fais Boris Kinmc GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA IN 62250 P T LETNIK XVII ŠTEVILKA 5 trg svobode 1 .coahaathocth i solida**®*** HAOOMwiwO®“ I 10110***®*** analizi vzrokov se 1L -1 sliziralo, razen zu-®vov> toliko sub-vzrokov in zaost-ISftlli osov med vodil-1 MIR 1 '2D in DS SS, da T*'nO[y rimo — kaj je z |V| V,uU : sklepov? Morali iflWtlH kakšen je vpliv na sedanji in bodoči razvoj TGA, vpliv delavcev na planiranje... Nagrajevanje po delu ni izdelano, vprašanje čistega dohodka za OD, vprašanje uspešnosti dela vsakega delavca, skupine... Odkrito je treba povedati na trend pada delovne organizacije. DPO občine, da na ti I stanlkih poizkuša u> |HPk1 položaj v TGA, ,pri HB£3|b je ikot osnova služil z i TjHB1 ni račun za teto 1978 ra?®; Ijiva oddaja na TV HajjK’ čun TGA in analiza-vanja v prvem k» 1979. Poročila, ki so 1 |j delana govore, da je ; v TGA vse prej kot zadovoljivo. Današnja naloga je, da ocenimo razmere v TGA s povdarkom na vprašanju organiziranosti v TGA, M je bila speljana in vprašanju odgovornosti posameznikov v delovni organizaciji. Odkrito je treba povedati po vprašanju dohodkovnih odnosov in svobodni menjavi Predsednik občinskih sindikatov pa je v izrečenih besedah povdaril, da je konferenca sklicana z ozi- rom na nakopičene probleme, ki so v TGA prisotni, za kar je bila imenovana 5-članska komisija s strani V sredo 9. maja je bila Sklicana problemska konferenca v TGA na pobudo tovarniške konference sindikata TGA in komisije družbenopolitičnih organizacij Ptuj z dnevnim redom: 1. Analiza stališč do poročila komisij pri tovarniški konferenci sindikata o položaju v TGA Kidričevo in TV oddaji — TGA 2. Analiza poslovanja za prvi kvartal letošnjega lata. Na konferenci so sodelovali predsedniki OS v TGA, sekretarji OOZK TGA, predsedniki aktivov ZSMS TGA, predsedniki DS TGA in CDS TGA, predsednik odbora notranje kontrole TGA, član OK ZKS Ptuj, predsednik aktiva ZZB TGA, direktorji TOZD in sektorjev, glavni direktor in vabljeni — predsednik SO Ptuj tov. DOPLIHAR, namestnik sekretarja OK ZKS Ptuj tov. STOJČEV-SKI, predsednik sindikata občine Ptuj tov. MLAKAR in podpredsednik tov. KLEMENČIČ, predsednik mladine občine Ptuj tov.. NOVAK in družbeni pravobranilec samoupravljanja tov. TETIČKOVIČ. (Nadaljevanje na 2. str.) Namen problemske konference je bil, da poda dokončna stališča o ocenah, ki so bila podana v poroči-sdh komisij za ugotavljanje položaja v TGA Kidričevo in komisije za raziskavo TV oddaje, posnete v TGA pod naslovom »Nalijmo si čistega vina« ter analizirati poslovanje po sprejemu periodičnih obračunov v TGA za prvo četrtletje letošnjega leta. V uvodnih besedah predsednika TKS TGA je bilo povedano, da so vse OOS ih ZK TGA obravnavale poročilo, ga sprejemajo z manjšimi pripombami, Id pa se nanašajo bolj na posamezne elemente, kar pa vsebinsko ne menja problematike. Iz livarne ■ ■ — Ali bomo ponovno letovali v Crikvenici? str. 4 Ü — Sposobnost gospodarstva . — družbeno ekonomski odnosi, str. 6 sg — Deseti jubilejni pohod po poteh revolucije, str. 8 E=! — Za varstvo borcev in invalidov mora skrbeti, vsa družba, str. 9 Problemska konferenca TG A (Nadaljevanje s 1. strani) oceniti vlogo DPO v njej... oceniti bi morali, zakaj se niso stvari premaknile, čeprav je bòlo ogromno dogovorjenega pa se ni izvrševalo, prav Itako posvetiti pozornost vprašanju »zleplje-nositi« med poslovodnimi strukturami in vodstvi DPO. Odločati se bo moralo za sikupne akcije, roke, osebe za realizacijo. V resoluciji smo TGA opredelili kót nosilca razvoja v občini. Subjektivni faktor je rtasti, Od pogojuje siabo perspektivo. Za reševanje vse problematike nosimo glavno odgovornost DPO. Prav-tako bi morali danes zelo na ozko izpostaviti odnos do Uniaia in vključevanje DO v probleme. O zunanjih vzrokih ne bi razpravljali, ker je na nivoju SRS imenovana komisija in se bomo o tom še pogovarjali. Dejstvo je, da zaostajamo, stagniramo, izboljšati moramo odnose, za kar smo odgovorni. V razpravi pa so sodelujoči povedali naslednje: — pred direktorje TOZD in sektorjev so bile postavljene zadolžitve, vendar je pri tem vprašljiva vloga glavnega direktorja, vprašanje njihove odgovornosti pri realizaciji, — (koordinacija glavnega direktorja ‘bo uspešna takrat, ko bo vladal odnos do realizacije nalog, saj glavni direktor ne nastavlja direktorje TOZD in imajo ti enako funkcijo, kot glavni direktor, — v delovni organizaciji smo premalo uspešno izkoriščali sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki so nam bila na razpolago, prepočasi realiziramo načrtovane cilje; poseben 'problem se pojavlja v zadnjem času, ko se ne spoštuje normativnih aktov TGA; v občonskem komiteju žal tudi nimamo predstavnika, čeprav smo nosilci razvoja občine, kar je bila napaka pri kadrovanju tega organa, i— i— v trenutni situaciji, kjer .. smo, pomeni to razpad 0 sistema strokovnih de-lavcev. Nekateri odhajamo, nekateri bomo odšli, ker me morejo delati. Prav tako je glavni izjavil, da po dveh mandatnih dobah ne misli več kandidirati. ZK je o vsem precej razpravljala, dana je bila celo pobuda o kolektivnem poslovodnem organu, kar bi ‘bila določena rešitev •in perspektiva za DO; kolegij ni opravičil pričakovanj, čeprav vemo, da je le formalen organ, — dejstvo je, da vodilni delavci odhajajo sedaj, ko so najbolj potrebni — pri tem je potrebno opozoriti, da je večina teh še pred nedavnim prosila za pomoč pri šolanju, M jim je bila o-dobrena, sedaj pa nam tako vračajo našo pripravljenost, — vzrok tega stanja je me-realizaoija srednjeročnega plana TGA, nerešeni ■so problemi delovnih invalidov, ljudje so nestrpni, obnašamo se TOZD-ovsko, — glede kolektivnega vodstva je prisotno, da v obliki sestanka strokovnih delavcev že imamo nekaj podobnega, s formalizacijo tega ne bo nič drugače, — naše osebnosti so tu takšne, da se od njih zahteva ustrezno reagiranje pri čemer pa je precej ljudi, ki so nesposobni vživeti se v drugega; prisotna je nepripravljenost za dogovore, predvsem težke, disku-stiramo in damo napačne zaključke, katerih nihče ne »pobije«; glede na obseg dela je kadrovsko preslaba zasedenost, kjer manjka predvsem kreativno delo, — pri celotni stvari gre za slabo ravnanje subjektivnih sil, še se nismo dogovorili, da bi negativne stvari razčistili, M se vrsto let ponavljajo; politična odgovornost se zahteva do vseh, ki zavirajo samoupravne odnose, — potrebno bo dosti dobre volje, da se prebrodi krizo, — probleme rešujete sami; spoštovanje aktov je osnova, sicer spremembe teh; medsebojne odnose je treba razčistiti. Pri drugi točki dnevnega reda — analiza periodičnega obračuna za 1. kvartal letošnjega leta — pa je bilo jasno povedano, da delavci niso imeli dovolj časa za kvalitetno razpravo kar ima tudi vpliv pri obravnavanju te. V razpravi je bilo povdar-jeno, da količinski rezultati pri proizvodnji aluminija v primerjavi s preteklim letom zaostajajo, vrednostni rezultati pa so boljši, predvsem na račun spremembe cen, večji skrbi za asortiman in večjega izvoza glinice. Za proučitev trenutnega stanja v elektrolizi. »B« pa je postavljen tim z zunanjimi in notranjimi sodelavci, kar predstavlja najnovejši ukrep pri vodenju tehnološkega procesa v delu proizvodnje TGA. Nadalje je bilo iznešeno vprašanje višine sredstev za 'skupno in splošno porabo, 'ki dosegajo precejšnje vrednosti napram dosedanjim normativom. Opozorjeno je bilo 'tudi na vse večje odhajanje kadrov iz TGA, kar se še posebno do-raža v TOZD vzdrževanje — v tej zvezi je sprožena zahteva po zvišanju OD. Po razpravi je podan predlog, da bo prišlo do izvedbe problemske konference na 'kateri se 'bo razpravljalo o invalidih v TGA, zdravstvenem varstvu delavcev in problemu kadrov. Problemska konferenca je za nami. Vsebina, ki je bila podana v samih poročilih komisije TKS TGA in razprave posameznikov, je podala dovolj konkretnih problemov nakopičenih v TGA, kar se še posebno od-vestno akcijo celotnega kolektiva postopoma odpraviti; komisija za sklepe, ki je bila imenovana na začetku konference, bo imela precejšnje delo, saj je vsa nadaljnja akcija odvisna od smernic, M jih bo podala. Upati je, da ne bo ostalo samo pri besedah, ampak se bo odražalo tudi v življenju kolektiva. VM Beseda urednika In že je pred nami mesec junij — mesec, ki istočasno za mnoge pomeni tudi pričetek prijetnega letovanja ob morju v planinah ali kjerkoli drugje. Pomembno je le, da bo zaslužen letni počitek čim bolj uspešen in rekreativen. Po vseh pravilih pa mi v uredništvu moramo tudi tokrat ne glede na letne dopuste pripraviti za naše bralce novo številko glasila, ki je seveda tokrat že pred vami. Morda ne bo vsem po godu, ker še ni pravo počitniško vzdušje zato še o tem nočemo niti tokrat pisati, vsekakor pa vas želimo ponovno spomniti na to, da nam vsi, ki boste doživeli prijetne ali neprijetne dogodke okrog vaših letnih dopustov tudi to napišete. Dogodkov nikoli ne zmanjka, predvsem pa še zanimivih. Toda ker je šele pričetek, počakajmo na le morebitne prispevke naših sodelavcev in bralcev. Tokrat še res ne morem povedati izida rezultatov ankete, ker je to v drugi pristojnosti, in bodo morda že analizo tudi pripravili tako, da bomo res vsi izvedeli za .mnenja, predloge, pripombe in stališča naših zvestih bralcev — v kolikor so zares tudi zvesti. Tudi danes bi se najprej na kratko spomnili na nekatere sestavke v prejšnji številki ter o njih kaj več tudi spregovorili in komentirali, vam dragi bralci pa dajemo široko možnost, da poveste ha to še svoje mnenje in nam tako tudi v uredništvu pomagate k oblikovanju boljšega glasila. Vsekakor velja tokrat posvetiti vso pozornost predlogu našega novega sodelavca tovariša Imrija VARJU, ki je v prejšnji številki na 6. in 7. strani zelo lepo opisal probleme okrog delegatskega sistema pod naslovom »ORGANIZIRANA POMOČ DELEGATU« ter istočasno tudi predlagal, da bi v našem tovarniškem glasilu uvedli novo rubriko pod naslovom »DELEGATSKA STRAN«. Če je kdo za uvedbo take rubrike, potem sem brez dvoma popolnoma na strani njegovega predloga, saj sem tudi sam neštetokrat poudarjal, da mora prva informacija biti iz rok delegata ki mora (oziroma bi vsaj moral) najprej nastopiti v imenu baze in ne v svojem imenu zastopati stališča o katerih je dovolj povedal v svojem sestavku prav avtor tov. Varju. Seveda se pri njegovem predlogu istočasno takoj postavlja tudi vprašanje oblike take rubrike in kdo naj bo nosilec takih sestavkov. Prvi je vsekakor avtor sestavka in pobudnik za tako rubriko, ki jo je treba samo podpreti, saj nam je vsem še kako poznano delo večine delegatov na sejah SO. Led je prebit, kot temu pravimo in prav zato smo tudi prepričani, da nam bo avtor tudi s svojimi izkušnjami še kako pomagal pri zdravljenju te rane našega sistema, katere ne moremo izolirati, brez pomoči vseh akterjev obveščanja v združenem delu, prav tako pa tudi drugje. Če govorim o rani, mislim na to, da se le skrivajo za svojimi problemi, ne znamo pa istih tudi reševati, kajti naš cilj v tej smeri je znan. Sistem obveščanja je vsekakor zelo pomemben in ga zato moramo tudi nenehno obnavljati in popestrovati z vedno novimi vložki naše samouprave in našega dela. To pa je tudi spet ponovni poziv na sodelovanje v našem glasilu. V prejšnji številki je vsekakor pomembno razmisliti o konferenci ZK TGA na kateri so spregovorili predvsem o disciplini v TGA, kar je res najbolj ubrana tema, kot temu pravimo, saj je prav to področje, kateremu bi tudi v našem glasilu morali posvetiti več pozornosti. Prav gotovo pa bi bile akcije na licu mesta v TOZD bolj učinkovite za to realizacijo sklepov, ki so navedeni na tretji strani glasila in katerega bi si naj vsak izmed nas prečital vsaj dvakrat. Mnogo predlogov, stališč in pripomb slišimo na zborih delavcev, toda do danes se žal še nobena ni pojavila na straneh glasila, ki bi sprožila širšo razpravo o določenem problemu. Trdno prepričan pa sem — in to lahko govorim tudi v. imenu UO, da si naše glasilo s počasnimi toda uspešnimi koraki vse bolj utira pot k boljši informiranosti in obveščanju! Ponovno apeliram na vse nove sodelavce, da uredijo zadeve okrog honorarjev pri tovarišici ROMANI KREPS, da ne bo neupravičenih negodovanj s strani ostalih sodelavcev! Do prihodnjič lep pozdrav! Urednik 88 Po nekaj letih smo v H naši DO zopet priredi-gg li proslavo posvečeno 88 27. aprilu — dnevu OF P in 1 maju prazniku de-gg la. Letos proslavljamo 88 te praznike še posebej ^ svečano, saj se jima gg pridružujejo še 60. ob-88 letnica KPJ, SKOJ in § revolucionarnih sindi-88 katov. 88 je, da ga praznujemo g tako kot smo ga letos || v naši DO: s proslavo 88 in budnico. Želimo si 88 lahko le' še, da bi ga || proslavili z delovnimi 8g zmagami. Upajmo, da bomo gg čim prej tudi to doča- 8g kali. Naš program in- 88 vesticij se počasi izpol- || njuje in ko bomo začeli 8g 88 Proslava v TGA ob prazniku dela 88 Proslavo je organizi-|§ rala komisija za kul-gg turo pri TKS in je iz-88 redno uspela. V pro-88 gramu je sodelovala gg godba na pihala TGA, 88 pevski zbor TGA in ji Osnovna šola »Boris Kidrič« Kidričevo. Pro-88 gram je bil kratek, §8 efekten in zanimiv. 00 || Praznovanje obeh gg praznikov je letos še 88 bolj svečano, saj hkra-jj§ ti praznujemo tudi 60 1 let boja KPJ, SKOJ in 88 sindikatov za pravice || delavcev, boja, ki nam gg je prinesel nešteto 88 zmag in priznanj, hkra-88 ti pa ogromno žrtev, p odpovedovanj. 88 88 Osvobodilna fronta 88 slovenskega naroda je p bila ustanovljena 27. 88 aprila 1941 v Ljubljani. SS V teh najtežjih časih za P slovenski narod so se 88 sestali na poziv KPS H predstavniki vseh na-I! prednih struj v Slove-88 niji in se dogovorili, 88 kako se bodo uprli soli vražniku in kako bodo gg organizirali vstajo, ki 88 bo privedla do zmage P nad . okupatorjem, gg Hkrati so napovedali 88 domačim izkoriščevalci cem, saj vemo, da se gg je zavojevalcem prva 88 pridružila starojugoslo-88 vanska buržoazija. OF H je bila takrat tako 88 močna opora napredli nim ciljem, da si brez gg nje ni bilo mogoče za-88 misliti dobro organizi-I! ranega odpora sovražil niku, njegovim hlap-88 cem in uspešno končali ne revolucije. Zanjo je gg žrtvovalo svoje življe-88 nje milijon sedemsto 8| tisoč junakov, milijon semedsto tisoč življenj 88 je bilo potrebnih za to, 88 kar imamo danes. 88 H 1. maj je mednarod-gj ni praznik dela. Prav 88 z gradnjo nove elektro- g liže (upajmo, da bo to || kmalu), bo naše praz- 8g no van j e praznika dela 88 še lepše, naš delovni If elan bo še večji. gg Nekaj pa je pri tej 8g proslavi le treba ome- 88 niti, kar ni bilo najbolj || prav! Proslava, ah naj gg bo že karkoli drugega, 88 ni proslava v pravem || pomenu besede, če gg manjkajo tisti, zaradi 88 katerih je bila prireje- || na. Kulturna komisija gg pri TKS pa je proslavo 88 organizirala zaradi de- || lavcev TGA, teh pa je gg bilo na proslavi prema- 88 lo. Sto ali stopetdeset || udeležencev proslave je gg v dvatisoč članskem 88 kolektivu prav gotovo || premalo. Je temu kriva gg preslaba obveščenost 88 ali menda nezaintere- || siranost? gg 88 Bolj se nagibam k gg temu, da so bili delavci 88 preslabo informirani, || saj bi drugače prav go- gg tovo prišli v večjem 88 številu, še prej zato, || ker je bila proslava gg med delovnim časom. 88 Upajmo, da bo dru- || gič bolje, da so takšne gg proslave v kolektivu || potrebne. Ob tovarniš- || kem prazniku 21. no- gg vembra, ko pri TKS 88 prav tako planiramo |g organizirati proslavo v gg DO, bo morala biti tu- g di udeležba večja. || Ob zaključku bi se || zahvalil godbi na piha- gg la, ki je pred prazni- 88 kom igrala budnico v || skoraj vseh okoliških gg naseljih, pevcem moš- 88 kega pevskega zbora, || mladincem in pionir- gg jem Osnovne šole »Bo- 88 ris Kidrič« Kidričevo || za prijeten program, ki gg so nam ga pripravili. 