64. M«*. PttvtelM VranUtt « dftevi MS. ¥ UubUani, v letrtek 18. marca 1828. tete«|a pomdaljka M (dnava po prašniku vsak d e n opoldan* Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska nlica it. 6/J-, Učiteljska Hekanje. Dopise fiauMrati in podpisati, sicer ee jih bo pileči. Rokopise se ue vrač®. Ofisaii: Euosiolpn® petit-«rstlca E 1’80, osmrtnice in sahvalo po K 8*—. rac-glasi in poslano vrstica po K 8‘5C; večkrat, objave s}0 dogovora primeren popust. iugoslo«. sodlaino - dsmokrA« strssik#, Lete IV. ■MnaranumivMHK:« -»nmvtv- Poianuna Stev. stsne —— 60 vlnerjev. —— Naročnina: Po pokti ali % dostavljanjem ns dom za Celo leto K 120, za pol leta K 00. za četrt leta K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto H132, za ostalo tujino in Ameriko K 140. — Hekiamscije za list so poštnine prosta, g jnavmalvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6%, Učiteljska tiskarna. Telefonska £t. 313. AH naj se skliče strankin zbor? Pred par tedni je zahtevala ljubljanska krajevna politična organiza-cHa. naj se skliče izreden strankin zbor, ki naj bi sklepal o strankini taktiki Ta zahteva je bila t a k r a i h enega razloga nesprejemljiva. Ako naj strankin zbor c strankini taktiki res odloča, je treba vreči sporna vprašanja prej med delavstvo, da se more orijentirati. Nikakor ne ure, da bi prisil delegati brez orijentacije na strankin zbor in odločali o vaznih vprašanjih pod Ireno i n 1 ni vplivom demagogične agitacije, Za velike odločitve pa-strankina publicistika ni nikogar pripravila. Zato ?e vodstvo stranke zahtevo ljubljanske krajevne politične organizacije zaenkrat zavrnilo, k čemur je bik) tudi formalno upravičeno, ker se te zahteve ni zadostno podpiralo. Pod vtisom zadnjih dogodkov v stranki pa postala položaj drugačen. Vsled ustanovitve nove stranke ie Izreden strankin zbor že radi teg.i potreben, ker te treba Izvršiti vsaj nadomestne volitve v vodstvo stranke. Treba pa bo zavzeti tudi druga Če stališče do natnoveiših dogodkov v stranki. Prcdno pa se strankini zbor skliče, se mora položaj v stranki docela pojasniti. Strankin zbor mora po našem mnenju vse tiste, ki so proti stranki te zasede ruvali, brezpogojno obsoditi. v sak komkromis na to stran bi bil za siranko škodljiv, ker se mora enkrat pokazati. da tvori organizacija stranke solidarno vez in silo, na-pram koji so posamezni rušilci brez moči. Vsi. ki so odkrito prelomili vez a stranko, seveda o njeni politiki ne moreio soodločati. Nadalje bo za razrešitev zamotanih vprašani koristno, ako se stori vse. da se vsako osebno vprašanje zapostavi ir. da stopijo, kolikor mo-ROČesvežesiics popolnim zaupanjem začasno v ospredje in izvr-ie, kar zahteva čas. S tega stališč? nas navdala poro čilo, da smemo pričakovati sodruga Etbtaa Kristana v domovino, z odkritim veseljem. Naša skrb bo. da po spešimo njegov povratek čim najbolj mogoče. Kar se nadafule politike same tiče, na vprašanju ministerbalizma ne more ležati glavni povdarek. Mi v tem oziru svojega načelnega stališča sicer ne moremo menjati. Dejansko pa so revolucionarni časi, ko se Je država gradila In ko Je bil proletari-fat ravno vsled neustaljenih razmer velika politična sila, — čemur le sodelovanje^ vladi odgovarjalo —, že za nami. Časi, ko bo postal proleiari-jat v parlamentu in určieni državi prevladujoč faktor, pa so še daleč »red nami. Vse to sili politiko stranke na opozicijonaino pot, tako da bo izgubilo zgoraj omenjeno vprašanje svoj praktičen pomen. Djedinjepje s srbo - hrvatsko komunistično stranko vsaj začasno ni mogoče. To pa 2ato. ker se ie izrekla ta stranka brez pridržka'za ruske metode in ker omalovažuje in ovira vsako delo. ki ne meri neposredno na revolucijonarno akciio, neupošteva-joč, da le tako delo tako za revolu-cijoniranje duhov, kakor zlasti zato potrebno, da se vzgoje moči, ki bodo vodile sociializirano družbo. Ne zametujemo velikih izkušenj, k? jih je podala ruska revolucija. Mnogo se bomo od tretje intarnacijo-nale učili. Vsega pa ne bemo prevzeli, kar prihaia od vzhoda In ne vsega zavrgli, kar si je zamisli! in prej izkusil zapadrd proletarijat. ki ima za sabo dolgotrajnejšo politično šolo, kakor vzhodni. Ujcdinjenje s hrvatsko socijafno demokratično stranko bi 'bilo lajše, ker srno sl prograroaiičnobttžji. Vendar bo pravilneje, da se tudi to ujedi • u.ienie ne izvrši, ampak da se počaka trenutka, ko bo nasprotje med tretjo in drugo taternaciionalo Izgubilo svoj praktični pomen in bo vsled tega na obe skupini hrvatskega in srbskega delavstva lažje posredovalno vplivati. Zato naj stranka zaenkrat »ač de-iuie za politično ujedinlenle z jugom, zlasti v tem smislu, da podvoji svoje sile. da se najde »roeramatična podlaga za ujedinjenie srbskega in hrvat-skeca in za prikliučenje slovenskega proletarijata. Naš separatizem naj nikogar ne boli ker ie garancijo za nepolnejše ujedinjenie. Buh in naloge dobe. (Konee.) Kc Je izbruhnila vojna, je dobil »vet mogočen aunek. nikakor pa ni bil zbuien iz absolutnega miru. Tudi leta 1914. m pred tem le imelo človeštvo s voje probleme .svoje stike In B—«w vuici LISTEK. M lili »Si pil (Poslovenil hran Pogačnik.) Večni Mršavec. (Konec.) Bodač razpara račko, a iz nje se tevall jalce in se zakotali v morje. ».Ah,« reče carjevič, *ko bi ga rak dvignil iz morja l« Kot bi trenil, se že prikaže rak in prlval! Jaice. Carjevič in Bodač vzameta Jajce, te vrneta k Večnemu MrSavcu. ga udarita z jajcem ob čelo in on se zgrudi tet izdihne. Tedaj vzame carjevič Vasiliso Kirbitlevuo In odpotovali so domov. Na potu Jih zaloti temna noč. Postavilo šotor in Vasilisa Klrbitjevna leže spat. Bodač pravi: »Lezi tudi tl. carjevič, laz pa boni stražili« V gluhi polnoči prileti 12 golobic, udarijo krilo ob krilo in se izpremene v 12 devojk, »Vidva, Bodač in carjevič Ivan, ata ubHa našega brata Večnega Mr-šavea in odpelnla našo snaho Vasi-liso Kirbitjevno! A ne bosta srečna! Ko pride carjevič domov, ukaže pri- svoia nasprotja, interese enih in drugih in tretjih, s vol nemir in svo]e boje..»Nazaj« le donelo na eni strani, »naprej« na drugi, tretji so Se pa oglašali: »Nikamor ne!« Slišali nii/itvMMnNanaMMc«#« nesti svojega nalllubšega psa. Ta se Izvije psariu Iz rok irs raztrga carjeviča na drobne kose. Kdor oa to sliši In pove carjeviču, okameml do kolena 5* Zjutraj zbudi Bodač carjeviča In Vasiliso. nakar odpotujejo dalje. Zaloti jih druga noč. Postavijo šotor na prostem polju. Zopet reče Bodač: »Lezi spat. carjevič Ivan, a jaz bom Cul f« O gluhi polnoči prileti 12 golobic, ki udarilo krilo ob krilo )n se izpre-mene v 12 devčjk. »Bodač in carjevič Ivan, ubila sta nam brata Večnega Mršavca in odpeljala našo snaho Vasiliso Kirbitjevno. A ne bosta srečna! Ko se carjevič Ivan vrne domov, veli pripeljati svojega najljubšega konja, na katerem le Iz mlada navajen jezditi. Konj se konjarju iztrga in pobile carjeviča do smrti. Kdor pa to sliši in mu pove. okameni do pasu J« Ko se zdani, odpotujejo. Zaloti jih tretja noč, zopet postavijo Šotor, da prenoče na prostem polju. Bodač veli: »Lezi spat, carjevič Ivan, a laz bom čuvaJ!« O gluhi polnoči prileti zopol 12 golobic, udari krilo ob krilo in vse se Izpremene v devojke. smo gesla. 