CENA DIN 2
Poštnina plačana v gotovini.
■ - . '
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1926
Št. 24
Voda
Zadnjo nedeljo je muhasto vreme letošnjega poletja prekrižalo mnogo športnikom račune. Od Kranjske gore pa doli do Slavonije je ves dan lilo kakor iz škafa; v višjih legah je padal celo sneg. Vse nade, ki so jih gojili prireditelji, in vse skrbne priprave niso pomagale nič; Jupiter Pluvius je neusmiljeno odprl svoje zatvornice in prisilil tudi najvnetejše prjatelje narave in sporta, da so morali ostati doma ali pa pobirati premočeni šila in kopita in se vračati tjakaj.
V	Kranjski gori se je vršil velik planinski dan, ki se ga je udeležilo nad 100 navdušenih planincev. Prišli so od daleč, da dvignejo skupno z domačimi turisti propagando in interes za naše lepe planine. Žal je moralo vse ostati pod streho.
Na Ljubelju je lilo ves dan; na vrhu prelaza je snežilo. Velike avtomobilske in motociklistične dirke so se sicer vršile, vendar pa mase občinstva, ki so si hotele prireditev ogledati, po večini niso odšle na pot. Prireditev žal ni dosegla onega propagandnega uspeha, ki so ji ga prireditelji — gotovo z visokimi žrtvami — zamislili.
V	Ljubljani smo sedeli ves dan pod streho. Mlada vodmatska Slavi ja je hotela skromno proslaviti svojo petletnico. Že slavnostna skupščina v dopoldanskih urah je bila vsled naliva zelo slabo obiskana; gotovo je agilna jubilantka zaslužila več pozornosti sportske javnosti. Popoldne pa je bil vsak nastop na prostem nemogoč. Igrišča so bila razmočena in absolutno neporabna. Slavi ja, ki se je v soboto tolažila z obiskom v nedeljo, je morala kloniti in preložiti prireditev na drug termin. Mlada garda Ilirije je hotela popoldne v Domžale, vendar se je njen poskus Popolnoma izjalovil. Druga garnitura Ilirije je hotela v Maribor, kjer tudi ni bilo mogoče živeti na prostem.
Kazenski družini Atene in Ilirije sta bili vabljeni v Rogaško Slatino, kjer jih je tudi pralo, da je bilo veselje. Nastopili sta sicer v Pravem športnem navdušenju, vendar sta morali — ko je postalo le prehudo — odnehati.
Hudo zmešnjavo je napravila nedeljska voda tudi v Zagrebu, kjer je bilo treba semi-tinalno tekmo za kraljev pokal odložiti do Pondoljka.	Subotiška elita je čakala vsled
tega 24 ur dalj na izid, kar je bilo za vse
športnike mučno. Savez pa je nosil stroške, česar tudi ne dela drage volje.
Tako je nedeljska voda v splošnem v živo zadela športnike iz gornjega dela naše- države. Če odštejemo materijelno škodo, ki goto-
jubilej SK Slavij e
V okviru jubilejnih prireditev SK Slavije v dnevih 7. in 8. t. m., ki so žal zelo trpele radi skrajno neugodnega vremena in o katerih poročamo, v kolikor so se mogle nemoteno vršiti, na drugem mestu, se je vršil v nedeljo dopoldne slavnostni občni zbor v šolski telovadnici v Vod-majtu. Tudi tukaj je bila udeležba radi strahovitega naliva zelo slaba. Poleg zastopnikov pod saveza in drugih športnih društev, je bilo zbrano le pičlo število članstva, ki je z odobravanjem sprejelo referate funkcijomrjev, predavanje g. dr. M. Perka o pomenu športa in čestitke delegatov.
Točno ob 10. je predsednik kluba g. Marko Korošec otvorit slavnostno skupščino, pozdravit prisotne ter v kratkem orisal pomen slavnosti. Nato je dal besedo tajniku g. Florjančiču, ki je v izčrpnem poročilu podal klubove zgodovino od njegovega obstoja. Slavi ja je bila ustanovljena 8. avgusta 1921. Njena zgodovina je slična zgodovini vseh drugih klubov. Idealna mladina, ki je z navdušenjem gledala športne pokrete v drugih društvih, se je pričela polagoma; zbirati, omislila si je skromne. pripomočke, izprosila cd g. barona Kodel! i ja prostor za vežbanje ter pričela orati ledino. Prostor je bilo treba pripraviti, kar je stalo ogromno truda. Meseca junija 1921 je bila stvalr toliko zrela, da se je iz 27 članov takrat še »divjega« kluba osnoval pripravljalni odbor, ki je izdelal pravila in prijavil klub oblastem, žal so se klubu takoj ob rojstvu pojavile nove te'žkoče, posebno v tem, da je izgubila igrišče, Predsedniki kluba so bili v naslednjem vrstnem redu gg.: Valentin trece, Franjo Rajec, Stane Potočnik; in Anton Gosar. Zadnji dve leti vodi klub agilni in požrtvovalni g. Marko Korošec. Klub šteje dajnes 124 članov. med njimi 68 izvršujočih. Radi pomanjkanja lastnega prostora goji zaenkrat samo nogomet. Tinel je 1. 1922 že bazensko družino, ki pa je bila pozneje radi pomanjkajnja prostora razpuščena.
vo ni majhna, ostane še vedno velika izguba, ki sploh ni nadomestljiva. Odnesla nam je lep termin sredi poletja, ki ga ni lahko zamašiti. In zato nam je bila voda v nedeljo še posebno nesimpatična!
Nogometna sekcija je delovala od klubovega postanka nepretrgoma razen spomladi L 1924 m jeseni 1. 1925 radi pomanjkanja igralskega] mate rijala. V vsej dobi je klub odigral 47 raznih tekem, med katerimi jih je 32 izgubil in 13 dobil, dve pa sta ostali neodločeni. V prvenstvu za j. 1925-26 je zasedel S K Slavija šesto mesto.
Nafto se je 'tajnik obširneje bavit z vzroki, ki so iklub zadržali, da v času svojega obstoja ne more beležiti lepših uspehov. Članstvo kluba tvorijo mladi ljudje, ki morajo v vojaško službo, kar se je ponavljalo leto za letom. Velika ovira pri napredku ja bilo slabo gmotno stanje, ki je vsait polet kluba zadušiloi že v kali. (Na tem trpijo — žal — vsi naši športni klubi. Op. ur.) Kot najvažnejši faktor, ki je onemogoča,! klubu pravi razvoj, je omenil g. tajnik propagando tamkajšnjih društev in sportu nenaklonjenega občinstva, češ da je delovanje kluba mladini škodljivo in ga mu je treba vsled tega onemogočiti. Končno je škodoval klubu tudi prestop boljših igralcev v druga moštva. I e-tos so prevzeli v klubu vodilna mesta člani - ustanovitelji, ki bodo dali v svojo pobudo klubu n j vili moči, tako da je upati, da bo- bodočnost SK Sla nje lepša in plodovitejša. (Burno odobravanje.)
Za njim je zdravnik g. dr. Perko v lepo zasnovanem govoru orisal velik pomen sporta na posameznika in celoto. Navajal je primere iz klasične dobe ter prešel nato na moderen čas, kjer je potreba po solneu, zraku in zdravju še mnogo večja. Prav posebno važna je naloga sporta v predmestjih vseh mest, kjer je mladina najbolj izročena kvarnim vplivom ih nemorali. Tudi SK Slavija kot vodmatski klub zbira okoli sebe mladino ljubljanskega) predmestja in jo hoče• dvigniti v one idealne in zdrave, športnike, ki so največja blaginja naroda. Ta njena naloga jte vzvišena in zato je treba, da jo vsi podpirajo. (Odobravanje.)
Nato so čestitali klubu za SK Ilirijo g. Šircelj, zaLNP g. Pogorelc, za SK Jadran g. Boštjančič in za SK Slovan g. Dorčec. Želja vseh delegatov je bi-
Semifinale tekem za kraljev pokal
Pičle zmage favoritov. Finalista Beograd—Zagreb v Ljubljani
(Podrobno poročilo na 3. sirani!)
la, naj bi klub, ko stopa v šesto leto obstoja, z novimi močmi prijel za delo in se ne strašil truda, ki vodi gotovo do najlepšega cilja.