8| STANKO PERKO I 88 8? O podmžbljanju družbene samozaščite Dolžni smo, da nenehno krepimo našo samoobrambo ,v okviru družbene samozaščite ter pod geslom, ki iteče tokrat v naši republiki pod naslovom »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« in Ikaitere zaključek bi naj bol koncem septembra tega lete. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da je s tem vse opravljeno po vprašanju obrambnih priprav (tudi v naši so-cdialistični republiki Sloveniji. Vsi smo dolžni, da ob vsakem času in povsod nenehno posvečamo prav obrambnim pripravam vso našo skrb in pozornost, saj nas na to še kako nenehno opozarjajo razni dogodki okrog nas. Smo nenehne priče raznim spopadom tudi med neuvrščenimi državami. Vsem nam mora biti povsem jasno, da vsi delovni ljudje in občani z družbeno samozaščito uresničujejo svoje pravice ter izpopolnjujejo svoje znanje na področju LO in DSZ. Prav podružbljanje družbene samozaščite je toliko bolj pomembno, ker se mora sleherni maš občan (državljan) aktivno vključiti v to pomembno akcijo. U-resničevanje družbene samozaščite oziroma podružbljanje varnosti je torej zahteva našega časa in ugotavljamo, da 'se vedno bolj u-veljavlja v samoupravni in politični aktivnosti delovnih ljudi in občanov. Vsakodnevne priprave in akcije v sistemu samozaščite govorijo le v prid ■nam, ki se zavedamo naše dolžnosti tudi v tej smeri, saj je prav obramba domovine ena izmed naj častne j šib dolžnosti slehernega državljana, da ne govorimo o zavesti naših delovnih ljudi, ki čuvajo tisto, kar je bilo priborjeno v času narodnoosvobodilne vojne. Družbeno samozaščito vsekakor uresničujemo s stalno krepitvijo družbene zavesti in varnostne kulture, kar pa 'seveda ni uresničljivo zgolj le z vzgojo in osveščanjem, saj je še kako potrebna tudi ustrezna politična akcija in organiziranost. Kaj je torej sploh poglavitni namen družbene samozaščite in kaj vse sploh obsega? Izhajajoč iz ustavne o-predelitve pomeni družbena samozaščita pravo ugotavljanje in varstvo vseh vrednot, ki smo jih dosegli v našem razvoju in ki jih še vedno uveljavljamo. Na tej podlagi opredeljuje zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah kot poglavitno vsebi- no družbene samozaščite varovanje: — pridobitev narodnoosvobodilne borbe, — socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in drugih vrednot, ki (temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju, — neodvisnosti in nedotakljivosti države, — samoupravnih in gospodarskih temeljev, — socialistične demokracije, — braitstva, enotnosti in e-naikopravnosti naradov in narodnosti, — družbene lastnine, — drugih družbenih in naravnih dobrin in — osebne in premoženjske varnosti. Ne gre .torej le za varovanje širše družbene skupnosti, ampak tudi za zaščito posameznika in njegovih pravic. Samozaščitna aktivnost pomeni tudi dejanski odnos do pojavov ter njihovih vzrokov in nosilcev, ki te vrednote in ustavne norme zanemarjajo ali celo ogrožajo. To vse pa pomeni, da se moramo prav vsi še kako aktivno Vključevati v našo družbeno samozaščito v naš varnostni sistem v miru in morebitni vojni. Vsekakor pa je treba vedeti, da samozaščitna aktivnost sama po 'sebi še nikakor ne zagotavlja samoupravnega in materialnega razvoja svobode, varnega življenja, uresničevanja in ustvarjalnosti ustavnega položaja delovnih ljudi in njihovih svoboščin ter pravic. Vse to pa dosegamo predvsem s splošnim družbenim napredkom, to je z ustvarjalnim zagotavljanjem možnosti za razvoj družbe in človekove o-sebnosti. Družbena samozaščita je samo del te aktivnosti. Četudi ugotavljamo, da se družbena samozaščita še u-veljavlja kot sestavina našega življenja, pa smo gotovo še precej od tega, da bi že povsem učinkovala ■kot najširši sistem preventive, ki nanj deluje na vseh področjih samoupravnega, družbenega, političnega, poslovnega in tehnološkega odločanja. Glede na vso dosedanjo aktivnost v smeri družbene samozaščite med našimi občani lahko resda ugotavljamo visoko družbeno zavest naših delovnih ljudi in občanov v zadnjih nekaj letih, posebno pa še rast varnostne zavesti in kulture. (Nadaljevanje na 5. strani) Livar V poročilu strokovnega teama, imenovanega od DS skupnih služb s sklepom št. 149 dne 21. 3. 1979, ki se je sestal dne 27. 3. 1979 in 30. 3. 1979, da ugotovi »Kaj je potrebno v počitniškem domu v Crikvenici urediti, da bi bil usposobljen za koriščenje v sezoni 1979«, je povedano: Strokovni team si je o-gledal dejansko stanje objektov v Crikvenici dne 29. 3. 1979 ter na podlagi odločb SO Crikvenica u-gotovil sledeče: a) Dela, katera je potrebno urediti po odloku SO Crikvenica 1. Ureditev strelovodne instalacije 2. Ureditev oz. postavitev vodovodnega hidranta z opremo — in redni pregled vseh gasilskih aparatov 3. Pregled el. instalacije — izvršitev meritev 4. Izdelati Pravilnik o požarnovarnostni zaščiti 5. Usposobiti zaposleno o-sebje za posluževanje z gasilskimi aparati 6. Pred otvoritvijo za sezono očistiti okolico ter izvršiti dezinfekcijo prostorov in okolja Navedena dela se morajo izvršiti ne glede na to, ali se v domu letuje ali ne. Približna ocenitev za zgoraj navedena dela od strani strokovnega teama znaša cca 500.000,00 din. b) Potrebna vzdrževalna dela, ki niso vezana neposredno na odlok SO Crikvenica 1. Premaz strehe — izolacijski premaz 2. Manjša popravila ometov — cca 5 m2 3. Manjša slikarsko-ples-karska dela —: v jupolu cca 60 m2 — v sinkulitu cca 30 m2 — oljni oplesk cca 12 m2 — lakiranje vrat in o-ken cca 20 m2 4. Manjša mizarska dela — popravilo parketov, oken in vrat 5.. čiščenje kanalizacije 6. Eventualna manjša popravila vodovoda Za zgoraj navedena dela predvidevamo cca 140.000. 00 din. c) Strokovni team predlaga, Ja se v pritličju vile »LADA« v prostoru bivše kuhinje uredi žensko in moško stranišče ter kopalnica s tušem. V zvezi s tem odpade stranišče v hodniku, s tem pa se daje možnost povečanja sobe št. 4 za eno ležišče. Navedeni predlog utemeljujemo s tem, da ta prostor za bivanje po navedbi inšpektorja ni primeren. Za izvedbo tega predloga predvidevamo cca 300.000,00 din. Strokovni team je preko tujih izvajalcev in vzdrževanja v TGA, ki bi prevzelo nadzor in vodenje teh del, ter delno izvajanje sposoben pripraviti dom v Crikvenici za letovanje do 1. 6. 1979, v kolikor se samoupravni organi DS SS sporazumejo s predlogom strokovnega teama do 10. 4. 1979. Sredstva, ki so na razpolago za Crikvenico in niso bda v zadnjih letih izkoriščena za investicijsko vzdrževanje ter renoviranje znašajo v višini 3,878.109,00 din po podatkih posebne finančne službe v TGA. Strokovni team je ugotovil, da dela oz. odprava pomanjkljivosti pod točko »a« tega poročila bi morala biti izvršena — po odločbi SO Crikvenica — že v letu 1977, kar je tudi edini vzrok, da dom v Crikvenici že dve leti ne posluje. Strokovni team predlaga DS DS skupnih služb, da sprejme sklep, da se takoj pristopi k izvajanju del, navedenih v točki »a« tega poročila, ker je rok za izvršitev — že po podaljševanju za eno leto — pretekel 10 mesecev, kar je v nasprotju z zakonom o požarnovarnostni zaščiti objektov v družbeni lastnini. Jominij" je tvoje glasilo mmmmi Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu 1979. Indeks 1979/1978 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — indeksi fizičnega obsega TOZD Stroškov, mesto Predlog osnut. plan 1979 April I-IV DOSEŽENO INDEKS 1978 April I-IV 1979 AprU I-IV 6:4 7:5 6:2 7:3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 A. TOZD TOVARNA GLINICE 1. Izluženo 8.526 40.266 9.233 37.508 9.576 41.316 104 110 112 103 2. Kalcinirano 8.411 39.889 9.810 38.467 8.635 40.113 88 104 103 101 B. TOZD PROIZVOD. ALUMINIJA 3. Elektroliza A 1.677 6.708 1.678 6.696 1.704 6.630 102 99 102 99 4. Elektroliza B 2.047 8.187 2.028 8.214 2.045 8.118 101 99 100 99 5. Anodna masa 2.140 8.866 2.161 8.929 2.290 9.461 106 106 107 107 C. TOZD PREDELAVA ALUMIN. 6. Livarna skupaj 4.003.493 16.130.976 3.895 15.606 3.986 15.669 102 100 99 97 E aluminij 132 527 404 1.619 260 944 — 61 — — Al formati 1.372 5.489 1.755 6.022 1.980 7.624 113 127 144 139 Drogi za kline 9 35 — —- : 7 59 — — 78 168 Tokovodniki 0,493 1.976 — — — 10 — — — Gnetne zlitine 575 2.301 444 1.943 214 1.091 48 56 37 47 Livarske zlitine 1.714 6.855 1.159 5.650 1.372 5.313 118 94 80 78 Predzlit. skupaj 231 922 133 372 153 578 115 155 66 63 — za prodajo 124 499 — — 105 337 — — 85 68 — za last. porabo 107 428 — — 48 241 45 56 n. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TB17I1 Tovarna niinirn IU4LU lUfdllld yillKIwv Predlog osnutka Doseženo I-IV Indeks plana 1979 v aprilu 3:2 4 : 2 Aprila smo proizvedli Poraba najvažnejših su- 1 2 3 4 5 6 za 1.050 ton več kot je bilo planirano in 343 ton več kot aprila lanskega leta. Pri kalcinirani glinici je mesečni plan presežen za 224 ton oziroma 3 %, glede na lani pa je proizvodnja kalcinirane glinice nižja za 1.175 ton ali 12 %. rovin je pri boksitu za 2 %, lugu za 33 % višja kot je planirana v osnovah za plan; poraba električne energije pa je za 14 % nižja. Preseganje normativov, ki je v veliki meri posledica slabše kakovosti boksita je manjše, če primerjamo vse štiri mesece skupaj (I -IV). V elektrolizi A smo v mesecu aprilu proizvedli 1.704 ton el. aluminija, kar je za 27 ton ali 2% več kot je bilo planirano in za 26 ton več kot aprila lani. V elektrolizi B pa smo proizvedli 2.045 ton el. a-luminija in tako dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). V primerjavi s preteklim letom je proizvodnja v aprilu večja za 17 ton oziroma za 1 %. 1. TOZD TOVARNA GLINICE Dosežena proizvodnja anodne mase je v primerjavi na plan večja za 150 ton ali 6 %, prav tako v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (129 ton več ali 6 °/o). Doseženi normativi so v tej temeljni organizaciji Proizvodnja aluminija višji kot so postavljeni v osnovah za plan; odstopanja so pri porabi anodne mase (hala B — 1 %) in električne energije (hala Al hidrat — AhOs — boksit 2,627 2,679 2,616 102 100 — Na OH 0,0948 0,12649 0,11477 133 121 ŠP Para 3,0419 3,02151 3,06065 99 101 — El. energija TOZD PROIZVODNJA Hala A 359,208 ALUMINIJA 308,557 307,770 86 86 — glinica 1,920 1,92012 1,92128 100 100 — anodna masa 0,580 0,58019 0,58255 100 100 — kriolit in Al fluorid 0,070 0,06455 0,06674 92 95 — El. energija 17,856 17,762 18,117 99 101 Hala B — glinica 1,920 1,92013 1,91994 100 100 SS anodna masa 0,560 0,56117 0,56428 100 101 — kriolit in Al fluorid 0,070 0,05713 0,05133 82 73 — El. energija 17,155 17,770 17,666 104 103 Anodna masa — petrolkoks 0,671650 0,67027 0,67172 100 100 — katranska smola 0,338015 0,34039 0,33889 101 100 — El. energija 145 134 127 92 88 PODRUŽBLJANJH DRUŽBENE SAMDZAlČlIE Proizvodnja elektrolitskega aluminija v obeh elektrolizah je v obdobju od januarja do aprila nižja od planirane za 147 ton oziroma 1 %. • • V livarni smo v mesecu aprilu proizvedli 3.986 ton livarniških proizvodov, kar je za 47 ton oziroma 1 % manj kot smo planirali. V primerjavi s preteklim letom pa smo pro- A — 1 %, hala B — 3 %). Bistveno nižji pa so normativi pri porabi krioli-ta in Al fluorida — v elektrolizi A 5 %, v elektrolizi B pa 27 %. izvedli 91 ton ali 4% več livarniških proizvodov. Proizvodnja te temeljne organizacije je v obdobju I - IV za 3 % nižja od planirane. (Nadaljevanje s 4. strani) Seveda pe imiaimo še vedno tudi primere, Iko so nekateri pasivni do zlorab samoupravnih pravic in dolžnosti ali družbenega premoženja. Nekateri se Vključujejo v razširjanje neresničnih ali celo alarmantnih vesti, ne da ibi se pri tem zavedali posledic svojega nesmiselnega dejanja, (ki je lahko le največkrat usoden prav zia njih same. Kar se tiče 'dela iv naši delovni organizaciji, 'lahko smelo trdimo, 'da smo napravili mnogo in, da smo vedno doslej prav temu vprašanju posvečali veliko pozornost in zato tudi lahko govorimo o določenih uspehih, (ki pa seveda ne smejo nikogar uspavati, ampak morajo biti le še večji impulz za nadaljnje delo v tej smeri, saj se vsi skupaj dobro zavedamo, kaj je sploh družbena samozaščita. Vse razprave na organih upravljanja V vseh TOZD in DSSS ter na ravni DS TGA v delovni organizaciji samo navedeno dejstvo potrjujejo, isaj so vsi pravilniki v itej smeri bili dobro obdelani in tudi na vseh sejah samoupravnih organov tudi v celoti enoglasno sprejeti in potrjeni. Tudi v bodoče si želimo, da bo prav področje družbene samozaščite v naši delovni organizaciji razumljivo vsem in da se bomo .tudi v bodoče tako oziroma še bolj vključevali v nadaljnje akcije v tej smeri. Sleherni izmed nas ve kje je njegovo mesto in prav tako tudi to, da mu je sveta dolžnost pri obrambi domovine pred morebitnim napadalcem, vse skupaj pa samo čimbolj trdno uveljavljamo v smeri družbene samozaščite tudi pri nas v TGA. F. MEŠKO TOZD Predelava aluminija nega združevanja dela akumulacije 'in za usmerjanje domačih din zunanjih ureditev v tiste objekte, ki imajo poseben poiman za uresničevanje dogovorjenega razvoja, predvsem pa v tiste zmogljivosti, katerih gradnja je v končni fazi in ki prispevajo k povečanju izvoza ali nadomestitvi u-voza. Ukrepati je (treba .tudi, da bi se zmanjšala upora-|ba kratkoiroon1 .li bančnih sredstev za dolgoročne plasmaje za investicije v osnovna sredsitva. Bistven pogoj za zboljšanje akumulacijske in reproduktivne sposobnosti gospodarstva je njegova širša Vključitev v mednarodno delitev della. To je zlasti pomembno s stališča povečanja izvoza kot bistvenega dejavnika za boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, specializacijo dela in za čim popolnejše angažiranje notranjih rezerv, da bi se povečala konkurenčna sposobnost gospodarstva na tujem tugu. Pni tem je posebno pomembno planiranje ekonomskih odnosov s tujino, zlasti izvoza in to na dolgoročni podlagi. Za uresničitev te naloge je nujno treba obdelati učinkovite mehanizme stimuliranja posameznih oblik ekonomskega sodelovanja s tujino, predvsem najsodobnejših oblik, s katerimi je treba zagotoviti dinamično povečanje izvoza na dolgoročni podlagi. Potrebno bi 'bilo inicirati u-strezne akcije, s 'katerimi bi spodbujali subjekte v gospodarjenju za organiziran in Skupen nastop na tujem trgu. V okviru .ukrepov dolgoročnega .pomena je predvideno, da bi v dogovore o delitvi dohodka 'in osebnih dohodkov vključili načelo, s katerim bi zagotovili, da se pri delitvi čistega dohodka izhaja predvsem iz potrebe izločanja sredstev za razširitev materialne o-snove združenega dela najmanj v višini prevzetih obveznosti na podlagi samoupravnih 'sporazumov o o-snovah planov temeljne organizacije združenega dela 'in sporazumov o združevanju dela in sredstev. Na področju družbenih dejavnosti se sredstva za kritje potreb oblikujejo z avtomatičnim zajemanjem dela dohodka 'gospodarstva prek prispevkov iz osebnega dohodka in dohodka, kar omogoča ekstenzivno rast porabe. Poiskati je treba trajne 'rešitve, ki' o-miogočajo postopno opusti- (Nadialjevanje na 7. Strani) Značilno je, da .kljub u-padanju akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, celotne investicije naraščajo hitreje od družbenega proizvoda ih dohodka gospodarstva, kar je v veliki meri rezultat zadolževanja orga-mizaoij združenega dela doma in v tujini. V letu 1977 je bil delež lastnih sredstev naših podjetij 47%, delež tujih virov pa 53 % v vseh angažiranih osnovnih in obratnih sredstvih. Ugotovljeno je, da so vzroki za zmanjšanje investicijske in reprodukcijske sposobnosti povezani s celoto odnosov v družbeni reprodukciji, z delovanjem gospodarskega sistema in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V razmerah gospodarske nestabilnosti, visoke rasti cen, nerazvitih dohodkovnih odnosov, organizacije združenega dela niso zadosti motivirane za smotrnejše gospodarjenje, kar še bolj potencira 'tudi praksa socializacije izgub, kritja prekoračitev investicij, zaposlovanja zaradi reševanja socialnih problemov in nedoslednosti pri nagrajevanju po rezultatih dela. Glede na 'Spoznanja, ki so plod analize in razprav, je bil izdelan Program aktivnosti dn Ukrepov za zboljšanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. V organih skupščine SFRJ je bila napravljena a-ntaliza o 'temeljnih vprašanjih reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva. Iz ite in razprav je jasno razvidno, da se je zadnja leta zmanjšala akumulativna in reproduktivna 'sposobnost organizacij združenega dela. To pomeni, da se ne uresničujejo temeljne postavke politike, kš je bila sprejeta v dokumentih X. 'in XI. kongresa Zveze komunistov Jugosla-cije, družbenem planu in sistemskih zakonih. Takšna gibanja imajo pomembne posledice na celotne družbenoekonomske odnose. Pravtako pa opozarjajo, da delavci v organizacijah združenega dela še ne odločajo o dohodku in delitvi dohodka ter družbeni reprodukciji v cedati. hanizmov gospodarskega sistema bodo morali upoštevati potrebo po izenačevanju pogojev gospodarjenja dn pridobivanja dohodka. Pravtako je treba preizkusiti družbene dogovore in samoupravne sporazume o pridobivanju in razporejanju dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in zagotoviti večji družbeni vpliv na dosledno izvajanje dogovorjene politike. Zaradi reševanja problema izgub je treba zagotoviti pravočasne informacije o pojavu in vzrokih izgube dn na podlagi tega nastopiti z uikrepi in začeti aktivnosti za dejansko ekonomsko sanacijo organizacij združenega dela. Sprejeti je treba nov zakon o sanaciji dn prenehanju della organizacij združenega dilla, s katerimi bi se natančneje uredili odnosi, ki 'izvirajo iz poslovanja z izgubo. Predvideni so tudi ukrepi za zagotovitev dogovorjene politike na področju splošne 'in skupne porabe. Z dogovori v republikah in pokrajinah ter s samoupravnimi sporazumi bo .treba predvsem zagotoviti, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih 'in skup- nih potreb naraščala v skladu z dogovorjeno politiko. Onemogočiti je .treba ustvarjanje preseženih sredstev čez dogovorjene okvire. Usklajena rast investicij z renino razpoložljivimi sredstvi sanje, nagota vflja- nje dogovorjene strukture, hi'tr ejša dograd itsv zače- s Ji obje' j.o/, po 1 večanje u- čini - to. kosti vrag: :uj, so naj- pcimtim-bi mej se ms aloge za iz- boljšanje akumulativne in reproduktivne spcaofo rositi gospodarstva. Zaradi tega marajo federacija, republike dn pokrajini ukrepati za spodbujanje saimoupiav- Na zadolženost gospodarstva je vplivalo tudi dejstvo, da kreditno razmerje ni bilo postavljeno v funkcijo združevanja dela in sredstev in 'medsebojnega povezovanja organizacij združenega dela v reprodukcijskem procesu. Tako predstavljajo združena sredstva le 4 % v celotnih sredstvih za investicije. Električni voziček Pri predlaganju ukrepov ekonomske politike in me- Cevovodi (Nadaljevanje s 6. strani) te v sedanjega avtomatizma zajemanja in prehod na samoupravno dogovarjanje o sredstvih na podlagi delovnega programa uporabnikov 'itn 'izvajaloev is svobodno menjavo dela. Osnovne dolgoročne smeri aktivnosti na področju ■investicij so: usklajevanje Investicij z razpoložljivimi sredstvi in materialnimi možnostmi;, 'intenziviranje ■procesa združevanja deda in sredstev na dohodkovni osnovi zaradi učiiniko vite j šega usmerjanja sredstev v ■skladu z dogovorjeno politiko razvoja v programih in razvojnih planih, premostitev prevladujoče vloge klasičnega kreditnega odnosa in popolnejše uresničevanje vloge bank v sistemu financiranja. razširjene družbene reprodukcije; pospeševanje sistema obveščanja na item področju in ureditev odnosov udeležencev v investicijiski gradnji, da bi se povečala učinkovitost investiranja. Vsi nosilci investicijskih programov morajo uskladiti obseg in dinamiko Vlaganj z realno razpoložljivimi .finančnimi sredstvi in možnostmi za nakup investicijskih dobrin, da bi odpravili enega glavnih generatorjev infilaoijskega procesa. Zaradi tega je potrebno zavezati tiste, ki spremljajo investicijske odločitve, da realno planirajo ter ukrepajo za izvršitev 'bilance sredstev za 'investicijska Vlaganja, ki so potrebna za vso gradnjo investicijskih objektov. Visoka Stopnja zadolženosti v tujini tudi zahteva, da se začne trajnejši proces za postopno znižanje s sorazmerno manjšim opiranjem na zunanja sredstva in z ekonomsko smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo zunanje dopolnilne akumulacije. Na področju investiranja .je potrebno ustvarjati pogoje, da se popolneje uporablja novi 'sistem planiranja raa način, da vse investicijske odločitve čim bolj temeljijo na usklajenih programih in razvojnih planih. To zahteva intenzivnejši proces samoupravnega povezovanja združenega dela na dohodkovnih osnovah in širše združevanje dela In Sredstev zaradi uresničevanja investicijskih projektov 'skupnega pomena. Z medrepubliško — pokrajinskim 'sodelovanjem je ■treba učinkoviteje omogočiti investicijske namere, ki ibi povzročale gradnjo paralelnih zmogljivosti, ki presegajo realne perspektivne možnosti plasmaja na domačem in tujem trgu. Da bi premostili .sedanje sitan je pri financiranju razširjene reprodukcije, za katero je značilna visoka stop- nja zastopljenosti klasičnega kreditnega odnosa, je nujno treba ustvariti ugodnejše materialne pogoje, da se pospeši proces transformacije kreditnih odnosov v različne oblike združevanja 'dela in sredstev na nekredditni podlagi. Z nekireditniimi oblikami združevanja sredstev mora združeno delo v 'bankah tesneje povezati interese z reševanjem skupnih razvojnih ciljev. Z zavzeto in dosledno uporabo meril se mora zavzemati za selekcijo in izbiro ekonomsko racionalnih in družbeno smotrnih investicijskih projektov, pri čemer mora spre- jeti odgovornost in rizik za učinke vlaganj. Številne nesmotrnosti v politiki investiranja izvirajo ludi iz tega, Iker ni enotne evidence investicijskih namenov in sprejetih investicijskih oidločitev. Pomanjkanje pravočasnih informacij o nameravanih investicijskih vlaganjih omogoča tudi ustrezen družbeni vpliv v primerih, ko je o-čitno, da takšna vlaganja vodijo k nadaljnjemu razvoju paralelnih zmogljivosti. Zato je treba v okviru rednega statističnega sistema zagotoviti tudi takšne informacije. Piravtako je pospešiti u-stamavljanje internih bank kot oblike,. v kateri 'bodo njeni člani medsebojno ‘povezani v procesu družbene reprodukcije, podpirali s samoupravnim sporazumevanjem združevanja dela in sredstev, in dohodka, vsakega člana interne banke. Povečanje ekonomije dela, sredstev, večja poraba in zboljšanje učinkovitosti znanstveno tehničnega in tehnološkega napredka, 'kot tudi krepitev drugih kakovostnih dejavnikov razvoja gospodarstva je bistven predpogoj za pridobivanje dohodka in ustvarjanje a-'kumuliacije in reproduktiv- ne sposobnosti. Začeti je treba široko družbeno edicijo v vseh organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z ukrepi ekonomske politike pa spodbujati zboljševanje ■produktivnosti dela in u-čdnkovitosti gospodarjenja. Za uresničitev naštetih nalog in aktivnosti je treba učinkoviteje 'izvajati Družbeni dogovor o spodbujanju in vrednotenju u-stvarjalnosti in družbene dogovore republik in pokrajin iter pospešiti normativno urejanje 'Ustvarjalnosti v samem združenem delu. To se nanaša 'tudi na samoupravno organiziranje znanosti kot 'sestavine združenega dela. Plani znanstvenega dela morajo biti sestavni del razvojnih planov organizacij združenega dela. V znanstveno-razisko-vailnem delu je treba premostiti razdrobljenost in zagotoviti potrebno delitev deda in specializacijo v u-streznih organizacijah. Pri aktivnostih in ukrepih iz Programa je treba angažirati vse organe, organizacije in 'institucije federacije, republik in pokrajin, občin ter vse organizacije združenega dela. Republike, pokrajine, občina, organizacije združenega dela morajo izdelati in sprejeti posebne programe, da bi s skupno sinhronizirano aktivnostjo vseh gospodarskih objektov in družbenih sil, prispevali k razrešitvi nakopičenih problemov s področja akumulacijske in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ter da bi delavci 'hitreje obvladali celoten proces reprodukcije, kot tudi k večji stabilnosti gospodarstva in ugodnejšemu položaju države v mednarodnih ekonomskih odnosih. Če bi strnili do sedaj nakazano problematiko, bi sledili naslednji zaključki: — investicije predstavljajo okrog dve tretjini sredstev 'poslovnega Sklada organizacij združenega dela, — usklajevanje rasti investicij z realno razpoložljivimi sredstvi je ena najpomembnejših nalog za izboljšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, — nujno je treba izdelati učinkovite mehanizme in stimuliranje posameznih oblik sodelovanja s tujino dn spodbuditi organiziran in skupen nastop na tujem tržišču, — z ukrepi ekonomske politike spodbujati produktivnost dela in učinkovitost gospodarjenja. VM DESETI JUBILEJNI POHOD PO POTEH REVOLUCIJE Letos so občani naše občine, med njimi tudi mnogi iz Kidričevega, odlili »po poteh revolucije«. Poteh, ki so jo neštetokrat prehodili prvi partizani prve sloven-Sko-goriške čete, Od so jo sestavljali znani boroi za svobodo, kot bratje Reš, F. Osojnik, J. Laoko, F. Kramberger, Janez Pukšič, Ivan Čeh, Karel Stojko in drugi, Od so 'se tistega večera, biti je 8. avgust 1942, potem, ko so bili izdani, herojsko uprli desetkrat premočnemu sovražniku, saj jih je obkolilo kar več kot 60 dobro oboroženih mož sovražne vojske. Ta dan so si naši občani izbrati za svoj občinski praznik vendar pa vsako leto, letos že desetič, v mesecu aprilu ob ustanovitvi osvobodilne fronte organizirajo pohod po poteh revolucije. Kot vemo, je bil lani ta pohod izjemoma pri nas v Kidričevem, sicer pa je vsako leto cilj tega pohoda Mostje, kjer stoji ob cesti v smeri Juršincev granitni spomenik, kot nema priča boja prvih siovensko-gorttškdh partizanov, borcev za svobodo. Za letošnji pohod pa So se še posebej skrbno pripravljali, kajti so v Mostju, ob gozdičku Laze, kjer je izkrvavela četa, urediti spominski park, kjer bo odslej vsako leto in ne samo ob času pohoda mladih po poteh revolucije ampak tudi ob drugih priložnostih zbirališče mnogih, ki bodo prišli sem, da se poklonijo spominu na prve borce za svobodo s ptujskega območja. Tu so postavili spo-memik-plastiko, iki predstavlja skupino trpečih obrazov, ki 'ga je oblikoval Branko Zorec ter še nekateri drugi mladi umetniki, Oti so združeni v klubu mladih likovnikov. To je sicer šele prvi del. Sledi še spomenik — mozaik. Sicer pa bodo v spominskem parku urediti še marsikaj, kar vse bo simboliziralo boj naših narodov za osvoboditev, saj se v Ptuju zavedajo, da je treba zanamcem ohraniti čim-več tistega, kar smo doživeli v naj težjem času. Kot prejšnja leta so se tildi letos mladi, med njimi je bilo tudi mnogo starejših, v soboto 21. aprila že v zgodnjih jutranjih urah zbrali pri spominskih obeležjih (sestavljali so Krambergerjev, Osojnikov, Kvedrov in Lackov odred) ter se na to skupaj pod zastavo, borbeno pesmijo podali na: nekaj kilometrov dolgo pot v Mostje, kjer je bila osrednja proslava. Med potjo so se ustavili ob domačijah in spominskih ' obeležjih, kjer so obujali spomine na dni revolucije. Med borci pa so ponovno oživeli spomini na skupne borbe, na .težke dn lepe dni, iskreno tovarištvo. Kraj, kjer je bila osrednja proslava v spominskem parku v Mostju, -so prve večkrat preletela letala ptujskega aerokluba. Janez Zemljarič, sekretar za not? Mladi in stari na poti po poteh revolucije, ko se bližajo cilju v Mostju. Foto: Franjo Hovnik Trenutek, ko novo sprejeti člani zveze komunistov prejemajo člansko izkaznico in nagelj. Foto: Franjo Hovnik Med najbolj discipliniranimi v Mostju na pohodu po poteh revolucije so bili taborniki iz Kidričevega. Foto: K. Zorec ranje zadeve SRS je imel slavnostni govor, siledila je podelitev državnih in občinskih priznanj, ki so jih dobile KS Ckkovci, TOZD Reševalna postaja Ptuj ter trinajst drugih, ki so v posameznih krajevnih skupnostih ali 'središčih, kjer živijo tun delajo največ doprinesli za razvoj socialističnega samoupravljanja. Karel Žmavc, nekdanji .komandant Kozjanskega odreda, Iki je med narodnoosvobodilno vojno operiirail tudi na ptujskem, zlasti haloškem območju, pa je prejel posebno odlikovanje maršala Tita. Naj še omenimo, da so pri ureditvi spominskega parka v Mostju pomagali mladi, ki so opravili kar več kot 1500 prostovoljnih delovnih ur, zlasti so se izkazati ptujski srednješolci. Tudi nekatere delovne organizacije so bodisi v delovni siti ati v materialu pomagade, da je bil spominski park dograjen pravočasno. Taiko je torej tudi Ptuj dobti svoj simbol svobode — spominski park. Letos se je tega pohoda udeležilo, lahko- bi dejati kar rekordno število ljudi iz vseh 35 krajevnih skupnosti v ptujski občini. Bilo jih je 15.000..Prednjačila je mladina in talko je tudi prav. Kot je že običaj, na takšnih manifestacijah, .srečanjih, ko obujamo spomine na borce, revolucijo, v občini niso pozabili, da so prav ob tej priložnosti, ko so mladi šli po poteh revolucije, nad vse svečarno sprejeli v zvezo komunistov kar 50 novih članov, pretežno 'mladih, ki so iz rok Milama Kneževića, sekretarja ZK občine Ptuj prejeti člansko izkaznico ter rdeč nagelj. Videti smo, kako so jim 'ta trenutek žareli obrazi. Zakaj pa ne, saj so vendar postati člani zveze komunistov, tki prav letos praznuje častitljiv jubilej 60-!atndco svojega delovanja. Dedovanja, ki je bilo vseskozi prepleteno s težkimi boji in žrtvami za delavske pravice. S proslave so poslati brzojavno pismo tovarišu Titu. Franjo Hovnik Posluževali,]c peči opozarja, da morajo druž- Temeljno varstvo borcev dm vojmiih invalidov v naši državi, skladno z ustavnimi zahtevami, stallino napreduje in ise uislklajuje z gibanji -družbanodkonom-s-kega razvoja in materialnimi možnostmi družbe. To ise ugodno odraža tudi pri socialni varnosti upravičencev do itah pravic. Prav italko je razvit sistem dopolnilnega borčevsko-in-vaMdskega varstva. S tem je to varstvo postalo -zadeva vse družbe, kar je tudi v skladu z dogovorjeno politiko podružbdjanja omenjenega varstva. V takih razvojnih okvirih sistema borčevsko-invalid-Skega varstva je izboljšan materialni položaj uživalcev zagotovljenih borčevskih pokojnin, borčevskega dodatka in talko imenovanega stalnega 'mesečnega denarnega prejemka borcev, staršev padMh borcev, 'ki nimajo sredstev za preživljanje in njihovih otrok, ki se niso sposobni sami preživljati. Pravtako je izboljšan materialni položaj -Slepih invalidov in vojnah invalidov, ki prebivajo v tujini. , Uvedene so tudi nekatere nove oblike zdravstvenega varstva, kot na primer hišna nega, patronažna služba ,dn 'sistematski pregledi. Gledano v celoti je precej izboljšano 'tudi zdravstveno varstvo vojnih invalidovi-'kmetov. Poleg redne valorizacije horčevsko-invalidskih prejemkov, je med drugim uvedena tuda izredna valorizacija. Z odprtjem rolka za dokazovanje 'sodelovanja v NOV na temelju izjav prič pa je omogočeno, da si borčevsko dobo uredijo tudi tisti borci, ki -tega niso -prej storili. Vzporedno z izboljševanjem osnovnega varstva, 'ki ga ureja in zagotavlja enotno za vso državo federacija (to varstvo uživa okoli 800.000 ljudi), iso republike in pokrajini, občine, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela, razvile še sistem dopolnilnega borčevsko-in-validskega varstva, ki ga je deležno 'Okoli 300.000 -ljudi. Borci, Jri niso zajeti v o-snovno borčevsko-invalid-isko varstvo, so zdravstveno zavarovani -po predpisih republik in pokrajin. Nadalje :so blažji pogoji za pridobivanje materialnih prejemkov iz dopolnilnega varstva, kjer velja načelo avtomatične valorizacije. S tem je 'to varstvo postalo skrb vse družbe, kar je v skladu z opredeljeno politiko njegovega podružbljanja. Kljub vsemu navedenemu pa so v sedanjem sistemu borčevskoHinvalidSkega varstva še pomanjkljivosti. Zakonski predpisi so na primer pomanjkljivi in premalo natančni, neizenačena iso merila in kriteriji Za njihovo uporabo, zelo zamotan 'je postopek uresničevanja pravic in neracionalno so izkoriščena proračunska sredstva za -nekatere ohlike tega varstva. Ob upoštevanju družbenega -pomena in nujnosti nenehnega usklajevanja in izboljšanja borčevsko-inva-lidskega varstva (zato so redne družbene in materialne možnosti) Zvezni zbor Skupščine SFRJ v sklepih bemo-po Mitične m interesne skupnosti ter drugi ustrezni organi in organizacije s svojimi Ukrepi zagotoviti pogoje za učinkovito uresničevanje kakovostnega borčevskega in invalidskega varstva. Z nadaljnjim dograjevanjem zveznih zakonov naj ibi zagotovili natančnejšo opredelitev določb in meril za enotno u-porabo predpisov, poenostavitev postopka, kodifikacijo zveznih zakonov in za pospeševanje in prilagajanje evidenc o -uživalcih 'pravic. Podobno bo potrebno urediti tudi način uresničevanja nadzorstva nad uporabo proračunskih sredstev za te namene. 'Prav talko pa bo potrebno zagotoviti pogoje za -učinkovito delo organov in služb za borčevsko in invalidsko varstvo; Z usklajenim delom pristojnih organov, samoupravnih interesnih 'skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela, nadalje omenjajo Sklepi, in z racionalnim izkoriščanjem sredstev zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva borcev, moramo borcem in vojnim invalidom zagotoviti učinkovito in kakovostno zdravstveno varstvo. S programom dogovorjeno določenih ukrepov bo potrebno zagotoviti, da bo zdravstveno varstvo -borcev in vojnih invalidov dobilo ustrezno mesto in pomen v statutih, razvojnih programih in delovnih planih samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. V 'skupščinah samouprav-zdravsitvenega zavarovanja nih interesnih skupnosti pa bo potrebno oblikovati delovna telesa za vprašanja zdravstvenega varstva bon oev in vojnih invalidov, saj bomo na ta način zagotovili večje sodelovanje te kategorije zavarovancev v delegatskem odločanju. DoiočiM naj bi tudi merila o. prioritetnem nudenju zdravstvenih storitev določenim kategorijam borcev, vojnih invalidov in družin padlih borcev. Na ta način 'bi imeli -težki vojni invalidi in ostareli, jtežj e oboleli in borci, ki živijo sami, ter člani družin padlih borcev prednost pri nudenju patronažne in hišne pomoči. Precej pozornosti sklepi Zbora namenjajo tudi reševanju stanovanjskih vprašanj borcev. Na tem področju se morajo, bolj kot doslej, angažirati stanovanjske interesne skupnosti in organizacije združenega dela, ker je, kljub doseženim uspehom, zagotavljanje stanovanj za borce, še aktualno vprašanje. Samoupravne interesne skupnosti pokrajinskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo stanovanjskim interesnih skupnostim pomembna sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Pri zbiranju teh sredstev, prek obveznosti za -borčevske pokraj ine, sodeluje tudi federacija. Mi mo tega se v te sklade prilivajo tudi sredstva iz amortizacije borčevskih stanovanj. Z vsem tem je zagotovljena realna osnova za reševanje stanovanjskih problemov borcev. Seveda pa je nujno plansko in racionalno usmerjanje sredstev in njihova namenska uporaba. Glavne smemioe, (ki so bile nakazane na Zveznem zboru, po vprašanju borcev in invalidov so naslednja: — družbenopolitične in interesne skupnosti ter drugi pristojni organi in organizacije morajo zagotavljati pogoje za u-činkavito uresničevanje kakovostnega borčevskega in invalidskega varstva, (Nadaljevanje na 10. strani) Solidarnostna sredstva za odklanjanje posledic elementarnih nesreč Po določbah veljavnega zakotna o zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic elementarnih nesreč je ‘Narodna banka Jugoslavije, prek narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin, v lanskem letu odobrila kredite v znesku več kot dve milijardi dinarjev za dajanje potrošniških posojil. Za škodo, 'ki je nastala v letih 1974 in 1976 na območju SR Slovenije je odobrila 405 milijonov dinarjev, za škodo na območju SR Srbije, nastalo 1976. leta, 306 milijonov dinarjev, SAP Kosovo pa za škodo, nastalo v letih 1976 in 1977, 326,5 milijona dinarjev. Prav tako je odobrila SAP Vojvodini 231 milijonov dinarjev zaradi elementarnih nesreč, ki so ito pokrajino prizadele v tetu 1976. Tega leta so 'bite elementarne nesreče itudi v SR Bosni in Hercegovini (Narodna banka je odobrila 270 milijonov dinarjev), v SR Hrvatski (odobrenih 150 milijonov), SR Makedoniji (odobrenih 148 milijonov) in SR Črni gori, kjer je Narodna banka odobrila 118 milijonov dinarjev 'kreditov. Obrestna mera ,za kredite te vrste znaša 1,5 odstotka letno. V 'Skladu z dogovorom o oblikovanju solidarnostnih 'sredstev narodov in narodnosti Jugoslavije, republike in pokrajini vsako leto zagotovijo 0,2 odstotka sredstev od ‘družbenega proizvoda 'republike oziroma pokrajine v minulem letu. Po tem dogovoru ni več potrebno izločati solidarnostnih sredstev, ko njihova vsota doseže najmanj 2 odstotka družbenega proizvoda republike oziroma pokrajine. Solidarnostna sredstva se uporabljajo za nudenje po- moči republiki oziroma pokrajini, kjer 'so elementarne nesreče povzročite za več kot 3 odstotke večjo škodo, 'kakor so znašali njihovi družbeni proizvodi v preteklem letu. Sredstva za te namene se oblikujejo iz prihodkov od izdaj »Znamk solidarnosti« v času »Tedna solidarnosti«, s prispevki delovnih ljudi in občanov (enodnevni zaslužek) ter iz drugih virov, ki jih določijo republike in pokrajini. V letu 1974 so vse republike in pokrajini sprejele zakone o oblikovanju in u-ponabi solidarnostnih sredstev in o tednu solidarnosti. S tem so uresničite solidarnostno načelo pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč. S terni zakoni in z dogovori med republikami in pokrajinama je o-predeljen tudi postopek Zbiranja soMdiannostnih sredstev za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V lanskem letu so republike in pokrajini v ta namen zbrale 'Skupaj milijardo 156 milijonov dinarjev. Od tega v SR Sloveniji 469 milijonov, v SR Hrvatski 299 milijonov, SR Bosni in Hercegovini 221, SR Srbiji 59, SAP Vojvodini 58, v SR Črni gori 31 milijonov in v SR Makedoniji 19 milijonov dinarjev. Solidarnostna sredstva so bila uporabljena znotraj republike oziroma pokrajine in doslej ni bilo primerov odstopanja ‘sredstev drugi republiki oziroma pokrajini. Razlog za to je vsekakor minimalni znesek sredstev, namenjenih za saniranje posledic elementarnih nesreč. O zahtevku republike ali pokrajine za dodelitev solidarnostnih sredstev odloča republiški (pokrajinski) izvršni svet, ko dobi mnenje r M mm E amBBEB / ; a 11 ■ m ‘ \ ■1 ■HMBi Prevoz centralne Komisije, ki jo 'sestavljajo predstavniki republik On pokrajin. Zaradi evidence soMđamastnih ‘sredstev in točnih vpiač.l je uveden kontni račun. NOVI UKREPI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC ELEMENTARNIH NESREČ Spremembe in dopolnitve veljavnega Dogovora o Oblikovanju 'solidarnostnih sredstev, naj bi točneje določile oblikovanje sredstev v večjem obsegu od sedanjega. Republikam in pokrajinama pa ne bi bilo več potrebno izločati sredstev za te namene, ko ta dosežejo najmanj 3,5 odstotka družbenega proizvoda in ne te 2 odstotka kot je zdaj določeno. 'Prav teko naj bi se povečal prispevek za »Teden solidarnosti« tin prispevek, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani. Po besedah Informacije naj republike in pokrajini predlagajo tudi sprejem predpisa o carinskih olajšavah un o oprostitvi plačevanja drugih uvoznih dajatev, o olajšavah pri pridobivanju in uporabi deviznih sredstev in o dkrepih na področju kreditnemonetar-ne politike. Prav tako pa naj določijo obseg teh pooblastil in čas njihovega trajanja. Zato bo potrebno, da vsaka republika in pokrajina, iz 'svoje plačilne bilance- za potrebe blaga, ponudi uporabo deviz v trenutku, ko je ugotovljena škoda, ki so jo povzročile elementarne nezgode. Mimo tega so nekateri tudi predlagali, da bi sprejeli poseben zakon o oblikovanju 'deviz in o postopku za njihovo delitev. Po tem zakonu naj bi sredstva dodeljevali organizacijam združenega dela, ki bi zaradi elementarnih nezgod utrpele škodo. Po podpisu Dogovora o oblikovanju isoilidamostndh ■sredstev, ibi banke podpisale samoupravni sporazum. Določil naj bi način zagotavljanja sredstev in pogoje dajanja kreditov osebam, ki 'so zaradi elementarnih nesreč utrpele škodo. Po podpisu Dogovora o Oblikovanju solidarnostnih sredstev, bi 'banke .podpisale samoupravni sporazum. Določal naj bd način zagotavljanja sredstev in pogoje dajanja kreditov osebam, ki so zaradi elernen-‘tamih nesreč utrpele škodo. Če bodo vse te pobude ‘sprejete, ‘bo potrebno oblikovati delovno ‘Skupino, v kateri bi predstavniki republik in pokrajin pripravili osnutke omenjenih predpisov in jih poslali pristojnim origanom v obravnavo in sprejem. VM Za varstvo borcev in invalidov mora skrbeti vsa družba mmmm Skladišče (Nadaljevanje z 9. strani) določiti ‘bo potrebno melila o .prioritetnem nudenju zdravstvenih storitev določenim kategorijam borcev, vojnih invalidov in družin padlih borcev, nujno je zmanjševanje razlik glede položaja in pravde borcev in vojnih invalidov po republiških, 'pokrajinskih in občinskih predpisih, pri izvajanju sklepov i-majo posebno vlogo borčevske organizacije in delegacije iter delegati v družbenopolitičnih in interesnih Skupnostih. VM AU RES ČUVAMO NAŠE OKOLJE OZIROMA KOMU SLUŽI TO POČETJE? Ko smo v krajevni skupnosti Kidričevo praznovali krajevni praznik smo si ob tem zadali tudi vrsto delovnih akcij s katerimi bi naj na najbolj dostojen način proslavili obletnico rojstva in smrti narodnega heroja in velikega borca za delavske pravice ter gospodarstvenika BORISA KIDRIČA, po katerem nosi ime poleg TGA, OŠ in taborniškega odreda tudi naselje Kidričevo, si nismo predstavljali, da bomo morali ponovno biti akterji akcije »očistimo svoj kraj«. Pravzaprav je skoraj odveč pisati in govoriti o tem perečem problemu, ker ga vsi tisti, ki to želimo, opazimo na vsakem koraku, prav pa bi bilo, da bi ga še bolj opazili tisti, ki razne smeti odmetavajo tam kjer za to ni mesto. Celotno praznovanje krajevnega praznika KS Kidričevo je potekalo pod geslom »očistimo svoj I kraj in okolje« ter v znamenju raznih športnih prireditev, ki je doseglo tudi svoj namen. Odveč je ponavljati, da smo v našem naselju dokaj imuni do raznih smetišč, ki se vrstijo okrog naših stanovanjskih blokov, vendar pa tega res ne bi smeli dopuščati, da v samem naselju naletimo na razne odpadke in smeti, ki že vsakemu, ki pride v to naselje takoj pove, kdo tu stanuje in kakšni so tu ljudje. Toda nismo vsi taki! Prav bi bilo, da malce popazimo tudi na svoje sodelavce, ki prihajajo z avtobusi in vlaki in ki kaj radi odmetavajo smeti ob peš poti v tovarno pa tudi v smeri naselja. Tudi njim naj velja poziv, da bodo obzirni in da prav tako pomagajo čuvati naše okolje. Saj posnetki iz akcije čiščenja naselja oz. vseh območij krajevne skupnosti dovolj zgovorno povedo, kako se obnašamo do naše narave. Kupi smeti, ki so jih zbrali učenci iz OŠ Kidričevo lahko samo potrdijo to kar trdim tudi jaz, da ne znamo čuvati in varovati našega okolja v katerem živimo. V imenu vseh krajanov KS Kidričevo ponovno apeliram na vse tiste, ki odmetavajo razne odpadke ob pešpoti in tudi v naselju, da si raje najdejo primernejši prostor predvsem za tu postavljene posode. , Drugo kar bi povedal oz. napisal pa je stanje novega kopalnega bazena olimpijskih mer v Kidričevem, v katerega je bilo vloženih preko 250 S milijonov dinarjev (našega denarja). Toda, kaj se dogaja okrog njega in v njem samem? Čeprav je slika nekoliko slabše kvalitete boste dragi bralci kaj lahko saini ugotovili, da na dnu tega kopalnega bazena (ki bi naj bil ponos Kidričevega) ležijo razni predmeti od steklenic, kamenja pa vse do podstavkov oz vaz (betonskih) za rože, ki vsako leto krasijo prostor okrog kopališča. Toda žal so se ponovno našli nepridipravi, ki jim je kopalni bazen napoti. Tega dejanja niso storili otroci, ampak tisti, za katere lahko mirno trdimo, da so izprijeni in, da jim kot takim tudi ne bi smelo biti mesto med nami. To so namreč rekreacijske površine, ki bi naj izključno služile le delavcem TGA in njihovim družinskim članom, da se po napornem delu tudi malce razvedrijo. Vemo, da je kopalni bazen aluminijske izvedbe in, da bi lahko prišlo do težkih posledic (okvar), če ne bi bilo v njem vode, ki je ublažila delo bojevnikov v ilegali. Morda vemo kdo so. Toda naša družbena samozaščita in LO morata biti vedno prisotna in pomagati odkriti te zlikovce, ki uničujejo našo družbeno last, v kar smo vsi vložili sredstva. Če se je to dogajalo že lansko leto, pa se^ je letos ponovilo, potem ne dovolimo, da se to še ponovi, kajti tisti, ki to delajo so med nami — le najti jih je treba! Vsi si pa želimo, da bi nam naš kopalni bazen olimpijskih mer tudi letos dobro služil za našo rekreacijo in prijetne ure po napornem delu v tovarni. ZATOREJ VELJA V OBEH PRIMERIH — »ČUVAJMO NAŠE OKOLJE« in »ČUVAJMO TISTO, KAR SMO SI ZGRADILI!« F. Meško ji ■i Stojan Kerbler: v gnezdu Poslovanje OZD s področja gospodarstva ptujske občino v lotu 1978 Temeljna naravnanost e-konomske politike v letu 1978 je bila stabilizacija, krepitev materialne podlage združenega dela ter izboljšanje reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva. Z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine je bila podana ocena možnosti gospodarskega razvoja občine za leto 1978, po kateri bi se naj družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal nominalno za 19,6 %. Industrijska proizvodnja za 11 %, zaposlenost v občini bi naj porasla za 3,6 %, produktivnost dela za 4 %. Hkrati bi morali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zagotoviti, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela rasla hitreje od rasti dohodka, sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb pa v celoti počasneje od rasti dohodka. V letu 1978 se je gospodarska aktivnost ptujske občine odvijala na nekoliko nižji ravni od pričakovane. Kljub temu so bili doseženi v nekaterih delih družbene reprodukcije rezultati, ki so v skladu z dogovorjenimi nalogami v resoluciji občine in republike za leto 1978. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva je po oceni v letu 1978 realno porastel za okoli 7 % kar je približno en odstotni poen manj kot je bilo predvideno z resolucijo. Zaostajanje gospodarske rasti je pogojeno predvsem z neustreznimi pogoji gospodarjenja v tovarni glinice in aluminija v lanskem letu, zaradi česar je bil dosežen v tej organizaciji nižji družbeni proizvod kot v letu 1977. S tem se je tudi zmanjšala njena udeležba v ustvarjenem družbenem proizvodu od 22% v letu 1977 na 16,8 % v letu 1978. ovo vozilo za prevoz anodne mase Začasno skladišče soluciji 27 % na 29,6 %. Zaradi hitro rastočih cen v gradbeništvu pa ta obseg izplačil za investicije ni dal hkrati tudi predvidenega realnega obsega. Tako v letu 1978 niso bile pričete nekatere pomembne investicijske aktivnosti na področju industrije, trgovine in gostinstva. V strukturi investicij v osnovna sredstva so v letu 1978 opazni premiki v korist investicijskih naložb v gospodarstvu, kjer se je povečal delež od 54% v letu 1977 na 64 % v letu 1978. V letu 1978 so se močno znižale investicije v komunalno infrastrukturo (za dve tretjini), povečale pa v industrijo in kmetijstvo (za 42 %) in v družbene dejavnosti (za več kot 3-krat), kar je povezano z gradnjo novega objekta srednješolskega zavoda in nove osnovne šole v Markovcih. Zaostajajo pa vlaganja v trgovino in gostinstvo, močan padec investicijske aktivnosti pa, kot je že omenjeno, je zabeleženo na področju komunalne infrastrukture. Izvoz blaga in storitev je bil za okoli 37% večji kot v letu 1977, kar je zelo blizu predvidevanju po resoluciji (40%). JV izvoz proizvodov se močneje u-smerja kot se je doslej le delovna organizacija Olga Meglič. Uvoz investicijske opreme ni bil realiziran v predvidenem obsegu zaradi uvoznih zapor, medtem, ko je uvoz reproma-teriala presegel predvideni obseg v začetku leta. ' Zaradi nizke akumula-tivnosti predvsem v nekaterih delovnih organizacijah, ki bistveno vplivajo na skupne rezultate poslovanja v občini, se položaj teh organizacij odraža tudi na skupne dosežene rezultate rasti osebne porabe in življenjskega standarda v občini. Pod povprečjem v občini je naraščal družbeni proizvod še v kmetijstvu, gostinstvu in obrti. Na osnovi podane ocene je družbeni proizvod na prebivalca v letu 1978 znašal 48.200 dinarjev in se v primerjavi s predhodnim letom povečal za 21 %; narodni dohodek na prebivalca je znašal 42.650 dinarjev in se je povečal za 20 % v primerjavi z letom 1977. Hitrejša rast zaposlenosti v združenem delu (5,2 %) od predvidene (3,6%) je ob tem, da se družbeni proizvod ni povečal z enako intenzivnostjo povzročila, da se je družbena produktivnost dela povečala le za okoli 1,7 %, od predvidene rasti 4 %. S tem tudi ni uresničen kakovostni premik, ki je bil nakazan z resolucijo, to je, da bo okoli polovica novega prirasta družbenega proizvoda do- sežena z večjo produktivnostjo dela. S stališča hitrejšega zaposlovanja prebivalstva, ob še vedno prijavljenih okoli 860 oseb, ki iščejo zaposlitev (5,4 % od skupnega števila zaposlenih v občini), se to pozitivno odraža s stališča socialne varnosti prebivalstva. Ocenjujoč ekonomske učinke pa kažejo podatki na ekstenzivno zaposlovanje Oz. na prekomerno zaposlovanje na neproizvodnih področjih. Ocenjeno je, da je osnovni činitelj dinamične gospodarske rasti v letu 1978 živahna investicijsko aktivnost. Tudi v naši občini je investicijska dejavnost potekala dokaj živahno, ocenjujoč po obsegu izplačil za investicije, ki so dosegle 854 milijone dinarjev (po resoluciji predvideno 803 milijone). S tem se je povečal delež investicijskih naložb v družbenem proizvodu občine od predvidenih po re- Poprečni osebni dohodki zaposlenih v občini (po statistični službi RAD -1) so se povečali v primerjavi z letom 1977 za 16,3 % (v SRS za 22%). Glede na hitro rast življenjskih stroškov v letu 1978 ocenjujemo, da je dosežena realna rast osebnih dohodkov v občini le 0,5 % (v SRS 5,3%). Realna rast osebnih dohodkov torej ni bila dosežena v skladu s (Nadaljevanje na 13. str.) (Nadaljevanje z 12. str.) predvidevanji občinske resolucije, kar je pogojeno z doseženo nižjo gospodarsko rastjo od predvidene z resolucijo za leto 1978. Primerjava globalnih kazalcev rasti osebnih dohodkov (0,5 %) in družbene produktivnosti . (okoli 1,7 %) kaže, da je realna rast osebnih dohodkov rasla počasneje od produktivnosti, kar je v skladu z ekonomsko politiko za leto 1978. Položaj posameznih gospodarskih in negospodarskih področij v rasti osebnih dohodkov in standarda je bil različen, odvisen predvsem od rezultatov gospodarjenja in drugih pogojev. Če primerjamo poprečno dosežene osebne dohodke v gospodarstvu in negospodarstvu zasledimo različne nominalne rasti in s tem tudi realne rasti o-sebnih dohodkov na zaposlenega v združenem delu, medtem ko je v celotnem gospodarstvu poprečni osebni dohodek na zaposlenega dosegel 5.329 dinarjev in se je v primerjavi z letom 1977 povečal za 15,2 %, je v negospodarstvu dosegel 6.638 dinarjev in je porastel za 20,2 % v primerjavi s predhodnim letom. S tem se je tudi realna rast o-sebnega dohodka v gospodarstvu zmanjšala za 0,4 %, v negospodarstvu pa povečala za 3,6 %. Drugačno sliko pa kažejo podatki o osebnih dohodkih izplačanih na pogojno nekvalificiranega delavca, kjer je eliminiran vpliv različnih kvalifikacijskih struktur zaposlenih. Ti podatki kažejo, da je doseženi bruto osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu nekoliko višji in znaša 4.344 din, kot v negospodarstvu s 4.001 din (Vir: informacija SDK, podružnice Ptuj, januar 1979). Zaradi zmanjšanja realnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu je potrebno ugotoviti, v katerih področjih oz. delovnih organizacijah so osebni dohodki zaostaja- li. ju industrije v višini 3.676 dinarjev (Slovenijales, LIK, TOZD Lesna industrija) . Z resolucijo za leto 1978. so bile postavljene v ospredje nekatere ključne naloge: nujnost krepitve akumulativne in reproduktivne sposobnosti združenega dela na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in počasnejšega naraščanja proizvodnih stroškov in zalog od celotnega prihodka, ter skladnejših razmerij v delitvi dohodka in čistega dohodka. Če ocenjujemo uresničitev na osnovi finančnih rezultatov po zaključnih računih za leto 1978 ugotovimo, da je akumulativna in reproduktivna sposobnost v letu 1978 nazadovala v primerjavi z letom 1977; sredstva akumulacije so se zmanjšala za 1,7 indeksnega poena, sredstva za reprodukcijo so se sicer povečala za 13,2 %, vendar so se glede na poprečno uporabljena poslovna sredstva zmanjšala od 10,1% v letu 1977 na 9,2 % v letu 1978 (indeks 91). Produktivnost dela, merjena z doseženim dohodkom na zaposlenega v združenem delu se je povečala za 14,7 %. Če pri tem upoštevamo vpliv splošne ravni cen v letu 1978 ugotovimo, da je bil realiziran dohodek na delavca v bistvu manjši kot v letu 1977. Nedvomno je to povzročilo tudi nesorazmerje med vhodnimi in izhodnimi cenami pri proizvodnji in prodaji nekaterih proizvodov predvsem na področju industrije (TGA, itd.). S tem se je tudi rentabilnost vloženih sredstev rahlo zmanjšala od 39,2 % na 100 enot vloženih sredstev v letu 1977 na 39 % na 100 enot vloženih sredstev v letu 1978 (indeks 99,5). Ekonomičnost, merjena z doseženim celotnim prihodkom na uporabljena poslovna sredstva se je povečala za 0,5%. Pri tem pa je koeficient obračanja obratnih sredstev ostal nespremenjen. (Nadaljevanje na 14. str.) Iz podatkov službe družbenega knjigovodstva po zaključnih računih organizacij združenega dela s področja gospodarstva za leto 1978 je razvidno, da se je realni osebni dohodek na zaposlenega zmanjšal le v industriji (za 5 %), da se je za 1% povečal v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu, za 2 % v gozdarstvu, za 3 % v obrti, nad 3 % do 15 % pa v drugih gospodarskih področjih. V industriji je zaposlenih 6.600 delavcev, od teh je bil izplačan nižji osebni dohodek, od rasti življenjskih stroškov v letu 1978 (15,8%) 2.943 delavcem ali 44%. Od 36 organizacij združenega dela s področja industrije je 11 organizacij doseglo nižji poprečni o-sebni dohodek na zaposlenega, kot je bila rast življenjskih stroškov od teh pa 4 organizacije združenega dela tudi nižji dohodek in čisti dohodek na delavca. Naj nižji izplačani poprečni osebni dohodek na zaposlenega v teh delovnih organizacijah je znašal 4.096 (Labod TOZD Delta), najvišji pa 6.019 dinarjev (TGA TOZD Glinica). Sicer pa je bil doseženi najnižji poprečni o-sebni dohodek na področ- Opeka Skladišče Poslovanje OZD s področja gospodarstva ptujske občine v leto 1971 (Nadaljevanje s 13. str.) Čeprav so kazalci uspešnosti poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva v ptujski občini slabši kot preteklo leto ali pa so ostali nespremenjeni, pa primerjava s poprečnimi kazalci za celotno slovensko gospodarstvo za leto 1977 kažejo, da je bilo ptujsko gospodarstvo uspešnejše kot je bila dosežena uspešnost v republiškem merilu (s kazalci za SRS za leto 1978 še ne razpolagamo). -Rast akumulativne in s tem reproduktivne sposobnosti gospodarstva je odvisna od uspešnosti gospodarjenja in od delitvenih razmerij. Po resolucij-skih usmeritvah bi delavci v združenem delu morali zagotoviti skladnejša razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, s katerimi bi zagotovili hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela od rasti dohodka. Razporejeni dohodek je za znesek izgube višji od doseženega dohodka. Razporeditev je bila opravljena takole: — sredstva za čiste osebne dohodke, ki so porasla za 19 % in sredstva za skupno porabo (iz osebnega dohodka in dohodka) ki, so se se povečala za 5 %, so se v razporejenem dohodku zmanjšala, del dohodka za splošno porabo, ki se je povečal za 20 % je ostal enak v primerjavi z letom 1977. Povečal se je del dohodka za skupno porabo delavcev in del dohodka za ostale namene, sredstva za razvoj materialne osnove dela pa so se tako po obsegu kot tudi v razporejenem dohodku zmanjšala. Obe amortizaciji (po predpisanih in nad predpisanimi stopnjami) sta se povečali za 27 %, močno se je povečal delež amortizacije nad predpisanimi stopnjami v razporejenem dohodku. Zaradi bistvenih razlik v sistemu obračuna in vsebini posameznih elementov delitve dohodka po zaključnih računih med obema letoma, za preverjanje skladnosti opravljene delitve dohodka z začrtanimi razmerji, ni moč Ornament uporabljati neprečiščenih podatkov iz zaključnih računov. Niti ena od delitvenih kategorij v letu 1978 namreč ni vsebinsko enaka kot leta 1977. Kljub omejeni analitični vrednosti podatkov ocenjujemo, da je bila razporeditev dohodka, ustvarjenega v letu 1978, opravljena bolj skladno z re-solucijskimi cilji, kot so bile razporeditve dohodka v preteklih letih srednjeročnega obdobja. Z družbenim planom občine je opredeljeno, da je osnovni nosilec gospodarske aktivnosti industrijska proizvodnja. Z resolucijo za leto 1978 je bilo opredeljeno, da se bo industrijska proizvodnja v globalu povečala za 11 %. Kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom ter neusklajenosti cen osnovnega re-promateriala s cenami končnih izdelkov, se je obseg industrijske proizvodnje povečal za 10,2 % (vključno s proizvodnjo električne energije pri SD 2). Nižja proizvodnja v industriji od načrtovane je bila pogojena -z doseženo nižjo proizvodnjo od načrtovane predvsem v: TGA TOZD Aluminij (indeks 97,6), Agis, TOZD Orodjarna (indeks 72,9), TOZD Avtooprema (indeks 75), TOZD Kovinska obdelava (indeks 78,9), KK TOZD Petovia (indeks 60) in PP TOZD Ptujska tiskarna (indeks 61). Gledano po posameznih industrijskih panogah je najvišji porast proizvodnje v primerjavi z letom 1977 dosežen v proizvodnji električnih strojev in aparatov (indeks 228), proizvodnji krmil (indeks 127), v predelavi kavčuka (indeks 126), strojni industriji (indeks 125) ter v proizvodnji tekstilne preje in tkanin (indeks 114). Te panoge so že v letu 1977 dosegle visoko rast proizvodnje. Proizvodnja in predelava barvastih kovin, proizvodnja prometnih sredstev, gradbenega materiala, zagotovljenih tekstilnih izdelkov in proizvodnja pijač pa so v letu 1978 razvile svojo proizvodnjo v enakem obsegu kot leta 1977, nekatere od. teh pa jo tudi zmanjšale. Glede na pričakovan razvoj z družbenim planom občine opredeljenih, prednostnih dejavnosti (barvna metalurgija, kovinsko predelovalna industrija, kmetijska predelava) dosežena rast proizvodnje ne zagotavlja u-resničitev dogovorjenih, ciljev. Tudi v letu 1978 ni prišlo do opaznih uspehov pri realizaciji politike cen. Osnovni pregled cen ne kaže niti na slabljenje in-flacij, niti na premike v strukturnih cenovnih neskladjih. Po cenah so se najmočneje povečali življenjski stroški in sicer za 15,8 %, cene na drobno za 14,2 %, najmanj pa cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in sicer za 10,6 %. Eden osnovnih pogojev za hitrejšo . gospodarsko rast je hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja. Poseben poudarek v resoluciji za leto 1978 je bil dan zlasti povečanju tehnične in tehnološke ravni, racionalnejši porabi proizvodnih zmogljivosti in investicijskih sredstev, modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov, sodobnejši organizaciji dela, vzpodbudnim oblikam nagrajevanja, itd. Na osnovi doseženih poslovnih rezultatov po zaključnih računih in drugih podatkov o stanju in razvoju gospodarstva v preteklem letu ocenjujemo, da bistvenih premi- (Nadaljevanje na 15. str.) Poslovanje OZD s področja gospodarstva ptujske občine v leto 19711 Upokojitve v času od 20.12.1979 30. aprila letos (Nadaljevanje s 14. str.) kov v uveljavljanju kakovostnih dejavnikov ni bilo, vsaj rezultati niso vidni. Pričujoči poslovni rezultati po zaključnih računih za leto 1978 niso v skladu s pričakovanimi ob pripravi resolucije o politiki in nalogam uresničevanja družbenega plana občine za letošnje leto. To tembolj nalaga delavcem v združenem delu in vsem drugim družbenim dejavnikom, da na osnovi ugotovitev in ocen gospodarjenja v letu 1978 tudi opredelijo najpomembnejše naloge za hitrejše spreminjanje svojega družbenoekonomskega položaja pri uveljavljanju in gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. Zato bodo morali, v skladu s sklepnimi ugotovitvami in nadaljnjimi nalogami, ki so podane v c-ceni družbeno politične aktivnosti pri obravnavi zaključnih računov 1978, takoj pripraviti in sprejeti konkretne programe aktivnosti za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti v gospodarjenju in uveljavljanju družbeno ekonomskih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu. Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo in tiste, ki poslujejo na meji rentabilnosti morajo nadaljevati s temeljito obravnavo gospodarjenja in pripraviti ter sprejeti sanacijske programe, ki bodo zagotavljali prestrukturiranje proizvodnje na podlagi ustreznih dohodkovnih povezav in bodo usmerjene v dolgoročne rešitve. Med osrednje razvojne probleme spada nedvomno akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva, za katero se že nekaj let ugotavlja, da ni zadovoljiva in da razvoj vedno bolj temelji na zadolževanju prav zaradi neustrezne razporeditve čistega dohodka v korist osebne porabe in skupne porabe, ki zmanjšuje u-deležbo akumulacije v dohodku. Zato bo potrebno spre- jetij ukrepe in zaustaviti zniževanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela. Korenito bo potrebno poseči tudi na naložbeno področje. Investicijske odločitve morajo biti usklajene z ugotovljenimi realnimi možnostmi financiranja. Zelo počasi se uresničujejo sistemske rešitve pri naložbenih aktivnostih: ni skupnih vlaganj temeljnih organizacij s ciljem večje proizvodnje in dohodka. Med investitorji so predvsem kreditni odnosi. Razdrobljenost investicijskih naložb in njih struktura glede na namen vlaganj zmanjšuje investicijske učinke. Nadaljnji negativni pojav je nepripravljenost in neodgovornost pri naložbah: načrti za naložbe niso pripravljeni, predračunske vrednosti dostikrat niso realne, investicije se pričnejo izvajati brez ustreznega celotnega finančnega pokritja. Zato bodo morale organizacije združenega dela in drugi investitorji osvetliti svojo investicijsko dejavnost ter odpraviti negativne pojave na tem področju. Glede na težnjo ekstenzivnega zaposlovanja bo potrebno ustvariti pogoje za racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi, za hitrejšo rast zaposlenosti v proizvodnji ter za sorazmerno zmanjševanje števila delavcev na neproizvodnih področjih. Med pomembne razvojne naloge v letošnjem letu sodi tudi priprava srednjeročnih in dolgoročnih planov. Zeto je potrebno takoj realizirati prvo fazo v skladu z nalogami in aktivnostmi pri pripravi planov. To je organizacijsko pripravljalno fazo, v katero sodi sprejem odločitev organov samoupravljanja o pripravi plana in na osnovi tega programa aktivnosti izvršilnih organov. Takoj nato sledi pričetek vsebinskih priprav za oblikovanje planov v skladu s programom dela izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. VM do Sporočamo vam, da so se v navedenem obdobju upokojili naslednji sodelavci: 1. Stanko DOLENC, roj. 15. 