5mcH smo probleme, opažali smo umiranje opešanega in porajanje svežega. Seda! slišimo glasnejša gesla, problemi so intenzivnejši, umiranje je bolj epldemič no In novo stremi z večlo silo na dan. Ali vse to Je bilo že pripravljeno v razmerah in vojna !e le pospešila razvoj. Vsakovrstni so učinki vojne-Eden najveČJJh Je ta, da le prišlo med ljudske maserfmoeneiše življenje. Kakšne barv* ie to življenje, kako se izraža, kupna pota in kakšne cilje išče, jejfdrugo vprašanje. Ali to intenzivnejše življenje Jc dejstvo. Id bi ga bilo nezmiseliio r.taje-vati. In prav ia efekt je zelo lahko razumljiv. Po vseh v vojno zapletenih državah — in v gotovem obsegu tudi v drugih — le bilo treba apelirati na te mase, brez katerih ni bilo mogoče volskovanie samo uiti organizacija življenskega načina, ki so ga zahtevale volne razmere, še več: Treba le bilo mnogo več ljudske samostojnosti, kakor prej. V dobi miru je bilo lahko sestaviti vsakovrstne vojaške zakonike In določbe za vsak sluačj. na katerega so mogli avtorji teh predpisov misliti. Ali ko ie vojna postala krvavo dejstvo, se ie kmalu pokazalo, da se niena praksa n« zmeni mnogo za spekulativne teorije; vsak trcnotek so nastale razmere, v katerih niso vsi lepi ukrep: nič zalegli iu živi človek ie moral vzeri svoj razum »a pomoč, če ni hotel enostavno ostati na cediln. In pegostoma ie moral razum delati tako trdo. kakor ni bil še nikdar prej vajen. Mož, včasi vedno držan na vrvici, ie bil nenadoma Odvisen sam od sebe in od svojih moči. in marsikdo je tedaj šele spoznal svojo vrednost. Vsa ta zavest ni mogla, ko ni bila več po-rabna za votae Dotrebe, izpuhteti kakor kafra. Dober del je je izginil, ali večinoma so tisti, ki so v takih težkih razmerah postali liudfe. ostali iiudle tudi po vojni. Kakorkoli pa je moral posameznik napenjati svoje moči, jih je vendar večmoma napenjal v družbi tn v kooperaciji s tovariši. Budila se vsled tega M le individualna samozavest, ampak tudi samozavest mase in cenitev solidarnosti. Z vojne so sc vrnil} isti ljudje, toda drugačni_ ljudje. Prihajajoči z bojnih poljan in iz vojnih delavnic so se spominjal!, da so včasu, ko so poslušali anele na Požrtvovalnost, dobivali tudi obHube in zagotovila. Pravili so iim, da so bojujejo sami zase. To le bik) potrebno, zakai mi-Honske vojske našega časa se ne moreio vzeti od nikjer drugod, kakor iz narodnih mas. ki Jih ni mogo- ..Bodač in carjevič Ivan. vidva sta ubila našfctfa brata v^ečneaa Mr-Savca ta odvedla našo snaho Vasiliso Kirbitjevno. A ne bosta Imda sreče! Ko dospe carjevič domov, zapove pripeljati nailjubšo snu kravo, ki ga le od mladih nog hranila z mlekom. Krava se iztrga kravarju ta nasadi carjeviča na roge. A kdor nas sliši ta vidi ter pove to carjeviču, okameni po vsem telesu.« s Tako reko, se »zpremene v golobice in odlete. Zjutraj se carjevič Ivan ta Vasi-lisa zbudita ta vsi trije nadaljujejo po- tovanje. Ko se vrnejo domov, se kraljevič oženi z Vasiliso Kirbitjevno: nekaj' dni nato » pravi: * Ali hočeš, da ti pokažem svojega nailjubšega psa? Ko sem bil še mak sem sc vedno z njim igral.« Bodač vzame svojo sabljo, }0 ostro nabrusi in se postavi k vratom. Privedo psa; ta se iztrga psarju iz rok. skoči naravnost k vratom, a Bodač zamahne $ sabljo in ga preseka na dvoie. Carjevič Ivan se razsrdi, a i ozirom na stare usluge ne reče nič. Drugi dan vel) privest! svojega najljubšega konja, Konj raztrga ko- če zbuditi s samim idealizmom brez vsebine, še manie pa držati ret let v ogniu in oogibanju. Zato so iim dejali, da prinese zmaga demokracijo, da bodo vsi deležni pravic in boljšega življenja, da Jim ne bo treba le skušati, ampak da bodo mogli tudi govoriti iu soodločati uri snovanju svoje usode. Tako so lini govorili tam, kjer so res imeli take ali podobna namene, in tam, kler so le na debelo 'izdelovali pesek v oči. Ljudje so »a jemali besede, kakor so Uii slišali, obljube so smatrali za resne, v duhu so si predstavllali boljše živUcnie, za katero se boiuie.io. Vrnili so se z upi m povečano samozavestjo Zadnja Jim brani, da bi upe enostavno pokopali, če se ne Izpolnijo. ObJjubovala se Jim ie demokracija, sami zase so postali de-mokratle, V tem, kal le demokratično in kaj ni, se lahko motilo, kakor se le motri že marsikdo pred niiml, ali toliko so na vsak način derno-kratičneiši. kakor prej. da ne dajo napraviti Iz sebe civilnih vojakov, podvrženih absolutnemu povelju višjega. Besedo hočejo imeti, uekateri morda manj, drugi več. ali besedo na vsak način. Le tam, kjer !c beda dosegla nalvlšji vrhunec, ie obup 2atrl samozavest, pa tudi to v ošinemo le začasno — in tisti, ki n c ljubilo samozavesti mase. nimata vzroka. da bi se veselili, zakaj obup postala lahko nevarnejši od domišljavosti. Da verujejo mase same v sebe veliko boli. kakor pred volno, ie ena najznačilnelih reči našega časa. Na različne načine se izraža ta vera. toda izraža se povsod. Učinki sp v nekaterih slučajih dobri, v nekaterih slabi, včasi irelevantni, ali tudi učinki so povsod, v deželah premaganih, v deželah zmagovitih in v deželah nevtralnih narodov. V Rusiji se kažeta do svole, v Egiptu do svoje, v Nemčiji na e?) način, na Irskem drugače. V eni državi gredo mase v revolucijo, v drugi se nehalo k volilnim žaram s prej neznanim zn nima nlem ta strastjo. Tukaj se organiziralo velficanskl štraJki, tam gre politični ali protlpolitični radikalizem v klasle. Ker ie to novo živllenie v masah dejstvo, je treba z njim -računati. Kdor ga prezira, mora delati napake v svoiih računih Nič maniše napake pa ne napravi tisti, ki misli, da le pravilno vpoštevatl to novo prikazen z namenom, da bi ta uničil. Kadar se začno mase dramiti na tak način, da misjita. tudi če mislijo napačno, Jih ni več mogoče uspavati, zlasti pa ne trajno. Hotenje vstaja v njih dušah. Chn bol! bi se Jim brani- lo. kar hočeJo. tem silnele in strast- nopec. se iztrga koniariu in zdrvi naravnost proti carjeviču. Bodač odbije konju glavo, Carjevič se še boli razsrdi In ie ga hoče dati prileti ta obesiti. Tu ga Vasilisa zaprosi: »Ako bi ne bilo njega, bi me ti nikoli ne bil dobil!« Tretji dan ukaže carjevič privesti svojo najljubšo kravo. Ona se izvije hlapcu iz rok .ta se zaleti naravnost proti carjeviču. Bodač Ji odseka glavo. Tedaj se carjevič Ivan tako raz-jjuti. da ni nikogar več poslušal. Takoj pozove rablja In mu ukaže, naj Bodača kazni. »Ah. carjevič Ivan! Ko že velevaš. da me usmrti rabelj, umrem rajši sam! Dovoli mi le, da ti povem tri stvari!« Bodač mu pove, kako ie bilo prvo noč. ko Je priletelo 12 devic in kal so mu govorile, ter okameni do kolena. Pove mu, kako ie bilo drugo noč ta — okameni do pasu. Tu ga lame carjevič prositi, naj ne govori do konca, a Bodač mu odvrne : »Sedaj le vseeno, nanol sem že okameni! in ni mi vredno živeti!« Pove mu Še, kai Je videl tn slišal tretjo noč: to — okameni ves. nele bodo hotele; čim boli bi se tim kazala pest, tem bolj bi gledale, da io zdrobe. Tlak povzroči protitlak, persekucila izzove maščevalnost. Tako kakor mislilo trdi konservativci. ne are. Koncem Julija leta 1914 se je zgodovina prekinila; vojna. ki le to storila, ie končana, pa privežimo zopet nit tam. kter se le pretrgala... Reka ie tekla tisoč milj daleč. Kdo hi misli! na to. da jo vrne zepet v hrib, iz katerega Je privrela in napravi, kakor da sploh ni tekla? Kar je minita, se ne vrne. in razmere, ki so bile pred voino. so temellito minile. Zaman se Je ukvarjati z njih obnovitvijo. Svetovna kriza in tisočeri z ulo spojeni dogodki so ustvarili tisoč novih živ-Ijenskih povojev, ki zahtevalo nova vooštevanie in nove učinke. Te pogoje objektivno spoznati m pomagati uiih posledicam na naibolišl način v življenje, je glavna naloga časa. In ker hočeta vedno širši krogi Hudstva sodelovati pri te! porodni pomoči, ie nujno, da dobe za to delo čim boU-šo sposobnost. Vrednost močne individualnosti ne izgine, ali zgodovine ne bodo vefi delali posamezni liudie — pravzaprav le niso nikdar delali v Šolskem zmislu -- temveč boHinboil bo sodelovalo ljudstvo. Če ie v tem kaj nevarnosti. to more povzročiti le nesposobnost ljudstva. Tedaj na ni druge pomoči, kakor da se vodi boi nt proti ljudstvu, ampak proti nesposobnosti. Razširiti in poglobiti zna-nle ic