Gratulantom se pridružujemo tudi mi z željo, da bi naš najmlajši sledil vzgledu starejših tovarišev in opustil vse, kar je lahko na njih opazil slabega.
Redna glavna skupščina JTAS-a
V nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. se je vršila v Zagrebu redna glavna skupščina Jugoslovanskega težkcatletskega Saveza. V navzočnosti vseh odbornikov upravnega odbora, delegatov klubov in ostalih športnikov je ob pol 10. uri predsednik JTAS-a g. L. F er us otvori 1 lil. redno glavno skupščino. V svojem govoru je navajal, da je odbor, ki je sicer odstopil od svojih funkcij radi ponovnih napadov na posamezne funkcijonarje s strani gotovih zagrebških časopisov, vseeno izvršil svoje posle do skupščine in tekmovanja za državno prvenstvo v rokoborbi, ki se vrši baš ob priliki skupščine, t. j. 7. in 8. avgusta. Po čitanju zapisnika II. redne skupščine, ki se je vršila v Somboru poroča tajnik g. Polak o delovanju Saveza v preteklem letu. Savez je v stalnih zvezah s klubi vse Evrope. Izčrpno poročilo so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Poročilo blagajnika g. D eni'c h-a je pokazalo, da se ima Savez boriti z velikimi denarnimi težkočami, ki onemogočajo, da bi se polnoštevilno pošiljale reprezentance v inozemstvo. V dokaz navaja zapreke, ki so nastale, ko je bilo treba poslati v borbo za evropsko prvenstvo v Milan večje število naših zmožnejših atletov. Vsled malih gmotnih sredstev JTAS-a so mogli oditi le 4 atleti. Placiral se je v srednji A teži Arzenšek (Merkur, Maribor), na 4. mesto. Savezni referent g. Ferus poroča, da se savezno tekmovanje vrši zato v Zagrebu, ker je novosadski pod savez odklonil sodelovanje vsled pomanjkanja atletov. Na kratko omenja tekmovanje
1.	1925 v Milanu. Letos se vrši tekmovanje za evropsko prvenstvo v Rigi. Jugoslov. Nogometni Savez je naprošen, da ob priliki odigranja finalne tekme za kraljev pokal poviša ceno vstopnicam za 1 Din, kar naj bi se uporabilo za delno kritje stroškov za udeležbo Jugoslovanov na tem tekmovanju. Stavljenih je bilo več stvarnih predlogov za medmestna tekmovanja. JTAS je vse te predloge vzel v pretres in jih bo po možnosti izvedel.
Volitev novega odbora se je vršila tajno. Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednik: Ferus; 1. podpredsednik: Mihailovič: II. podpredsednik: Pribrani; I. tajnik: Polak; II. tajnik: Puškar: I. blagajnik: ficnich; II. blagajnik Rožič. Odborniki: Berger Liom, Oster, Humer, dr. Neižar, Rupčič. Tehnični referent: Ferus. Gospodar: Grumer. Revizorja: Nemec in Prevest.
Po razglasitvi volitev se gg. Ferus, Mihailovič, Polak in Denich zahvalijo za izvolitev. Poverjenih mest ne morejo sprejeti, ker so jih časopisi oz. poročevalec g. Majer često napadali, da ne delajo v dobrobil Saveza, temveč v korist posameznih klubov. Vsi ti očitki so se izkazali kot neosnovani in je bilo izraženo navzočemu g. Majerju nezadovoljstvo nad nešportnim pisarenjem v časopisih, pri katerih sodeluje. Po daljših pregovorih, v katerih so delegati naglašali, da mnenje in pisarenje ene same osebe ne more in ne. sme biti vzrok za odstop najdelavnejših športnikov, so omenjeni gospodje izvolitev sprejeli. — S tem je bil dnevni red izčrpan in skupščina ob 13. zaključena.	R. K.
Prvenstvo Jugoslavije v plavanju, skakanju in wa-ter-polu
Po zaslugi Dubrovačkega Plivačkega Pod-saveza se je moglo vršiti letošnje prvenstvo v najlepšem kraju naše jadranske obali Dubrovniku. Tekmovanje se je vršilo v »Gradski LukD, ki je lepo zaklonjena proti vsakemu valovanju morja, tako da so mogli plavači izvrševati nemoteno svoj posel. Da je interes za ta lepi šport res velikanski, je dokazala dubrovniška publika, ki je oba dneva poselila tekmovanja v rekordnem številu, tako da je uspela prireditev v moralnem, kakor materijalnem oziru v popolnem obsegu.
Tekmovanje se je vršilo pod vrhovnim vodstvom tehničnega referenta JPS-a g. Jovo Esapo-viča. Udeleženci so bili: JSK Viktorija (Sušak), JSK Jug (Dubrovnik), Firule (Split), SSU (Som-bor), SK Ilirija (Ljubljana), KSU (Karlovac), Gradjanski (Dubrovnik), GOSK (Dubrovnik) in Brdjanin (Beograd).
V soboto 7. avg. se je vršilo predtekmovanje 50 m sprint juniori —, 100 m hrbtno seniorke finale: L Radonič M. (Victoria) 1 : 56.4 (solo); — Predtekmovanja 400 m sprint; — Skoki juniorjev:
I.	Smokvina Davor (Victoria) 26.85 točk (solo);
—	Predtekmovanja seniorji 100 m sprint; —
200 m prsno senijorke finale:	I. Podhorskv
Dinda (Viptoria) 3 : 49 (solo); — Predtekmovanje 100 m over senijorji; — Predtekmovanje 100 m prsno juniorji; — Skoki junijork: I. Bakarčič Mira (Victoria) 14.25 ločk (solo); 4 X 100 mešana štafeta, predtekmovanje; — Water-polo:	Victo-
ria : KSU 6 : 0, GOSK : SSU 3 : 2, Gradjanski : Jug 0 : 6.
Nedelja 8. avg. dopoldne:	Predtekmovanje
200 m prsno senijorji; — 1500 m sprint senijorji finale: I. Raffaelli J. (Firule) 26 : 6, II. Venturini A. (Victoria) 27 : 8.8, III. Cilič K (Jug) 28 : 50; — Predtekmovanje 100 m sprint seni-jcrji; — 400 m hrbtno senijorji finale: T. Pavešič V. (Victoria) 7 : 18 (jug. rek.), U. Ratkovic D. (Jug) 7 : 29.8, Jurišič M. (Firule) 8 : 7.3; — 400 m sprint senijorke finale: L Podhorsky Dinda (Victoria) 8 : 3 (solo); — 100 m over senijorji finale: 1. Drobnik R. (Jug) 1 : 26, II. Sol tar J. (Jug) 1 : 28.3, III. Venturini A. (Victoria) 1 : 29;
—	Skoki senijorjev iz deske 1 in 3 m: I. Kordelič S. (Ilirija) 98.51, IL Grilc B. (Victoria) 89.66; — 400 m prsno senijorji finale: I. Mautner (Victoria) 7 : 18, II. Pavešič V. (Victoria) 7 : 33.2, III. Kofer N. (SSU) 7 : 33.3; — 100 m prsno senijorke finale: I. Radonič M. (Victoria) 1 : 48.6 (jug. rek.):
II.	Bakarčič J. (Victoria) 2 : 03.4, III. Kipre T. (Jug) 2 : 26; — 4 X 200 m štafeta sprint senijorji finale: I. Victoria 11 : 28.5, II. Jug L 13 : 30.5, III. Jug II. 14 : 09; — Water-polo: Prijateljska Brdjanin : KSU 3 : 1. 500 m prsno senijorji : Mautner M. (Vic.) 9 : 13.5 (jug. rek.)
Nedelja 8. avg. popoldne: 50 m sprint junior ji : I. Smokvina D. (Victoria) 33; II. Mautner M. (Victoria) 33.6, III. Depolo (Gradjanski) 36; — 50 m sprint junijorke finale:	I. Dobrovič M.
