrane goste nimajo. Kamor se oereš, povsod največje razkošje, vse iz marmorja! Ampak ta kral jevska hiša je samo eno izmed številnih poslopij v Vatikanskem mestu! Ima seve tudi svoje vladno poslopje, ogromno zgradbo. Pa pošta — ni tako luksuriosme pošte na svetu; vse se sveti, tako Je poii-rano, okenca eo iz čudovito brušenega »tekla! Seveda ima sv. oče svoj kolodvor, svoj posefani vOak in na kolodvora svojo čakalnico, kjer je vse iz marmorja.
Za ženski svet
Zaščita pred strupenimi plini
Defenzivne in ofenzivne priprave v Rusiji
Ruska vlada je izdala obširne odredbe sa zaščito pred strupenimi plini. Skoro na vsaki hiši v okolici Moskve je nalepljen plakat, ki pojasnjuje, kako jc treba ravnati s plinskimi maskami.
Hišni posestniki so dolžni zgraditi pod svojimi hišami varne zaklone v podobi tdeti, kjer bodo stanovalci lahko našli pribežališče pri morebitnih plinskih napadih. Javna poslopja, ki jih je zgradila vlada v zadnjih letih, že imajo vse te varnostne naprave. »Osoviakhim,« ruska družba za letalstvo in zaščito pred izdelki kemične industrije se povsod trudi, da bi državo
čim bolj zavarovala za primer kemične vojne. V tvornicah in uradih imajo v to svrho redne plinske vaje. Kadar zapiskajo sirene, se morajo uradniki in delavci jadr-no umakniti v podzemska zaklonišča.
Po drugi strani pa si ruska vlada prizadeva, da bi našla kar največje možnosti za porabo plina kot napadalnega sredstva. V ta namen vzdržuje niz kemičnih tvornic in laboratorijev, ki neprestano preizkušajo pline, seveda v objektih, ki niso dostopni javnosti in katerih ne pozna nihče razen vladnih činiteljev ter zaposlenega osobja.
Moderen pariški klobuk
Zanimivo Šolanje romunskega kraljeviča
V slovitem liceju sv. Save v Bukarešti obiskuje rumunski kraljevič Mihajlo poseben razred, ki so ga vpeljali samo zanj, in kjer ima svojevrstno šolo. Z njim je v razredu še 13 dečkov iz vseh slojev prebivalstva. Med njimi je eden sin častnika, drugi odvetnika, potem knjigarnarja, strojevodje in kmečki fantje iz Bana ta, Besa-rabije, Bukovine in Sedmograške, med njimi en Madžar in en Sas. Z vsemi ravnajo vzgojitelji prav tako kakor s prestolonaslednikom, vsi imajo enake uniforme, iste profesorje, iste učne predmete, za katere je kralj sam sestavil učni načrt. Zanimivo je, da med fanti ni enega sinu vplivnih bojarskih rodovin, tudi nobenega ministrskega sina ni. Poleti, ko se kraljeva družina preseli na letovanje ob črnem morju, so tja povabljeni tudi mladi šolski tovariši in vsak dan sta dva izmed njih povabljena h kraljevi mizi. Mimo športa, ki ga kraljevič goji, kakor se samo po sebi razume, se pa še močno zanima za dramsko umetnost. Letos je mladi veliki vojvoda Albe Julije — kakor se glasi njegov naslov — spisal zgodovinsko igro, katero je z velikim uspehom vprizo-ril s sošolci na miniaturnem odru v kraljevi palači.
Kino na ulici
Na ulici pred gledališčem Carltonom v Londonu imajo javne kinematografske predstave. Problem projekcije pri dnevni svetlobi je s tem docela rešen. Podobne kine nameravajo vpeljati po vseh mestih in vaseh. Vzlic dnevni svetlobi, pri kateri se predvajajo, se vidijo filmi popolnoma razločno in jasno ta nobenega dvoma ni, da bodo novi izum tudi industrijsko izkoristili.
Skoraj vsak dan en umor
Na kongresu za sodno statistiko, ki so ga imele švedska, Norveška, Danska ta Finska so ugotovili zanimiva dejstva o kriminalnosti na Finskem. Ta država šteje nekaj več kakor tri m pol milijona prebivalcev. Vsako leto se v njej zgodi najmanj 300 umorov; torej en umor dnevno, če odštejemo nedelje. Ta čas teče 9000 razprav zaradi velikih zločinov, dočim jih je na švedskem le 2000, dasi ima več prebivalcev. število tatvin in vlomov narašča, število političnih zločinov pa vedno bolj pada.
prijatelja, in tega Stevo rai mogel preboleti Da mu je Janko rekel: »Življenje mi daj« — bi mu ga bi dal, da bi pa živel in vedel, kako to vražje dekle drhti v prijateljskem objemu, tega ni mogel! .Marsikdaj ga je obšlo, ko je plul visoko nad oblaki, da bi ustavil motorje in se z letalom vred spustil v brezbrežno morje pod seboj. Roka je že segla proti stroju, ko se je zasmejal dekletov obraz pred njim, Češ:
»Le strmoglavi, Stevo, le! Na dno morja se lahko poženeš, Janko pa bo vendar ljubil moje bele grudi —«
Živel je kakor v razbeljeni peči, dokler ni zli duh navdahnil svoje strašne misK. Kakor gad se je splazil Ln pri-lil vode v bencin, ki je z njim Janko čez malo oskrbel svoje letalo. Kakor hitro se je prijatelj dvignil in odplul, je Stevo brez uma zdivjal po letališču. Ko ni več slišal brneti strojev oddalju-jočega se letala, mu je bilo, kakor da mu živemu režejo srce iz prsi. Hotel je z drugim letalom pohiteti za tovarišem in ga kakorkoli obvestiti, naj zasilno pristane, dokler ni prepozno, toda poveljstvo mu na dovolilo. Moral se je pokoriti in je divjal in iskal okrog dekleta, ki je bilo krivo gorja. Z golimi rokami bi jo bil takrat zadavil, kakor lev na plen bi se bil vrgel nanjo, a preden jo je mogel izslediti, je že bn-
Čudni strupi
če se govori o strupih, misli povprečen človek navadno na strihnin, ciankalij, na Strupene kače ali na strupene gobe ta jagode. Zelo malo ljudi pa ve, da so strupene nekatere znane, na videz neškodljive rastline. Ena teh je prijazni bršljan, ki ima v svojih listih neko eterično olje, ki strupeno učinkuje. Fovzroča delirij in halucinacije, po životu se prikažejo izpuščaji kakor pri rdečici, zenica se razširi, žila bij*- močno ta hitro. Celo zdravnik ne ugane takoj, kaj je človeku, zlasti mlademu, ki je jedel bršljanove liste, če se v takem primeru izpere želodec, je v malo urah spet vse dobro.
Tudi laneno olje jc škodljivo, dasi je drugače docela nedolžno. Med lanom namreč raste neki plevel, ki se težko odloči od lanu in ki sam tudi ni škodljiv. Pač pa ga dela škodljivega neka glivica, ki napada seme tega plevela in vsebuje strup. Ta primer jasno kaže, kako važno je čiščenje polja od plevela. Tudi kopriva ni popolnoma neškodljiva. Vsak otrok pozna njen učinek, ki pa je bolj bolesten kakor škodljiv. Bolj nevaren pa postane sok ko-
!>rive, če se ta skrha in • rabi za ustav-janje krvavitve. Posledice so želodčne nadloge, zelo srbeč izpuščaj po vsem životu ta drugi pojavi zastrupi jen ja.
Kjer je bogastvo doma...