10. 1932 iz Podlož, št. 25, zaposlen v TGA — TOZD Proizvodnja od 8. 10. 1960, invalidsko upokojen 13. 2. 1979; 2. Valentin DOMINKO, roj. 20. 2. 1919 iz Haj-doš, št. 63, zaposlen v TGA — TOZD Glinica od 5. 2. 1955, starostno upokojen 24. 2. 1979; 3. Mihael EMERŠIČ, roj. 2. 9. 1925 iz Ptuja, Hauptmaničeva 6, zaposlen v TGA TOZD Vzdrževanje od 13. 7. 1949, invalidsko upokojen 16. 2. 1979; 4. Anton FRIGL, roj. 13. 1. 1924 iz Ptuja, Pivkova 8, zaposlen v TGA — splošna služba od 29. 7. 1954, invalidsko upokojen 14. 4. 1979; 5. Marija FORBICI, roj. 9. 9. 1923 iz Strni šča, št. 6, zaposlena v TGA — splošna služba od 1. 12. 1963, invalidsko upokojena 10. 5. 1979; 6. Jožef GAJZER, rojen 8. 2. 1923 iz Podvine, št. 122, zaposlen v TGA — splošna služba od 16. 11. 1951, invalidsko upokojen 29. 12. 1978; 7. Alojz JERENKO, rojen 16. 6. 1925 iz Apač, št. 100, zaposlen v TGA — TOZD Vzdrževanje od 18. 1. 1950, invalidsko upokojen 2. 3. 1979; 8. Franc JURIČ, rojen 25. 11. 1919 iz Lovren- ca, št. 90, zaposlen v TGA — TOZD Kontrola kvalitete od 24. 9. 1954, invalidsko upokojen 2. 3. 1979; 9. Štefan KNAUS, rojen 26. 12. 1930 iz Kidričevega, št. 15, zaposlen v TGA — TOZD Proizvodnja od 3. 12. 1955, invalidsko upokojen 9. 2. 1979’ 10. Alojz KMETEC, rojen 13. 5. 1922 iz Kidričevega, št. 36, zaposlen v TGA -S TOZD Proizvodnja od 12. 8. 1953, starostno upokojen, 10. 2. 1979; 11. Katarina KUŽNER, rojena 2. 1. 1923 iz Kidričevega št. 8, zaposlena v TGA — TOZD — splošna služba od 25. 11. 1964, starostno upokojena 15. 2. 1979; 12. Rozika KLANČNIK, rojena 7. 9. 1924 iz Ptuja, Jadranska št. 2, zaposlena v TGA — sektor ' za marketing od 10. 1. 1955, starostno upokojena 15. 4. 1979; 13. Franc KOLEDNIK, rojen 3. 6. 1913 iz Ptuja, Kajuhova 1, zaposlen v TGA — služba za zavarovanje od 3. 3. 1949, starostno upokojen. 14. Alojz KRAJNC, rojen 4. 4. 1919 iz Kidričevega, št. 58, zaposlen v TGA — TOZD Predelava od 15. 5. 1956, starostno upokojen 15. 4. 1979; 15. Stane LAMPIČ, rojen 15. 10. 1923 iz Njiverc 20, zaposlen v TGA — TOZD Vzdrževanje od 6. 10. 1951, invalidsko upokojen 14. 3. 1979; 16. Janez MARINIČ, rojen 21. 2. 1930 iz Pristave 12, zaposlen v TGA — TOZD Vzdrževanje od 8. 10. 1957, invalidsko upokojen 31. 12. 1978; 17. Ivan PLAJNŠEK, rojen 27. 5. 1936 iz Lovrenca 98, zaposlen v TGA — TOZD Glinica od 1. 10. 1957, invalidsko upokojen 29. 12. 1978; 18. Franc PREŠIČEK, rojen 9. 2. 1919 iz Apač št. 150, zaposlen v TGA — splošna služba od 28: 4. 1949, starostno upokojen 14. 2. 1979; 19. Franc PLANINŠEK, rojen 14. 3. 1919 iz Pleterj 23, zaposlen v TGA — TOZD Predelava od 8. 3. 1955, starostno upokojen 14. 3. 1979; 20. Franc RAJH, rojen 20. 11. 1926 iz Apač, št. 156, zaposlen v TGA — TOZD Proizvodnja od 7. 4. 1956 invalidsko upokojen 26. 3. 1979; 21. Jože SAGADIN, rojen 12. 2. 1923 iz Hajdoš št. 45, zaposlen v TGA — splošna služba od 8. 3. 1955, invalidsko upokojen 18. 12. 1978; 22. Jakob SVENŠEK, rojen 7. 7. 1925 iz Pobrežja št. 11, zaposlen v TGA — TOZD Proizvodnja od 16. 4. 1956, invalidsko upokojen 13. 2. 1979; 23. Franc ŠTUMBERGER, rojen 7. 9. 1926 iz Kidričevega, št. 8, zaposlen v TGA — TZOD Glinica od 3. 12. 1954, invalidsko upokojen 9. 4. 1979; 24. Vinko TOPOLOVEC, rojen 9. 1. 1925 iz Ptuja, Ilčeva n.h., zaposlen v TGA — splošna služba od od 17. 2. 1955, invalidsko upokojen 12. 2. 1979; 25. Cilka TRSTENJAK, rojena 13. 12. 1924 iz Kidričevega 27, zaposlena v TGA — TOZD Kontrola kvalitete od 2. 11. 1959, invalidsko upokojen 6. 3. 1979; 26. Filip TOPOLOVEC, rojen 22. 4. 1921 iz Ptuja, Aškerčeva št. 8, zaposlen v TGA — splošne službe od 16. 5. 1956, starostno upokojen 15. 3. 1979; 27. Marjan TRAMPUŠ, rojen 11. 4. 1924 iz Prepolj, št. 37, zaposlen v TGA — TOZD Vzdrževanje od 3. 5. 1956, invalidsko upokojen 31. 3. 1979; 28. Jože ZAJŠEK, rojen 15. 3. 1935 iz Stanoši-ne št. 6, zaposlen v TGA — TOZD Proizvodnja od 6. 8. 1959, invalidsko upokojen 16. 2. 1979. imm ■ .«K 11 IL 1 1 ! ■ 1 ! Si -• •J - asg m fllr —"""ri 1 »v jjf Si NmsSlF - 11 i Okno Prispevek naših najmlajših: Šola v naravi Ker je dandanes že vse naklonjeno športu, so tudi na naši šoli organizirali smučarski tečaj, s katerim so začeli že lani. Letos pa so nam učitelji že na začetku šolskega leta povedali, naj začnemo varčevati z denarjem, ker se bo to ponovilo tudi v tem letu. Doma so nam nekaterim dovolili, da gremo, drugim pa tudi ne. Napočilo je mučno čakanje in veliko priprav. Nekateri so si morali nabaviti vso opremo, nekateri pa so to že tudi imeli. Prišel je dan odhoda. Na železniški postaji v Kidričevem je bil v soboto že navsezgodaj velik direndaj. Kmalu je prispel vlak v katerega smo se hitro stlačili in vlak je odpeljal proti Prevaljam. Po dolgi poti in dolgočasni vožnji je vlak obstal in prestopili smo v avtobus, ki nas je popeljal pred hotel v Črni. Vsi smo bili presrečni, da smo le srečno prispeli. A glej ga! Že je bila tu tudi prepreka, ker smo morali celo dopoldne čakati, da se je prejšnja skupina spravila iz sob in, da so nam pospravili sobe. Ko so nam tovariši razdelili sobe, smo si jih najprej šli ogledat, nato pa smo imeli kosilo. Popoldan smo si zložili obleke v omare in si ogledah smučišča. Naslednji dan pa smo že pričeli s smučanjem. Ko smo prišli na vrh hriba, nas je spreletel čuden občutek, ki je bil malce pomešan tudi s strahom, da takšne strmine ne bomo zmogli. Kmalu so sledili razni zavoji, pluženje in podobno. To je bilo seveda za nas začetnike zelo težko, vendar smo se tudi tega kmalu naučili. Sedaj se že vsi iz te šole v naravi znamo dobro smučati, in bomo tako imeli jutri tekmovanje. V soboto pa se spet vrnemo domov polni izkušenj in znanja. Čeprav nam je tu v Črni lepo pa si vendar vsi spet želimo domov. Posebno pa se še mudi meni, saj me bodo doma čakale koline in polna hiša priljubljenih obiskov! METKA Pislak, 5. B. razred OŠ KIDRIČEVO Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU APRILU 1979 V TOZD TOVARNA GLINICE: Marija Topal V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Marjan, Kacijan, Stanko Munda, Janko Premožič, Franc Rožmarin, Jožef Gajser, Anton Munda, Stanko Perger, Veseljko Rimele in Franc Rodo- V TOZD VZDRŽEVANJE: Frančišek Turkaš, Božo Repec in Anton Podvršek V TOZD KONTROLA KVALITETE: Mehtsun Berhane V DS SKUPNIH SLUŽB: Marija Fuks V TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Sadija Ke-novič, Refika Kukuljevič in Gordana Manof IZ JLA SO SE VRNILI: Stanislav Rihtarič, Dušan Menoni in Ignac Kidrič v TOZD vzdrževanje, Herman Donik v TOZD kontrola kvalitete in Nazif Velič v TOZD livarna Trbovlje DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU APRILU 1979 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zvonko Kretič in Leopold Vodušek IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Alojz Strelec in Marjan Bezjak IZ TOZD PROMET: Anton Selišek IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Vojo Veličkovič in Jćui6z št erbai IZ TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Živorad Ca-ranovič, Borislav Stepanovič, Ivan Dolanc, Zdenka Ambrož in Jože Bohorč V JLA: Zdravko Kaisersberger, Janez Marinič, Edvard Knaus in Vlado Belšak iz TOZD predelava aluminija Anton Drevenšek in Franc Jelen iz TOZD vzdrževanje Janko Hertiš iz DS skupnih služb Mehmed Mahmutovič iz TOZD livarna Trbovlje UPOKOJENI: Franc Štumberger iz TOZD tovarna glinice Alojz Krajnc iz TOZD predelava aluminija Rozika Klančnik, Franc Koletnik in Anton Frigi iz DS skupnih služb. Šolska reforma, usmerjeno izobraževanje, usposabljanje za delo in ob delu, posodabljanje učnih programov in podobno, so problemi o katerih zadnje čase dosti slišimo in beremo. Pred nekaj tedni je republiška skupščina sprejela osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Priprave na sprejem tega osnutka so trajale razmeroma dolgo. Pred tem je bilo narejenih več poskusov, da bi oblikovali primemo, sprejemljivo besedilo orne- Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo je na podlagi izvedene ankete,-in analize kadrovskih in vzgojno izobraževalnih razmer v metalurgiji jasno začrtala cilje svojega delovanja in je izoblikovala ustrezen program nalog. Kakšni so iti cilji? Kaj žalimo doseči? Želimo: — Optimirati mrežo šol za metalurške poklice; — Popularizirah metalurške poklice in pri mla- Brez naslova njenega zakona. V več kot dve leti trajajoči pripravljalni fazi so družbeno-po-Mtični, strokovni in upravni organi v republiki v sodelovanju z združenim delom razčistili osnovna izhodišča: šolski sistem je treba korenito (reformirati, izobraževanje je treba preoblikovati v Skladu s potrebami združenega dela. Oblikovati je treba sistem stalnega usposabljanja za delo in ob delu s (kvalitetnejšim obvladovanjem strokovnih in širših znanj de-lavoev. Javna razprava, ki je stekla s sprejetjem osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju, 'bo prav gotovo dopolnila to in ono in prav kmalu — pirati koncu leta — se bomo spoprijeli z u-resničevanjem zakonskih določil v praksi. Delavci industrije črne in barvne metalurgije in izobraževalne organizacije srednjega in visokega šolstva v Sloveniji so ob koncu leta 1977 formirali Posebno izobraževalno skupnost za metalurgijo. V samoupravni delegatsko oblikovani skupščini in njenih izvršilnih organih se enakopravno srečujejo delegati združenega dela — uporabniki in delegati — izvajalci. dini vzbuditi interes za vpis v srednje metalurške šole (akcija je že v teku); — Oblikovati sistem izobraževanja, ob delu in dopolnilnega usposabljanja za delo; — Zagotoviti dopolnjevanje izobraževalnih programov metalurških šol v skladu z razvojem potreb združenega dela; — Oblikovati sisitem uvajanja pripravnikov v združeno delo; — Uresničiti vsebino svobodne menjave dela med TOZD-i materialne proizvodnje in izobraževalno sfero v metalurgiji; — Posodobiti pouk v metalurških izobraževalnih centrih. Naštete so le nekatere pomembnejše med številnimi nalogami, ki jih je treba opraviti, če hočemo dvigniti strokovni in izobrazbeni nivo kadrov v metalurgiji in s tem doprinesti k boljšim rezultatom združenega dela materialne proizvodnje. Popolnoma jasno je, da samoupravni organi PIS — skupščine in izvršni odbor lahko sprejemajo sklepe le na podlagi podrobno izdelanih analiz in utemeljenih predlogov. To delo namerava PIS poveriti posebnemu strokovnemu organu: svetu za vzgojo in izobraževanje, ki bo sestavljen iz predstavnikov Zavoda za šolstvo SRS in strokovnjakov iz združenega dela. Prav za sodelovanje v svetu za vzgojo in izobraževanje potrebuje PIS za metalurgijo Strokovne sodelavce iz neposredne proizvodnje. Delo sveta bo (Stimulirano ha podlagi količine m kakovosti doseženih rezultatov. Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo vabi torej k sodelovanju: — strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo metalurške stroke z večletnimi delovnimi izkušnjami v neposredni proizvodnji (področje tehnologije, razvoja, kontrole kakovosti), Iki 'imajo nagnenje do strokovnega dela na- področju izobraževanja. Razmislite! Odločite se! Delo pri Obdelavi strokovnih gradiv v PIS za metalurgijo je sicer strokovno zahtevno in odgovorno, vendar vam nudi možnost občasnega srečanja s Strokovnjaki iz drugih organizacij združenega dela in Zavoda za šolstvo ter vam lahko razen 'finančne stimulacije nudi notranje zadovoljstvo, da ste prispevali svoj delež pri reševanju problemov na področju vzgoje in izobraževanja v metalurgiji. Pismene prijave pošljite na tajništvo PIS za metalurgijo, Ljubljana, Aškerčeva 9, kjer tudi dobite dodatne informacije (na tel. 061 21-585, int. 004). Tajnik Valentin Kopač Junij“ je tribuna delavcev! V MESECU APRILU 1979 Na delu Na poti Skupaj TOZD predelava al. 3 — 3 TOZD glinica 4 — 4 TOZD vzdrževanje 3 mhi 3 TOZD promet 1 — 1 DS SS 1 1 Skupaj : 12 12 VZROKI: udarec predmeta, 1. stik s skrajnimi temperaturami, obrizg z lugom, stisnjenje med predmet in vožnja na odprtem vozilu. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Ferdinand Kolednik, mat. št. 744 iz predelave aluminija, se je poškodoval 22. aprila. Tov. Jože Potočnik je z elek-trovozičkom praznil dvižni most. Ker je poškodovani stal preblizu vozička, ki je imel volan močno navit v levo se je voziček premaknil in poškodovanemu stisnil desno nogo. Vzrok: neprimeren način dela. 2. Jože Soršek, mat. št. 4964 iz predelave aluminija, se je poškodoval 18. aprila. Pri čiščenju talilne peči 2 B se je imenovani popekel po desni strani vratu. Vzrok: neprimeren način dela. 3. Anton Klajderič, 3733, iz predelave aluminija, se je poškodoval 20. aprila. Pri odpiranju peči 6 F na izlivu je prišlo v žlebu do eksplozije vsled česar je imenovanega popekel tekoči aluminij po levi roki. Vzrok: vlažen livni žleb. Zračni Zralk je velikanski ocean, v 'katerem diha vse, kar živi. Če zemeljska krogla ne bi imela tega oceana, bi na Zemlji ne bilo ljudi, ne sesalcev, ne rib in ptic, 'Skratka ničesar živega. Prav tako, kot morski ocean tudi zračni ocean nenehno valovi. Četudi je mračnega poletnega dne taka tišina, da se niti pero ne zgane, zrak vendarle ne miruje popolnoma: giblje se sem ter tja, gor in dol. Vsa atmosfera je en sam splet zračnih tokov in vsaka malo večja zračna gmota se giblje zase. Če dvigneš roko, si že povzročil lahen vetrič, če se obrneš, si že povzročil majhen zračni vrtinec. TOZD GLINICA Anton Jazbec, mat. št. 3945, iz glinice — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 30. aprila. Pri menjavi ventilov na dekompozerju Dl, je ponesrečenca polil močan curek rdečega luga iz cedovoda za prebivanje. Ponesrečeni je utrpel lažjo poškodbo po desnem ušesu (opeklina) . Vzrok: neupoštevanje navodil za varno delo od neposredno nadrejenih v obratu. 2. Gabriel Škarba, mat. št. 4706, iz glinice — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 30. aprila. Pri menjavi ventilov na dekompozerju Dl, je ponesrečenca polil močan curek redkega luga. Ponesrečenec je utrpel opekline z lugom po obrazu in drugih delih telesa. Vzrok: neupoštevanje navodil za varno delo od neposredno nadrejenih v obratu. 3. Ivan Lah, mat. št. 3426, iz glinice — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 30. aprila. Ponesrečeni je s sodelavcem menjal ventil na dekompozerju Dl, med tem ga je polil močan curek redkega luga. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja navodil za varno delo od neposredno nadrejenih delavcev v obratu. ocean Skratka, vsako gibanje v zraku povzroči novo gibanje zraka. Če bi moral človek za svoje potrebe sam črpati vodo iz jezer in rek, bi se znašel v hudi zadregi. Ta posel mu opravlja zračni ocean. Je namreč velika vodna sesalka, velik stroj, to vleče vodo iz morij, jezer in rek, nato pa jo spet izliva na polja ter z njo krepi rastline in živali. Razen tega pa pere in čisti vso naravo. Tudi pri nas bi jo trebalo še kako, saj smo vedno prisotni nenehnemu o-nesnaženju voda in našega okolja! Po »Ruškem delavcu« Pripravil — oce. 4. Anton Safošnik, mat. št. 630, iz glinice, se je poškodoval 12. aprila. Nezgoda se je pripetila v TOZD glinica - dekon-tacija. Pri sestavljanju cevovoda iz D-l mu je pri vstavljanju tesnila med prirobnici stisnilo palec leve roke. Vzrok: nepravilen način vstavljanja tesnila med prirobnici. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Stanko Zemljak, mät. št. 1506, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 6. aprila. Nezgoda se je pripetila v TOZD vzdrževanje — strojna glinice. Pri toč-kanju jeklenega obroča 0 500 se je ponesrečenec udaril z ročnim kladivom po palcu leve roke. 2. Viktor Brglez, mat. št. 380, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 13. aprila. Pri nameščanju elektromotorja na drobilec je el. motor zdrsnil in poškodovancu stisnil sredinec desne roke. Vzrok: neprimeren način dela. 3. Alojz Sagadin, mat. št. 1589, iz gradbenega vzdrževanja, se je poškodoval 9. aprila. Pri prenosu mortarke v livarni je z roko zadel ob aluminijasti blok in si poškodoval zapestje leve roke. Vzrok: nepazljivost. TOZD PROMET 1. Alojz Marin, mat. št. 1729, iz prometa — transportna skupina, se je poškodoval 2. aprila. Ponesrečeni je vozil dizel voziček, pri srečanju s tovornim avtomobilom mu je priletel tujek v levo oko. Delavec je iskal zdravniško pomoč in je v staležu. DS SKUPNIH SLUŽB 1. Terbuc Janez, mat. št. 2565, iz DS SS — gozdna skupina, se je poškodoval 2. aprila. Ponesrečeni je metal oz. zlagal metrska polena na avtomobil. Med tem se je ena od polen odbila in priletela ponesrečencu v levo stran prsnega koša. Ponesrečeni je utrpel lažjo poškodbo. HUMOR MALO ŽA ŠALO, MALO ZARES »Ali si bil na sestanku?« »Bil. Pomisli, govorili smo o delu in rezultatih dela, nihče pa ni govoril o osebnem dohodku. Zaradi tega je bil sestanek pol manj zanimiv, kot bi sicer lahko bil«. »Ali greš na sobotno mladinsko delovno akcijo? »Zelo rad. Delati sem navajen, popoldan pa bo še piknik, ki ga sami organiziramo. To me je tako privleklo, da sem se odločil za delo ob prosti soboti.« »Kako da nisi več vodja?« »Zaribal sem se. Da bi izsilil neko odločitev, sem v šali ponudil svoj odstop. Pomisli, sprejeli so ga, sedaj pa sem spet NKV delavec, kot sem bil pred desetimi leti. ALI TO RES NI KRIVICA?« »Zakaj si se vpisal v karate klub?« »To je potrebno zaradi tega, da bom hitreje prišel do malice v naši menzi. Ta je vedno prenatrpana in težko dobiš prostor za mizo (če ni seveda kartašev)! »Ali so že popravili viličar, ki ga ti voziš?« »Ne. Bojim pa se dneva, ko ga bodo, saj bom moral zopet delati. Lepše je namreč, če na delu počivaš, popoldan pa doma delaš.« »Prehlajen si. Le kje si se prehladil, saj delaš v pisarni?« »Prehladil sem se na delovnem mestu, saj oljna peč preveč greje v tako majhnem prostoru, zunaj pa je hladno. S tem nastane dvojna škoda na mojem zdravju in preveliki porabi nafte.« »Od kdaj pa ti hodiš po obratu z ročno svetilko?« »Od tedaj, ko sem ugotovil, da je mnogo električnih stikal pokvarjenih ali pa so tako skrita, da jih skoraj ne najdeš. Tudi vrsta žarnic manjka. Da se izognemo nesreči, hodim z ročno svetilko.« »Na delo se voziš s kolesom, kje pa imaš avto?« »Veš, potni stroški, ki jih dobivam mesečno za prihod in odhod z dela, so komaj za pivo. Zato je kolo še najcenejše, krepim pa si tudi fizično kondicijo pod geslom »VSI NA KOLO — ZA ZDRAVO TELO«. »Ti trdiš, da si nezmotljiv?« »Seveda, saj sem vodja. Kam pa bi prišli, če bi bili ; drugi pametnejši od mene (Še sreča, da takih vodij ni več med nami — ali ne). Povzeto po glasilih DO iz SRS! Pripravil: -oce,- Zahvala Podpisana Katarina Kužner iz Kidričevega se najlepše zahvaljujem svojim sodelavkam iz TGA skupne službe za darilo, ki so mi ga podarile pri odhodu v pokoj. Nadalje prisrčna hvala sindikalni organizaciji TOZD skupne službe za pogostitev in da- rilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na delovno organizacijo TGA. Vsem še enkrat najlepša hvala z željo, da bi bili tudi v bodoče medsebojni tovariši in bi imeli velike uspehe v nadaljnjem delu. Katarina Kužner Sport in rekreacija - Sport in rekreacija - Sport ili rekreacija MNOŽIČNI KROS Zmagovalna ekipa, ki ji je pripadel pokal KS Kidričevo. Foto: Klanjšek Ob prazniku KS Kidričevo uspela tekmovanja! Kot že nekaj let nazaj, so bila tudi letos organizirana športna tekmovanja za pokal krajevne skupnosti Kidričevo. Tako so se odvijala tekmovanja za prehodni pokal KS v nogometu in v streljanju z zračno puško. Vsi vemo, da šport zbližuje ljudi iz različnih koncev sveta, različnih ras itd. Tako so tudi športni kolektivi na področju krajevne skupnosti Kidričevo sodelovali z namenom, da se vezi med njimi še očvrstijo. Pri nogometu so sodelovale štiri ekipe in sicer Aluminij, Apače, Kidričevo in Kungota. Ekipe so se najprej pomerile v kvali- fikacijskih srečanjih. Aluminij je visoko premagal Kidričevo II s 13:1, nogometaši Kungote pa so slavili proti ekipi Apač s 3:2. V srečanju za tretje mesto sta se na igrišču v Apačah pomerili ekipi Kidričevega II in ekipa Apač. Tretje mesto je zasedla ekipa Apač, ki je zmagala Z 1:0. V finalni tekmi pa sta se pomerili ekipi Aluminija in ekipa Kungote. Po nekoliko boljši igri so slavili igralci Kungote in tako osvojili prehodni pokal KS Kidričevo, ostali udeleženci pa so prejeli diplome za sodelovanje. Vsa srečanja so potekala v prijateljskem duhu. Podobna srečanja so nedvomno pomembna za nadaljnjo sodelovanje na nogometnem področju. Prav tako so se za pokal krajevne skupnosti pomerili strelci z zračno puško. Na tekmovanju je sodelovalo 10 ekip in 50 posameznikov. Kakor pri nogometu, so bili tudi pri streljanju z zračno puško rezultati dokaj izenačeni. REZULTATI — POSAMEZNIKI 1. mesto HAJDUK AGIS 179 krogov 2. MESTO SIMONIČ AGIS 178 krogov 3. —5. mesto MATJAŠIČ TURNIŠČE 176 krogov HVALEC A. MERKA-TOR 176 krogov HVALEC I. MERKA-TOR 176 krogov REZULTATI EKIPNO 1. mesto SD Turnišče 856 krogov 2. mesto SD Merkator 832 krogov 3. mesto SD Perutnina 832 krogov DANILO KLAJNŠEK Zveza telesnokuJitULmdh organizacij Ptuj in komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Kidričevo, sta pripravili občinsko prvenstvo v krasu. Krosa se je udeležilo več kot 900 tekmovalcev v vseh kategorijah, od cicibanov do veteranov. Medtem, ko smo z udeležbo cicibanov, pionirjev in mladincev lahko več kot zadovoljni, pa je bila udeležba pri članih in članicah ■bolj porazna. Na kros sta poslali svoje tekmovalce samo dve delovni organizaciji, ostale pa niso pokazale zanimanja. Po izjavah tekmovalcev in učiteljev telesne vzgoje je bila organizacija enkratna in ni bilo preveliikih zastojev, za kar pa igre pohvaliti organizatorje občinskega prvenstva v krosu. REZULTATI: CICIBANI — 500 m 1. mesto Lah 2. mesto Grbavac 3. mesto Jerenko PIONIRJI IN PIONIRKE 1. — 2. razred 500 m 1. mesto Sveošak 2. mesto Baudek 3. mesto Kaiser PIONIRKE 3.-4. razred 1. mesto Krajnc 2. mesto Gerečnik 3. mesto Grbavac PIONIRJI 3.-4. razred 1. mesto HOLC 2. mesto Čeh 3. mesto Kramberger PIONIRKE 5.-6. razred 1. mesto Teodorovič 2. mesto Kores 3. mesto Kokol PIONIRJI 5.-6. razred 1. mesto Potočnik 2. mesto Kosi 3. mesto Murkovič PIONIRKE 7.-8. razred 1. mesto Širec 2. mesto Hameršak 3. mesto Lovrec PIONIRJI 7.-8. razred 1. mesto Prstec 2. mesto Weingartner 3. mesto Hrga MLADINKE 1. mesto Topolovec 2. mesto Vindiš 3. mesto Janžekovič MLADINCI 1. mesto Markovič 2. mesto Hauptman 3. mesto Brodnjak ČLANI 5000 m 1. mesto Lebar 2. mesto Goričan 3. mesto Podvršek ČLANICE 1000 m 1.-2. mesto Gorše, Tušek VETERANI 1000 m 1. mesto Grbavac 2. .mesto Kodrič 3. mesto Klarič EKIPNA UVRSTITEV CICIBANI 1. mesto Kidričevo 2. mesto Med vrti I 3. mesto Med vntd II PIONIRJI IN PIONIRKE 1.-2. razred 1. mesto Kidričevo 2. mesto Žnidarič Ptuj 3. mesto Destemik PIONIRJI 3.4. razred 1. mesto Kidričevo 2. mesto Juršinci 3. mesto Destemik PIONIRKE 3.4. razred 1. mesto Kidričevo 2. mesto Destermik 3. mesto Žnidarič Ptuj PIONIRJI 5.-6. razred 1. mesto Žnidarič Ptuj 2. mesto Cirkulane 3. mesto Kidričevo PIONIRKE 5.-6. razred 1. mesto Žetale 2. mesto Juršinci PIONIRJI 745. razred 1. mesto Osojnik Ptuj 2. mesto Žnidarič Ptuj 3. mesto Juršinci PIONIRKE 7.-8. razred 1. mesto Žnidarič 2. mesto Kidričevo 3. mesto Videm MLADINCI 1. mesto GUŠ Ptuj 2. mesto PKŠ Ptuj 3. mesto gimnazija Ptuj MLADINKE 1. mesto GUŠ Ptuj 2. mesto .gimnazija Ptuj Danilo Klajnšek Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v teh hudih dneh pomagali. Hvala svetu krajevne skupnosti Ptujska gora za zadnji pozdrav, posebno govornikoma tov. Gajšeku in tovarišu Sajkotu za poslovilne besede. Hvala dragim sodelavcem, sindikatu TOZD vzdrževanje TGA Kidričevo ter godbi na pihala za izkazano čast ter pomoč. Hvala tudi vsem ostalim govornikom za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tolikšnem številu na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob, mu darovali cvetja ter prekrasne vence in nam ustno ali pismeno izrazili globoko sožalje. Tudi v bodoče prosimo tihega sožalja, vsem, ki boste obiskali njegov prerani grob in prižgali svečko, pa srčna hvala! Globoko žalujoči: žena in hčerka ter ostalo sorodstvo. Najlepše se zahvaljujem svojim sodelavcem iz TOZD kontrola kvalitete, kateri so se udeležili poslovilnega srečanja na mojem domu. Podarili so mi dragoceno darilo, katero me bo vedno spominjalo na moje sodelavke in sodelavce. ' Obenem se tudi za-hvaljujem sindikalni organizaciji za darilo, katero mi je drag spomin na kolektiv, s katerim bi še rad sodeloval, a mi zdravje tega ne dovoljuje. Torej še enkrat naj-prisrčnejša hvala za darili in pozornost, ki ste mi jo izkazali ob slovesu. Želim vam obilo uspehov in delovnih zmag pri vašem delu. Franc Jurič »ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Viktor Markovič — predsednik, Franc Meško — odgovorni urednik, Srdan Mohorič, Djordje Panzalovič, Viktorija Pe-tauer, Stane Medik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tehnični urednik Franček Stefanec — Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov. 0 Franček Štefanec #3 # Potovanje po petih republikah Sovjetske zveze — Srednja Azija in Kavkaz, dvoje različnih svetov — v tem potpisu ni ničesar izmišljenega in le malo je odvzetega od dejanskih doživetij Mogočna univerza Lomonosova Nezavidljiv slučaj se je poigral še z enim sotova-rišem. Dvigalo se mu ni hotelo odpreti. Tolkel je po vratih, toda vse zaman. Na svobodo je prilezel skozi zasilni izhod. NA RDEČEM TRGU Inturistov avtobus, ki nam je bil odslej namenjen v Moskvi, je bil lep in udoben. Popeljal nas je po bulvarjih mimo Bolšoj teatra, palače SEV, tja gor proti Kremlju. Lep, vendar hladen dopoldan je bil. V parku blizu spomenika neznanemu junaku, smo se postavili v kolono, ki se je počasi pomikala proti Rdečemu trgu —r proti Leninovemu mavzoleju. Po dva in dva smo hodili. Bila je to množica ljudi, vseh barv kože — to je bil svet v malem. Nekaj mladoporočencev je položilo cvetje na grob neznanega junaka, potem pa so se priključili nam. Nevest, odetih v dolga bela oblačila, očitno ni zeblo. Z upanjem v srcih, da so si izbrale dobre življenjske sopotnike, so se pomikale proti Leninovemu mavzoleju — proti simbolu sovjetske socialistične revolucije. Pazniki so opravljali svojo dolžnost dosledno. Množica jih je ubogala Velik nered bi nastal tukaj, če bi se začel ta Babilon neurejeno zgrinjati na Rdeči trg. Čas je tekel. Minevajo ure. PRED LENINOVIM OBLIČJEM Bolj smo se bližali mavzoleju, vse bolj so nam misli odhajale k velikemu človeku, čigar balzamirano telo, si ogleda vsak dan na tisoče ljudi. Mnogim turistom, ki obiščejo Moskvo je za cilj prav on, ki je obogatil marksizem z analizo stanja na začetku XX. stoletja. On, ki je doumel, da se da spremeniti svet s spojitvijo socialističnih idej in razrednega boja proletariata. Lenin in zmagovita sovjetska oktobrska revolucija, sta eno. Pod njegovim vodstvom se je osvobodil ruski človek spon carske družine Romanovih. Njegove grbe na kremeljskih poslopjih je zamenjala peterokraka zvezda, simbol borbe za lepše življenje, brez spom izkoriščanja. Iz razmišljanja me je zdramil miličnik, ki mi je velel, naj si zapnem bluzo. Kolona se je približala vhodu v mavzolej. Stopal sem po rdeči preprogi, med stenami iz črnega marmorja. Vzdušje je bilo svečano in iz polmraka sem zagledal Leninovo obličje. Spokojno počiva njegovo telo. Kolona je šla mimo s spoštovanjem, v popolni tišini. S tem so mnogi Sovjeti in turisti sklenili svoje romanje v Moskvo. Vhod v Kremelj je Spa-ski stolp. Kazalci na njegovi uri, katere bitje posluša po radijskih valovih tretjina sveta, so se bližali dvanajsti. Pred Leninovim mavzolejem je nastala praznina. Točno ob dvanajsti uri (pri nas je takrat ob desetih dopoldne) se je menjala straža pred mavzolejem. Strumni gardisti so korakali s puškami mimo nas in so zamenjali sotovariše na častnih stražarskih mestih. Rdeči trg se odlikuje po velikih vojaških paradah, ki jih tukaj prirejajo Sovjeti ob velikih praznikih. Tukaj pa je našla svoje mesto tudi katedrala svetega Vasilija. Edinstveno je to poslopje z enajstimi stolpi čebulaste oblike ter z izredno pisanim izgledom. Ta nenavadna stavba je nastala za carja Ivana Groznega. Kot nam je pravil vodič Kostja, izročilo pripoveduje, da je dal car, potem ^ko je bila katedrala končana, arhitekta oslepiti, da ne bi mogel nikoli več ustvariti česa tako veličastnega. NA LENINOVIH GORAH Z Rdečega trga nas je vodila pot naprej po Moskvi. Ogledali smo si nogometni stadion Lenin in druge športne objekte, ki jih obnavljajo ali gradijo nove za prihodnje olimpijske igre. Videli smo tudi veliko poslopje hotela Kozmos. Gradijo ga naši in francoski gradbinci za potrebe olimpijskih iger. To je povsem sodobno poslopje, precej se razlikuje od ostalih moskovskih stavbnih velikank. Skozi velika okna bo prišlo v sobe tega hotela obilo sonca. Poslopje je podobno palači SEV in poslopjem na prospektu Kalinina. Peljali smo se na Leninske gore. Tam kraljuje mogočna univerza Lomonosova. Ogromna poslopja so bila pozidana za časa Stalina. Tod si išče znanja kakih 35 tisoč rednih študentov in mnogo izrednih. Poslopja fakultet, knjižnic, internatov obdajajo parki in nasadi nizko ra-stečega sadnega drevja. In tod naokoli smo videvali nasmejane študente, ne le sovjetskih, tudi tem- Kremelj nopolti so bili med njimi. V bližini univerze je »vidikovec«, kot je poimenoval vodič Kostja razgledno točko, od kjer nam je bila Moskva kot na dlani in pričel je s pripovedjo o novih znamenitostih tega velemesta. Zares enkraten pogled. Tam spodaj je pred dobrimi osmimi stoletji pokazal Jurij Dolgoruki svojim vojakom, kje naj postavijo utrdbo in s tem je ustanovil prestolnico, ki se je prvotno razvila okoli lesene kremeljske trdnjave. Tam v daljavi, v Ostan-kinu, se bohoti v nebo najvišji televizijski stolp na svetu. Meri 525 metrov. Na vrhu tega »sedmega neba« je velika okrogla restavracija. V dveh urah se obrne naokoli in si je takrat moč ogledati celotno mesto. Oči radovedno zrejo naprej, toda misli mu ubeže nazaj v preteklost Rusije. Zgodovina te dežele se prične v devetem stoletju, ko so se začele številne ruske kneževine v katerih so bila zbrana slovanska plemena združevati v porečjih Dnjepra, Dona in Volge. Razbite so bile na majhne enote, ki so se nenehno borile med seboj za prevlado in so bile kot take lahek plen. Mongo- lov, ki so v osvajalnem pohodu v začetku 13. stoletja, kakor nezadržana povodenj preplavili celo nisko ozemlje. Po šestdesetih letih vztrajnega boja so se ruski velikaši, združeni okrog moskovskih knezov, otresli mongolske oblasti in ustanovili močno fevdalno državo pod imenom Moskovska velika kneževina. Za časa vladavine Ivana IV. Groznega, je postala Rusija leta 1547 cesarstvo. Največji politični, gospodarski in kulturni razvoj je dosegla za časa Petra I. Velikega. V nameri, da bi ovekovečili svojo moč in moč svoje države ter povdarili njena prizadevanja za izhod na morje, so pod Petrovim vodstvom začeli leta 1703 v močvirju na ustju Neve graditi novo prestolnico St. Petersburg (današnji Leningrad), ki spada med najlepša evropska mesta. Prav v tem mestu je dvesto let pozneje zmagovita oktobrska revolucija odprla novo stran v zgodovini človeštva. Rusko cesarstvo pa je postalo Zveza sovjetskih socialističnih republik, prva in največja socialistična država na svetu. In življenjski prostor te države je dva in pol krat večji od cele Evrope. TO IN ONO Naš šofer je bil bolj nizek, a zalit možak s svetlimi brkci, rdečimi lici in drobnimi, vlažnimi očmi. Te oči so bile najznamenitejša posebnost v njegovem obrazu. Ni mu bilo dosti mar, koga vozi. Ko mu je velel Kostja: »Ustavi«, je ustavil, vzel v roke zajetno knjigo in njegove drobcene oči so se zatopile v branje. Nam, jugoslovanskim popotnikom, pa je vodič Kostja veleval: »Za pet, do sedem minut lahko zapustite avtobus in si ogledate znamenitosti, o katerih sem vam pravkar govoril.« Po teh njegovih »ukazih« nas je vedno znova silil v smeh. Prerivali smo se do prednjih vrat, kajti ruski avtobusi imajo to reč le spredaj (vsaj naši so jo imeli) in minilo je kakih deset minut, ko sta se iz avtobusa prikazali še preko sedemdesetletni Ljubljančanki — naši najstarejši varovanki. Pome-žikali sta naokoli, ko sta zagledali, kam je krenila naša skupina, je bilo za njiju že prepozno, saj smo se mi takrat že pričeli vračati v vozilo. (Dalje prihodnjič) V smislu 34. člena samoupravnih sporazumov in odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD objavljamo naslednje ukrepe: 1. Mlakar Janez, mat. št. 2723, roj. 10. 5. 1939, stan. Apače št. 180, poročen, zaposlen v TOZD predelava aluminija, opravlja dela oz. naloge delavca na predelavi žlindre, disciplinski ukrep mu je že bil izrečen, je kriv, ker je dne 11. 8. 1978 bil v vinjenem stanju in tedaj zaradi tega neopravičeno odšel domov ter s tem hujše kršil delovno obveznost na podlagi 11. člena, točka 19, v zvezi s členom 6, točka 8 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo trezen in da ne pije med delovnim časom), samoupravnega sporazuma o odgovornostih in obveznostih delavcev v združenem delu TOZD predelava aluminija in mu komisija na podlagi že cit. sporazuma čl. 9. tč. 2 izreče ukrep — javni o-pomin. 2. Levanič Alojz, mat. št. 852, roj. 21. 4. 1932, stan. Kidričevo 13, razvezan in oče dveh otrok v starosti od 19 do 20 let, zaposlen v TOZD proizvodnja aluminija, opravlja dela oz. naloge vodja izmene v hali A, ukrep mu je že bil izrečen, vendar izbrisan, je kriv, da je dne 31. 3. 1978 prišlo do izklopa na elektrolitski celici št. 413 zaradi malomarnega dela ter s tem na podlagi tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih ter drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s čl. 6 tč. 2 (obveznosti delavca v združenem delu je, da vestno izpolnjuje naloge na delovnem mestu) hujše kršil delovno obveznost samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD proizvodnja aluminija in mu komisija na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma čl. 9 to. 3 izreče ukrep — začasna razporeditev delavca na druga dela oz. naloge, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba za dobo enega meseca, št. 211-11-02 vodenje skupine za posluževanje el. celice. Bila je podana zahteva za preizkus odločbe, vendar je DS TOZD proizvodnja s sklepom št. 209 potrdil odločbo skupne disciplinske komisije. 3. Meznarič Franc, mat. št. 1292, roj. 18. 2. 1929, stan. v šturmovcu 25, p. Videm pri Ptuju, samski, oče 1 otroka v starosti 5 let, na delih oz. nalogah gozdni delavec, je kriv, ker je dne 19. 9. 1978 prišel na delo vinjen, zaradi česar je bil ob 8. uri poslan domov in imel 6 ur neopravičenega izostanka ter s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 19 (prihod na delo v vinjenem stanju, jemanje alkohola med delom ali vinjenost med delom ali prinašanje alkoholnih pijač v delovno organizacijo) in tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena v zvezi s tč. 4 (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. čl. o-menjenega samoupravnega sporazuma ter mu komisija na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izreče ukrep javni opomin. 4. Golob Stanko, mat. št. 1551, roj. 7. 5. 1930, stan. Podvinci št. 23, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — obrat livarna, opravlja dela oz. naloge žerjavista, ukrep mu je že bil izrečen, vendar izbrisan, je kriv, da je dne 29. 5. 1978 neopravičeno izostal z de- la, s tem je hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s členom 6, tč. 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD Predelava aluminija in mu komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izreče ukrep — javni opomin. 5. Mojzer Franc, mat. št. 4314, roj. 4. 10. 1953, stan. Apače 30, samski in brez otrok, opravlja dela oz. naloge livarja v TOZD Predelava aluminija, ukrep mu še ni bil izrečen, je kriv, ker je dne 15. 5. 1978 vrgel kovinski sod in poškodoval šef Ivana, ter s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 13 (nemoralno vedenje •v TOZD ali netovariški in neprimerni odnos do sodelavcev) in tč. 21 (povzročanje nereda ali pretepa ali sodelovanje v neredu ali pretepu v TOZD — DSSS ali oviranje drugih delavcev pri delu) 11. člena, v zvezi s členom 6, točka 9 (obveznost delavca v združenem delu je, da se do sodelavcev obnaša prijateljsko in dostojno) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Predelava aluminija in mu komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izreče ukrep — javni opomin. 6. žvegla Janez, mat. št. 4255, roj. 21. 5. 1953, stan. Kidričevo 62, poročen in oče 1 otroka v starosti 2 let, opravlja dela oz. naloge pomočnika livarjev v livarni TOZD Predelava aluminija, ukrep mu še ni bil izrečen, je kriv, ker je dne 28. in 29. 5. 1978 neopravičeno izostal z dela, ter s tem na podlagi 11. člena tč. 1 (nemarno, neopravičeno in nevestno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti), v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času), samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Predelava aluminija hujše kršil delovno obveznost in mu je komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 3 izrekla ukrep — začasna razporeditev delavca k delom št. 311-11-06 — pomožna dela v livarni za dobo enega meseca. 7. Galun Ivan, mat. št. 4570, roj. 21. 7. 1956, stan. Stop-no št. 2, p. Makole, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, opravlja dela in naloge posluževanje el. celic, ukrep mu še ni bU izrečen, je kriv, ker je dne 10. 8. 1978 okrog 20.10 ure neopravičeno odšel domov ter s tem na podlagi 11. člena, točka 11, v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD Proizvodnja aluminija hujše kršil delovno obveznost in mu je komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izrekla ukrep — javni opomin. 8. Cigan Štefan, mat. št. 2872, roj 9. 11. 1933, stan. Kidričevo št. 84, opravlja dela oz. naloge — zidar šamo-ter, občasno tudi nadome-stuje preddelavca Šamoter-ske skupine in opravlja tudi dela oz. naloge vodenje in organiziranje del vzdrževanja visokih gradenj, poročen, oče treh otrok, je kriv, da je od 23. 5. 1978 do 30. 5. 1978 opustil dolžan nadzor pri izvrševanju gradbenih del in porabe gradbenega materiala in sicer zato, ker je takrat neopravičeno zmanjkalo 3 vreče cementa, s tem je hujše kršil delovno obveznost na podlagi 11. člena, tč. 1 v zvezi s členom 6, točka 2 (obveznost delavca v združenem delu je, da vestno izpolnjuje naloge na delovnem mestu) samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavcev v združenem delu TOZD Vzdrževanje in mu komisija na podlagi že omenjenega sporazuma čl. 9, tč. 2 izreče ukrep — javni opomin. 9. Predikaka Stanko, mat. št. 3599, roj. 14. 9. 1931 v Krčevini, stan. Sveča 41, p. Majšperk, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, o-pravlja dela oz. naloge preddelavca elektrolizerjev, je kriv, ker je dne: — 14. 7. 1978 ob 17,15. uri nameraval prekoračiti tovarniško orgajo na nedovoljenem kraju in v naselju Kidričevo n kupiti 3 litre vina, — 17. 10. 1978 bil v vinjenem stanju in je malomarno in nevestno opravljal delo, s tem je na podlagi 10. člena, točka. 1 v zvezi s členom 6, točka 2 hujše kršil delovno obveznost in mu komisija na podlagi že navedenega samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 3 izreče ukrep — začasna razporeditev delavca na drugo delovno^ mesto št. 221-21-04 posluževanje el. celic za dobo enega leta. 10. Potočnik Miran, mat. št. 4191, roj. 25. 2. 1952, stan. Sela št. 38, p. Hajdina, samski in brez otrok, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, opravlja dela oz. naloge dostavljalca surovin, ukrep mu je že bil izrečen, je kriv, ker dne: — 10., 11., 18., 19. in 24. 7. 1978 odšel z dela eno uro neopravičeno, — 14. in 15. 8. 1978 po eno uro zamudil na delo, — 1., 2., in 4. 9. 1978 po uro zamudil na delo, — ker se je po telefonu nedostojno obnašal ter s tem hujše kršil delovno obveznost na podlagi točke 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in dru- - ^gUi obveznosti), v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) in tč. 9 (obveznost delavca v združenem delu je, da se do sodelavcev obnaša prijateljsko in dostojno) 11. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD Proizvodnja a-luminija ter se mu po določbi drugega odstavka 13. člena že navedenega samoupravnega sporazuma izreče ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu TOZD Proizvodnja aluminija — pogojno za dobo enega leta. 11. Sitar Ludvik, mat. št. 4346, roj. 28. 4. 1949, stan. Kungota št. 155, p. Kidričevo, poročen in oče enega otroka v starosti 8 let, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, opravlja dela oz. naloge elektrolizerja, ukrep mu še ni bil izrečen, .je kriv, ker je dne 26. 9. 1978 okrog 12,30 ure neopravičeno in predčasno zapustil delovno mesto ter odšel domov ter s tem na podlagi 2. točke 10. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD Proizvodnje lažje kršil delovne obveznosti, neopravičeno in predčasno odhajanje z dela brez vednosti ter dovoljenja prèd-postavljenega delavca v rednem delovnem času pa je na podlagi 11. člena točka 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja in odhaja z dela točno ob določenem času) že navedenega samoupravnega sporazuma hujša kršitev delovne obveznosti, je komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 2 izrekla ukrep — javni opomin. 12. Vesenjak Martin, mat. št. 4530, roj. 4. 11. 1942, stan. Vičanci št. 9, p. Velika Nedelja, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, o-pravlja dela oz. naloge elektrolizerja, je kriv, ker je dne 17. 8. 1978 neutemeljeno zavrnil opravljanje del in nalog ter neopravičeno odšel domov ter s tem hujše kršil delovno obveznost na podlagi tč. 15 (neutemeljena zavrnitev opravljanja dela ali delovne naloge, ki jo odredijo pristojni organi ali delavci, ki imajo poslovodna, vodstvena ali vodilna pooblastila v TOZD — DSSS ali TGA) 11. člena, v zvezi s čl. 6, tč. 2 (obveznost delavca v združenem delu je, da vestno izpolnjuje naloge na delovnem mestu), in tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s čl. 6, tč. 4 (obveznost delavcev v združenem delu je, da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Proizvodnja aluminija in mu je komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 3 izrekla ukrep — začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe št. 211-11-04 Posluževanje el. celic za dobo dveh mesecev. 13. Vodušek Leopold, mat. št. 4485, roj. 2. 8. 1952, stan. Podlože štev. 7, p. Ptujska gora, poročen in oče enega otroka v starosti 3 let, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija na delih oz. nalogah pomoč pri posluže-vanju el. celic, ukrep mu še ni bil izrečen, je kriv, ker je dne 26. 9. 1978 okrog 12,30 ure predčasno in neopravičeno zapustil delovno mesto in odšel domov ter s tem na podlagi 10. člena točka 2 samoup- * ravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Proizvodnja aluminija lažje kršil delovno obveznost, neopravičeno odhajanje z dela brez vednosti in privoljenja predpostavljenega delavca oz. neopravičeno odhajanje iz delovne organizacije v rednem delovnem času, pa je na podlagi 11. člena točka 1 (nevestno, nemarno in nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) v zvezi s členom 6 točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) istega samoupravnega sporazuma hujša kršitev delovne obveznosti in je komisija na podlagi že navedenega samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 2 izrekla ukrep — javni opomin. 14. Zidar Marjan, mat. št. 4127, roj. 5. 5. 1952, stan. Bres-nica št. 54, p. Podgorci, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, poročen, oče enega otroka, opravHa dela oz. naloge posluževalca anod, ukrep mu je že bil izrečen, je kriv, ker je dne 17. 7. 1978 fizično napadel tov. Vidovič Štefana ter s tem hujše kršil delovno obveznost na podlagi tč. 21 (povzročanje nereda ali pretepa ali sodelovanje v neredu ali pretepu TOZD — DSSS ali oviranje drugih delavcev pri delu) 11. člena, v zvezi s Čl. 6, tč. 9 (obveznost delavca v združenem delu je, da se do sodelavcev obnaša prijateljsko in dostojno) in 3. točke istega člena (obveznost delavca je, da se drži tehnološkega postopka v proizvodnji oz. pri poslovanju) samoupravnega sporazuma 0 odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Proizvodnja in mu komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 2 izreče ukrep — javni opomin. 15. Lenart Maks, mat. št. 4219, roj. 20. 9. 1946, stan. Lovrenc št. 119, samski in oče 1 otroka v starosti 1 leta in pol, opravlja dela oz. naloge progovnega delavca v TOZD Vzdrževanje’, ukrep mu še ni bil izrečen, je kriv, ker je dne 1. 8. 1978 dve uri predčasno zapustil delovno mesto in ga ni več bilo nazaj na delo, 11. 8. 1978 dve uri predčasno zapustil delovno mesto in ga ni več bilo nazaj na delo, 25. 8. 1978 dve uri predčasno zapustil delovno mesto in ga ni več bilo nazaj na delo ter s tem na podlagi 11. člena točka 1 (nevestno, nepravočasno, in nemarnu izpolnjevanje delovnih obveznosti) v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je,, da prihaja in odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v TOZD Vzdrževanje hujše kršil delovna obveznost in mu je komisija na podlagi že navedenega samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izrekla ukrep — javni opomin. 16. Pinterič Filip, mat. št. 4172, roj. 16. 1. 1937, sta. Pohorje št. 34, p. Cirkulane, poročen in oče dveh otrok v starosti od 4 do 8 let, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, opravlja dela oz. naloge posluževanja el. celic, ukrep mu še ni bU izrečen, je kriv, ker je dne 22. 5. 1978 malomarno opravljal dela oz. naloge in po svoje vgaševal anodne efekte ter s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) člena 11, v zvezi s členom 6, tč. 3 (obveznost delavca v združenem delu je, da smotrno uporablja sredstva za delo, surovine in material ter se drži tehnološkega postopka v proizvodnji oz. poslovanju) samoupravnega sporazuma oodgovornošti in obveznosti delavcev v TOZD proizvodnja aluminija in mu je komisija na podlagi že cit. samoupravnega sporazuma čl. 9, tč. 2 izrekla ukrep — javni opomin. (Dalje prihodnjič)