(Jug) 41.3, II. Bakarčič M. (Victoria) 48.3, TIL Muller A. (Jug) 52.5; — 100 m sprint senijorji finale: I. Smokvina V. (Victoria) 1 : 14, II. Arča-nin J. (Victoria) 1 : 16, III. Popovič (SSU) 1 : 18.3; — 100 m sprint senijorke finale:	L Pod-
hcrsky D. (Victoria) 1 : 36, II. Dabrovič M. (Jug) 1 : 40, III. Richtmann B. (Victoria) 1 : 43; — 100 m prsno junijorji finale:	I. Smokvina Lj.
(Victoria) 1 : 29.5, II. Ratković (Jug) 1 : 36.2,
III.	Fabris (Jug) 1 : 37.8; — 100 m hrbtno seni-
jorji finale: L Kolar N. (SSU) 1 : 34.2, II. Dabrovič Ivo 1 : 40.2, lil. Jurišič M. (Firule) 1 : 41.3; — 200 m prsno senijorji finale: I. Pavešič (Victoria) 3 : 20.5, II. Mautner (Victoria) 3 : 23, III. Bakarčič (Victoria) 3 : 34; — Skoki s stolpa 5 in 10 m: I. Grilc B. (Victoria) 73.62, II. Kordelič S. (Ilirija) 62.90; — 400 m sprint senijorji finale: I. Smokvina Lj. (Victoria) 6 : 25, II. Mar-greitner J. (Victoria) 6 : 49, III. Cilič (Jug) 7 : 20.3; — 4 X 100 m mešana štafeta senijorji finale: I. Victoria 5 : 48, II. Jug 6 : 02.3; III. Firule 9 : 50; — 4 X 100 štafeta sprint senijorke finale: L Jug 8 : 2 (solo); — Water-polo finale Jug : GOSK 5 : 0, .
Naslov prvaka v plavanju za I. 1923 in z njim krasen pokal podarjen po g. dir. Bosniču je dobila sušaška Viktorija s 263 točkami, sledi na drugem mestu JSK Jug s 154, Firule z 38, Som-borsko Sportsko Udruženje z 28, SK Ilirija s 15, Gradjanski z 12 in GOSK z 10 točkami.
Državno prvenstvo v Water-polu je dobil lanski prvak JSK Jug, ki vsled nenastopa splitskega Jadrana ni imel težak posel in si je z lahkoto priboril pokal »Jutarnjeg lista .
NOGOMET	—
Iz Ljubljane Turnir SK Slavije
Boj za pokal še ni končan.
Ob priliki petletnega jubileja je SK Slavlja priredila nogometni turnir za pokal dr. Perka, katerega so se udeležila moštva Hermesa, Jadrana, Slovana in jubilanta. Žal sta precej slaba organizacija v soboto in skrajno neugodno vreme v nedeljo pokvarili vse šanse za dosego kakega uspeha. Prireditve je bilo treba deloma preložiti na sredo tedna, kar je zelo zmanjšalo moralno in — razumljivo — tudi materijelno stran aranžmana, deloma pa so se podrle vsled nediscipline posameznih moštev.
Turnir se je pričel v soboto — s precejšnjo zamudo — med Slovanom in Slavijo ter Hermesom in Jadranom. V prvi polovici je zmagal po obojestransko enakovredni igri v podaljšku 2 X 15 min. Slovan s 7 : 6. Redna igra je potekla neodločno s 4 : 4. Slavija je pokazala veliko borbenost in tudi precejšnjo dozo znanja. Mnogo krivde na čudnih številkah v izidu nosi sodnik g. Fink, ki ni zn bi energično prijeti za vajeti in držati igralce v mejah dovoljene igre. Igra je bila vsled tega preostra in s športnega vidika ni nudila ni-kakega užitka.
Druga igra med Hermesom in Jadranom se je vršila skoraj pod slično egi d o. Sodnik g. Ahčan je sodil nekoliko boljše, vendar pa ni posvetil svoji funkciji vse pozornosti. Igralo se je obojestransko živahno, precej ostro, šiškarji so absolutno pokazali več in so ob zaključku (22. min. pred rednim koncem!) ostali z 2 : 1 v vodstvu, dasi je odločilni gol padel iz očitne off-side pozicije. Jadran je nastopil deloma okrnjen in je imel na nekaterih mestih preostre zastopnike. Moštvu se je poznalo, da ni v treningu.
Po sobotnih nastopih štirih ljubljanskih prvorazrednih moštvih sodeč, bo treba jeseni sodnikom zopet ostro pritegniti in paziti na fairneso in disciplino v moštvih. Slični nastopi, kot smo jih videl v soboto, se morajo nehati; prvi faktorji, ki jim je poverjena naloga, da to izvedejo, so sodniki.
V	pondeljek bi bilo treba odigrati ostanek tekme med Hermesom in Jadranom. Ker Jadran ni nastopil, je odpadel iz nadaljnega tekmovanja.
V	finalu sta se srečala včeraj popoldne Slovan in Hermes, ki kljub obojestranskim naporom nista mogla doseči zmage. Dasi je Hermes izenačil
Beograd I. par.
Repr. BLP : Repr. LNP 5:2 (2:1)
Lep uspeh našega podsaveza Obojestransko napeta in dobra igra.
Ljubljanska reprezentanca se je držala na t vsako pričakovanje dobro. Ako pomislimo, da je imelo moštvo v nogah še naporna vožnjo, kjer je moralo vsled prenapolnjenosti vagonov stati skoro vso vožnjo do Beograda, bomo znali še bolj ceniti uspeh, ki ga je dosegla. Rezultat bi bil lahko še dosti boljši, če ne bi bil sodnik opetovano oškodoval Ljubljane z naravnost krivičnimi odredbami. V splošnem je igra našega moštva napravila zelo dober utis. Da zna moštvo toliko, se ni nikdo nadejal. Vsak posameznik se je zavedal svoje dolžnosti in je s skrajno požrtvovalnostjo prispeval k lepemu rezultatu. Moštvo, večinoma SK Ilirija (10 igračev), ki je vajenih lepega domačega igrišča, je bila vsled skoro nemogočega terena beo-gradskega igrišča znatno handicapirano.
Z neznatno zamudo sta se postavili moštvi sledeče:
BLP:	Nikolič (Jugosl.) - Stakič (Jugosl.),
Rodin (BSK) - Mihajlović (Jedinstvo), Petrovič (Jugosl.), Arsenijevič (BSK) - Sekulič (Jugosl.), Petkovič (JugoBL), Dragičevič (BSK), Jovanovič (Jugosl.), Marjanovič (BSK).
LNP:	Miklavčič - Beltram, Pleš - Zupančič
Lado, Zupančič Gabe, Zemljak • Kreč, Doberlet, Martinak, Oman - Herman (razen Zemljaka (Primorje) vsi Ilirija).
Najhcljši mož Ljubljane je bil vratar Miklavčič, ki je prekosil samega sebe. Držal je precejšno število težkih strelov, spustil pa je popolnoma po nepotrebnem precej težek strel in s tem pripomogel Beogradu do vodstva. Avtogol je postal pri njem že skoro obligaten. Branilca Pleš in Beltram sta imela težko stališče. Njima nasproti je stala izvrstna napadalna vrsta Beograda, ki slovi kot najboljša v državi. Kljub temu sta opravila svojo nalogo zadovoljivo. Posebno težko stališče je imel Pleš, ki je imel vsled delne odpovedi Zemljaka proti sebi Sekuliča, najboljše levo krilo Beograda in morda vse države. Opravil pa je to težko nalogo tako dobro, da mu je onemogočil vsak prodor proti golu. Tudi v posameznih dvobojih je večinoma izšel kot zmagovalec. Beltram je ugajal vsled sigurnega starta in hitrega razčiščenja nevarnih situacij. Krilska vrsta ni bila na višku. Gabe je zopet uporabljal svojo metodo metati se pod noge in je s tem po nepotrebnem tratil moči. Dodavanje žoge v napad je bilo netočno. Popolnoma je odpovedal v prvi polovici Zemljak, v drugem delu je imel nekaj lepih momentov. Lado je bil še najboljši v krilski vrsti, vendar tudi on ni popolnoma zadovoljil. Napad je kombiniral dosti dobro, le v izkoriščanju strelskih pozicij ni zadovoljil. Izvrsten je bil Herman, ki je z lahkoto obšel svojega krilca. Vsak njegov prodor je bil za Beograd opasen; le škoda, da je bil premalo zaposlen. Omana ni pustil Rodin do strela in ga je čuval kot očesno zenico. Martinak je dobro delil
šele v drugem polčasu z enajstmetrovko (1 :1), je. bil vendar večjidel v premoči. V Slovanovi obrambi je opravil ogromno delo desni branilec Napad nima skupnosti. Sodnik Ahčan ni bil na višku. Tekmo bi bil moral vsaj 10 minut prej zaključiti.