geslo, ki odgovarja na vprašanje. Najboljša šola pa ie praksa. Odrivati ljudstvo od javnega življe* n Ja se pravi. Jemati mu vero v normalna sredstva ta ga goniti pustolovskim eksperimentom v naročie. Dati mu naJpopolneišo priliko za zastopanje njegovih interesov, za izražanje njegovih misli, naj so dobre ali slabe, omogočiti mu udeležbo pri vsakem javnem delu. se pravi ustvariti naiširšo ljudsko univerzo, iz katere izide prej ali slei praktičen, iznrJen ta sposoben narod, ki bo znal odstranjevati, kar se Je preživelo, pa tudi graditi, kar Je potrebno. Za »močne individualnosti« ul treba imeti strahu pri tej metodi. Tisoč sedaj zakopanih, odrivanih, samih sebe se pogostoma nezavedaio-čih talentov se razvile — sebi iu družbi v prid — če dobe priliko, da se nataelo in izrazita. Toda v svobodi vzgojena masa bo znala poskrbeti, da se take »močne individualnosti« ne izpremene v nove avtokrate ta avtokratičke. ampak da postanek) njih sposobnosti plodovite. Družabne izpremembe so neizogibne. Današnii svet ne prenaša več produkcije na sleno, Na vseh straneh Carjevič Ivan ga postavi v pbseb-. no dvorano ta hodila sta z Vasiliso vsak dan predeni plakat. Preteklo je mnogo let. Ko plaka nekoč carjevič nad okamenenlm Bo--dačem. začuje iz kainna glas: »Cernu plakaš? Meni Je tako težko!« »Kako bi ne plakal! Jaz sem te vendar pogubili« »Ako hočeš, me lahko rešiš! Tl imaš dvoje otrok, sina in hčerko. Zakolji iu, nastrežl njune krvi in z njo namaži kamen!« Carjevič pove vse to Vasilisi. Hudo in bridko se Jima ie storilo pri srcu, a sklenila sta zaklati svoio deco. Zakoljeta ju, nastrožeta krvi in pomažeta kamen. Bodač takoi oživi in vpraša carjeviča in njegovo ženo: »Ali vama Je hudo po otrokoma?« »Hudo, Bodač!« »Poidimo v »lih sobo!« Pridejo ta najdeta otroka — živa! Oče in mati se silno razveselita ta priredila tako gostovanje ko nikoli nikjer. Tudi jaz sem bil tam, pil vino In medico; teklo ml Je po brkih, a v usta ni kanilo. t« toliko potreb", ki Jih more tadovo-Uiti !e do največje popolnosti organizirana produkcija, da postala todu-strljalna anarhllk svetovna nevarnost. Gospodarski absolutizmi 10 enako neznosni kakor politični. Trgovske tekme ogrožavalo mir sveta danes bol} kakor v preteklosti. Vso to kaže smer. ki to moralo socljalne Izpremembe dobiti, da postane redno gospodarsko živlierde sploh’ mogoče, da se skrčil mednarodne nevarnosti in da se Istrani nezadovoljnost ljudskih množic. A da se morejo vsa ta velika vprašanja povoltno rešiti brez prevelikih sunkov in potresov, le svobodno sodelovanje mas v vseh zadevah lavnega življenja neizogiben pogoj. Tega ne razumeti, se pravi, ne razumeti časa in njegovega duha. Gospodarsko delo. i. Nakupovalna zadruga. Te dni ie sklenila »Nakupovalna zadruga« (prej »Vojna zveza*) svo}e račune za preteklo upravno leto. Računi nam podalelo zanimivo sliko tega velfeega gospodarskega oodletja. število oskrbovancev le narastio ca 200.000 oseb. Promet ie znašal nad pol millarde. Iz računa o dobičku in izgubi pa le razvidno, da zadruga ni delala za dobiček, temveč ie nudila svollm članom vse potrebščine po nalnižlh mogočih oenah. Tako n, pr. fe dalala moko še do srede lanuarja t L po lastnih cenah, dasi ie bila 2e pšenica veliko višja v ceni. kot so bile cene moki. Samo pri tem ie doplačala Nakupovalna nad 300.000 kron. Isto ie bilo pri soli in še pri drugih najvažnejših potrebščinah. Toda o vsem tem se bo poročalo podrobno na prihodniem občnem zboru. Nakupovalna zadruga se ie raz vi-la iz prejšne »Vojne zveze«. V nji so včlanjene sledeče skupine: 1. Veleindustrija (Trboveljska premogokopna dražba. Kranjska industrijska družba 1.1 d.) 2. Konzumno društvo za Slo* venilo (z vsemi podružnicami). 3. Prvo deL konzumno društvo (z vsemi podružnicami). 4. Nekatera samo. stojna konzumna društva (Trbovlje, Zagorje. Hrastnik, Jesenice i, t. d.). S. Zasebna oodletia In trsrovlne. Število oskrbovancev vseh teh skupin znaša zdal že nad 200.000 oseb. criglašaio pa se vedno še nova podietta. Ako računamo za teh 200 Hsoč oseb samo po 6 kg mlevsklh izdelkov na mesec, vidimo, da rabi Nakupovalna samo moke mesečno 120 vagonov. Kje pa ie tol. sladkor, petrolej, fižol krompir bi specerlfsko blago? Z vsemi temi predmeti zasiaga Nakupovalna svoie člane. Ob priliki letnega zaključka pa le treba, da povemo neka!, o čemer smo d ozda! molčali, dasl so letela v mete-žu dnevnega političnega bote na Nakupovalno prikrita in neprikrita sumničenja. Oovorlti moramo o tevornlcafc. Že svotečasno smo zastopali mn« nle. da Izvoznica za blago, ki le v nar 51 državi odvlšno in pa Izvoznica pod pravo kontrolo, ni nič hudega in prav nič koruptivnega. Da. potrebna J«, ker drugače premnogo potrebnega Maga sploh ne bi mogli dobiti v deželo. Ko ie bil svoječasno v Belgradi' razpisan Izvozni kontteeut za prašiče. se Je Nakupovalna posiužila te prIHke in zaorosiJa za Izvozno dovoljenje za 4000 komadov prešlčev, katere bo prodala v Italfio za kompenzacijo za uvoženo specerljsko in ko-lonljulno blago. Izvoz proti ptačtla predpisane ca-rine ie bil do voijen, In sicer samo to. Vse druRO govorenJe in pisarerije o opustitvi carine, o dovoljenem Izvozu moke, žita, poljskih pridelkov itd. le pa navadna laž, kar se lahko dokaže iz poslovnih knllg in na uradnih aktov. Za izkupiček izvoženih prešičev Je nakupila Nakupovalna kavo, olje. sladkor 1.1. d„ borej tisto, za kar JI je bil Izvoz dovoljen. Od koga In kako ie nakupila, bodemo pa pojasnili pozneje. To Je vse, kar vemo povedati o izvoznicah. Nakupovaina stoli pred tem, da se mora še povečati, še razviti, ker število njenih oskrbovancev raste od dne do dne. Treba pa Je upoštevati tudi vse težave In neprilike. s katerimi se Ima boriti, V zadnjem času JI gre težko, rad! že znanih razmer, s preslcrbovanjem z moko, Cene žitu rastejo od dne do dne; mlinarjem Je bilo treba povišati mtevnino. zato bo treba že tekoči mesec misliti na to, da se povišalo cesje moki. ki so zdaj že v prosti trgoviiM za 3—4 K višje, kot pri Nakupovalni. Sploh pa rastejo cene vseffl živijeoskbn potrebščinam do neznosnosti. Nl pretirano, ako trdimo, da Je pri mno?ih vrstah blaga take. da stane en vagon toliko, kot ie stal c reje cel vlak. Zato pa potrebuje Nakupovalna tudi ogromnih svot, katere bi ne zmogla, ako bi se ne naslonila na domačo banko, ld Ji gre v vsakem oziru na pomoč. V tem obstoji vsa tista zveza z bankami ki se le tudi očitala soc. demokratičnim članom načelstva in nadzorstva Nakupovalne. Ko so začele cene živilom v letošnjem letu tako japlduo rasti, da Je bilo vsted nezadostnih denarnih sredstev otežkočeno preskrbovanje članov Nakupov., se Je Ista obrnila do ministrstva Ishrane in do ministrstva financ s proinlo. da se li dovoli večji brezobrestni obratni kapital. Ta ie bil dovoljen v znesku petih mlljo-bov. Ampak ne samo Nakupovalni, temveč tudi drugim slovenskim gospodarskim organizacijam, n. pr. Gospodarski zvezi, Samopomoči, železničarskim organizacijam i. dT. Torej: Izvoz 4000 komadov prešičev bi enoletni brezobrestni pet ml-donski obratni kapital to le. kar te dobila Nakunovataa v času naihulSe prehranjevalne krize v svrho olfilša-niu oreskrbovanla 200.000 oseb. Tc ugodnosti. dovoHene JI v zadnjih mesecih. pa le Nakupovalna v polrj meri Izrabila v korist svojih članov, kar kažejo ravno pravkar zaključene številke za preteklo upravno leto. Vrhovni svet. Odkar se Je vrbovnl svet zaveznikih diplomatov preselil iz Pariza v London, so narodi evropske celine veliko manj poučeni o delovanju teh mogotcev. Ravnokar pa so izdali na Angleškem spomenico, ki vsebuje njihove nalnoveiše sklepe in zahteve, ki so le precej pravične. S tem hočejo pomiriti ogorčene evroosk* narode ter se izogniti pretečemu