Med drugimi bogatijami, ki jih imajo v Vatikanskem mestu, je posebno zanimiva takozvana kraljevska hiša, ki je določena za tuje vladarje, kadar pridejo k papežu na obdsk. Vrednost predmetov, zlasti umetnostnih, ki so v okras tej hiši, se skoraj ne da izraziti s številkami. Tu so pristne slike Rubensa ta van Dycka, skulpture Berntaija ta drugih velikih mojstrov z vsega sveta, stropi so okrašeni s pristnim zlatom. Samo za okrasitev stropov so porabili 64 kilogramov čistega zlata. In potem marmor! Vsa tla ta okviri vrat so iz najfinejšega afriškega marmorja, ki so ga pripravili v največji milanski tvornici marmorja. Prestol v prestol-ni dvorani pa nima običajnega neba (bal-dahina): kdor biva v teh sijajnih dvoranah, in naj bo še tako visok vladar, je vendarle samo gost. višji od njega pa je vedno Kristusov namestnik. Stene so škrlatno rdeče, prevlečene z damastom najdragocenejše vrste. V tej kraljevski hiši je salon, v katerem je pohištvo prevlečeno z baržunom, kakršen se sploh več ne dobi. Pred stoletji so ga izdelali v bližini Genove. Baržun je v pastelnih barvah, osnova je modro zelena s čudovitimi cvetlicami, ki se izpreminjajo kakor žive. Samo neki Američan ima, baje košček podobne-
Lahke poletne obleke za otroke
Dva vzorca deških in dekliških oblačil za vroče dneve
»le takih noč! me je strah —«
»Ah, noči se bojiš?! Saj ni na svetu nič lepšega kakor viharna noč ob morju. Cuj, kako gromko poje vaiovje!«
»O, nikar, nikar!« si dekle zakriva oči in se kakor grlica stiska k enoro-kemu, ki šele po dolgotrajnem moledovanju izve, zakaj je je tolikanj strah viharja. Zajka ni ciganka. V njeni materi se je pretakala grško-arabska kri in tisto leto sta bili v Aleksandriji med pevkami, ki so spremljale prelepo Zi-naido. nevesto bogatega šejka. Na jadrnicah so se vozile pred razkošno jahto in prepevale o mladi sreči, ko se je iznenada stemnilo nebo in je zaplesal po morju vihar. Valovi so se jeli igrati z jadrnicami kakor z lupinami in pesem je mahoma preskočila v vrišč divje groze in obupa. Grom je rohnel, kakor da se lomita nebo in zemlja, bliski so švigali križem, vmes pa krik in vik in čez in čez noč kakor nocoj, morje pa je v strastnem rjovenju odpiralo vlažne grobove in goltalo svoje žrtve. Tudi jahta se je potopila in Zinaida ni smela nikoli objeti svojega šejka. Bilo je tako grozotno, da Zajka sploh ne zna povedati. Prav za prav niti sama ne ve vsega, 'e to ve, da ji je morje ugrabilo mater. Zajko je otelo morje samo. Valovje io je onesveščeno odložilo med feri kraj obale, odkoder jo je drugi dan
rešil siromašen ribič. Kasneje se ji je posrečilo priti zopet na Grško, pred nekaj tedni pa je stopila k temu ciganu kot pevka v službo, ker ji je obljubil, da pojde v kratkem semkaj.
»Čemu pa si želela v naše kraje?« jo privije Stevo k sebi, da čuti plahi utrip njenega srca.
»Čemu?« se izogne dekle. »Ali si ti mar nikdar ničesar ne želiš?«
Stevo se gromko zasmeje. Vražje dekle, kako zna vrniti vprašanje za vprašanje! Ej, ko bi vedelo, kako si je Stevo nekaj želel —
»Sediva bolj v kot«, vstane enoroki in začne premikati mizo in stole. »Tako, vidiš, Zajka. Ni treba, da naju poslušajo te pijane zverine! — Nič se ne smej, dekle, jaz sicer pijem, a nisem pijan, nekdaj pa nisem pil in sem bil vendar pijan —«
Šepetaje začne praviti Zajki zgodbo, ki jo je prej oštir razgrinjal ciganu. Po sobi vrešči vse vprek: — Joj, mamo, mamice — Zunaj še vedno buči morje, udarjajo strele in razsaja vihar.
Zajka posluša. Glas kraj nje je čudovito zastrt: veter časih tako zamolklo ječi, kadar že umira na morskih čereh. O, kako je to daleč in blizu — Dekle, ki je postavilo ost sovraštva med Janka in njega, se je nazadnje odločilo za
Dekletce si misli: »Lepe sanje za nedeljskega ribičal«
čast
Zagreba na ljubljanskih tleh, s katerih je včeraj v tekmi proti Iliriji odnesel obe točki
V skupini vodi do nadaljnjega Primorje
Bedo-zeleni so imeli že
Ljubljana, 5. avgusta.
Četrto prvenstveno nedeljo je izpolnilo »edem zanimivih srečanj, med njimi trije lokalni »derbyji« — kakor se zdaj vsaj ponekod brez pravega razloga imenujejo tekme med lokalnimi nasprotniki — ia sicer v Beogradu, Splitu in Sarajevu.
Naša skupina je imela na sporedu sre-<^anje med Haškom in Ilirijo na ljubljanskih tleh. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, ker se je s Haškovim gostovanjem ponudila Ljubljani tretja prilika za afirmacijo ljubljanskega nogometa nasproti zagrebškemu in je bilo razen tega pričakovati, da bo Ilirija zaradi izgube dveh točk proti Primorju napela že v svojem lastnem interesu vse sile, da izvije Hašku obe točki in se skupno s Primor-jem dodobra usidra na čelu tabele V. skupine. Hešk se je očividno dobro pripravil za današnjo preskušnjo in že po prvih potezah pokazal, da ne misli prav poceni oditi poražen z igrišča; svoj sklep ie izdržal do konca in s tem temeljito posegel v vrstni red v tabeli. Po današnji zmagi 90 njegove šance za obstoj v ožjem tekmovanju toliko narastle, kolikor so padle za Ilirijo. Slednja je na domačih
tleh _ saj igrišče Primorja zanjo tudi ni
baš preveč domače — odigrala ves spored m bo morala odslej po težko dosegljive točke v Zagreb; če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da smo zelo v (skrbeh, ali bo mogla tamkaj nadoknaditi,
kar Je izgubila ▼ zadnjih dveh tekmah. V ostalem je žoga okrogla — moštvo Ilirije bo medtem pridobilo Se nekaj »zapečate-nih« moči — in potem niso izključena niti ugodna presenečenja. Vse to pa so seveda sami računi na papirju! Objektivno pozitivna nada Ljubljane pa ostane — do prihodnje efektivne pridobitve točk pri belo-zelenih — le Se enajstorica Primorja.'
Tabela V. skupine kaže po današnjp. zmagi Haška naslednjo sliko:
Primorje 2 2 0 0 5:2 4 Hašk	3 2 0 1 4:4 4
Hirija	3 1 0 2 4:4 2
Gradjanski 2 I 0 1 0:3 0 *
Ugodna situacija obeh ljubljanskih klubov v peti skupini izločilnega tekmovanja za ligo je ohranila velik del našega športnega občinstva v napetosti. Seveda onega zanimanja, kot se je pokazalo za domači >derby«, tokrat ni bilo. Nad 1500 navdušencev je pa le prišlo na Stadion, da vidi borbo, ki je bala važna in morda odločilna ne samo za oba nastopajoča akterja, temveč tudi za druga dva, ki sta bUa tokrat ob strani. Vsaj neodločen rezultat — ki nikakor ni bil po poteku igre izven meja dosegljivosti — bi bil ustvaril bistveno drugačno situacijo, da ne govorimo o morebitni domači zmagi, ki tudi ni bila povsem izključena in ki bi bila pozicijo obeh ljubljanskih klubov neprimerno okrepila!
Hašk : Ilirija 2:1 (2:1)
Hašk: Sija/čič—Slivak, Golao—Kova-čevič, Gajer, Kunst—Bobinski, Medarič, Leinert, Petrak, Dlesk.
Ilirija: Rožič—Svetic, Berglez—Bogme, Sočan, Unterreiter—Ice, Lah, Pikič, Luoe, Doberlet
Hašk je pričel proti soncu. Njegov prvi napad je lepo izveden in daje naslutiti, da bo vzel stvar trdo v roke. Rožič ima takoj 1*3 začetka težek posel. V drugi minuti izvede I. nasprotni napad, ki ga Pikič pošlje v eirt, nato pa Leinert smiselno dirigira svoje ljudi, Bobinski je prost, Lednert mu idealno poda in že tiči žoga v mreži
1:0 za Hašk!
Igra poteka v ilirijanski polovici, toda belo-zeleni se ne udajo kar tako. V 5. min. je Pikič zelo lepo in nevarno v napadu, "xKia Slivak mu elegantno sname z noge rUr pred šutom. Igra se nato odpre, v 8. •m in sta zaporedoma Lah in Pikič na strelu, ali žoga se odbija od nasprotnikovih nog. Zopet je obramba Haška v stiski, toda Slivak bije rajši v kot. Prvi kot tol-.če Ice in ustvari nevarno situacijo pred golom, šijačič se pokaže nekoliko «eei-guren, končno le odstrani nevarnost. I. se drži v napadu, toda že minuto zatem da Gajer dolg prenos na desno, ki ga Unter zaokrene v kot. S kota strelja Bobinski, zadeva ni nevarna, Rožič ji je z lahkoto kos. V 14. min. je Svetic, ki doslej ni posegal dovolj energično v dogodke, na mah sam proti dvojici, trojici napadalcev, žoga gre od Petraka k Leinertu, ta poda prostemu Medariču, ki ostro plasira v kot in
Hašk vodi z 2:0.