žoge, vendar je šel v tem oziru predaleč in oddajal, ko je imel sam • najlepše pozicije za strel. Doberlet je bil kot običajno prodoren in je bil pravi strah vratarja Nikoliča. Kreč je imel mnogo boljšo prvo polovico; kasneje se ni mogel uveljaviti, ker je njegov krilec uporabljal telesno premoč.
Domači so zasluženo zmagali. Tehnično so nadkriljevali Ljubljano, posebno stoping je bil vzoren. Kombinacija je povsem nizka, prevladuje kratka dodavanje. V prvi polovici je bila boljša obramba s krilsko vrsto, medtem ko napad ni povsem zadovoljil. V drugi polovici je Petkovič zamenjal mesto z Dragičevičem; s tem je pridobila napadalna vrsta mnogo na prodornosti. Večina golov je osebna zasluga Petkoviča, ki se je izkazal pred golom za izredno prodornega. Sekulič ni prišel toliko do veljave, kajti v Plešu je našel svojega mojstra. Dragičevič ni razen nekaterih bombnih strelov nič pokazal. Jovanovič je operiral preveč na svojo roko. Marjanovič je izvrsten tehničar in šuter. Krilska vrsta je bila do polovice izvrstna. Srednji krilec Petrovič je bil v tem polčasu sigurna najboljši mož na polju. Kasneje je popustil. Stranska krilca sta igrala ofenzivno mnogo boljše. Obramba je bila zelo dobra, posebno Rodin je dosegel v drugem polčasu sijajno formo. Stakič je briljiral v prvi polovici. Vratar Nikolič je držal več težkih strelov, vendar je bil precej nesiguren.
Tok igre: B. takoj v navali, Sekulič in Jovanovič zastreljata. Lep pas Sekuliča pošlje Petkovič preko gola. V 5. min. pošlje Petkovič center Marjanoviča z glavo v mrežo.
1 : 0.
Takoj nato faul Gabeta, iz 16 m strelja Jovanovič precej mehko, Miklavčič sigurno brani. Ljubljana ripostira, Doberlet pogodi stransko mrežo. Lepa kombinacija notranjega tria, Martinak zastrelja dve lepi šansi. V 11. min. prvi cor-ner za Lj., Stakič čisti. 14 min. krasen solo Hermana, ki predriblja celokupno obrambo in »foulan« od vseh strani z bombnim šutom izenači. Bilo je pravo remek delo!
1 : 1.
V 18. min. strelja Petkovič iz 16 m zavito žogo, katero Miklavčič težko odbije — Pleš reši v zadnjem trenutku na gol črti. Viharno odobravanje! V 23. minuti pogodi Marjanovičeva bomba prečko, Sekulič je na mestu in prevzame volley, Miklavčič brani v izrednem stilu. Sledita dve bombi Petroviča in Dragičeviea, Miklavčič je zopet deležen silnega aplavza. Martinak pokvari lepo šanso vsled off-sidea. Nato prvi kot za B. — Dragičevič pošlje preko. Solo Sekuliča konča v avtu. 32. min. drugi corner za Lj. Doberlet prevzame voley, žoga gre tik preko prečke. B. v protinapadu zastrelja. Takoj nato izpade Miklavčiču izredno) težka bomba Petkoviča — nesrečo popravlja Pleš. Sledi off-side Sekuliča, ki bombardira drog. Protiakcija Lj. ustavi Stakič v zadnjem trenutku. Žogo dobi Marjanovič, katerega pusti Lado svobodno streljati. Visoko žogo odbije Miklavčič v lastno mrežo!
2	: 1.
Takoj po odmoru občuti Doberlet Stakičevo kolena v želodcu ter ga odnesejo z igrišča. Drugi kot za B. čisti Beltram. Lj. ostro napada in izsili kljub nekcmpletnosti forvarda tretji corner, ki konča v avtu. Doberlet se vrača v 9. minuti, živahno pozdravljen po publiki. Sledi navala B. Petkovič vsled krivde Ladota in Beltrama doseže z glavo tretji gol, pri tem je občutila njegova glava trdo pest Miklavčiča, ki je skušal v visokem skoku parirati, toda velikan Petkovič je še višji!
3	: 1.
V 13. min. neubranljiva bomba Dragičeviča iz predložka Petkoviča.
4	: 1.
Sledi tretji kot za B., Miklavčič sigurno brani. Ripost Ljubljane, Stakič zruši Kreča, iz 30 m strelja Lado, žoga gre preko vratarja, ki je zapustil svoje svetišče — v mrežo.
4	: 2.
Izmenični napadi obeh forvardov, nato četrti corner Beograda, Jovanovič zastrelja. Vsled velike napake Gabeta, ki doda Petkoviču, nastane kritična situacija, vendar zgreši žoga cilj. Lj. ostro pritisne, Rodin s črte odbije z glavo v četrti kot za Lj. Žoga konča v rokah Nikoliča. V 36. min. off-side Petkoviča — sodnik diktira proti Lj.! Do konca absolutna premoč Ljubljane, ki v izrednem finishu oblega stalno svetišče Beograda. — V 39. minuti prodor Omana, 3 m pred golom ga zruši Rodin, mesto 11 m diktira Dubravčič strel proti Ljubljani — glasen protest publike! Lado zapusti igrišče vsled blesure na nogi. V 41. min. tipičen prodor Doberleta, ki pogodi vratarja, žogo prevzame Oman, toda zopet ni sreča mila. To; pot odbija Rodinovo stegno, Herman dobi žogo in zastrelja pred praznim golom. V zadnji minuti predor Petkoviča in
5	: 2.
Sodnik Dubravčič je grešil v škodo Ljubljane. Diktiral je proti njej nebroj povsem neupravičenih strelov. Odžvižgal je tudi očividen penalty, ko je bil. Oman tik pred golom »foulam'. Diktiral pa je prosti strel proti Ljubljani, kar je izzvalo med občinstvom veliko ogorčenje. Publika sama se je vedla zelo sportsko in je odobravala vsako lepo akcijo gostov, posebno Miklavčič in Pleš sta bila deležna viharnega priznanja. Ljubljansko moštvo je bilo pri nastopu in ob koncu burno aklamira-no. Živijo klici in mahanje z robci je spremljalo naše moštvo med vožnjo do hotela.