evrop- Masaryk. (Dalje.) Kar Je storil v svetovni vojni, to le naravnost legendarno. Ko Je videl, kako se maščuje Avstro-Ogrska na Slovakih, kako je bil n. pr. na Moravskem obešen mož zato. ker je Imel ruski razglas Nikolaja Nikolajeviča itd., tedaj si le bil svest. da med Avstrijo in Cehi ni kompromisa. Bil ]e na Dunaju in v Berlinu, da se informira. kal pravzaprav pričakujejo od volne; dvakrat Je odšel na Nizozemsko, da izve namere entente. Meseca decembra 1914. leta se je odpeljal v ItalHo. ki Je bila takrat še nevtralna in v Švico z namenom, da se še vrne domov, kar pa potem že ni bilo mogoče. Zato Je ostal v Svlci, kjer ie v Ženevi ob petstoletnici Hu-sove smrti 1915. leta prvikrat javno proglasil svoj, t. J. češki program: Smisel češke zgodovine Je v reformacij}. ki ii Je temelj ideja humani' tete: smisel Avstrije Je nasilna protireformacija. A proti nasilju se hočemo boriti z železom... In šel le na delo starček blizu 70 tet, spremljan od svoje hčerke; v Pariz in London, odtod v Rusijo ter preko Sibirije in japonske v Ameriko. dočira le Avstrila divjala prot! njegovi rodbini, ko nlemu nl mogla priti do živega, dasi mu je odvzela službo, zaplenila Imetje in Izdala za njim tiralico. Masarvk je prepotoval Evropo, Azijo In Ameriko, da pridobi enten-tine državnike za svoj politični program, čigar bistvo ie bilo razbitje Avstro-Ogrske, ki osami Nemčijo in lo prisili, da se zadovolll s svojo lastno narodno državo. V ta namen, da delansko pomaga k uresničitvi svojega načrta, je ustauovil tudi če-hoslovaško armado, zlasti iz ruskih ujetnikov. Od vseh strani so hiteli teglJouarji pod zastave: iz Anglije. Amerike, Kanade. Afrike. Avstralije: prve lcidie so nastale v Franciji in Rusi}!, Cehoslovaki so se borili na vseh bojiščih. Vzdrževali so med seboj Strogo Husitsko disciplino: niso se udajalf pijančevanju in lahkomiselnemu življenju, ampak so so zabavali s telovadbo in športom, z godbo hi petjem, s knltgaml in časopisi, s slikarstvom — vse v duhu svojega »očeta« Masarvka. skemu in svetovnem« polomu, ki s« bliža z velikimi koraki. Med drugim pravijo: svetovne žitnice so prazne, pomanjkanje blaga Je splošno: cene žlvfl rastelo od dne do dne; to le žalostno dejstvo. Celi Evropi, celemn svetu se majejo stebri In nevarnost je. da se zruši v razvaline. Vrhovni svet predlaga neposredno rešitev tega vprašanja, da se zalezi naraščajoča povodenj. Najprej naj izvolijo gospodje preprečiti vsakršno oboroževanje! To !e tista nesrečna ideja, ki Je našla že toliko odobravanja, katere pa. kakor se zdi, unperljallstična ententa ni pripravljena praktično izvesti. Dokler Vrhovni Svet ne opusti vzhodne ekspedicije. toliko časa se zamani nadeja evropskega miru. Dalje pravi: Treba je urediti od-nošaje s celim Vzhodom, Dobro! Naj torel prizna sovjetsko republiko, naj umakne svojo roko od Poljske, da se bo mogel skleniti mir, na! pusti, da s* stotisoči, ki so pc,i. orožjem, vrnejo domov k plodonosnemu delu! SledSilič meni. da je treba Evropo presojati kot celoto. V tem usodnem trenutku je potrebno sodelovanje vseh narodov; oni tvorijo nerazdeljivo ekonomsko celoto. Ce se hočemo Izogniti vojni, lakoti In revoluciji, moramo pričeti skupna pogajanja. »Times« smatrajo zahteve vrhovnega sveta za popolnoma pravične. Ne bodimo dlakocepi! Kakor hitro bodo imperijalis Učne vlade pričele Izvajati londonske sklepe sc položaj ne bo izboljšal, ampak se bo poslab-iaL Med besedami spomenice In praktično politiko mogotcev zija glo-bok prepad.________ Pismo Le Belgrada. 13. marca. Parlamentarni položaj postaja vsak dan bolj zapleten, Poslanci iz izv. okupiranega ozemlja, črnogorski poslanci in nekateri disidenti iz demokratskega khiba so ustanovili svol klub. kojemu predseduje dalmatinski poslanec dr. Smodlaka; podpredsednik mu Je Črnogorec Marico Dakovič. V klub ie pristopil tudi Srb iz Hrvat-ake Jovan Banjanin. Ta klub daje vladi sedal — kvorum. Dr. Smodlaka le sicer v govoru, ki ga ie imel pri razpravi o »programu« vlade izjavil, da Hoče druim vlado, močnelšo kot la Protlč-Korožčeva. ali obenem le zel« nelepo napadel prejšnjo Davidoviče-vo vlado. Po Smodlaki se je oglasil za besedo Marko Dakovič. tedaj tovariš njegov ta namestnik v Predsedstvu, In Je izjavi), da J« načelno ta strankarsko proti sedanji vladi, ker so stranke, ki so napravile sedanjo vlado, vodile obstrukcijo proti prejšnji vladi in Jo sabotirale. Sedanjo vlado on in njegovi somišljeniki ne bodo podpirali. Kako bo dalje, bom« videli. Sedaj drži ta klub Protiča. V parlamentarnih krogih sc govori, da se sicer izvrši v najkrajšem času rekonstrukcija kabineta Protlč-Koroščevega. Stari Ribarac misli ž* odstopiti, nlegov portfelj ministra trgovine naj bi prevzel — Ninčič, za ministra pravde pa naj pride bivši Ribarčev adv. pisar Ljuba Jezdlč. Nekaj bo že na tem resnice, ker Je poslanec Mihajlo Škorlč, advokat h Sabe a in član Ribarčeve parlamentarne skupine te dni Izstopil iz Ribar-čevega kluba In odšel v — opozicijo. Poročila o sejah dobivate Iz oficl-Jehtega korespondenčenga biroa. Razume se. da lih msplrira vlada la f da Jih moralo vaši čitatelli vzeti kot -rt». asm.-. , mnnrnrn T~irri In sedal še okolnosi. ki lo Masarvk izrečno naglaša v svoji prvi poslanici kot predsednik republike. Vse ogiomno organlzatorično delo na publicističnem, diplomatičnem in vojaškemu polju so financirali Cehi v Ameriki in Rusiji sami brez ententl-ne pomoči, a v v sel tel dobi niso uporabljali Masarvk In nlegovi so-trudniki proti svojim nasprotnikom niti ene neresnice, niti ene izmed tzv. diplomatičnih zvllačnostl! Tako dela moderno revolucijo sre! narod. In o božiču leta 1818. se ie vračal Masarvk slavnostno v spremstvu svojih legijonarlev iz tujine v Prano kot zmagovalec nad propadlo av-stro-ogrsko diplomacijo, da zasede kot prvi predsednik čehoslovaške republike PO volji naroda prestol, ki so ga imeli pred njim od 1526. leta, ko se le Češko združilo z Avstrijo, Habsburgovcl po milosti božji. Masarvk Je vladar-filozof prav v smislu grškega modrijana Platona, svojega ljubljenca (Konec prih.) faKc V partamenfa samem je vedno bol radi pravilnosti zapisnika. Iti ga vodi mož temne preteklosti, radikalec Pera Jovanovič, k! Jma naslov »Pera Kanita*. Tega mož« so v parlamentu na Krfu odstavili od posla zapisnikarja, ker je »prevestno« opravljal svoj posel. Sedaj ga enako vrši. Da bi se ga ne moglo kontrolirati. bere zapisnike tako tiho, da se sploh ne sliši... Poslanci!, Id hočejo vedeti, kaj le skrpucal g. komita. moralo iti prav k niegovi mizi. da ču-iejo, Te dni se >e zopet zvedete v Javnosti neka? zelo nelepega o enem ProtiČevih ministrov, kar sev6 meče čudno luč na to ministrstvo. Dnevniki v Belgradu so objavili izjavo ministra za narodno zdravje g. Si. Miletiča, k! Jo je poda! l 1914 v mestnem svetu v Vrše«. Ta izjava se glasi : >da b! odklonto Izvesne nesporazume, koli su u poslednje vreme izbi- li, osečam se pobudjen, da izjavim, da Vrščasmi srpske narodnosti be* obzira na strančarskn obitežje u ovim težkim danima ne ooznaju drogu politiku, več samo on n. da tradicionalnem bezuslovnom 1 neookoleb-tilvom rsmoščii svolom orerna p r e-s ve tlom tron« l/drže pored zafednlčke madžarske; države sa onom Ihfbavlki prtvržnošču. kola se nlkakvlh žrtava ne odrlče.