Strel je bil sicer močan, toda s te strani kazenske črte in Rožič se je za utrinek prepozno odločil na parado, vsaj odbiti bi bil moral žogo! Belo-zeleni pregrupirajo nato svojo srednjo vrsto, Sočan in Unter zamenjata mesti in efekt se pokaže v po-jačanern startu v sredini. S krepkejšim startom so nevarne Haškove kombinacije v notranjem triu vsaj začasno onemogočene in L ima sicer terensko premoč, pred golom pa običajno ni nikogar, ki bi postavil piko na »i«. V 22. započne Gajer, ki se vidoma popravlja, kombinacijsko akcijo, ki gre preko Kovačeviča, Petraka in Medariča nevarno pred ilirijanski gol, k sreči konča Medaričeva bomba visoko nad golom. Nato je Pikič zelo nevaren pred golom, branilca ga vzameta v škarje, toda sodnik ne prekine igTe in šansa je minila, že v naslednji — 24. — minuti pošlje Pikič lep predložek Lucetu, ta nekoliko podaljša in še predno starta Slivak nanj, riskira strel z 18 metrov, ki je plasiran in obsedi, rezultat je znižan
na 2:1 m Hašk
obenem tudi dokončen! Igra, ki je bila v teh minutah že nekam mlačna, zdaj oživi, tempo je z obeh strani krepko forsiran ta v naslednjih minutah je I. stalno v napadu. Ice bije še en kot, potem dva prosta
morju, kjer je najbolj srečen, kadar j sliši tako divjo godbo, kakor sta si jo
nocoj privoščila nebo in morje —
»Pij, dekle! Eks!«
Zajka se drhte odmika.
»Pij, dekle —«
»Ne morem —«
Njene oči so kakor steklene in lica skoraj voščena. Stevo dvigne roko in jo krepko spusti na mizo:
»S vi raj, Mu jo, sviraj nocoj!«
S kretnjo prešernega veseljaka vrže ciganu bankovec, a se niti za trenutek ne ozre na oder, ampak gleda le Zaj-ko, to drhteče dekle kraj sebe.
»Kakor Afra«, mu omahne glava globoko na prsi.
»Kaj si rekel?« stisne Zajka obraz v dlani in se skloni k njemu.
»Nič —« »Cuj —«
Liki drobne ptičke se dekletove dlani dotaknejo njegoviih ramen. Cigan svira, dekleta hripavo pojo, mornarji, težaki in postopači se prerivajo med mizami in vsak po svoje tulijo:
—	Oj, javore, javore, ti si drvo najbolje —
—	Srečen bo tisti fant, ki jo bo dobil —
—	Pa ti tvoji zubičd, kak stoje u redu, kao mladi vojnici,
strela proti Hašku — Slivak je na momente oster — po preteku desetih minut pa je Hašk zopet v svojem elementu, kombinacije mu uspevajo, v 34. min. ima Petrak čisto situacijo, pa zastredja. Ilirijanska krilca se vrneta na začetni mesti, do konca je Hašk terensko premočen, toda ilirijanska obramba mu ne pusti na strel.
Drugi polčas prične z belo-zelenim napadom, toda kmalu je ilirijanska obramba v stiskah, Sočan napravi roko na sami črti, nato Berglez reši v kot V 4. min. pošlje Lah lepo Iceta naprej, njegov cen-ter-šut povzroči šijačiču resne skrbi, v 11. min im«. j, zopet šanso na Doberletov center, toda Ice je za centimetre prekratek in Slivak reši v kot. Situacije se naglo menjavajo, čas prevladuje Ilirija, potem potegne Hašk, v 22. min. ima Ilirija »sigurno« šanso, pa zopet ni nič, nato je kritično pred golom Ilirije, toda zadeva se konča v kotu, Gajer je v drugem polčasu zopet stari igralec in daje pečat igri, Hašku se sicer nikamor ne mudi, očitno pa že ne zavlačuje, s svojimi kombinacijami prihaja sicer stalno naprej, pa si ne ustvarja pozicij, odnosno sili s kombinacijami prav noter, dokler ne uspe na-, sprotni obrambi čiščenje!. V 31. min. ima Hašk težko pozicijo pred lastnimi vrati, Ioetova bomba — prava redkost! — skoro obsedi, toda Šijačič utegne še preprečiti nesrečo, sploh je v tem predelu igre že vse uravnano na izenačenje, pa ga ni od nikoder: belo-zelenih zvez le prečesto ni na mestu, ta če prisopihata, sta brez moči! Zadnjih deset minut Hašk močno popusti, ta če more, ubere zavlačevalno taktiko. Slika se do konca ne menja.
IgTa je potekla v splošnem
▼ rahli premoči go»fcov, das4 so mestoma tudi domači prevladovali na terenu. Bila je zopet tipično prvenstvena ta — Haškova! Uspelo mu je dober del igre vsiliti svoj sistem, ta komur je bilo do lepih kombinacij, preračunanih na centimetre, se jih je lahko nagledaL Vendar v celoti Hašk ni nasprotnik, ki mu borbeno moštvo ne bi bilo kos. Njegova moč se je pokazala v lepi povezanosti posameznih delov, zlasti je Gajer uspešno posredoval v obe smeri ta se — po uvodni manjši efektnosti — pokazal zopet kot stari mojster. Najmočnejši del moštva je v napadu, posebno je imponirala tehnična izvežbanost in tesna povezanost notranjega tria. Levo krilo je bilo zelo slabo, desno nekaj boljše, pa je kljub temu, prav po zaslugi tria, ta s primerno podporo od zadaj prišel napad zelo do veljave. V srednji vrsti je prevladoval Gajer ta pač sam pripomogel tej liniji do premoči nad nasprotnikovo, posebno če se vpošteva, da Kunst ni bdi polnovreden pomagač. V obrambi je bil najboljši Slivak, ki je delal v polni meri zase ta prevzel še dober del dela svojega partnerja, šijačič se je pokazal s prav dobre strani, ubranil je vsaj dve zelo težki žogi.
što u vatru greda —
Iz vrišča in hrupa in trušča se trga glas enorokega kakor iz groba:
»Petnajst, dvajset let, včeraj, danes, vse ni nič! Živiš in umreš, to je edino! In naj ti morje odgme grob ali naj se te usmili zemlja, konec je —! Dekle, pij —!«
»Cuj—« se brana Zajka. »Kaj si rekel
prejle?«
»Kaj sem rekel?« se po s9i smerje Stevo. »-Pametnega menda nič — Pustiva to in pijva rajši! Eks! Nocoj boš moja, Afra —«
Enoroki dvigne kupico, da bi trčiJ z dekletom, a Zajka vrisne in kakor stre-lica odskoči.
»Ti—?! grozničavo begajo njene oči, ko si z rokami krčevito sega v lase. »Ti —?!«
Stevo bledi. Hrup, petje, godba, ves ta bezniški trušč in dim in smrad se kakor nagnusen oklep stisne krog njega, da komaj diha. »Ti —«
Iz zasntrajene soparice strupeno žare črne oči, tako črne, joj, kakor jih je videl pred dvajsetimi leti in potlej nikdar več. Kaj je pijan? AH se mu blede? — Z grenko kletvijo bi rad pregnal privid, oči pa kljub temu žare, češ:
»Koga preklinjaš —?«
od v«ega pOčetka težak položaj. Obramba je dvakrat kapitulirala pred Haškovo kombinacijo in v prvi četrt ure igTe je bilo moštvo z 0:2 v zaostanku, ki ga je bilo pač težko dohiteti, kaj še prehiteti. Napad je sicer popravil to slabost obrambe, ustvaril je nekaj prav zrelih situacij, iz katerih bi se bila dala doseči morda tudi zmaga, pa je moštvo ubil sistem, za katerega očividno ni zrelo: sami .trije' napadalci, zlasti spričo kvalitete obeh kril, niso mogli ukani ti nasprotnikove dobro delujoče obrambe, dokler sta pa zvezi prišli iz obrambe v napad, je bilo največkrat že prepozno, če to ne, sta pa bili nesposobni za odločen udarec pred golom. Po uvodnem presenečenju je stalno pojačena obramba sigurno čistila, v tem delu moštva je bil najbolj zanesljiv Berglez z dobrim startom ta sigurnim udarcem. Srednji krilec — oba — Je le redko uspevaj proti fino izvedenim kombinacijam notranjega tria, kadar pa je z jak±m startom razdiral te poteze, je moglo moštvo posvečati pozornost tudi lastnim napadalnim akcijam, V srednji vrsti je bil najbolj stalen Bogme, ki s svojim krilom pač ni imel težkega posla, tako da se je lahko posvečal tudi dogodkom bolj na sredi igrišča, toda malo prepozno Je prišel do tega spoznanja. Napad je imel skoraj ves čas tri ljudi: Pikiča, ki je tokrat dirigiral dobro ta slabo, Iceta, ki je bil od štirih najboljše krilo ta ustvarjal lepe stvari, in Doberleta, ki Je bdi bolj slab ko dober. V celoti ni moštvo napravflo najboljšega vtisa ta gledalstvo je tudi dalo izraza svojemu negodovanju nad njegovo neuspešno igro.
Tekmo je sodil zopet g. Ružič lz Beograda dobro, kolikor se ni dajal zavesti po sugestijah z meje.
Sirija rez. : IM* 5:1 (5:1).
V predtekmi Je druga garnitura dri je po žgočem soncu odpravila Domžalčane z visokim rezultatom. Sodil je g. Strah.
BSK : Jugoslavija 2:1 (1:1)
Beograd, 5. avgusta.
Po živahni igri in z menjajočo obojestransko srečo je v današnji prvenstveni tekmi BSK zasluženo zmagal nad Jugoslavijo. Tipične so bile ceste gneče pred obema goloma, ne da bi napada izkoristila situacije. Gole so zabili Glišovič in Tirnanič ?a BSK ter Sekulič za Jugoslavijo. Publike je bilo okoli 5000. Sodil je sarajevski sodnik Kal-man.
Split : Hajduk 2:1 (1:0)!
Split, 5. avgusta.
Po živahni in odprti igpri Je danes prvak tukajšnjega podsavefca Sjpttit stavfl nepričakovano zmago nad večkratnim državnim prvakom Hajdukom, ki Je nastopil s tremi rezervami. V igri Je bil slabši kot običajno, medtem ko Je Spttt zaigral z velikim elanom ta že do odmora po krivdi rezervnega vratarja Kratuloviča vodil z enim golom naskoka. Po odmoru Je dobil Hajduk sicer prvo besedo na igrišču, toda v golih tega tudi potem ni mogel izraziti.
Slavija (O.) : Concordia 3:2 (1:1)!
0®ijek, 5. avgusta.
Odločftni gol današnje prvenstvene tekme med Slavijo ta Concordijo iz Zagreba Je padel šele v zadnji minuti, kar je dvignilo med občinstvom še večji vihar navdušenja. Poraz Concordije gre na račun tega, ker je enajstorica nastopila nepopolna in je tudi pozneje Se podcenjevala nasprotnika. Razen tega je imela že po 10. minutah enega igralca poškodovanega, ki je do konca samo še statiraL Osješko občinstvo je sprejelo zmago domačih z nepopisnim veseljem, ker je skoraj gotovo, da bo Slavija zmagovalec v tej skupini.
Slavija (S.) : SaSk 2:0 (2:0)
Sarajevo, 5. avgusta.
Sašk je bil v današnji prvenstveni tekmi v premoči samo 10 minut, ko je branilec Slavije s srede igrišča zabil vodilni gol. V 20. minuti je levo krilo Slavije povišalo na 2:0, nato pa je bila igra do konca odprta, ne da bi se menjal rezultat. Slavija je medtem igubila dva igralca ta morala do konca vzdržati samo z devetimi.
Banjaluka : Krajišnik : Hajduk (Osijek) 1:1 (1:0).
Stevo se opoteče:
»Afra —!«
In začne preklinjati Afro - čarovnico z njeno lepoto v dno črne zemlje in jo rotiti, naj ji bo dovolj, sestri satanovi, Jankov pogin, a Zajka kakor smrt nadenj m skoraj brez glas«:
*Ne kolni mi mrtve matere, zver! Kaj ti ni dovolj, da si mi očeta ubil —-?!«
Stevo omahne v kot, si mane oči in sa otira s čela mrzli znoj, ki ga obliva:
»Afra — tvoja mati —?!«
In kakor je slok zdrkne na kolena, objame dekle okrog kolen in skrije glavo v njeno krilo:
»Ubij me, Zajka, otrok, ubij me nocoj, joj — Dvajset let sem čakal, Zajka, Afrino dete! Usmili se in me ubij.«
Dekle se opoteka, vrže glavo vznak, krikne. zatisne oči in omahne nanj in joče, joče —
»Stevo ljubi,« se smeje cigan in svira. Dekleta pojo:
—	Daj mi, ma.fko, zeksar, dva,
da si kupim otrova —
In mornarji in težaki ki postopači hrešče:
—	Da si kupim otrova —
Oštir sedi kakor malik pred svojimi sodi, bliski v naglih presledkih oblizu-jejo okna, grom razsaja in morje buči, kakor da ne bo nikoli več konec te strašne viharne noči.
Poraz Reke v Mariboru
V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v pod-savezni razred je ljubljanska Reka previsoko podlegla mariborski Svobodi z 2:5 (1:3) Maribor, 5. avgusta.
Na igrišču Svobode je bila danes popoldne prva kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezni razred med prvakom mariborskega okrožja Svobodo in prvakom ljubljanskega okrožja SK Reko. Za to tekmo je vladalo v mariborskih športnih krogih precej zanimanja. Tako da se je zbralo na igrišču okoli 500 gledalcev. Tekma je bila precej napeta, po zaslugi gostov pa sem m tia tudi zanimiva, v splošnem pa seveda ogorčena borba za točke.
Svobodi je uspelo, da je tekmo zaključila
s pozitivno razliko treh golov, ki bodo morda zadostovali za končno zmago. Najboljše moči so imeli domači v napadu, medtem ko sta kazali zadnji formaciji precej nedo-stil t ko V.
Reka, ki je prvič nastopila v Mariboru, se je predstavila kot zelo disciplinirana enajstorica, ki goji za oko lep nogomet Posamezni igralci so dobri tehničarji in so v tem pogledu znatno prekašali nasprotnike. Imajo pa »napako«, da ne znajo streljati na goL Moštvo je igralo v lepih kombinacijah in po poteku igre tudi ni zaslužilo tako vi-skega poraza. Prva polovica igre je bila precej izravnana ,p odmoru pa so celo pred-njačili Rečani.
Tekmo je sodil g. Nemec.
V predtekmi je rezerva Rapida zmagala nad rezervo Svobode z 12 : 0 (4 : 0).
Izbirne dirke za
drž. prvenstvo
Včeraj je bila na 58 km dolgi progi od Viča do Logatca in nazaj izbirna dirkam junioreko drž. prvenstvo, nakateri so se kvalificirali za drz. juniorske tekn« Avbelj (Hermes) ter Stefančič ln Močnik (oba Sava). Povprečna brzina je bila
34.2 km na uro.
Ljubljana, 5. avgusta.
Na progi Vič—Logatec in obratno (58 km) so se vršile danes popoldne juniorske izbirne dirke naših kolesarjev, včlenjen-h v podzvezi »Ljubljani«. Ob 15. se je na startu javilo 16 juniorjev z Močnikom in Av-beljem na čelu in so fantje z dveminutnim piesledkom drug za drugim odhiteli nc progo. Tudi radovedne publike se je zbralo precej, ki je bodrila in vzpodbujala vozače. Ze v naprej se je lahko pričakovalo, da bodo rezultati teh dirk glede na lepo mirno vreme in pa na krasno progo zelo povoijni, kar se je ob koncu tudi potrdilo. Kar neverjeten se je vsem zdel doseženi čas mladega dirkača Save Stefančiča, ki je le za deset sekund slabši od Avbeljna. Tine je tud: v tem posameznem startu dokazal, da je »kos« v svoji panogi, a bi brezdvomno imel v Tinetu Močniku nevarnega konkurenta, ko bi slednji ne bil hudo bleziran po nesrečnem padcu na dirkališču, kar ga je močno oviralo pri vožnji. Tudi organizacija prireditve je bila v dobrih rokah odbora podzveze z gg. Batjelom in Stankom na
Naši plavači v Budimpešti
Budimpešta, 3. avgusta. Kar odleglo nam je vsem, ko smo v Zagrebu na kolodvoru ugledali Minija. Dobil je dopust, uredil pravočasno vse formalnosti in jakost naše plavatae reprezentance je mnogo, mnogo pridobila. Prišel je tudiod-lični Jadranov water-polo vrater Mihovi-lovič in radi silno omejenih kreditov sta morala izpasti iz reprezentance naš Caaez
in dr. Bibiča mlajši.
Dolgo pot po najhujši opoldanski vročml po enolični madžarski pusti so si pkvači krajšali na vse mogoče načine, dalmatinske pesmi so se orile iz krepkih grl, lažniva Budimpeštanka, ki se je vračata iz ^gvang
v	našem Novem, pa je pruazno ojnvala skupini radovednežev *knvn£ti madžarščine, Budimpešte in madžarskega jedilnega
^Neopazno se je približal mrak -v dalja-
vi	morje hiš — še nekaj minut. Se je zavo-Tuvfak v ogromno lopo budimpeštanskega kolodvora.	.
JStfS&SSZ
grl gromki trikratni »zdravo«, obligatno fo-
^NasUnjSi smo v. enem hotelov na Rak6czyjevi ulici. Madžari so nas preskrbeli uprav grofovsko. Obširen spored so sestavili - prejel ga je vsak udeleženec ekspedicije v hrvatskem jeziku — m vse funkcionira točno kot ura.
Italijani so prišli pred nami v Pešto. JNe stanujemo sicer skupaj, srecavamo pa se skoraj ob vsakem koraku. Črtamo njih rezultate — dobri so!
Strnad in Ziherl sta obupana: stolp je visok samo 8 in pol metra mesto 10. Vsi skoki propadajo. Kako bo šlo z 2 m pol saltom, kako s »škorcem«, kako Auerbachov salto.-' In pri vsem tem še to, da se skače zvečer, ob umetni razsvetljavi!	■
Pravkar smo se vrnili s kopališča A. Gel-
lert Najlepše, razkošno, z vsem luksuzom
urejeno kopališče v Pešti. Zagoreli Dalma-tinci so bili velika senzacija med mondeno publiko madžarskih gornjih desettisočev. Vsa pozornost je veljala nam m s ponosom smo konstatirali, da smo i Italijane, i domače kopalce kar zasenčili. —
Še eno, nad vse prijetno presenečenje »o nam pripravili Madžari. Dr. Donath je v Berlinu izposloval, da Nemci P^jo za naše water-polo moštvo, ki bo sodelovalo na prvenstvu Evrope v Magdeburgu vse stroške potovanja iz Peste do Magdeburga in nazaj in vso oskrbo v Nemčiji. Gajantaa gesta — že smo bili resignirali na Magde-Burg, pa le pojdemo. Za sto procentov se je dvignilo razpoloženje reprezentance in Lir v eni sapi je simpatični Mihovilovic izjavil, da bo branil proti Madžarom »ka pisma«. —
Razpis
t nacionalne motociklisttčne dirke 2sk Henneaa pod pokroviteljstvom g. direktorja dri. železnic. Dirka ho ▼ nedeljo dne 12. t. m. db 15. na dirkališču Hermesa. Staitajo lahko vsi člani saveza moto-klubov kraljevine Jugoslavije z veljavno savezno licenco za leto 1934.
Spored dirke:
I. pozdravni krogi 3 krogi (1350 m); IL Dirka pomožnih motorjev 10 krogov (4500 m).	_ . UL Dirka juniorjev, vseh ne glede na
motorje, 10 krogov.	__
IV. Dirka do 250 ccm turist vsi io
krogov.	_ _ ,__
V Dirka do 250 ccm šport vsi io hto-
gWIV. Dirka do 350 ccm šport val 10 krogov.	_ ,
Odmor.
VTL Dirka dam, vseh ne glede na motorje, 10 krogov.
vttt, Glavna dirka do 500 ccm, šport
vsi 10 krogov.
IX.	Rekordni poskusi 3 krogi.
X.	Dirka vseh motorjev do 1000 ccm
10 krogov.	. .
Nagrade. Vsak zmagovalec ▼ kategoriji dobi častno darilo, drugi ta tretji pa častno diplomo. Tri nagrade za kategorijo bodo le v primerih, če bodo startali v do-tični kategoriji najmanj štirje vozači. Za najboljši čas dneva prejme zmagovalec posebno darilo. Vsa darila se bodo razde-
čelu, ki sta poskrbela, da je dirka potekla brez vsakršnih incidentov.
Dirkači so prihajali na cilj pred Pirna-tovo gostilno na Viču v naslednjem redu in z naslednjimi časi:
1. Avbelj Valentin (Hermes) 1:37.44; 2. Stefančič Ivan (Sava) 1:3734; 3. Močnik V. (Sava) 1:38.07 ; 4. Golob Armand (Primorje) 1:43.05; 5. Arčon Josip (Prim.) 1:43.45; 6. Rozman Martin (Prim.) 1:45.58; 7. Kosi Milan (Sava) 1:46.44 ; 8. Mravlje Val. (Prim.) 1:47.57 ; 9. Trtnik Janez (Sora) 1:44.33; 10. Klopčič Milan (Hermes) 1:50.52; 11. Cot-man Janko (Sava) 1:55.07; 12. Kodrič Fr. (Zarja) 1:58.52. Ostali štirje so zaradi defektov opustili vožnjo.
Kot je razvidno iz doseženih rezultatov, so se plasirali za državno juniorsko prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu: Avbelj (Hermes), Stefančič (Sava) m pa Močnik (Sava). Doseženi povprečni čas te izbirne dirke je bil 34.200 km na uro, kar je za naše razmere in nase dirkače izredno lep uspeh.
EJa po dirki zvečer na družabnem sestanku.
Splošno. Junior Je oni vozač, ki Se ni na nobeni dirki dosegel vsaj tretjega mesta. Kot pomožni motorji se smatrajo vozila, ki jih cestno policijske oblasti dopuščajo v promet z evidenčnimi števSka-mi navadnih koles. Vsak vozač mora biti za čas dirke ta treninga primerno zavarovan. Trening je dovoljen od 5. t m, dalje vsak dan od 17. dalje. Glavni trening bo v soboto 11. t m. Prijave je treba poslati 2SK Hermesu. Ljubljana VII. do 11. t. m. Klub si pridrži pravico dirko odpovedati ali odgoditi.
Glede vsega ostalega so veljavni predpisi ta pravilniki saveza moto-klubov Jt>-gosdavije in športni pravilnik F. L C. M.
Po službenih objavah saveza moto-klubov je to edina kvalifikacijska dirka za. vseslovansko moto-prvenstvo, M bo 7. ta. 8. septembra v Zagrebu.
2SK Hermes — Uprava igrišča. Danes ob 19. sestanek odbora motosekcije in rediteljev na igrišču zaradi nedeljskih moto-ciklističnih dirk. Vsi oni, ki so vabljeni za sodelovanje, naj se sigurno javijo na sestanku.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 dalje strogo obvezen trening za ligino skupino. Ob 20.30 seja sekcijskega načelstva pri Rebcu. — (Lahkoatletska sekcija.) Danes redni obvezni trening ob 17. za Gorska, Krevsa, Kovačiča, Skuška, Ce-rarja, Lenčeta, 2gura, Žorgo A., Orarma, Žorgo F.. Slanino, Korčeta, Martinija, Rai-ča M., Perparja, Srakarja, Ošabnika, Gom-bača in Czurdo. Po treningu dogovor 2«-radi odhoda v Zagreb na državno prvenstvo. — Trener.
Upokojitve v železniški službi
Upokojeni so uradniki VUL položajne skupine: Zdolšek Anton, Maribor; Bevc Mihael, Slov. Bistrica; Wagner Stanislav ta Hubman Anton, Maribor; Grebemšek Mihael, Novo mesto; Lecker Rajmund, Maribor; Bari Rudolf, Novohradsky Lu-dovik, Smole Franc, Stajer Ivan ta Kranjc Roman, vsi v Ljubljani; Persche Karol, Meklenšek Karol, Spetič Anton in Zach Ivan v Mariboru; Lunder Franc, Ljubljana; Kristian Henrik ta Kozelek Henrik v Mariboru; Zaplati! Jernej, Ljubljana; Oman Ignacij, Maribor. Uradnik IX. položaj ne skupine: Lusner Josiptaa, Jesenice; uradnik X. položajne skupine: Sever Mihael, Maribor. Zvaničniki I. kategorije: Cernigoj Ludovik, Bistrica-Boh. jezero* štor Anton, Ljubljana; škrabl Alojzij, Maribor; Straunik Mihael, Sv. Jedert; Jaklič Ivan, Trbovlje; Neuwirth Franc, Maribor; Trotošek Gustav, Trbovlje; Kocjan-čič Anton, Ljubljana. Zvaničniki n. kategorije: Miklavčič Janez, Ljubljana; Knez Franc, Celje; Kores Matevž, Pragersko; Medved Alojzij, Novo mesto; Kirn Franc, Škofljica; Kac Štefan, Cakovec; šeruga Franc, Litija; Zlatnik Ignacij, Ptuj; Baj-de Gašpar, Maribor; Prunk Franc, Zidani most; žigman Franc, Jesenice; Zagoršek Franc, Maribor; Peško Jožef, Laško; Rauš Jožef, Maribor, Stetabuchler Jožef, Celje; Kropič Franc, Berčič Jurij ta Pustotnik Primož v Ljubljani; Podobnik Josip, Ver-hunc Frančišek ta Strnad Gregor, Jesenice; Borovnik Karol in Naberžnik Karol, Maribor; Ptater Anton, Celje; škriba Jožef, Novo mesto; Korpar Franc, Maribor; Savnik Franc, Ptuj; Rutter Aleš, Maribor; Klarič Anton, Celje; Zavec Karol, Pragersko; Tabaj Franc, Ljubljana; Juch Andrej, Ljutomer; štrekelj Frančišek in Lach Rudolf, Maribor; Jurman Anton, Ptuj; Guaej Karol, Pragersko; Vodišek Franc, Zidani most; Fermišek Rudolf, Maribor; Campa Alojzij, Celje; Bezjak Matevž, Medvode; Mahkovec Anton, Ferjan Mihael ta Bačič Alojzij, progovna sekcija Ljubljana; Natlačen Frančišek, Jesenice; Taufar Ignacij, Ljubljana; Pečnik Viktor, Dravograd-Meža; Sluga Štefan, Maribor; špes Franc, Pragersko; Vončtaa Franc, Novo mesto; Vodušek Edvard, Hoče; Ver-bič Jernej, Borovnica; Krempuš Mihael, Zidani most; Tavčar Martin, Ljubljana; Gaberz Jožef, Ormož; Groznik Karol, Ljubljana; Klatzer Mihael, Verd; Zupan Jakob, Ljubljana; Jelovšek Matija, Zidani most.

TEDEN DNI FILMA
r , ' 4 v 5	<*.
§iH v • . y
$ >! i •. .
s *! : I '	* . * -. '
Mnogo obetajoč nov film Ufe precej velikega obsega se imennje »Mladi baron Neuhaus«. Režira Gustav Ucicki. Na manjši naši sliki je prizor v ljubi prirodi (na levi sedi Hans Moser), na drugi mali sliki pa sta Katica Nagy in Viktor de Kowa. A večja slika nam kaže režiserja Gustava Ucickega na delu. Desno ob njem je Henry Chomette, ki ustvarja dialog za francosko verzijo.
Za komedijo »Igra z ognjem«, ki jo režira Ralph Artur Roberts, delajo zelo veliko reklamo, bar .je v ostalem pri Ufi običajno. Toda ime sotrudnikov utegne jamčiti, da bo komedija res dobra. Na sliki so glavni igralci: Pavel Horbiger, Truda Marlen in Elga Brinck
Ralph Artur Roberts
prvič v resni vlogi: postal je režiser in dokončuje prvi svoj film »Igra z ognjem«.
žena v sodobnem svetu
Sedel©vanje žen na konferenci Mednarodnega urada dela
Letošnja mednarodna konferenca dela, ki se je vršila meseca junija v Ženevi, je obravnavala poleg drugih vprašanj tudi dve vprašanji, ki se specialno nanašata na ureditev ženskega dela. Ker so po verzajski konvenciji države obvezane, da pošljeio žene kot strokovnjakinje na vse konference, ki obravnavajo vprašanja, ki zadevajo žensko delo, je tudi naša država poslala s svojo delegacijo ženo kot eksperta in sicer g. Mileno Atanackovič.
Na dnevnem redu so bila najbolj aktualna vprašanja iz področja delavske zakonodaje in je o njihovem poteku razpravljalo že dnevno časopisje. Sprejeti sta dve novi konvenciji: 1. določba, ki ureja delovni čas v steklarnah, omejuje delo na 42 ur tedensko z najdaljšim delovnim časom 8 ur dnevno in najkrajšim odmorom 16 ur med zme-nami. 2. konvencija zahteva od vseh držav, da pomagajo delavcem v primeru brezposelnosti.
Nekatere konvencije so izpremenili. Značaj nekaterih izprememb posebno živo zadeva delovno ženo. Kakor znano, je bila 1. 1919. sprejeta tako zvana vašing-tonska konvencija, ki prepoveduje nočno delo žen in ki jo je ratificirala tudi naša država in je prepoved nočnega dela za žene sprejela v svojo delavsko zakonodajo.
V mnogih državah so to konvencijo tako tolmačili, da velja prepoved nočnega dela za ročne in duševne delavke. Tako se je dogodilo, da so podjetja odklanjala žene intelektualke, kakor kemičarke, zdravnice, inženjerke, bakteriologinje, sklicujoč se na zakon, ki zabranjuje ženam nočno delo. Vsem tem ženam so se zapirala vrata mnogokje, kjer bi lahko zavzele vodilna mesta, ne da bi bile z nočnim delom tako izkoriščane kakor so ročne delavke, katere je konvencija v prvi vrsti nameravala zaščititi. Vsled tega so intelektualke zahtevale, da se določba precizira v tem smislu, da se ne nanaša na nočno delo intelektualk. Na letošnjem zasedanju je bila ta sprememba sprejeta ter je bil v pojasnilo dostavljen poseben paragraf. Ta sprememba je važna posebno sedaj, ko se povsod iščejo pretveze, da se ženi za-pro vrata v službe.
Druga sprememba je bolj brezpomembna: dočim se je doslej smatralo, da traja nočni čas od 22. ure do 5. ure, se odslej lahko smatra kot nočni čas od 23. ure do 6. ure.
Na dnevnem redu je bila tudi diskusija o sprejetju dveh novih konvencij, ki sta tudi važni za žene: 1. prepoved dela žen pod zemljo, 2. zavarovanje vseh delavcev za primer bolezni in onemoglosti (smrti), tudi tedaj, če zapuste zemljo, kjer so bili zavarovani. Ti dve konvenciji bosta sigurno sprejeti na prihodnjem zasedanju.
Eno od najvažnejših vprašanj na tej konferenci je bilo vprašanje skrajšanja delovnega časa, proti čemer so se pa zastopniki delodajalcev odločno upirali. Naposled se je konferenca odločila, da upravni odbor to vprašanje točno prouči in ga ponovno stavi na dnevni red pri prihodnjem zasedanju.
Japonka v sodobnem življenju
Evropski trgi so preplavljeni z japonskim blagom, od katerega prevladuje zlasti ma-nufaktura, ki je kljub visoki carini še vedno zelo cenena. Te nizke cene so najboljši dokaz, za kako nizke plače mora delati japonski delavec v tekstilni in svilarski industriji. Znano je, da v tej delovni panogi prevladujejo ženske, ki so mnogo nižje plačane kot moški. Veliko dela v tej industriji se pa izvrši popolnoma brezplačno. To delo opravljajo japonske deklice, ki jih prodajo njihovi revni starši bogatim podjetnikom v starosti od 5 do 10 let. Pozneje dobivajo plačo, ki je pa zelo nizka. Navadno prebivajo v velikih kasarnah, kjer se tudi hranijo. Vse jim oskrbuje podjetnik ter jim daje zato toliko manjše mezde. Delajo v presledkih noč in dan.
Te žene pričenjajo polagoma razumevati, da prav one ustvarjajo velik del japonskega bogastva, vsled česar imajo pravico do boljšega življenja. Pridno se organizirajo in so mnogo bolj vztrajne v boju za svoje pravice kot njihove tovarišice z zapada. Pravijo, da tudi japonski delavec podpira težnje svoje sodelavke z mnogo večjim razumevanjem kot pa na primer uradnik. Parolo delavk »za enako delo enako plačilo« si je osvojil tudi japonski delavec in se z vso resnobo bori za njeno uresničenje.
Tudi pri poljskem delu prevladujejo žene, ki se skoro ne ločijo od svojih mož pri delu: vztrajne in žilave so prav tako, a tudi njihova obleka je docela podobna moški: hlače iz modrega katuna in srajca, na
glavi pa enaka čepica, tako jih vidiš nešte-vilno po nepreglednih riževih poljih. V mnogih krajih vodijo delo žene in jim možje samo pomagajo. Na otoku Hekura vidiš nad 200 napol golih žen, ki ribarijo vse poletje same, možje samo odvažajo plen ter ga spravijo v denar. Tako zaslužijo te žene svojim možen in bratom vsako leto 56.000 jenov, vsled česar uživajo v svojih vaseh znaten ugled.
Število žen, ki izvajajo samostojno obrt, je pa na Japonskem še zelo nizko, še manj pa je žen v tako zvanih intelektualnih poklicih. Mnogo Japonk študira na evrops kih univerzah, kajti tudi na Japonskem je število žen, ki jih sprejmejo vsako leto na univerzo, omejeno na minimum. Največ je profesoric, od katerih nekatere tudi izvajajo svoj poklic, dočim zdravnice vobče ne dobe pacijentov, prav tako tudi juristke ne morejo praktično uporabiti svojega znanja. Načelno imajo pravico tudi do sodne službe, toda doslej se še nobena ni specializirala za to panogo, ker vedo, da bi bilo pretežko premagati vse zapreke in predsodke.
Vendar se tudi japonske intelektualke dramijo in bore proti zasužnjenju žene in za enakopravnost. Ta borba pa je v današnjem strogo fašističnem režimu posebno težka. Imajo samo eno feministično glasilo, kjer iznašajo svoje težnje.
Japonska žena nima pravice dedovati, ne sme imeti lastnega premoženja, ne sme si izbrati moža po lastni volji. Glede ločitve,
ki ji jo vsili mož, ne sme staviti nikakih zahtev. Na svoje otroke nima nobene pravice, v primeru ločitve jih mora izročiti možu.
Toda vkljub tej strogo patriarhalni obliki družine, kljub trdovratnemu vztrajanju
na tradiciji in vseh njenih predsodkih, ki jih fašizem podpira, se tudi japonska družina maje, kajti razmere, ki jih ustvarja gospodarski razvoj, so vendar močnejše kot tradicija.
Bolgarska hvala o naših krajih in ljudeh
Na tej konferenci je sodelovalo v celem 15 žen. Dve od njih sta bili vladna delegata in sicer iz Švedske in Norveške, 9 je bilo strokovnjakinj pri državnih delegacijah, 4 so bile predstavnice delavske skupine. Če pomislimo, da je na konferenci sodelovalo 49 držav po svojih delegacijah in da sta bili poleg drugih vprašanj dve vprašanji za ženo izrecne važnosti, tedaj moramo uvideti, kako malo je žena upoštevana v javnem življenju kljub navideznim pravicam, ki jih ima v nekaterih državah. Švedska delegatinja ga. Kjelsberg je zahtevala, da se izvoli v upravni odbor Mednarodnega urada dela vsaj eno ženo, toda je propadla, kajti v upravni odbor 30 bili izvoljeni samo moški. Zastopnici delavskih organizacij sta bili samo dve ženi, a dve sta zastopali strokovne organizacije, toda ne delavske skupine.
Komisiji za revizijo konvencije o ročnem delu je predsedovala Švedinja Hes-selgrun, komisiji za prepoved ženskega dela po rudnikih pa Holandka Štemberg.
(Iz »Ženskega Pokreta«, avgust 1934)
O vtisih plovdivskega pevskega društva »Rodna pesem«, ki je bilo letos na turneji po Jugoslaviji in je obiskalo tudi Ljubljano, je napisal v plovdivskem »Jugu« obširno poročilo g. S. MinhorskL Po prevodu g. J. Radeva priobčujemo naslednje zanimive odstavke.
Med dani plovdivskega pevskega društv »Rodna pesem« se je v zadnjem času porodila misel, da bi napravili pevsko turnejo v sosednje države. Imeli smo sicer že prej načrt za Carigrad in Ankaro, toda bil je zaenkrat neizvedljiv.
Ob priliki gostovanja beograjskega pevskega društva »Stankovič« v Plovdivu je ponovno vzklila želja in odločili smo se, da naredimo turnejo po Jugoslaviji. Od noša ji med obema državama so se itak boljšali in tudi mislili smo, da bo sedaj najlepša prilika, da prijatejlske vezi še bolj utrdimo. Šteli pa smo si tudi v prijetno dolžnost, da vrnemo obisk pevskemu društvu »Stankovič«, ki je bilo prav zadovoljno s sprejemom, kakor mu ga je priredilo plovdivsko pevsko društvo »Rodna pesem« z Bolgarsko-jugoslovensko ligo. Predsednik lige g. dr. N. Bal tov pa je prejel tudi povabilo pevskega društva »Slavca« iz Ljubljane, naj se udeležimo slavnosti 50-letnice obstoja tega društva.
Turneja je bila dobro organizirana. Nastopili smo trikrat, in sicer v Beogradu kot gosti »Stankoviča«, v Ljubljani kot gosti »Slavca« in priredili smo še samostojen koncert v Zagreba. Na pot se je odpravilo 87 ljudi in sicer: 72 pevcev in 15 gostov, med njimi predsednik BJ lige dr. Baltov. Beograd je na nas napravil odličen vtis. Mesto je čisto, moderno. Posebno s Kali-megdana in Dedinja smo vživali krasen razgled. Nekdaj je bila Sofija lepša, a že jo je prekosil Beograd. Bila je vročina in bali smo se, da bo Kolarčeva dvorana prazna. Dvorana je zelo akustična in dobro urejena za koncert. Zvečer smo bili zelo iznenadeni — dvorana je bila nabito polna.
Kopcert se je pričel točno ob 9. Doživeli smo prisrčne ovacije. S himno »Bože pravde« in »šumi Marica« smo otvorili koncert in ga zaključili s pesmijo »Rodna pesem«. Po prvem delu koncerta so nam poklonili mnogo vencev. Posebno lepe smo prejeli od društev »Stankoviča« in »Obiliča«. Po koncertu nam je »Stankovič« priredil banket v hotelu »Srbski kralj«. Navzoč je bil tudi naš poslanik Kjuseivanov. Trajalo je vse to do 3. zjutraj. Med nami je vladalo prav prisrčno razpoloženje in vrstile so se zdravi ca za zdravico. Drugi dan smo si ogledali mesto, tiskarno »Politike« in drugo. Popoldne smo pa peli v beograjskem radiu. Zvečer smo bili v operi. Gledali smo opero »Carmen«. Bili smo razočarani; kajti naša opera stoji na višji stopnji in gledališče je modernejše. Beograjski časopisi so zelo laskavo pisali o našem koncertu. Vsi so priznavali, da naše društvo razpolaga z zdravimi, svežimi glasovi. Zapustili smo težko Beograd, saj se nam je mesto takoj priljubilo, posebno pa prebivalstvo.
Peljemo se proti Zagrebu. Tu so nas pozdravili predstavniki pevske župe »Stross-mayer«. šli smo v mesto. Lepo, moderno. Zapeli smo pred spomenikom velikega Hrvata in Slovana S trossmay erja »Rodna pesem«. Vrnili smo se na postajo in nadaljevali vožnjo proti Ljubljani.
Ta vožnja je bila nekaj krasnega. Vlak je drvel ob Savi. Na razpotjih smo opazili lepa znamenja. Vožnja od Zidanega mosta do Ljubljane je edinstvena. Vsi smo bili ob oknih, občudujoči krasoto narave. Zmračilo se je. Na Zidanem mostu nas je bil že počakal odposlanec pevskega društva »Slavca« g. Radev Josip, bolgarski politični emigrant, ki živi v Ljubljani. Napovedal nam je svečan sprejem, ki se nam pripravlja v Ljubljani Ko smo dospeli na postajo ob 20.30, smo uzrli množico ljudi, ki nas je navdušeno pozdravljala. Vojaška godba je igrala našo in jugoslovensko himno. Pozdravili so nas podžupan mesta, predsednik »Slavca« inž. Krainer, predsednik Hubadove župe g. dr. švigelj in drugi.	_
Danes se ne smem spomniti tega sprejema in dvomim, da bomo mogli mi kdaj Slovence tako sprejeti in vzljubiti. Mislim, da je bil v Ljubljani višek bratstva. Pred kolodvorom se je formirala povorka in ljudje so nas povsod pozdravljali. Pred Narodnim domom smo odpeli nekaj pesmi in nato šli na odkazana stanovanja. Zvečer smo bih povabljeni v Slamičevo restavracijo, ki nas je hranila cele 4 dni kakor otročičke. Hvala!
Naslednji dan smo si ogledali mesto z nebotičnika. Nekaj veličastnega. Ljubljana je letoviško mesto, obdano od snežnih gora. Ima s predmestji svojih 90.000 prebivalcev. Mesto je čisto, zanimivo in prebivalci so zdravi in krepki. Odlikujejo se posebno po gostoljubnosti, o čemer smo se pač sami najbolj prepričali. — Jubilejna slavnost pevskega društva »Slavca« gotovo ne bi bila uspela tako odlično, ako ne bi bili mi gostovali. Ni to samohvala; kajti od mnogih povabljenih društev smo se samo mi odzvali in gotovo je naša udeležba mogočno vplivala na svečanost. Zelo so nam bili hvaležni in sami niso vedeli, kako bi nam postregli.
Povabljeni smo bOi na zaknsko v mestno klavnico. Krasna, moderna, opremljena z vsemi potrebnimi stroji. Za nas je bilo to zelo zanimivo, saj so mnogi izmed nas prvič videli moderno klavnico. Podali smo se nato v krasni park »Tivoli«, ki mnogo sliči našemu »Borisovemu parku«.
Naslednji dan smo bili povabljeni v Škofove zavode v št. Vidu pri Ljubljani. Sprejeli so nas zelo lepo in prisrčno. Tu smo našli tudi tri gojence Bolgare katoliške vere. Eden je iz Plovdiva, druga dva iz okolice. Zvečer smo prisostvovali podok-nici pokrovitelju slavnosti, nato častnemu predsedniku g. Dražilu in inž. Krainer ju. Povsod smo zapeli po eno pesem in s tem večerom so se tudi začele slavnosti jubilejnih dni »Slavca«. Zvečer nas je povabila
»Glasbena Matica« na zakusko v svoj dom. Večer je potekel v veselem razpoloženju. Pel je kvintet Glasbene Matice. Pri slovesu smo skupno zapeli »Hej Slovani« ln se bratsko poslovili.
V nedeljo smo potem imeli skupni nastop s pevskim društvom »Sava« iz Zagreba. Dvorana je bila nabito polna in vse vstopnice tudi za večerni koncert razprodane. Oba koncerta je prenašal tudi ljubljanski radio. Uspeh je bil zelo velik. Doživeli smo nepopisen aplavz, a mi smo peli z navdušenjem in se tako zahvalili za njihovo ljubezen. Po koncertu so nas pozdravila razna pevska društva in nam poklonila nebroj vencev. Vsem iskrena hvala! Do večernega koncerta smo počivali, se pogovarjali o prevratu doma in črtali poročila slovenskih časopisov.
Večerna slavnost je bila veličastna. »Slavcu« so čestitala razna pevska društva in druge oficielne osebe. Naš predsednik je poklonil društvu lepo knjigo, a pevci so odpeli »Zdravejte bratja naši«. Ker pa ovacij le ni bilo konca, smo odpeli še nekaj pesmi in se nato podali s »Slavcem« k Mikliču, kjer je bila prirejena za-kuska. Večer je potekel v veselem bratskem razpoloženju.
Naslednji dan smo se poslovili od bratov Slovencev in od nepozabne Ljubljane. Odpeljali smo se v Zagreb. Na kolodvoru se je od nas poslovil narodni poslanec in predsednik JB lige g. Rast.o Pustoslemšek in nam želel lepo potovanje in mnogo uspeha. G. poslanec je že posetil Plovdiv ob priliki potresa in pomagal ljudem z denarjem. Poslovil se je od nas tudi predsednik »Slavca« in zahvalil se jima je g. dr. N. Baltov. Kakor smo bOi nad vse srčno sprejeti, tako smo se težko ločili od bratov. V Ljubljani nismo bili tujci, počutili smo se kakor doma. — V Zagreb smo prispeli ob 8. Sprejeli so nas predsedniki društev »Strossma^efrja«, Sv. CSrfl in Metoda« in »Kola«. Razdelili smo se v dve grupi in šli k počitku. Drt^i dan smo si ogledali lepo mesto in njegove zanimivosti. Koncert v Zagrebu pa je bdi slabo organiziran. Srečali smo našega rojaka tenorista Petra Rajčeva, ki sploh ni imel pojma o našem koncertu. Koncert se je vršil v dvorani »Muzičke akademije« in je bil slabo obiskan. Pozdravila so nas razna društva in poklonila krasne vence. Prav gin jeni smo bili. Po koncertu je bil banket v hotelu »Astorija«. Večer je m-hnl prav prisrčno in bili smo vendarle nad voe zadovoljni. Naslednji dan smo se odpeljali iz Zagreba. Najprisrčneje smo se poslovili in se gostiteljem zahvalili za izkazano gostoljubnost. V Beogradu so nas zopet pozdravili prijatelji »Stankoviča«. Zahvalili smo se jim za desetdnevno gostovanje tn za vso gostoljubnost, ki smo jo doživeli v Jugoslaviji.
Čakali smo nestrpno na Pkmtrv Sprejeti smo bili doma z godbo in navdušeno pozdravljeni od meščanov in od mestnega župana, podžupana, načelnika mesta in drugih. Po pozdravih se je razvila velika manifestacijska povorka po mesto. Mnogo smo pridobili s to turnejo. Spoznali smo naše brate onstran meje in delovati hočemo za najboljše prijateljstvo med nami in Jugoslovani Potrudili se bomo, da odstranimo vsa nezaupanja in nesoglasja in upamo, da skoro pride čas, ko bomo ne-razdružljivi. Za posamezne izletnike ostanejo ti dnevi v neizbrisnem, najdražjem spominu na brate v Jugoslaviji
Kamenje mostu naprodaj
Iz prometnih ozirov nadomestijo znameniti kameniti most Waterloo v Londonu z večjim. Uprava mestne občine je prišla na misel, da bi s podiranjem mostu dobila nekaj denarja. Most je iz rezanega kamenja, ki ga zdaj prodajajo ljubiteljem starin. Ponudbe prihajajo zdaj od blizu in daleč, ne samo iz londonskega mesta, marveč po vsem Angleškem je dosti Ijodi, ki hočejo kupiti po en star kamen slavnega mostu, čez nekoliko let bo malodane zahteval bon ton, da bodo v šteherni »dobri« hiši imeli kamen, ki bo spominjal na ta sloviti most. Ni nemogoče, da bodo potem
prodajali še nepristne kamne za postne. ___
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Mali oglasi
Pridelki
Beaeda 1 Din. davek 3 Din za eifro ali dajanje na slov« 5 Din. NaJmaaJB znesek 17 Din.
Malinovec
naraven, taronciad© in £ad<0 pe brenkooknreoftni ceoi dcbe.T4a» Homaa, Ljattjam, Pefca oesta St. 83.	OT76-3B
Stanovanje
od ii a
Beseda 1 Din. davek 2 Din m turo »11 dajanje na slova 6 Din. Najmanjši snesek 1? Din.
Na križišča centra Ljubljane
oddamo sa 1. argnrt V L nadstropja komtortae ete-
acvaoje, ohMojefc* b 6 t»
lakih eob to 8 kabinetov. Prmnoroo todl ta potlom '.okaJe. NeMo* pove ogtas. oddelek »Jutra«. 17888
Petsob. stanovanje
poleg nnšverie, ves kom-fort — pripravno toda aa zdravnika ali pisaroo — takoj zelo ugodno oddan. Naelor v oglasnem odddko »Jutra*.	30875-31
V	»Pegiezntic
M Pijanski
oddam »e nekaj treorefkih lokator.	2005&-:«
V	»Pegiezmi«
na Po$a/n«*< testi itor. 1 oddani takoj ie eno kon-fortoo trieofea o etaooveo ■»• L Danskim -virbooii. 30065-31
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ea Miro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanj« enesek 17 Din.
Hranilne knjižice
prroTTetoih ljubljanskih denarnih zarodov (LjoMjaa-ske kreditne baoke efee.)
preklica so-pet t nčran. A. & £. Ska-berae, LjcHjaoa.
80095-16
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje kopo je. prodaja, lombardS-ra St. Preomk, Zagreb. Vac£»nfc* 6, telefon 38-33 19960-16
----- Va« aa najben
denar Mn •blafttl*.
A. Presker
LJubljana, Sv. Petra cesta
183
Urejuje Davorin Ravijea. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja Franc Jezer&ek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi i LJubljani.