Glasovi beograjskih listov:
»Politika« piše: »Tim Ljubljane je dao dobrog i oštrog protivnika. Svojom brzom polu visokom igrom reagovali su na svaki napad Beograd-jana. Da je prvi red imao realizatorske moči mač je mogao da uzme drugi tok. Svojim boljim startom Ljubljanci su imali procentualno više lopti cd Beogradjana. Svaki degažman njihovog vratara, a takodje kratko odbijene lopte Nikolićeve bile su početci mnogobrojnih ali ne i opasnih protivnapada. Njihova velika borbenost zbog koje su bili kažnjavani mnogobrojnim slobodnim udarcima, i njihova brzina, nažalost, nisu bile dovoljne, da odnesu pobedu i nad onako nedovoljnim timom kao što je bio jučerašnji beogradski kome se mora uzeti u olakšavajuću okolnost nemanje sireče u pucanju i odlična igra ostavljajući na stranu jedan autogol ljubljanskog vratara.«
»Vreme« piše: »Kod gostiju se vidi agilnost u celom timu. Golman je masu težkih lopti branio. Bekovi su imali težak opstanak; pao je u oči
II. kolo pokalnih tekem
Beltram svojim sigurnim startom. U halfovima tim nije imao delovnega oslonca. Forvard gostiju je s vremena na vreme priredjivao vrlo prodorne brze kombinacije, koje su za^čas dovodile gol Beograda u opasnost. Herman i Kreč su se istakli kao krila vrto brzim nošenjem lopte i priličnim centriranjem. U triu se dobro kombinovalo ali i mnogo' oklevalo pred golom. Slovenci su igrali fer i bili su vrlo otporan protivnik.«
»Pravda« piše:	»Gosti su ostavili povoljan
utisak. Njihova ostrina graničila se cesto sa suro-vošču, ali je neprekidno bila koliko bezopasna po tela suparnika toliko neugodna po tudju odbranu. Računalo se da je prvi red (napad) najjači deo. Medjutim i odbrana je bila valjana. Takodje su zadovoljili pomagači (krilci), koji su podjednako bili kctrisni u oba pravem Oni se nisu uputili u izlišna izvadjanja, već su ostavljali posao jednostavno i brzo. Večina poteza izvršila su hitra krila.«
Naš beograjski dopisnik nam piše o moštvih:
Nemo-že se kazati, da je jedan ili drugi tim bio gospodar utakmice. Ali je Beograd, 35 poslednjih u prvom poluvremenu i 30 prvih u drugom poluvremenu bio nadmoćan, i potpuno je zasluženo pobedio. I d^ je njegova postava bila, srečnije sastavljena, Ljubljana bi bila mnogo više poražena. Beograd je nesretno bio sastavljen, prvo nije igrao njegov najbolji čovek Ivkovič, radi proban ja za finale Rodina i Stakićai Zatim proba sa Mihailovičem nije baš najbolje ispala. Najveća pogreška je bila u centru, to nešto za vreme igre su igrali Dra-gičević, Petkovič i Jovanovič i sva trojica nisu imali ono što je najglasnije za centra, pregled igre. I tako navala je igrala obezglavljena, pored toga svi su igrali sebično, i to je sve uticalo mnogo na skupnu igru.
Skupno uzevši Beograd je odigrao jednu od svojih slabih igara. 0 kakvoj skupnoj ili kombina-tornoj igri nije bilo ni govora. Pored toga su i pojedinci igrali slabo.
Nikolič imao je vrlo dobrih i vrlo rdjavih momenata, skrivio je drugi gol, koji bi i svaki početnik odbranio. U prvom poluvremenu imao je prilično posla, dokle u drugome tek dve tri lopte. Za sada je još najbolji golma,n Beograda.
Stakić (Jug.) nas je iznenadio slabom igrom. Odbojni su mu udarci bili vrlo slabi, nešto je bio bolji u oduzimanju. Nepotrlebna mu je grubost, naročito onaj faul na Doberletu.
Rodin (BSK), I ako nije igrao ktejkta on zna, opet je bio najbolji u krajnjoj odbrani. Naročilo je • bio dobar u igranje glave, dokle mu je oduzimanje bilo pogrešno. Vrlo se lepo posiirao.
Arsenijević (BSK) na desnom halfu je bio najbolji čovek u odbrani, nesumljivo on je sada najbolji half u državi. Oduzimanje, dodavanje, igranje glavom kao i postiranje su mu izvrsni. On je opasnoga Kreča sasvim učinio bezopasnim, čak je u nekim momentima pomagao i Petroviču.
Petrovič (Jug.) igrao je prosečno, najbolji je bio u igranju glavom, dokle je njegovo dodavanje skroz pogrešno. Nije umeo povezati navaju sa. od-branom. I na njemu leži velika krivica što je igra bila rastrgana.
Mihailovič (Jed.) najslabii čovek u timu, prvo poluvreme nije se ni opažao, dokle se nešto u drugom popravio. Njegovom krivicom je pao prvi gol za Ljubljanu.
B. Marjanovič (BSK) igrao je kao i uveti odlično, samo mu se mora prigovoriti njegovo šega-čenje sa protivnikom u drugom poluvremenu. On je nenadmašivi dribler.
Jovanovič (Jug.) bio je naslabiji u foru, čak ni svoj šut nije pokapao. Još slabiji je bio na
centru. Ali mora mu se priznati, da je bio vredan, što se kod njega retko dešava.
Dragičevič (BSK) posle jedno mesečnog ne-igranja potpuno je zadovoljio. Dokle je bio na centru igrao je prilično, na poluči je bio mnogo bolji. Njegov gol je bio najlepši ovoga dana.
Petkovič (Jug.) najbolji igrač navale. Nije imao sreče u pucanju sa Arsenijevićem najbolji čovek u timu. Na centru j bio nešto slabiji, kao i na desnoj polutci. Polučio j,e tri gola, koja su izvedena, jedino njegovom zaslugom.
Sekulič (Jug.) počeo jie izvrsno ali je sve slabiji bio kako se igra završavala. Mora mu se prebaciti sebičnost. Dobro se je slagao i sa Dragiče-vićem i sa Petkovičem.
Scortali: 3 Petkovič, 1 B. Marjanovič, 1 Dragičevič.
Ljubljana u najboljem sastavu, i ako je imala prilično slabog protivnika, nije ništa naročito potezala. Igraja je poluvisokim loptama, većinom na krila. Odbrana se je zadovoljila samo razaranjem, tako da navala keja je bila najbolji deo tima, morala se je sama vračati po loptu. Timu manjka jedan centar-half, koji bi uneo sistema, koji bi povezap odbranu sa navalom. Jer ima dva tri vrlo dobra talenta, naročito Herman, ali im nedostaje rutine. Pa i sam Herman, da je imao protiv sebe boljeg halfa, koji bi uvideo njegovo jednostavno prelaženje, nebi ništa učinio.
Ljubljana je nadoknadlj'ivala brzinom i startom tehniku. Pored toga su svi igrali sa velikom voljom i požrtvovanjem. Da to požrtvovan je nije prešlo u grubost. U glavnom u Beogradu ostavi! i su povoljan utisak.
Miklavčič (II.) kao i Nikolič čas se vrlo dobre branijo, čas vrlo slaboi. Samo što je on imao više posla, tako da je dobio više aplajuza, a i više je grešio. Dva prva gola mogao je odbraniti, naročito drugi B. Marjanoviča kada je već držao loptu u rukajma, pa je ispustio u gol.
Pleš (II.) bio je bolji od Beltrama, ali nikako nemože se reči da je bio dobar. Dobar je starter i ništa više.
Beltram (II.) najslabiji čovek u odbrani, druge polovine nešto bolji. Njemu a i Plešu mora se zameriti što ne igraju glavom.
Zemljak (Primorje) dobro je razarao, ali je vrlo rdjavo dodavao, kao i druga dva halfa. Igrao je vrlo oštro, da je to n?( trenutke prelazilo u grubost. Ni on neigra glavom. Druge polovine imao je 1-kši pora') kada je Petkovič prešao na centra.
Župančič Gabe (II.) jedan od najboljih ljudi u timu. Izdržao je do kraja, ali nije umeo povezati odbranu i navalu, pored toga, suviše jako dodaje. Njegovi handsovi su nepotrebni. Igra vrlo dobro glavom, što je izgleda retkost u Ljubljani.
Župančič Lado (II.), mnogo izostaje iza svoga brata, pored toga jia i suviše krut za halfa. Tako da ga je žilavi Marjanovič, varajući telom često puta ostavio iza sebe na zemlji. Najbolje u half-liniji dodaje, prilično igra i glavom.
Herman (II.) najbolji čovek u timu, vrlo je brz, što mu je i najglavnija odlika. Trebao bi bolje centar šutove da daje. Prve polovine bio je glavni nosilac navale, kada se i samo na njega igralo.
Oman (H.) vrlo prodoran, ali je bio nesretan u šutiranju, svaka lopta koju bi on poslao na gol, promašila bi cilj.
Martinak (II.) vrlo slab, nikako nije za centra, imq vrlo site pregled igre, pucanje mu je nešto bolje. Vrlo dobro dribla.