« Vsled te izjave Je dobi! sedanH minister dr. Miletič cd6 — mesto glavnega mestnega fizika v VrScti... Kal — lepa družba v tej Protič— Koroščevi vladi?!... Protirevolucija v Nemčiji. Z nadčloveškimi napori In brez-prknerno požrtvovalnostjo je polagalo nemško delavstvo temelje za nov državni red. Nemška repubiika se je dvigala Iz razvalin, iri so jih povzročiš na nemiki zemlji praski junketjl in generali. Drugače so ravnali junkerji in generali. TI so ruvatt že dalje časa proti delavskemu vodstvu nemške republike. Sedal pa je protirevolucija očitno izbruhnila in pričel se je boi na življenje ki smrt Par junkerskih regimentov Je zasedlo Berlin. Predsednik republike in vlada so se umaknil v Strassburg. odkoder bodo organizirali protiudarec. Vse tri delavske stranke so proklasniraie generalno staVka Južne in zapadne pokrajine pa se Izrekajo na ceS črti proti revolucionarjem. Pričel se bo boj na življenje in smrt. Nadejamo se. da s« bodo veselili junkerski pučistl v Berlinu i* kratko časa svoje zmage. Za nemško delavstvo pa bo ta puč resen opomin, da se mora tankersko kasto v Prt!?iji brezobzirno zlomiti in streti. * Proglas stat« vlade. LDU. Berlin. 15. (DunKU. — Wolff.) V Stuttgartu se nahajajoča državna vlada priobčuje nastopni proglas: Prevratniška vlada v Berlinu poskuša po vseh kralih Nemčije vzbuditi misel, da se pogaja z ustavno državno vlado ta da ie general Marker uoiočen za posredovalca. To ni resnično. Ustavna državna vlada zavrača vsakršna pogajanja s prevratniki v Berlinu, ker Je njena dolžnost, zagovarjati ustavo pred narodom in ker Je prepričana, da bj taka poffalanja vzbudila v ljudstvu nezaupanje ki zmešnjavo. Pokret v Berlinu se bo zrušil sam vase. Pogajanja bj le podaljšala ji?rednostl. Nemčija ima le eno vlada ki lo le Umlstvo ustavno sestavilo in ki za sedal vodi državne posle iz Stuttgarta. Sktlcanie narodne skupščine. LDU. Berlin. 15. (DunKU.) Wo!f fov urad javila iz StuKgarta: Državna vlada le vzela posle v svole roke. Državni kabinet se Je sestal ob štirih popoldne v navzočnosti državnega predsednika Eberta, državne«« kan-celarja Bauerja, predsednika Id podpredsednika narodne skupščine In ob udeležbi wurttember5ke vlade. Vsi so se popolnoma strkil&li s tem. da se skliče narodna skupščina- v Dresden za sredo ob štirih popoldne. S prevratniki v Berlinu se vlada ne bo pogajala. Ustavna vlada zahteva, da Katt in tovariši odstopijo. Spopad. LDU. Dresden. 15. (DunKU.) Wolf-fov urad lavlja: Brzojavni urad Je zasedla delavska bramba. Popoldne Je f prišlo na trgu pred pošto, kamor se te pripelial oklopni avtomobil z državno brambo, da vrže delavsko brambo Iz po8tnega poslopja, do silnega streljanja. pri čemer ie bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Oovori se. da se bliža večje število vojaštva državne brambe, da zopet zasedejo brzojavno poslopje. Pololnj v Berlinu. LDU. BerHn, 16. (DunKU.) Spto-Soo stanje Je nespremenjeno. Promet na železnicah, cestni Žcleznici fsI podzemeljski železnici nadalje p<*> čiva; tudi pošta ter večil del elektrarn in plinarn ne deluje. Nocoj je bf« k> skoro vse mesto v temi. Državna bramba je svoje odredbe poostril* Posamezni ddi ta poslopjs so obdani s žičnimi ovirami ter zavarovani * strojnicami in topovi. Po cestah sat vozijo vojaške patrole na tovornih nf oklopnih avtomobilih, ki so oboroženi s strojnicami. Stavka se nadaljuje. LDU. Berlin, 13. (DunKU. -Woiff.) h Brandenburga se jayfl*| Socijalr j - demokratska strokovna društva izvajalo že dva dni splošnn stavko. V Monako v eni je mir. LDU, Berlin, 16. (DunKU.) Woi<-?ov urad poroča Iz Monakovega, ds vlada tamkaj popoln mir In da se sestavlja novi kabkiet. Na čelu vlad« bo bržkone stopil Neims, kj ima v svojih rokah vso prehranjevalno organizacijo. Vojatvo obvladuje položaj. Zagotavlja se miren razvoj do* godkov. Prebivalstvo po deželi si že- li za prehodno dobo vojaške diktature. Plinarna, vodovod. ooSta in železnica obratujejo. Anglija ie mirna. LDU. London. \6. (DunKU.) Ti* 'kajšnji večerni listi izražalo mnenls. da položaj nove nemške vlade ni posebno ugoden, dasi ni popolnoma jasnih vesti. Nova vlada ne uživa nobene podpore m le popolnoma odvisna od baltiških čet. zlasti, ker večji del čet državne brambe, ako-ravno so bile prvotne po dogodkih presenečene, noče sodelovati dali« pri pustolovščinah. VPRAŠANJE MANDATOV. LDU. Belgrad, 15. »Tribuna« poroča. da bo na prihodnji se H narodnega predstavništva definitivno rešeu no vprašanje.o mandatih, o katerih J« že sklepal verifikacijski odbor. S tenu bo parlament dobil 5 novih poslancev. LDU. Bel g rad. 15, Vlada je pred-Jožila parlamentu načrt novega vollU neg? zakona., Dunafskl žkli na detu. LDU. Belgrad, 15. »Pravda* pom roča, da se je koncem preteklega te^na r cjavifa v Be^radu dražba danajskih Židov, ki so v soboto kupovali po menjalnicah naše srebrn* novce. V posameznih menjalnicah so plačali ogromne svote za naše sre« bre. List poziva policijo, naj posveča večje pozornost na take Hudi Rudarska stavka v Fraueiji LDU. Pariz, 15. (DunKU.) Števila stavkajočih premogariev f Severni Francij! presega 300:000. Mirovna pogodba s Turčijo. LDU. Pariz, 16. (DunKU.) »Echo de Pariš« poroča h WashJngtona, da so poslaniki Francije, ftalije in AngU -ie preieM načrt mirovne pogodbe t Turčijo bi dobfii naročilo, na! stopijo v stik z vlado Zedinjenih držav, da bi pofctvedeli kakšno ie n’eno stališč*. Dasi Je Wilson že okreval od svoj* bolezni, še ni spreJei doslej poslanikov. vsled česar so v velik! zadregi. Upar v laponski :;iblrshi armadi. LDU. Moskva. 15. (DtrfiKU. — Brezžično.) 7. Iztočne fronte se javita da ie bil ur>or v japonski sibirski armadi mnogo večii. kakor se ie prvotno poročalo. Uporniki so str**H epolete in tih nadomestni z tr8* kovi. Po daljših bojih so btli razoro-ženi in odpeljani iz Vladivostoka na Japonsko. Pomanjkanje nremoea In kurjave v Trstu. Trst, 15. (Izvirno poročilo.) Vsled silnega pomanjkanja premoga ie mestna plinarna deloma ustavila obrat. Izginile so vse zaloge raznega kuriva. zlasti oglla. ker špekulantle upajo. da poskočHo cene kuriavL — Vsled pomanjkanja premoga Je vodstvo škpdenlskih plavžev vrglo nad 150 delavcev na cesto. Novice. —■ Epidemija črnih koz se v celjski okolici opasno širi. Zato je celjski mestni magistrat odredil obvezno cepljenje za vse. ki v zadnjih 3 letih niso bili proti črnim kozam z uspehom ceplioni. — Ocljidije v mestnj aprovlzaclfi v Varaždinu so odkrili f^re zn velfk* nekorektnosti ter so zaprli že ve4 oseb. K APJR* k Sta*« 3, Vohun madžarske bete piti, Kosta Jankovič, te bfl dne 13. t, m, jretiran in prepeljan v zapore ¥ No-m Sad, Kosta Jankovič te sodežovai » tajni organizaciji aretirane«® polkovnika Riefla in le svojčas z vozom Prepeljal 30 baranjskih komunistov na Madžarsko, da lih ie ootem bela garda usmrtila. Dognalo se te. da te te mož vohun madžarskega vojnega oovelfnistva v Kološvaru. 2 njim vred so bili aretirani še drugi njego- vi tovarišu — Hrvatska naselbina v Chiie v Južni Ameriki. V Punta Arenas je stara velika naselbina Hrvatov, ki imate tam svoie politično gospodarske in prosvetne organizacije, kakor tudi svoie zastopnike v občini mesta Punta Arenas. Ustanovili so si nedavno v tem mestu svolo lastno barako »Banco Yugos!avo de Chile en Punta Arenas«; izdajajo list »Jugoslovanska Domovina« in imajo Sokolsko društvo ter požarno hrambo — Poprava petrogralske luke, Petrograiska luka, ki te bila zadnji dve leti popolnoma zapuščena in ie te pričela razpadati, je zopet oživela ter se neumorno dela, da zavzame zopet svoj predvojni položaj. Tc dem le omogočeno z nataoveišo sovjetsko naredbo. ki odreja ustanavljanje delavskih armadi Po odredbi Zinov-jeva dela pri popravi luke in potov. Ki Peljejo do n}e. 4000 delavcev. Velt- w iat¥ča‘ hladilnice itd., bodoure-t ne že do poletja. Železniška proga »j veze pristanišče z mestom in ki je °ua: v popolnem razsulu, bo do srede aprila predana prometu. Ko presta-®® Jed. se bo popravil tudi prekop. Ul veže Petrograd z Kronstadtom. Pre-*®p. ki je bil napravljen z velikanskimi stroški, ie sedaj zasut s peskom. Čiščenje tega kanala bo najtežje delo. — Mraz te naprav H v