Dobrlet (II.) posle Hermana najbolji čovek u foru. Drugo pcluvname je imao dva tri vrlo dobra prodora. Lepo puca iz svih pozicija, ali je kao i Oman bio nesretan.
Kreč (II.) nije se ni primečivao. Arsenijević ga je tako dobro držao da nijedan opasan prodor nije učinio. Mnogo mu smeta fizička slabost.
Zagreb II. par.
Repr. ZNP : Repr. SuNP 4:3 (1:1)
Izvrstna igra Subotice, ki je v 1. polčasu v absolutni premoči. — Zagreb si šele v finishu s težko muko zasigura zmago. — Gole za Z. scortali Cin-drić 2 in Giller 2 iz prostih strelov, za S. Kaić, Beleslin in Slezak. — Šifliš brani 2 11-metrovki,
streljani po Giller-ju. — Izvrsten sodnik g. Vodišek.
Radi hudega naliva se ta tekma ni mogla odigrati v nedeljo kot je bilo določeno ter se je morala preložiti na pondeljek. Igralo se je na Hašk-ovem igrališču, katerega teren je bil izvrsten.
Ugodno nas je iznenadila temperamentna igra Subotice:	elan, izvanreden start in igra z
glavo ter tekoča kombinacija, vse odlike madžarske šole. Vse moštvo je bila izglajena celota, brez slabih točk. Goje pclvisoko igro in oddajajo žogo prosto stoječemu na najenostavnejši način brez takoimenovanih »furkeljcev«. Razred za sebe pa tvori vratar, ki se je pokazal kot eden najboljših v državi. Branil je tudi dva po Giller-ju, specijalistu za ll-metrovke, streljana kazenska strela. Branilca sta bila dorasla svoji nalogi v polni meri. Najboljši del moštva pa je vsekakor krilska vrsta z izvrstnim levim halvom na čelu, ki je bila dosti boljša od vis-a-visa. Napad igra največ s krili, in to na prodore, ter je bil moštvu Zagreba v tem letu najnevarnejši nasprotnik. Leva stran je boljša od desne.
Moštvo Zagreba se je šele v II. polovici II. polčasa znašlo. Mihelčič dober kot običajno. Branilca nista odgovarjala, vseeno pa je bil Kunst boljši od svojega partnerja. Krilska vrsta pa to pot ni funkcijonirala kakor bi morala. Vzrok leži v tem, da je kopirala visoko igro Subotice ter se ni niti najmanje prizadevala držati žogo na tleh. Vsled tega je trpela tudi napadalna vrsta, ki je dala šele zadnje pol ure igro, ki smo je pri njej vajeni.
Zagreb: Mihelčič, Vrbančič - Kunst, Hitrec-Premerl - Marjanovič, Grdenič - Urbanke - Lei-nert - Cindrič - Giller.
Subotica: šifliš, Kujundžič - Gubic, Inotai -Budanović III. - Šarčevič, Čete - Roglič - Beleslin-Kaič - Slezak.
Do 15’ je S. v premoči ter doseže tudi dva kota, katerih pa ne izrabi. V 16’ vzame obramba S. Gillerja v roke. Diktirano 11-metrovko, streljano po Giller-ju brani vratar. V 23’ stelja Slezak v prečko, odbijajočo se žogo odbija Marjanovič. Še v isti min. reši iz gneče Mihelčič. Končno so napadi S. kronani z uspehom: Slezak prodre na krilu in zabije tik pod prečko 0 : 1. Izkaže se Mihelčič z lepimi paradami. V 43’ prehaja Z. v napad, šifliš dvakrat lepo br ni. V zalnji min. izenači Giller po foulu iz 19 m: 1 : 1. Še en kot za Z., toda, preden je streljan, je pavza.
Takoj v 1’ popravlja Kaić s solo-akcijo na 1 :2. Sledijo menjajoči se napadi. V 6’ roka Kujnudžiča v kaz. prostoru, toda Gillerjevo 11-metrovko brani šifliš. Giller in Cindrič zastreljata, slednji iz 3 m! Mihelčič lepo odbija bombo Rogliča. S. zopet kota ne izrabi, ravnotako Z. ne. S. zopet greši z oulom na Gillerju, strel iz 17 m pretvarja isti v gol : 2 : 2. Sedaj Z. menja postavo svojega napada Isledeče: Urbanke - Giller - Leinert -Cindrič - Grdenič. To pomaga. Zagreb je sedaj stalno v premoči ter doseže vodstvo po Cindriču v 29’, toda ne za dolgo: Beleslin »predribla« v
'37’ celo obramba in zopet izenači : 3 : 3. To si je vzel za zgled Cindrič v 40’ ter s tem zasigural zmago Zagrebu: 4 : 3. S. še enkrat napne vse sile, toda Mihelčič odbija bombo Rogliča. Še dve nevarni situaciji pred vratmi S. in Z. si je priboril nastop v finalu.
Topot je iznenadi! g. Vodišek z izvrstnim sojenjem. Bil je odločen in skrajno objektiven ter je imel ves čas igro v rokah.
Koti 9 : 4 za Zagreb. Publike ca 3000.
Lj.
Iz inozemstva
Dunaj: Rapid : FAC 5 : 1 (3 : 0); Vienna : Weis-se Eli 3 : 3 (2 : 2); Bewegungsspieler : Criketer 2 : 0 (1 : 0); BAC : Nickol-son 4:1	(2 :0); Gersthof : Admira
komb. 3 : 1 (2 : 1).
Baden: Badener A. C. : Slovan komb. 4 : 3. Gradec: Strassenbahner (Dunaj) : Strassenbahner (Gradec) 6:4 (4:1).
Sofija: Tri zmage graškega GAK-a, in sicer nad FC »13« s 6 : 0, FC Sofija 6 : 0 in nad prvakom Slavijo 3 : 2.
Poznanj: Poljska : Litvanska 7 : 1 (3 : 1). Sodil je Čeh Cejnar. 11000 gledalcev.
LAHKA ATLETIKA ^
Meddržavni meting v Budimpešti.
Na igrišču FTC-a se je vršil v nedeljo prvi lahkoatletski meting med Madžarsko in Italijo, na katerem je prva zmagala s 53 : 49 točkami. Tekme je gledalo 8000 ljudi. Doseženi rezultati so zelo lepi. Italijan Pighi je pri tej priliki zboljšal italijanski rekord v metu diska na 42.545 m.
Izidi posameznih konkurenc so sledeči:
100 m: 1. Hajdu (Madžarska) 10.7; 2. Paro-gatti (Italija) za, širino roke; 3. Fluck (M.).
400 m: 1. Carlini (I.) 50.1; 2. Gargiullo (I) 50.4; 3. Gero (M.) 50.4.
800 m: 1. Barsi (M.) 1 : 57.6; 2. Facelli (I.) 1 : 58.4; 3. Cominotto 1 : 58.6.
5000 m: 1. Đavoli (I.) 15 : 42.6; 2. Gross (M.) 15 : 45.4; 3. Boero (I.) 16 : 08.
Skok v dalj.: 1. Torro (I.) 7.08 m; 2. Puspoki (M) 6.89 m; 3. Bochese (I.) 6.72 m.
Skok v višino: 1. Kesmarki (M.) 1.86 m; 2. Orban (M) 1.83 m; 3. Palmieri (I.) 1.83 m.
Met kopja: 1. Szopes (M.) 59.91 m; 2. Gyurko (M.) 57.26 m; 3. Dominetti (I.) 50.92 m.
Olimp, štafeta: 1. Madžarska (Gero, Fluck, Fajdu. Barsi) 3 : 33.8; 2. Italija 3 :41.8.
1500 m: 1. Bečan (I.) 4 : 08.6; 3. Belloni (I.) 4 : 14.6.
Met diska: 1. Marvalits (M.) 44.26 m; 2. Pighi (I.) 42.545 m; Donogya (M.) 40.11 m.
Zmage dr. Peltzerja. Svetovni rekorder Nemec dr. Peltzer je sta|rtal na mednarodnem metingu v Kopenhagnu in odnesel 4 zmage.