Francij! veliko Škode. Mrzli val je uničil posebno mnogo cvetja na sadnem drevju, ki !e že večinoma razcvetelo. Dnevne vesti. Klerikalci zoper invalide! Iz Rimskih Toplic nam piše inva-Hdr Invalidi čutimo dolžnost, da se zahvalimo bivšim zastopnikom socl-jamo demokratične stranke v vladi da so se za nas uboge1 reveže zavzeli kohko jim je bilo mogoče spričo ve-mce manišine, ki so jo tvorili v vladi. Utall smo že svoičas. kako se te kle-nkalm list »Straža« spravil nad sodr. Prepeluha, m ga dolžil nepoštenih dejanj, nato pa se je opravičil s tem, češ za invalide se je denar preveč razsipal. Ze s tem torei so klerikalci pokazali, da bi nairajše vse Invalide pustili seda? umreti lakote, med tem ko so nas med vojno pošlliali blagoslavljale na fronte! Dne 11. t. m. je v narodnem predstavništvu kritiziral ministrski predsednik krivoverec Protič. neločljivi zaveznik pravover nega duhovnika Korošca, delo bivše demokratske sociialistične vlade in s soglašanjem vseh klerikalcev zmerjal preišnio vlado, češ da je za invalide potrošila mnogo preveč denarja 1 To te torel prava slika klerikalcev, - ki v svojih Ustili pišejo, kakor da bi blH naivečil priiatelli vseh revežev, na drugi strani pa delajo tako politiko ju so nam invalidom nevošljivt še tistih 3 K na dan. za katere niti dveh femell več ne dobiš I Invalidi mislimo, da ie podpore bilo š° premalo, da pa je bivša vlada, če se le ze z izplačevanjem teh podpor malo zadolžha. tudi vedela, s čim bo krila te izdatke, namreč z velikim davkom na vofae dobičkarje in verižnl-ke in z delno zaplembo niih imetja! Klerikalci in srbski radikalci pa so vzeli vse dobičkarje m ljudske ode-ruhev svolo zaščito, zato pa hočejo sedai invalidom odvzeti še tisto malo podpore, kar io imamo. Saj se poznamo! Revnemu ljudstvu pa naj bo to zopet dokaz, da za reveže prav nobena kapitalistična stranka ne bo storila ničesar in da za vlado ni sposobna nobena izmed niih. Nalbolj zahrbtna pa ie klerikalna stranka, ki se rfevežu v obraz prilizuje, zadaj pa mu trga kožo s telesa. Invalidi, zapomnimo sl! * Dogovor med centralno vlado j SHS In »Narodno banko kraljestva i SHS« prinaša v njegovem popolnem besedilu »Uradni Hst deželne vlade za Slovenijo« št. 34 z dne 11. t. m. Naloga te banke ie. da uravnava ves denarni obtok naše države in da Skrbi za okrepitev državne valute. Glavnica banke je 50 milijonov dinarjev v Matu in je razdeljena na 100.000 delnic po 500 dinarjev v zlatu. Narodna banka Ima izključno pravico Izdajati bankovce kot splošno plačilno sredstvo v vsej državi in Je dolžna izplačati vsak svol bankovec v zakonitem kovtoskem denarce. Bankovci ki se dalo v promet, morajo biti pokriti z zlatom ld srebrom hi z drugimi trgovskimi in finančnimi vrednotami, ki Bb te moči lahko in zanesljivo iz-premeniti v gotovino, Kot redni kon-tigent sme banka dajati obtok največ trikrat toliko svojih bankovcev, kolikor ima kovinske zalogi. O stanju In količini bankovcev, ki so v obtoku. priobčuje Narodna banka vsakih osem dni izkaze v »Službenih No-vinah*. Imovina in dohodki Narodne banke so oproščeni davkov, taks in davščin. Najpozneje v roku treh let bo Narodan banka začela dajati v promet svoje stalne bankovce v zameno za sedanje začasne, s katerimi se te zamenjalo stare kronske bankovce. Podružnice Avtro - ogrske banke v naši državi se izpremene v podružnico Narodne banke. Uradni Hst št 34 priobčuje razpis 4 trafik po okr, fin, ravnateljstvu v Ljubljani in dveh mest pisarniških praktikantov z dovršeno srednjo šo b prš poverjeništvu za Javna dela. Vprašanje, Prejeli smo: Aktivni letnik 1897. in letniki od 1895,—1898., ki smo bU; odpuščeni iz volaške službe z dnem 28. januar ja t. L nismo dobili Izplačanih mezd za mesec december 1919 in Januar 1920. Ob odpustu se nam te reklo, da ni denarja, da pa se nam bo denar poslal na dortj gotovo do 6, februarja. Ker do danes nismo prejeli denasla, vprašamo, kako te 1 njim. Vsi oni, ki so pred 22. marcem 1919 v Nemški Avstriji naročili in plačali kako blago, a ga doslej še niso prejeli ter ga hočete uvoziti, naj podružnici .Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom nemudoma točno naznanijo: 1. od katere tvrdke imajo dobiti blago; 2. koliko ja 3, za kako ceno (skupna vrednost) te? naj H obenem pošljejo nepobitna dokazila (fakture, legalizirane izpiske iz trgovskih knjig itd.), da ie bilo blago plačano pred 22, marcem 1919. Okrožno zdravniška služba te razpisana v št. Jurju ob Južni železnici (Razpis v Uradnem listu). Ustanova Primoža Aura za otrok, revnih meščanov, predvsem izdelovalcev lasati, te razpisana lavno na mestnem magistratu. Letni prejemek le 260 K. Zopet dražji tobak? UUemo, da sedania klerikalna vlada zopet zviša cene tobaku. Tokrat pa bodo cene v dinarjih, tako da bo tobak tako zelo drag, da ga bodo mogli kaditi te še bogatini ker klerikalci revežem S* tobaka ne privoščilo. Zvišanje brivskega cenika. Vsled izdatnega povišanja plač pomožnemu osobju in vsled vedno naraščajoče draginje živeža in drugih potreb-jčhi so brivski moistri primorani svoja cene z dne 16. marca primerno zvišati. Dalje se opozarja, da so brivnice odprte od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne te od 3. ure do 7, ure zvečer, izvzete so sobote in so brivnice odprte od & ure zjutraj do pol 1. ur? opoldne in od pol 2. ure do 8. ure zvečer, v praznikih od 8, ure zjutraj do 12. ure opoldne. V nedeljah so brivnice zaprte. k. Dva tlhotaoca z zlatom ie celjska policija prijela dne 11. t. m. v gostilni g, Žumeria v Celju in sicer sta to zakonska Rajmund ta Marija Orilanc Iz Sežane. Kupovala sta po mestu zlatnino, da bi jo spravila preko meje v Italijo, Obsojena varlžnlca usula. Druga inštanca te potrdila obsodbo central- n?*» YUižniikeea »rada proti gostilničark! Frančiški Košak iz Novega mesta. <1 Je dne 12. februarja t L nakupila v Ljubljano 'večta množino usnte v verižn.Ške kupčlipke svrhe. Obsojena je «a 1000 K globe in en dan zapora. Konjski tihotapec. Vsako pošteno deio mrzeči Vrhničan Anton Jelovšek te bil nri centralnem verižniškem uradu obsojen zaradi tihotapstva na 6000 K glob* te štiri mesece policij* skega zapora, Jelovšek te kupil od posestnika Egldlia Beno v Stobu pri Domžalah par konj za 25.000 K, na račan ie dal 5000 K. V nedeljo 15. t. m te Beno prignal konje v Ljubljano, kler so mu Ih zaplenili Beno le žeda! Jelovšku živinske potne liste, Jelovšek pa ie kan je Že prodal nekemu Janezu Turku za 35.000 K. Posestnik Beno bo pač imel največte škodo In se bo varoval sklepati kupčije s tihotapci. Jugoslovanska Matica. Ustanavlja se »Jugoslovanska Matica«, nadstrankarska, celodržav-na organizacija, ki bo reprezentirala jugoslovanstvo kot specifičnega kulturnega činiteUa, vzgajala politično pr obu jeno samozavest med vsemi plastmi novoustvarjenega edinstva. S svojimi pokrajinskimi podružni- cami in krajevnimi odbori bo pr*- mrežila celo državo to spojila kakor poedise kulturne in socitehie delavca, tako umstvene te gospodarske že obstoječe organizacije vseh smeri te velikosti v organizačno celoto m povzdignila s sistematičnim podrobnim delom kakor z kombinirano skupno akcijo narod na tisto višino domače la svetovne izobrazbe, da jugoslovanstvo preneha biti abstrakten pojem za politične romane, temveč postane izraz za čisto specifično narodno psiho, poseben, edino Jugoslovanom lasten način, razumevati svojo zgodovinsko nalogo in jasnega pogleda nezmotljivo Izbrati v danih trenutkih smernice prerojenega političnega razvoja. Duševni delavci sami so v naši materilallstični dobi stias vpijočega v puščavi, gmotna sredstva pa zahtevalo časovno in krajevno pogojeno sistematično uporabo. Nova organizacija noče biti nov blro-kratičen aparat zraven sto drugih, ona hoče biti odjek In izraz narodove volje na zunaj, zbirališče In središče vsega, kar Je v nas pozitivnega In življenja sposobnega. Zato se njene metode tudi ne dajo podrobno dotočiti v naprej, kajti a}en cill zahteva vsakokratno posebno metodo, pravzaprav vse tisočere metode tol! zapletenega socilalnega sožitja. Sleherna jugoslovanska pokrajina prikazuje posebno družabno te kulturno Ilce in po teh razlikah bo treba urediti podrobno delo. V dosego praktičnega uspeha potrebna centralizacija bo Ha roko v roki s samoupravnim delovanjem pokrajinskih podružnic. P.P. Kultura. Plesni večer Care Negrt. ProšH t5len j® Prikedila v veliki dvorani »Narodnega doma < plesalka CaraN*-grl trote plesnih večerov, ki so nndffl mnogo za Ljubljano novega in zanimivega In bi bili vsekakor zaslužni večle pozornosti od strani občinstva, ki sicer v tako obilnem Številu posega prireditve raznih čarovnikov, xa vse. kar pa le količka! diši po umetnosti pa nima pravega umevanja, niti zanimanja. Interesantna plesalka, rodom Rumimka. te — v okusnih, originalnih kostumih — nastopila v osmero različnih plesih, od katerih ie posebno usraial sanlski ples 1* Goldmarkove »Sabske kraljice« te ognjeviti orijentalsld ples lz opere »Lakmč«. S Čustvom te temperamentom le podala tudi fantastični plet k Lisztov! II. rapsodiji, kjer te osoblto v dramatičnih partijah dosegla prav zadovoljiv uspeh. Nlen ples le zanimiv predvsem iz slikarskega stališča, ker išče plesalka v prvi vrsti t*. plh Iteif te harmonično zaokroženih, slikovitih telesnih pozicij, medtem ko v kretnjah In gibanju ne izrabi vseh svojih nemalita zmožnosti. Plesi, v katerih se lahko poslužuje tudi obrazne, dobro poantirane mimike, so nalbolj uspeli, tako predvsem značitea »Grška drama«; v ti dramatični sceni, ki ie bot? pantomima kot ples. Je pokazala Cara Negrl velik mimlčnJ talent, ki bi v primerni okolici prišel na gledališkem odru šele do prave veljave. S to sceno te mlada Rumun-ka z izrazitim lužnim romanskim obrazom to s prožnim, slokim telesom dosegla višek svoie nemale plesne te še bdi dramatske umetnosti. Občinstvu !e nalboli ugajal ciganski ples iz opere »Carmen«, ki ga Je zaplesala s potrebnim ognjem in pa ha-domušno-razposajeni ruski narodni ples, kateri dve točki te morala ponoviti. Zanimiv le tudi rumunski karakterni ples, kjer nastopi plesalka v pestrem narodnem oblačilu s pre* sHco v roki, Ce odštejemo pomanjkljivo glasbeno spremllevanle. neprimerni oder in nedostatno razsvetljavo, moramo priznati, da nas prireditev simpatične umetniče povsem zadovolji. Zato bi bilo želeti zadnjemu večeru, katerega namerava prlre. ditl Cara Negrl teKoa teden, večjega obiska, kakci doslej. Morda bi znižanie precej visoke vstopnine k temu pripomoglo, da bo tudi širšim plastem mogoče oosetiti zanimivo prireditev, ki ni brez višjih, res umetniških stremllen?. k. d. ge enkrat »venec priznanja«. Gospod S. K. se zelo motj, če misli, da sem se spodtaknil nad vsebino njegove opazke v »Jugoslaviji* o Da-nllu-Shyloku. Ne nad njegove nedo* kazano sodbo o. umetniških kvalitetah g. Danila, ampak nad načinom njegovega poročanja o predstavi bi se utegnil kdo opravičeno spotakniti; ne nad povsem svobodno vsebino njegove krltlJre, temveč nad obliko iste. Kajti o resni stvari brez dvoma lahko umetnik in občinstvo zahteva resno sodbo. Nikakor pa ne gre, da se o možu, ki Je v svoji Ide-alnosti častno osi vd! na slovanskem gledališkem oitro, pUe na načfn tn ▼ tonu. k! Je lasten gospodu 8. K. Dr. K, D. Reperiotr Marijonetnega gtetfatl- Sca. 13. predstava v četrtek 18. t. m. ob S. url popoldne »Snegulčica«. 14. predstava v nedeljo 21. marca ob 5. url popoldne *SneguKMca«, »Snegutčica« je prva slovenska izvirna igra za lutke, spisal te te g. dr. Ivan Lah. Izprememba reperioirja v opernem gledališču. P. n. občinstvo bla-govoH vzeti na znanje, da se operni repertoir v sledeče izpremeni. V četrtek, 18. t. m. se uprizori predstava »Ksesdja-Pagliaeci« za abonement B in ne za abonement A kot Je bilo. preje objavljeno. V soboto pa se vrši predstava ^Ksenija - Pagilacd za abonement A in na za abonement B. I* stranke. Izobraževalne društvo iSvobo« da« Udmat-Mosfe naznanja, 3a ima svojo redno sejo v petek 19. marca ob' 3. uri popoldne v društvenem prostoru. Poživite se vse sodruge odbornike hi odbornice k točni in polnoštevilni udeležbi. Politično društvo Moste naznanja, da ima se»te te obenem tudi važen sestanek vseli trezno mislečih in zavednih sodrugov dne 19. marca ob 9. url dopoldan v društvenem lokalu, teli se 6tm številneJBte udeležba. Odborov« sa}a ljubljanske po. tfružnlee »Svobode« se bo vršila v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer. Ruski kružok rabočlb se a stano- vi v Mariboru. Kdor se zanj zanima, naj se priglasi v »Delavskem domu«, Ruška cesta 4, pri društvu »Svoboda«, vsak dan od 6.--7. ura zvečer Pouk ruščine tudi za začetnike. PrtjateJfl godbe se vabijo, da vstopijo k godbenemu odseku »Svobode« v Maribora. Prijave v »Dela vebem domu«, Ruška cesta 4. društvena pisarna »Svobode« vsak dan od 6.—7. ure zvečer. — Istotam se kupite tud! godala in tambutaški Inštrumenti. Ponor sodrugl! V Mariboru. »Delavski dame, smo ustanovili y administraciji naših listov tudi prodate knflg, brošur, izdanih po »Napreju«, »Ljudskem Olasu«, »Socljslnl Matičič. — Tudi se lahko naroči vse naše liste! — Kupujte to širite naš tiski POLOŽA J V NEMCI.U. Med staro In novo vlado ni kompromisa , LDU. Stuttgart. 16, (DunKU.) Po družn?ca Wo!ffovega urada poroča: Državni predsednik Ebert te Izjavil zastopniku VVoIffovesra urada, da o sporazumu s sovražniki ustave ne more biti govora te da zahteva, da berlinska vlada brezpogojno odstopi. Iz Berlina javljena deputaciia politikov * generalom Merkerjem še ni dospela. Situacija te za prejšnjo vlado čim dalie ugodnejša. Smoter narodne skupščine v Stuttgartu te. da zagotovi ustavo in da vzpostavi lavno varnost. Uporne Čete se morajo Iz Berlina umakniti In razpustiti. LDU. Stuttgart, 16. (DunKU.) Državna vlada Je včeraj v Stuttgartu takoi Izlavlla. da le poročilo o sklepu kompromisa neresnično. Govoriti se more samo o brezpogojni kapitulaciji velelzdajnlkov. Francoska vlada je sklenila, da Jo bo pri državni vladi v Stuttgartu zastopal poslaniški tajnik Bruel kot opravnlk. Kakor ic francoski ministrski predsednik izjavil nem. škenm opravniku v Parizu, namerava francoska vlada ostati z državno vlado v Stuttgartu v neposredni zvezi potem direktnega brzojava in posebne kurirske službe. Merker odstavljen. LDU. Stuttgart, 16. (DunKU.) Podružnica Wolffovega urada poroča; Državni predsednik Ebert in državni brambni minister Noske sta danes odstavila generala Merkeria. Poveljstvo v Draždamah se podeH generalu Miillerju. Bavarci na strani stare 'vlade. LDU. Monakovo. 16. (DunKU.) Uradno se objavite z lepaki, da se državna bramba, policijska hramba te brainbne čete. sestavljene lz prebivalstva na Bavarskem slel ko prej državni viadi na razpolago za vzdrževanje redu te mira. Spopadi. LDU. Stuttgart, 16. (DunKU.) Wagner}ev urad poroča iz Hamburga : Ves Hamburg Je v rokah stare vlade. Čete. ki so bile dosedal pod poveftmštvom prevratnih častnikov, so odstavile te častnike in jih poza-prie. Do krvolltja ni prišlo, LDU. Dresden, 16. (DunKU.) Pri spopadih, do katerih Je došlo včeraj v raznih delih mesta, te bik) po za* nesliivlh vesteh nad 200 oseb ubitih Uradno so našteli do 1. ure popoldne 50 mrtvecev. LDU. Oomlitz, 16. (DanKU.) Med množico In vojaškimi patrulami ?« došlo do krvavega spopada, pri čemer sta bili Izmed množice dve oseb! ubiti, ena težko, več pa lahko ranjenih. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI MADŽARSKEMU BELEMU TE« RORJU, LDU Pariz, 16. (DunKU.) Glavni oiftior strokovnega kongresa to Izvršilni odbor Labourjeye stranke }s poslal madžarski vi ati in angeškenru zastopstvu v BudimpeSti protestno brzojavko proti beiemu terorj« na Madžarskem. OkHc se končuje * grožnjo odkritega sovraštva angleške delavske stranke proti madžarski vladi. Ako se ne ustavijo grosfe*. vi tasti in ne izpuste na svobodo bivši Ijndski komisarji, proti katerim s«, rodi preiskava, se zahteva revizija angleške pdttike. POSOJILO ITALIJI. LDU Rio de JaneJro, 16. (DunKU) Brazilska vlada je dovolila fta*fg kredit 24 milijonov dolarjev za nakup živil, bombama In kavčuka. RUDARSKA STAVKA V SLEZI.pt. LDU Breste«. 16. (DunKU.) V, gomješleiijukem premogovnem oko-ftlu se zopet drta, ven dar pa te do- stevljanje vagonov zelo nezadostna V Wnldenburgu Se stavkajo. NOVA SOCIALISTIČNA STRANKA V FRANCIH, LDU Pfcrte, 16. marca. (DiuiKU.J WoIfov urad poroča: Socljalistl, Šf so uili na sccijallstčnem kongresa ¥ Strassburgu IzkHučenl. so osnoval! novo stranko, k! se Imenuje »fmn-coska socialistična stranka«. Prireditve. Manftestsdja na daa MtanoTftvt Jugoslovanske matice dne 21. t. ta. Po zborovanju v >lhHonu« se vrši sprevod po mestu. Udeleže se m vse kulturne, strokovne la politične organizacije Is Ljubljana to okolica. Tozadevni sestanek vseh organi®** ct? se Je vršfl y nedeljo, dne 14. t. m. v mestni posvetovalnici, Vsaka organizacija Ima svoše zbirališče n« določenem kraju in potem v vrstaS prikoraka ob 10. url pred »Union*, kjer se uvrsti v sprevod. Vse organizacije nai zato takoj določijo svoja zbirališča m to objavijo v časopisih Vsaka organizacija bo v sprevodu osnačena * neplsom. Napisi se bodo »oblif na mestnem magistratu v nedeljo zjutraj ob 9. uri. Organizacije naj namenoma določijo onega, ki bo nosil napis. Reditelji v sprevodu bo« do visokošolcL Prihodnji sestanek vseh ljubljanskih organizacij se vrš? y četrtek ob 6. url zvečer v mestni posvetovalnici. Posebnih vabil se n* bo razpošiljalo. Vabljene so vse organizacije. ki jim ie prt srcu neodre-šen del domovine. Vsaka organizacija naj pošlje po I zastopnika. Na sestanku v Četrtek se bodo podate podrobne (ftrektfve za nastop v sprevodu. k »Društvo BrilJstellev poljskega naroda« bo imelo glavno ikurščlno diw 26. marca ob 6. url zvečer na realni glmnazHi na PoHanskl cesti. k. Društvo drž. uslužbencev kralj, SHS ima odborovo sojo v sredo 17. t ra. ob 8. ari zvečer v običalnem lokatlu. Nuja« in važne zadeve. Pd-aoštevilno. —- Predsedstvo. K, Zvez« trgovskih nastavllencev ima svoje člansko zborovanle dne IS, t. m. ob pol &. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica. Da* 19. do 21. p« se vrši prvi redni občni zbor v restavraciji »Novi svet«, na katerem bo vsa krajevna skupina zastopana po delegatih. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feiier-jev Dravi E!>;a-fiuid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijaini steklenici 36 K. Trpite m počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevlml Elza - krogljicami. 6 Skatljle 18 K. — Želodec okrepču-joča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. —* Omot te poštnina posebej, a najceneje. Euge« V, Felier, Stupica donja, Elzatrg St 252. (Hrvatsko), oee ~a Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovca, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. itn« 4 » k F R E i. SlftV. 64. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, de »tvojo •taroznano pisarno za potnik« v Ameriko MBS tržile. 1 sc 18 v»J kt laktsj odda v fcližini Šeni' nika, obč. Aržlle. Rediti »e more 6 -fi goveje žtvtnt, več ovac in dva pia&ičs; fina tudi veliko sadnega drevja. Naslov: Francka OorlSek, Semaik Stev.», p. Izlake-Medlja pri Zagorjo ob Savi, COSUIICH - Um TKST - NEW - YORKC ec,ret oivorll. Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetec, m Kolodsarika ui!«a llev. 26, MukfjaiM. Irettaiijtf- Botoft« V>ai> trgeve* in ebriitik s5 kupi i aii a= Ta knjiga je neobhodno potrebna za vsakega, id ima voditi knjige, delati bilanco, voditi tovarnh izdelavo pokalic sc vedno razpoložljive aa Sodavičarje. Svetnikova ulica 27. 200 Tovarna Jos. Reich v Ljubljani m M. Hite Wm M i MM lila Je otvorila svojo podružnico v Kočevju št. 39 Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15.! IM sinil to M u Mi.! Izborna konstrukcija in elegantna iavršitev h tovarne ! vJJncu. Ustanovljena J. 1867. j Vezenje pončuje brezplačno, j Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49 j Pisalni stroji »Adler*, j Kolesa h prvih tovaren.jgg Dflrkopp, Sfvria, Waffenfad. ‘ „Vardar“ • sladita kava - izdelek L jugoslov. tovarne sladne kave Jove Gigovie, Nova Gradiška, Slavonija. V lavojih po 200 In 500 g y originalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni, franko vsaka želez, postaja se dobiva pri J. QIQ$ VIC, Msrlbot IV., glavni hej 21. 245 Kum Initn i e • I vpisana sadruga % omejeno zavezo. Društvo ima sedaj nad 17.000 elanov. Po zadnjem računskem zaključku »naSajo društveni skladi: rezervni sklad £ 42.881*65 bolniški sklad K 33.41116 d j spozic, škJad K 21.007-61 pogrebni sklad K 1.000*— deležni »klad K 308.022*94 Društvo izplačuje zaofctaiim po umriih članih pogrebno p o d-pofo, bolnim elanom, bolnlSko podporo. Druitv® Ima »6 prodajaln in slede««: Mojtfcana Pfsgofiko Kranjs.ka gora Maribor Gorje pri BJcdM Raže nad Mariborom Ljubljana, Sp. Siska OJifice pri Lljubljsai Kožna dolina pil Ljubij4&.: Ljubljana, Bulioričcva u!k* Ljabiiana, Krakovski n/uip Ljubljana, Sodna ullcs , TržK na 0'orenjsktm Kriie pri Tr£iiu Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jescnice Jesenice (pii Feij^na) Korcžfca-Bele, Javornik Radovljica Boiovnica Kamnik Litija Radcčc-Zidanimoat Celje Store pri Cdjo Sožtajjj Poiia!V.3 Stntin? Faia pri Maribora Št Loreno nn Poborjn Guitnnt Prevalje Mežica Kcrclko " Orna F. Cma 11. Piiberk kjer se sprejemajo naročila. 298 ALKO’ »tlijoia ipia. i m. l Ljobljana (Kolizej). Teieloa iattmrk. 1*1 Velika /Ailoga slivovke, tropinovca, brinievca, ruma. konjaka in likerjev po najniž. cenah. mr Pri odjemu celih vagonov izjemne cene., Sprejmejo se zmožni zastopnik) za Slovenijo. mmm® Hlode (krile) V deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje Hranilni oddelek dru&tva obrestuje hranilne Vloge po 4°>'o oziroma 4Vi°/a. Hranilne vloge se vlagajo In izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer a........—■ ■ se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. —------- Kot dlan pristopi lahfeo vsak. Pristop znaša K1’ delež K 100 — Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvorska c.208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Lltibljjfrtit&f poštni prfidat št. tS. iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino I vinko množino Krakov trg 10. m Kupim clnkaisvlnca po NivillHi ««nali. I, M. Ussar, hleparatts, ■Maribor, SchHlerlava ulka M. m vsakovrstnega lesa se išče. Ponudbe pod „Lesno industrijsko društvo" na upravo Naprej, 384 Podružnica ipiMi MM) Ulili, Sodna ulica štev. 1. Delniška glavnica in rezervni zakladi nad 284 milijonov kron. Lehii dohodki na premijah in obrestih, ki jih družba prejema iz skoro vseh držav Evrope .............nad 210 milijonov kron. Zavaruje: Glavnice in rente na človeško življenje po najmodernejših kombinacijah pod izredno ugodnimi pogoji. j Podružnica lie lis lir Sodna ulica itev. 1. Delniška glavnica in rezervni zakladi nad 47 milijonov kron. Letni dohodki na premijah in obrestih, ki jih družba prejema iz skoro vseh držav Evrope......................nad ^ milijonov kron. Zavaruje: 1.) proti vsakovrstnim požar, škodam; 2.) proti ubitju stekla in šip: 3.) proti tatvini in tatinskemu vlomu; 4.) kavcije do poljubne v'Y*\m.