400 m: 1. dr. Peltzer 49.5, 2. Jensen 51.8.
1500 m: 1. dr. Peltzer 4 : 01.3,	2. Larsen
4 : 05.3.
2000 m: 1. dr. Peltzer 5 : 32.2 nem. rekord, 2. Petersen 5 : 36.7. danski rekord, 3. Ebert 5 : 43.7.
800 m: 1. dr. Peltzer 1 : 54.4, 2. Larsen.
2000 m zapreke: 1. Rowes (Nova Zelandija) 6 : 42.8, 2. Berg 6 : 43.4.
100 m v 10. 3.
V Lipškem so se vršila preteklo soboto in pa v nedeljo lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Nemčije. Med drugimi izvrstnimi rezultati, med katerimi je dosegel dr. Peltz tri nove nemške
rekorde, je bil dosežen v teku na 100 m čas 10.3. Rezultat, ki ga je postavil Kornig, je boljši od svetovnega rekorda, vendar vsled vetra od zadaj najbrže ne bo priznan.
Damsko prvenstvo Čehoslovaške.
V	Brnu se je vršilo prvenstvo ČSR, ki je obenem veljalo kot izbirni meting za Gotebdrg. Zmagala je Moravska Slavi ja s 60 točkami. 2. Židenice 21. 3. Slavi ja 9, 4. Plzen 6. Za Goteborg pridejo v poštev sledeče atletinje: Sychrova, Vencova, Smo-lova, Kučerova, Vidlakova, Olmerova, Kabonova.
60 m: Smolova 8, 2. Sychrov£>j, 3. Prokšova — 100 y: t. Sychrova 12.2, 2. Prokšova 13, 3. Pospi-šilova. — 250 m: 1. Kučerova 37.4, 2, Kofrankova 38, 3. Prokšova. — 1000 m: Kučerova 3 : 22.4 rek. 2. Kabonova 3 : 23,3. šafrankiova — 100 v lese: Sychrova 14.9 izenačen rek., 2. Vidlakova 3 m, 3. Pospišilova. 4 X 110 y: Mor. SLavija 50 : 36, 2. Slavija 3 m, 3. Židenice. — Krogla 3.628 obojeroe-no: Vidlakova 19.34, 2. Vencova, 3. Pospišilova. — Kopje obojeročno:	Olmerova 46.38,	2. Vencova
41.71. 3. Šmiderova 41 : 48. Disk: Kučerova, 28.44. 2. Vidlakova 28.34. 3. Šmiderova 27.33.
Medmestni damski meting Dunaj—Brno.
V	nedeljo se je vršil v Brnu damski lahkoatletski meting med elitama Dunaja in Brna. Zmagalo je Brno s 46 : 44 točkami. Rezultati so vseskozi prvovrstni; dosežena sta bila dva svetovna ter po en češkoslovaški in avstrijski rekord. Tudi izven konkurence sta bila postavljena v metu diska z boljšo roko in obojeročno dva svetovna 'rekorda. Svetovna rekorda je postavila gdč. Perkaus (Dunaj) v metu krogle (5 kg) z 9.80 m ter v metu diska z 31.53 m. češkoslovaški rekord je dosegla Sychrova v teku na 100 y z zaprekami v 14.6, avstrijskega pa Perkaus y teku na 250 m s 35.4. Ostali rezultati so bili naslednji: 60 v: Smolova 8; 100 y: Sychrova 12; skok v daljavo: Smolova 5.22 m; skok v višino: Smolova 1.38 m; krogla (3.628 kg): Perkaus 11.15.
Mednarodni damski meeting v Bruslju.
Na mednarodnem damskem metingu v Bruslju so bili doseženi sledeči rezultati:
80 m (mednarodno):	1. Radideau (Francija)
10.3; 2. Chapoteau (F.) 3 m; 3. Carme (Fr.) 1 m.
80 m (narodno): 1. ibis (A. S. C.) 11.9.
250 m (mednar.): 1. Laloz G. (Francija) 35.7: 2. Gallemaerts (Anglija) 1 m; 3. Carme (F.) 2 m.
83 m zapreke (mednarodno): 1. Laloz G (Fr.) 13.3; 2. Laloz M. 50 cm; 3. Van Daelen (A. S. C.)
Skok v višino (mednar.): 1. Van Truyen E. (B. R. C.) 1.45; 2. Stevens (BRC) 1.43; 3. Pasouil-!et (Francija) 1.40.
Disk (mednar.): 1. Petit (Fraincija) 28.93; 2. Paques (Anglija) 27.06; 3. Morin (F.) 26.99.
Kopje obojeročno (mednar.): L Ausset (Fr.) 39.83; 2. Verschmteren (A. S. C.) 38.81; 3. Morris (Fr.) 38.73.
Štafeta 800 + 400 + 200 +80: 1. Francija (Neven, Petit, Landre, Radideau) 4:29.3; 2. Belgija; 3. Francija.
TEŽKA ATLETIKA
Težko atletska tekmovanja za državno prvenstv >.
Dne 7. in 8. avgusta se je vršilo v Zagrebu tekmovanje v grško-rimsko rokoborbi za »Prvenstvo držav za leto 1926-27.« Prijavilo se je veliko številoi atletov iz cele države. Zastopanih je bilo 7 klubov: A. C. »Croatia« z 10, H. T. A. K. Herku-les z 12, Ž. G. Š. D. »Makabic s 4 atleti, vsi iz
Zagreba. Iz Sombora so se udeležili: »Radničko sportsko udruženje s 6, »Somborski športni klub« z 2 atleti. Juda Ma,kabi iz Novega Sada je zastopal 1 atlet. Ljubljanici športni klub »Slovan« je na to tekmovanje poslal trojico svojih atletov. .
Samo tekmovali|e je nudilo izvrsten sport; posamezne borbe so bile tehnično na ta,ki višini, da se jih redko vidi na mednarodnih tekmovanjih. Vsa organizacija tekmovanja je bila brezhibna, ju-rvja in sodniki so vršili svojo dolžnost v splošno zadovoljstvo, disciplina med tekmovalci je bila vzorna, vloženega ni bilo nikajk/ega protesta, kar najbolj dokazuj s športski duh in disciplino, ki Je vladala med njimi, če vzamemo v obzir vse to in če se bo v tej smernici nadaljevalo, lahko z mirno vestjo gledamo v bodočnost, t. j. na naš debut na bodoči Olimpijadi 1928. To tekmovanje je bilo do sedaj najboljše izmed vseh dosedanjih. Prijetno so iznenadili atleti iz Ljubljane, kjer je težkoatletski sport še v povojih; po borbi paj ki so jo predvedli, so dokazali, da bodo, ako bodo svoje vežbe nadaljevali, igrali v sledečem prvenstvu važno vlogo. Od Slovencev je največ dosegel Banovce, ki je prišel v semifinale, kjer je moral kloniti vsled pomanjkanja! rutine. Ostala dva atleta S. K. Slovan Tičar Franc in Kos Alojzij sta padla v drugi rundi iz tekmovanja in sicer Tičar v 20 minuti (poraz po točkah) proti Janeš (Herkules), Kos A. pa v 6. minuti proti Puštaj (Herkules) Banovec, peresno lahka kategorija, je v prvem kolu podlegel v eni in pol minuti proti Miletiču (Croatia). Kot p---maganec je tekmoval v drugi rundi uspešno proti čuleku (Croatia), katerega je po lepi zanimivi borbi premagal v 19. minuti. V tretji rundi je pa izpadel po 9 minutnem boju.
Rezultati so sledeči:
Kategorija Bantani (do 58 kg telesne težine): 1. J. Kehl SK »Juda Makabi« Novi Sad. 2. S. Pen-zeš HTAK »Herkules«, Zagreb. 3. F. Jurkovič AC Croatia'; Zagreb.
Kategorija Perolahka (do 62 kg telesne težine): 1. I. Milovančev, Radničko šport, udruženje«, Som-bor. 2. K. Kiraly, »Radničko šport, udruženje«, Sombor. 3. S. Stalter A. C. »Croatia«, Zagreb.
Kategorija: Lahka (do 67.5 kg telesne težine).
1.	F. Wachshoffer AC Croatia«, Zagreb. 2. J. Hossberger, Radu. Šport. Udruženje«, Sombor. 3. F. Metzner AC »Croatia«, Zagreb.
Kategorija Srednja A. (do 75 kg telesne težine). 1. I. Markovič AC »Croatia«, Zagreb. 2. N. Gi-bič, »Somborski šport, klub«, Sombor. 3. R. Metzner, H. T. A. K. »Herkules«, Zagreb.
Kategorija Srednja B. (do 82.5 kg telesne težine). 1. B. Juhasz, »Radničko šport, udruženje«, Sombor. 2. B. Nagy, »Somborski šport, klub««, Sombor. 3. D. Paradis, H. T. A. K. »Herkules«! Zagreb.
Kategorija Težka (preko 82.5 kg telesne težine): 1. G. Kren, H. T. A. K. Herkiules«, Zagreb.
2.	V. Fučkan, H. T. A. K. »Herkules«, Zagreb. 3. E. Huher, »Radničko šport, udruženje«, Sombor.
Častno nagrado nekega zagrebškega športnika za tehnično najlepšo borbo je dobil z enoglasnim zaključkom jury-je P. Bošnjak, Član »Radničko Sportsko Udruženje«, Sombor,
BAZENA	—
Ilirija - Atena 3 : 1 (3 : 1).
Kljub izredno slabemu vremnu sta nastopili v nedeljo v Rogaški Slatini k propagandni tekmi družini Ilirije in Atene. Idealno zasnovani nastop svojega namena topot ni dosegel. Zanimanje za
tekmo je bilo vsled silnega deževja, ki tudi Rogaški Slatini ni prizaneslo, minimalno. Zbralo se je jedva okoli 60 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre.
Igra sama je vsled popolnoma razmočenega terena močno trpela ter se nikakor ni mogla povspeti do one višine, ki bi odgovarjala dobri formi obeh družin. Igralo se je z obeh strani z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Igra je bila več ali manj otvorjena. Semintja je prišla do izraza rahla premoč Ilirije, ki je izražena tudi v rezultatu. Najboljši igralki na polju sta bili obe vratarici. Ostale povprečne, večinoma pretežke za popolnoma razmočen teren.
V 12. minuti drugega polčasa je bila igra vsled silnega naliva prekinjena.
Scortale so za Ilirijo: Bernik 2, Jermol II. 1, za Ateno: Zupančič.	— s —
SK Mura : SK Ptuj 11 : 2.
Tekma odigrana v Murski Soboti.
Hazenn v Celju.
Kakor čujemo, snuje SK Celje bazensko sekcijo, ki bo po vseh pripravah sodeč v najkrajšem času pričela z aktivnim delom. Korak SK Celja, ki bo mnogoi pripomogel k nadaljnemu razvoju bazene v Sloveniji, iskreno pozdravljamo ter mu želimo mnogo uspehov v tej panogi. Istočasno pa pozivamo Ilirijo in Ateno, ki imata na ustanovitvi bazene v Celju velike zasluge, da svoje započeto propagandno delo uspešno in vstrajno nadaljujeta.
Oglašajte v „Slov. sportu"!
Razno
Američanska preplavala Rokavski zaliv. Miss Ederle, 19 letna Američanka je pred dnevi preplavala Doversko ožino v rekordnem času 15 : 35. V vodo j'e odšla ob 7. uri zjutraj in došla ob 21.39 na cilj. Imela je precej slabo vreme, tako da je njen uspeh še mnogo lepši. Dosedaj je preplavalo ta zaliv, kljub mnogobrojnim poskusom, le pet plavačev: 1. kapitan Webb (23. VIII. 1875) v 21 : 45; 2. Borgess (5. IX. 1911) v 23 : 40; 3. Sullivan (5. VIII. 1923) v 23 : 00; 4. Tirahosehi (12 VIII. 1923) v 16 : 23 in 5. Toth (8. IX. 1923) v 16 : 50.
Obvezno plavanje. Na Švedskem je uvedeno plavanje kot obvezen predmet v šolah. Kdor ne zna plavati ozir. ne odgovarja v plavanju, ne more delati drugih izpitov. Ta akcija ni razširjena samo na mladino, temveč tudi na odrasle. Tako n. pr. je določen državnim uradnikom rok, v katerem se morajo naučiti plavanja.
Tragična smrt madžarskega trenerja. Pred dnevi je nenadoma umrl trener F. C. Juventusa iz Turina Karoly. O tragičnem dogodku se naknadno doznava, da je bil Karoly vsled dveh neodločenih izidov v prvenstveni tekmi, iM jo je igralo njegovo moštvo z F. C. Bologno in vednega treniranja, zelo izčrpan. Po drugem neodločilnem boju je izjavil, da tretje igre ne bo dočakal. Ko je nato med tem treniral moštvo, se mu je neki mlajši igralec nekaj upiral, vsled česar se je tako razburil, da ga je naslednjega dne zadela kap. Zapustil je ženo in dva otroka. Italijansko in madž:rsko časopisje se ga spominja s hvaležnostjo.
Za smeh iz Italije. Nemčija je prijavila na svetovno kolesarsko prvenstvo vozače v tri kategorije.
dočim v četrto (poklicne dirkališčne dirkače) ni prijavila nifctogair. Dotično prijavno rubriko je funkcionar izpolnil z besedo »nikdo«. Zelo so se začudili Nemci, ko so prišli v Italijo in zagledali na plakatih poleg vseh znanih imen tudi neznanega vozača »Nikdo — Nemčija« v kategoriji poklicnih dirkačev na dirkališču, s katerimi so Italijani delali posebno veliko reklamo. Brez komentarja!
Službene objave
Službeno iz Lhp-a.
Vsi gg. odborniki in odbornice se opozarjajo na prihodnjo sejo, ki se vrši v pondeljek, dne 16. t, m. v običajnih prostorih.
S. K. Hermes se ponovno opozarja, da čim-preje poravna članarino z^ 1. 1926 v znesku 100 D.
K isti seji se pozivajo gdč. Omanova, ‘Petanova in Jermol II.
S. K. Ptuj se opozarja, da da čimprej verificirati svoje igralke, ker po občem pravilniku neverificirane igralke ne morejo nastopati v javnih tekmah.	Tajnik.
Za petek dne 13. t. m. odrejamo kondicijski trening na igrišču Ilirije in sicer ob 6. uri popoldne. Sledeče igralke morajo biti najpozneje ob % 6. v garderobi: Cimperman, Schiffrer I in II, Doberlet, Jančigaj, Zupančič, Černe — vse Atena; Jermol I in II, Privšek,, Koželj, Vider, Bernik, Tratnik, Koch II, Brodar — vse Ilirija. Opremo je prinesli s seboj. Proti vsem, ki brez tehtnega vzroka izostanejo pri treningu, se bo postopalo v smislu pravil, in sicer najstrožje.
Tehnični referent.
KOLESA	SPECIJALNA TRGOVINA	
RADIO-	GUMENIH IZDELKOV	
	STARI TRG št. 26	
aparate	Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogo-	Poplave In vremenske katastrofe jemljejo
s	met kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd.	konec.
e	— Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija. —	Vse misli treba zopet koncentrirati k vzdrževanju.
		Pri nabavah oblačil se razreši vseh skrbi najbolje oni, ki ve, da se oblačila vedno najbolje kupijo pri tvrdki
	Z N IŽANE CENE	
najboljše pri	in najveće skladišče dvokoles, motorjer, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovstnih nadomestnih delov, pneumatike. — Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA* F- B. U-,	togo Sttoal. Lilijana
J. G O R E C LJUBLJANA, palača Ljubljanske		
	tovarna dvokoles in otroških vozičkov,	
Kreditne banke	Ljubljana, Karlovška cesta št. 4	
Trpežnosl, solictraos! In tovnrnišl^e cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. SporiniM proti nolcoznici svojego klubo Imeifo 3 % popust.		
—	Oglejte si naše	izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2		 !	
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DBRENDA & CIE., LjuMfono 1		
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani,