S-fco-^r-. 30.
3ST©-W-	15. aprila 1899.
Xj©-fco VII-
Splette na Samoa.
Aaerikance in Angleže domicmi poklali.
Častnike obglavili.
Hoiiiaciiii so jili napadli na nemškem nasadu.
London, 12. aprila. Poročila iz Ap.a naznanjajo, da so tam angleško in amerikausko četo zavezniki Mataatfe zvabili v zasedo in pri tem poročnika Freemana od angleške križarke ^Fourauva'4, kakor tadi dva amerikanska Častnika in štiri pomorščake usmrtili, ameriška čaBtnika sta oba od križarke ,,Philadelphia". Trupla so moraU pustiti na bojišču in jih pozneje na-šli 7. odrezanimi glavami. Zavratni napad po privržencih Mataafe seje izvršil na nasadu nekega Nemca in upravnika tega so prijeli in odvedli na krov angleške križarke ,,Faura-nya" ; dolž& ga, da je zaveznike Mataafe uaščuval v to krvno dejauje.
Zjedinjeni angleški in ameriški oddelek je štel 105 mož, M&taafejev pa 800. Zastavonosec Monaghan je jiomagal poročniku Laudsdale, kte-rega je krogla domačina zadela. Mož se je predolgo mudil pri padlemu tovarišu, ko se je hotel umakniti, je tudi njega zadela kroglja. Obglavljena trupla poročnika Landsdalea in zastovonoše Mona-ghana so pozneje privedli francoski misijonarji v Apio.
V bitki poproje je bilo "21 privržencev usmrtenih, na angleški in amerikanski strani niso imeli ni-kake izgube.
Pozneja poročila naznanjajo, da bo angleško-ameriški oddelek spremljali zavezniki Malitoa - Tanusa : a ti bo takoj pričeli bežati, ko se je pričelo streljanje.
Vojni oddelek je imel seboj strojni top; toda ta takoj ni bil več v redu, ko seje bitka pričela. Ta nezgoda je prouzročila ta žalostni konec dneva. Poročnik Laudsdale je dobil prvo krogi j o v nogo, ko je poskušal top popraviti.
Zguba zaveznikov Mataafejevih ljudi cenijo na 50 mrtvih iu ravno toliko ranjenih, ako ne še več.
Trupla usmrtenih častnikov so aimpatujoči domačini prinesli v Apio in veliko nedeljo v Mulinum, predmestje A pie, kjer se tudi nahaja koča kralja, so jih z vojaško častjo pokopali. Glave usmrtenih •o kasneje francoski misijonarji prinesli, na kar so odprli grobe in glave poleg trupel pokopali.
Ti francoski misijonarji so poročali, da so pokopali 38 trupel zaveznikov Mataafe, kteri so v bitki padli in pravijo, da je število padlih še veliko večje.
Pri bitki so se Angleži in Ameri-kanci umikali proti obali in njih umikanju bo dobro služili topovi angleških in ameriških vojnih ladij.
Dogodki v Pani.
V	illinoiskem premogarskem okraju v Pani Be je zopet pojavil velik izgred, kteri je zahteval večje število žrtev ljudi.
Pravi povod tem izgredom ni dovolj jasen, namreč po poročilih povzeti, ker kar naznanjajo došli brzojavi, da bi bilo povod, se kaže za premalo važno, in ne sega v pravi prepir, še manj pa ne opravičuje rabljen je sile.
V	poročilu ee glaBi, da je več zamorskih družin nameravalo osta-▼iti okraj ,,Pana Coal Co.", da bi ■e preselili v lowo. Zakaj? Vsled i spodbujanja po bivših l>elopoltuih Atrajkarjih? Najbrže je tako, ker
drugače se ne da tolmačiti srd od „Pana Coal Co." oboroženih, zamorskih skabov, kteri zagotavljajo, da so odhajajoči nameravali odnesti laBt družbe, kar je pa seveda le od druge strani prisufliran povod.
Najbolj značilno pa je pri tej stvari nastopno: Odhajajoči so bili zamorci, kteri so Be vsled tega neposredno postavili na strau štraj-karjev in so bili v tem slučaju varovani po policijski moči, ali bolje v tem slučaju po šerifu in njegovih i pomočnikov, skabi premogarske j družbe so bili, kteri so zat > napadli unijske delavce in šerifovo moštvo.
Tukaj imamo toraj golo istino a ko r a v n o je v tem slučaju postavno izvrševanje na strani delavcev, vendar so kapitalisti, to je njih slepo orodje zamorski skabi rabili o r o ž j e, da varujejo svoje koristi !
Kakšne so razmere v iBtini med postavnim izvrševanjem države Illinois in ,,Pana Coal Co." je tež-ko reči. S početka ju bilo povzeti po governer Tannerj"vem postopanju proti premogarskej družbi, da ima le povsem demagogične namene. Ali kakor kaže, vendar nekaj za tem tiči ; ker akoravno Tanner ne govori na vsa usta, je vendar odkrito, da ni proti ,.Pana Coal Co." zelen, in da so oblasti še sedaj kakor so bile preje, na strani štraj-karjev. Ker pa kljubu temu še nikakor ne verujemo na pošteno delavsko prijaznost po Tannerju, se je vendar morala Pan a družba nekaj pri njem zakriviti, da je padla v nemilost: seveda kaj se za kulisami tam godi, ne vemo, ali ua vsak način se nekaj, ker so razmere napete kljubu kapitalističnega vpliva.
Naj si bode temu že kakor hoče biti in naj bodo razmere kakoršne koli, istina pa je vendar le, da se predrzna kapitalistična družba prav nič ne briga, ali je državna moč na ujenej strani, ali ue, temveč je pri vseh okoliščinah vedno pripravljena in odločena v varstvo svojih lastnih koribti se posluževati o r o žj a.
Skoraj lahko smelo trdimo, da ni dvomiti, da bi v tem slučaju proti kapitalistični družbi postopali zaradi nje „puutarskega postopanja". Ako so pa delavci kaj enakega prouzročili pod prav takimi razmerami, so grozno pričeli proti ujim ščuvati in jih zasledovati, ter v ječo metali.
To je zopet nov dokaz, da se kapitalisti prav nič ne brigajo za pravo in postavne določbe, ako gre za nje koristi : to nam tudi kaže, ako delavci tudi kdaj pribore politično moč, da jih bodo kapitalisti prezirali in se pričel še le pravi boj. Kapitalistom ugajajo postave le tako dolgo, dokler njim ugajajo, ničjim pa ne store, ako po postavah teptajo. Gospoda ima denar, in da nes zlat osel vsak zid preskoči.
Samoa nevarnost.
Na drugem me6tu priobčujemo klanje na Samoa in objednem, da so najbrže Nemci nahujskali tamošnje divjake, da so zavratno napadli angleško-ameriški vojni oddelek. Po listih so zagnali velik hrup, posebno po angleških, in človek čita-jo$Make članke bi mislil, da se utegnejo kmalu udariti, ali temu ni tako.
Gotovo Be nahajajo na Samoa ua-sprotstva glede gospodarskih koristi med amerikanakimi in nemškimi kapitalisti. Toda veliko večje in obširne gospodarske koristi na obeh straneh atlaijtiškega oceana zahtevajo ukazovalno vzdržanje miru med obema narodoma in to je velike važnosti. Nekaj nenavadnega bi tudi bilo, ako bi se dva naroda
mesarila, da bi varovale koristi par posestnikov nasadov na Samoa! Popolnoma neglede na golo očitnost, s ktero se ob tej priliki prikaže pravi značaj kapitalističnih koristi kot vojni izzivalec. Toda ravno iz tega poslednjega uzroka je že sama misel na mogočost vojne nevarnosti zelo karakteristična. Tukaj se nam pokaže dokaz istinitosti iz negativne prikazni. Ne zaradi tega ker materijelue gospodarske koristi ne igrajo nikake vloge, ne bode v tem slučaju prišlo do vojne, ampak zato ker so te koristi premalenkostue. Drugače bi bila nevarnost veliko večja.
Toda v slučaju se gre le za materijelue, gospodarske koristi, in za nič druzega. Takmovalne spletke domačih poglavarjev, ljubosumnosti med konzuli teh treh narodov in na to upirajoče hujskanje domačih ,,Jingo" listov pri vseh treh, to vse je le štafaža in nema ne glave, ne repa, ako ne bi materijelne koristi posestnikov nasadov teh treh narodov za temi tičale.
Nemški posestniki nasadov so po številu in tudi glede obsega zem-Ijšča, najbolj gospodarko intereso-vani. Zato bi tudi radi videli, da bi jih ,,domača vlada v njih gospodarskih koristih bolje varovala". Na drugej strani imajo Amerikanci in Angleži glede svojih vlad ena- ! ke želje zase, to se pravi, da bi svojo gospodarsko moč ua Samoi laglje | razširili.
Te gospodarske spletke so povod zmešnjavam poslednjih let na Samoi.
Da pa tudi kavinistično ščuvalno časopisje v vseh treh deželah z svojim zlobnim pisarem dosti pripomore do napetih razmer, nam skoraj ni potreba poudarjati.
Ako vsled tega uzroka na Samoi istinito do vojne pride med temi narodi, potem je pač težko uganiti kak plašč „ ideal nosti" bi potem razgrnile na svoje ramena prepirajoče stranke. Naše meščansko proti ,,Jingo" časnikarstvo samo ovadi svoje misli, ko pravi, da v tem slučaju ni misliti, da bi prišlo do vojne, zato ker na vso Samoa izvažamo le za kakega pol milijona dolarjev vrednosti!
Kar se dela tiče, se moramo pohvaliti, sedaj smo delali že pet mesecev sleherni dan. Ljudje še vedno sem prihajnjo v velikem številu. K sklepu pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki. Tebi naš vrli list „Glas Naroda" pa želim obilo zvestih podpornikov. Louis Taucher.
V Ljubljani, začetkom aprila. Gospod urednik! Socijalno vpraša nje je pričelo tudi v nas trkati na vrata in to bolj kakor kedaj. Tudi na Slovenskem so se počele zavedati širše mase, da jim gre trda, da pa trpečim in izkoriščanim nikdo ne pomore, ako si ne pomorejo sami. Dolgo je sicer trajal ta proces, dosti dolgo. Toda konečno se je pričel tudi slovenski delavec zavedati, da je človek kakor so oni izmed ,, izvoljenih deset tisoč", i.i da mu gredo iste pravice ako ne celo večje. Namenil sem se torej Vam poročati od časa do časa o različnih pojavih na Slovenskem, s posebnim ozirom na delavski stan.
Delavci tam preko ,,velike luže" si pač morate s tršim delom služiti svoj kruh, a vaše delo se vam večinoma vsaj primerno plača, kar pri nas n i tako. Mi imamo trdo, (težko delo, dolg delavni čas, j pa slabo, z e i o slabo plačo. Vi tam ste svobodni državljani, velike svobodne države —nam
je svobodna samo beda. pod re-ne ladije m špansko topničarko. . ..	, , . , , .
J	1	, ..	akcijonarno vlado. Ako hočemo
javno izpregovoriti svobodno bese-
V bližini je bil most kakih 200 čevljev dolg, kterega so vstaši za« barikadirali in ga nameravali braniti. Del amerikauskili vojakov je vstaše odpodil od barikad, dasi so Filipiuci hudo streljali, a slabo merili, drugi del amerikancev je prebrodil reko in prisilil branilce mostu se umakniti. Najhujša zguba je prizadela vstaše ko so iz mesta bežali proti lagunam, ker so prišli v črto topov topničark. Santa Cruz vstaši niso zapalili, kar je bilo do-sedaj njih navada. Španske vjet-nike so pred osmimi dnevi odpeljali, ker so vstaši pričakovali napad ua mesto.
Na lovu za vstaši.
Manila, 12. aprila, ob 6.15 zvečer. General Wheatonova brigada, ktera se je pri Boclave koncentrirala, seje danes zjutraj naprej I	je tem pomaknila proti Santa Maria in to mesto zasedla. Filipinci so napravili napad in v podporo imeli Gat-lingov top, ali Amerikanci so jih zapodili v divji beg, ko so vstaši na bojišču pustili 100 mrtvih in ranjenih.
\V a s h i n g t o n, 13. aprila. General Otis je danes odposlal iz Manile brzojav vojnemu oddelku od 12. aprila: ,,Včeraj se je general Law ton pomaknil proti iztoku čez Santa Cruz iu tam zbrane Filipince razpršil, vplenil pa vse večje tovor-
General Lawton poskuša ladije spra
viti iz reke, kjer so v prikritei po-i j . , •	. .-
' J	1	J 1 do, takoj nas prime za vrat policaj,
ziciji in prepeljati na visoko morje. ,	, - - j -
r ,	, ziindarm, državni pravdmk in po-
Wheatonje vstaše deset milj iztočno od železniške proge Manila-Malolos pregnal. Brigade obeh generalov imajo majhne zgube. ker se sovražnik nikjer resno ne ustavlja."
A g i
i z -
tem h a j d v luknjo! V1 »lovske organizacije se samovoljno r a z-puščajoin časopise konfisci-r a j o. Ako skličemo kje kako zboroyanje. da se pogovorimo o naši b e d i, ali v političnih pravicah, ktere potrebujemo, kterih pa nam ne dajo stoje v ozadju
policaji, a poleg predsednika sedi
gibanje vstašev na severu daje Ame- , ..........r- i u
. J	...	. kaK višji policaj, ki si skrbno za-
pisuje vsako kočljivo besedico go-vornikovo, in ako isti po policaje-vem mnenju poseže preko črte, se mu
, hitro odvzame beseda. Taka je pood Malolos stoječe prednje straže	i ,
J r j	litiska svoboda — pri nas
3. topničarskega polka. Dva topni-čarja sta bila usmrteua iu trije ra
inaldo kaznuj d a j a 1 c e.
Manila, 13. aprila. Nenavadno
rikaucem povod vrjeti vest, po kte-rej je Aguinaldo izročil višje povelj-ništvo generalu Anton iu Luna. Mi-nolo noč so vstaši napadli zatočuo
njem. podal
Mislijo, da se je Aguinaldo
pri
Delavsko gibanje na Slovenskem, ki je bilo pred malo leti še v povojih, se j e že precej razvilo. Pridno
preko Laguna v pokrajino ge v6tuvljuj0 razilčua poiitiška iu
Iz naših novih kolonij.
Nočni napad.
Manila, 11. aprila. Ob polu noči so vstaši na več krajih prerezali žico brzojava med tukajšnjim mestom iu Malolos, prižigali so ongja v znamenje napada, in raz gričev ob železnici spuščali rakete v zrak. Pozneje so napadli prednje straže miuues ^škega polka med Bogoa in Boeve, pet milj južno od Malolos, dva moža usmrtili in 14 ranili. Objednem so vstaši napadli predno stražo Oregon polka na potu proti Manili in usmrtiti tri vojake, dva pa ranili. Vstaše so pognali nazaj v hribe z zgubo deset mož mrtvih, šest ranjenih in dva vjeta. Železniški nasip so nekoliko poškodovali, a ga takoj zopet popravili, tako, da ni bil promet oviran.
Ko se je v nedeljo oddelek Law-tona pomikal proti Santa Cruz, je zaostal jčdeu Filipinec, ko so drugi njegovi tovariši bežali, Filipinec se je pa skril v neko hišo in oBt&l miren, da je mimo prišel general Lawton z štabom. Sedaj je ustrelil v oddelek častnikov, a ni nikogar zadel, potem pa skočil iz okna na dvorišče odkoder je še večkrat ustrelil, toda vsi streli bo šli v zrak. Filipinca so zadele tri kroglje, a se še branil, dokler ga ni vojak b puškinim kopitom pobil.
Ca vite. Vest, da je bil filipinski ge- 1 strokovua dmštv neral Ricarte, ladi izdajalstva in ^ ^ -troke upora od Aguiualda k smrti obsojen, se potrjuje. Svetoval je baje vimirjl boj proti Amerikanci ustaviti. Sest ,irtrnT1;,; druzih častnikov, med temi tudi
a. Orgauizujejo
Najbolje so organi-
zovani rudarji, za njimi pridejo ko-
iu drugi. Izvrstno bo bili
organizirani železničarji po vsej
.Avstriji in tudi na Slovenskem, nek polkovnik je bilo radi istega ; Toda ker je ^ orgauizacija za*ela
pregreška z smrtjo kaznovanih.
delati preglavico vladi in železni
Madrid, 13. aprila. Vojni mi- žkim m,lij0uarjem, razpuščeno je
nister Polavieja je naročil generalu Riosu, poveljniku španske vojne na Filipinah, naj sedaj otoke takoj iz-prazne, ker je mirovna pogodba odobreua.
Dopisi.
bilo društvo železničarjev kar čez noč po vsej Avstriji.
Za slovenske delavce na Slovenskem izhajajo sedaj trije listi: eden klerikalen, eden krščansko-socija-len iu eden socijalno-demokratičen.
Toliko za sedaj, v prihodnjih pismih kaj več. Pozdrav slovenskim rojakom v Ameriki!	Veritas.
Rock Springs, Wyo., 9. aprila.
Slavno uradništvo ,Glas Naroda', prosim da natisnete nastopne vrstice v predalih našega cenjenega lista. Rojakom imam naznaniti žalostno vest o našem rojaku Jožefu Oblak, kterega smo danes 9. aprila spremili k poslednjemu počitku. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, na čelu sprevoda je igrala godba. Pokojnik je šel dne 8. aprila zdrav in vesel na delo v rov štev. 9, ali osoda je hotela, da je ob polu jeduajsti uri naju padlo toliko premoga, da ga je na mestu ubilo. Jožef ObLak je brl rojen leta 1863 na Trati nad Skofjo Loko, tukaj zapušča žalujočo ženo in dvoje nedoraslih otrok. Pokojnik je bil pri slovaškem spoleku, od kterega dobi njegova žena $600. Naj v miru počiva !
Razne vesti.
Še jetlno žrtev našli.
Dosedaj našli 47 žrtev v razvalinah Windsor hotela
Pod razvalinami, ktere sedaj le še zaznamujejo prostor kjer je nekdaj stal Windsor hotel, so našli železni obroč kakoršne nosijo hrome osobe, na tem obroču je bila kepa sežgana tvarine, profesor Kaynes je to preiskal in rekel, da je človeško meso.
Včeraj v petek bi se imela pričeti coronerjeva preiskava o nesreči hotela, povabljenih je bilo.60 prič, ker mnogo teh ni došlo, bo zaslišanje na teden dni odložili.
Trust urarjev.
Elliot Burris na Broadway v New Yorku je ustanovitelj novega trusta urarjev. kteri bode pričel svoje delovanje z 820,000.000, do $30.000,000 kapitala. V zvezi z novo kombinacijo bo sledeče tvrdke: Elgin National Watch Co., American Waltham Watch Co., Hampden Watch Co., tovarnarji kolesovja in sledeČM izdelovalci pokrovov: Due-ber Watch Case Mlg Co., Crescent W atch Case Co., Joseph Fahye A: Co. in Keystone Watch Case Co.
Kralj brez krone in žezla.
V New Yorku se vrši preiskava po takoimenovanem Mazet preiskovalnem odboru imenovanem po senatu, da pride na sled velikej korupciji Tammanytov. V petek je bil zaslišan Croker, poglavar Tammany demokratov in mož, kar naravnost povedal, daje on vladar nad o milijonov ljudi; on imenuje sodnike in uradnike, ker njegovej stranki pripada ves plen, on pa je poglavar. Na vprašanje predsednika odbora je prav mirno iu zavestno odgovoril: ,..Iaz sem oni. v kterega rokah so vse žice uprave velikega New Yorka ! Jaz sein oni, brez kterega vedenja in volje ue bede nihče imenovan na kako mesto, niti ue sme odstavljen biti, z jeduo besedo, jaz sem mojster, ktoremu morajo ubogati vsi člani strankp, drugače si imajo sauii sebi pripisati nasledke. Nikakor pa ni hot^l mož govoriti o svojem premoženju in dohodkih. Croker se je nameraval odtegniti zaslišanju in bi jo najraje za nekaj časa popihal v Evropo kjer bi poganjal lep^ nove*3, ktere si tukaj ,,pridobi" kot ,.vla-dar'4 velikega New Yorka, todn, povabilo ga je prehitelo. Vsa preiskava privede jako lepe stvari na dan, ali pomagalo ne bode nič, Tammanvti bodo molzli občinsko kravico kar se bode dalo in dokler bode šlo, napravili bodo velikanske dolgove, zato mestna posestva višje cenili iu obdnčili, gospoda si bodo pa napolnila žepe, v prvej vrsti seveda ,,bos" Croker.
Tekmovanje za „01Hee boys.'4 Kakih 130 deklic je bilo včeraj v petek v poslopju kriminalne sodnije in so nestrpno pričakovale kedaj bodo poklicane, da napravijo po-skušujo za civilno službovanje ter pokažejo svojo zmožnost. Mnogokrat so že nerodajne osobe poudarjale, da bi bile deklice manj nego IS let stare zelo uporabljive za službo otlice boys v mestnih uradih. Deklice bo delale skušnjo v raču-uanju, pisanju itd. Najvišji zaslužek na mesec je S25, kaj bode pa sčasom z dečki, ali bodo res prisiljeni postati poulični ,,boomsi"?
BEERBEERBEERBEER E	B
E	E
R	E
SUPERIOR STOCK
© © 0
B £ E R B E £ R B £ £ R B £ £ R B £
£ R
1 BQSCE SHEWING CO.,
3 LASE LINDEN, - - MICH.
Prodaja se povsodi.
Q Q Q
The
R B E E R B E E R B E E R B E E R B E
E R
B E E R
E	B
E	E
R	E
BEER BEER BEERBEER
Entered as second clas matter at j niča rje vo stanovanje in se skril pod
the New York, N. Y. Poet office Ocitolmr 2. 1893
„GLAS NARODA".
L«st sloveuskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iu uredni* : Published by
F. SAKSER. 10S Greenwich St New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
pol leu..............$1.50,
Za Evropo za vso leto . . . gld. 7.—, i. „ „ pol leta ....,„ 3.50,
., „ č?trt leta.....1.75
v Evropo pošiljamo list »kupno dve Številki
,Glas .Naroda' in
i? kaj a vsako
s jboto.
a i>Ut
„GLAS NARODA
(„VoU H ol Will be Lsied
and Saturday.
Subscription yearly $
it
the People' 1) every Wednesday
Advertisements on agreement.
Za ogiase do 10 vrstic so plača 30 centov.
Dopisi '«rez podpin in oaobn^sti ne natisnejo.
D- ar naj »mbi»<>v«• 1 i poslali po Moil y Order.
Pi • spremembi kraja naročnikov rroe.uo, du se nam tudi prejšnje i»ivf iišcm naznani, du hitre(e itajde-/iio i an«I >vnika
0<»pi>om iti poši Ijatvam uan dite u tatovom :
„Glas Naroda',
I Gr »enwich St. New York Citv.
Surov policaj.
V	Presbyterian bolnišnici v New Vorku leži 13-letni Willie Carmo-dy v kritičnem položaju. Policaj John A. \V<mh1 l>aje za položaj dečka odgovoren ju gospa Carmody trdi, daje večkrat p-skušal vs > zadevo na skrivnem poravnati. WillieCarmodv, n jegov mlajši brat John in do več druzih dečkov ;e te «|ni metalo žogo na nekem praznem sjtavbišču. Wood jih je zapodil proč in dohitel Willita ko je hotel •plezati čez ograjo in mu prizadil več udarcev z gorjačo. Zdravnik je dečka obvezal in svetoval naj ga odvedejo v bolnišnico. Willijey oče službuje v pisarni porotuiškega komisarja in prav i, da ue bode preje miroval, dokler ue bode policaj kaznovan. Policaj ima polno raznih izgovorov na razpolago, med drugimi tudi, da je došlo policiji mnogo pritožb radi dečkov, ker so dostikrat kamenje in pesek metali preko ogiaje na mimoidoče, da je po dečku le po lahko udrihal itd.
Sramotno zlorinstvo.
V	Brooklynu se je te dni v nekej gostilni pripetila Krvava žaloigra. Detektiv Doyle je brez opomina i-i tudi brez najmanjšega povoda ustrelil 331etuega Martina Carey a, kakor kako zver, nekega druzega moža pa na roki ranil.
Bil j je ob 2. uri zjutraj in le malo gostov v goe-tilni. ko je Doyle v spremstvu neke žeuske vstopil. Dvojica se je vsedla k mizi stranske Bobe ter zahtevala wh i s key a. Kmalu Bta postala oba razposajena iu videti je bilo, kakor I*i se v Dovlen valed použitega žgauje vzbudile •trasti. Njegova družica je bila tudi v tistem položaju, kteri tako lahko zaduši vsa boljša čutstva. Gostilničar je hotel storiti konec r&zttjzdauemu početju in se pripravljal gosti In ico zapreti. Ker pa Doyle namigleja ni hotel razumeti, mu je gostilničar z mirnim glasom rekel, naj gre vun, češ, da je čas iti k počitku. Doyle je sicer še nekaj zabavljal iu preklinjal, toda ker bu trije drugi gostje zapustili gostilni-co, šel je tudi ou za njimi in gostilničar je zaprl vrata.
Naenkrat je Doyle potegnil revolver, pomeril na pred njim kora kajoče može. ,Začul se je strel in t glasnim krikom Be je zvrnil Carey skozi srce zadet mrtev na tlak. S edli je drugi strel in krogla je prodrla jednemu možu roko. V tretje se je razlegal strel in gotovo bi bila krogla zadela gostilničarja,
posteljo, popreje pa vrgel revolver! v peč. Kmalu potem so ga odvedli na varen prostor.
•Sest mož utonilo.
Pri potopu ladije ,,Ellingowu", ktera se je vtopila pri Mountak Point, je šest osob žrtvovalo svoje življenje. Ladija „Ellingown" in „Kohinoor" je vlekla vlačilna ladija „Tamaqua" v soboto iz Filadel-iije proti Bostonu. V ponedeljek ste imele ladije prestati hud vihar, ko so dospele deset milj južno od Moutauk Point. Razburkano morje je premetavalo ladije kakor orehove lupine. Z grozno močjo so valovi treščili „Alliugowu ob stran in ves tovor se je nagnil na stran, in p red no se je moštvo rešilo, se je lad ija potopila z vsemi v globočino. Moštvo ,,Koliinoor" se je na vse kri pelje trudilo, da bi rešilo prijatelje boreče se z valovi, ali vse je bilo zaman. Ko so nesrečnikom zagnali rešilno vrv, je padel kuhar ladije raz krov „Kohinoor" in pred-no so mu na pomoč prihiteli je vtonil. „Kohinoor" je potem vlačilna ladija „Scranton" vlekla v New London.
Koze na parniku „Lahn".
Zdravnik na parniku „ Lahn", severo-uemškega Lloyd je te dni ob prihodu parnika v New York naznanil uradnikom karantene, da so so pri 13 potnikih, izmed 283 osol. v medkrovju pojavile koz«\ Bolniki so bili v ladijui bolnišnici, ktere so na uredbo zdravstvenega urada odvedli v Riverside bolnišnico. Ostalih 270 potnikov v med-krovju,bodo prepeljal i na Hoiimans Island, ter jih tam tako dolgo zadržali, da promise vsa nevarnost nalezljivosti. 62 potnikov v kaji-tah so na parobrodu prepeljali v Hobokeu. Parni k ,,Lahn" bodo dobro razkužili in osnažili.
I kral je $50.000.
Hartford, Conn., 12. aprila. Frederik BtrravBa, kteri je dve leti knjigovodja pri Andrews & Pek so danes zaprli, ker je „Natchaug Silk Co." v Willimantic po krivih vpisih okral za $50.000, to je počenjal sedem let. Borrows je oženjen in ima družino, ter bil tukaj čisian. Slepariji so prišli na sled po strokovnjakih, ker je ta tovarna v likvidaciji.
Babica tiuilford obsojena.
Bridgeport, Conn., 11. aprila. Pravda proti Nancy Guilford, ktera je bila zatožena, da je vsled kriminalne operacije usmrtila Emo Gill, je bila danes končana, ker je zbolel porotnik Gregory in je sodnik oBta-le porotnike odpustil. DaneB opo-ludne se je pa zatožena priznala krivo uboja in sodnik Wheeler jo je obsodil na 10 let ječe in $ 1 globe. Mož te žene pa ,,sedi" tudi v ječi in je pred par leti vjel radi enacega d oči na 15 let. Sedaj prideta še na vrsto sin te babure in ljubimec usmrtene, ker sta pomagala truplo razrezati iu odstraniti. Ta babica je po odkritem zločinu popihala v London na Angleško iu so jo od tam sem pripeljali. Sodnijski Btroški so zelo veliki in jih bode moral plačati County.
Kvarantena proti kozam.
Altoona, Pa., 12. aprila. Prt-mogarska vas Windber, v Somerset County u, je od vsega prometa z ostalim svetom pretrgana, železniški vlaki se ue vstavijo več tam ii tudi od tam ue vozijo dalje ; vojaški kordon odbaja kraj in nihčt ne sme v vas, niti ne sme to zapustiti. Pred nekaj tedni so se pokazale koze v Windber in ker niso bolnike takoj osamili, seje bolezen hitro razširila in je sedaj 30 bolnikov za kozami bolnih. Tudi v Si-calp Level, tudi premogarski vasi, je položaj enak. Iz raznih krajev centralne Penusylvanije poročajo o pogostih slučajih te bolezni.
0 preniogarskib delavcih.
Washington, 11. apr. Obrtna komisija je danes zaslišala John Mitchella, predsednika United Mine Workers of Amerika, kteri je «e pred tremi leti delal kot premogar.
ako ne bi bil pravočasno iskal za- Ta se je izjavil, da je od 398.000 prt vetja za vratmi. Nastalo je nepo- J mogarjev v Zjed. državah 78.000, pisno vznemirjenje. Morilec je be- ali 20 odstotkov članov Unije. Pre-Žal po stopnjicah navzgor v gostil- mogarske organizacije se nahajajo
v 13 državahr samo 75 odstotkov organiziranih delavcev se nahaja v štirih državah in sicer v Pennsyl-vaniji, Ohio, Indiana in Illinois. Neunijski delavci ravno tako ubogajo povelja štrajkov kakor organizirani delavci, zato jih pa tudi v vse pogodbe vpoštevajo. Pogodbene prostosti ni za delavce, je rekel Mitchell, delodajalci napovedujejo določbe. On je za mirovna sodišča, toda ne za obvezujoča, javno mnenje sili že oni del, kteri nema pravo, da se podvrže izgovoru sodišča. Ker več premoga pridelajo, nego ga potrebujejo, zato so premogarji deloma brez posla, zato jim tudi štrajki ue prouzročajo zgube. Leta 1897 so delavci 84 dni štrajkali in več delali nego leta 1896, ko ni bilo štrajka.
Ustavna povejla, je rekel Mitchell so najboljše orožje v strahovanje delavcev. Premogarji naj bi imeli isto pravo v zagovarjanje svojih zadev, kakor politikarji, kteri sklicujejo narodne shode. Na vprašanje, ako niso taki delavski shodi zelo viharni in bi se lahko škoda pro-uzročila, je odgovoril Mitchell, da so politični shodi mnogokrat bolj viharni. Nič ni bolj zaupanje prava omajalo, nego pridrževal na povelja. Premogarji so posta voljni «eči, domoljubni ljudje, oni spoštujejo sodnije, ali odkar so pričeli rabiti ustavna povelja, so prevideli, da so sodnije zoper nje. Ustavna povelja so bila vedno izdana na predlog podjetnikov, ali ljudi, ktere so namesto štrajkarjev sprejeli. Vlada nema ni kake pravice na tak način proti delavcem postopati.
Glede zaslužkov je rekel Mitchell, da so poslednjh 15 let vedno vpa-dali, dokler ni štrajk od leta 1897 pripomogel do malega poboljšanja. Stroški za življenje niso v istej meri vpada I i. Mitchell je priporočal postavo za osemuruo delo in postavo, ktera bi vlado vezala le dela sprejeti, kt^ra se izvršujejo pod gospodarstvom osemurne postave.
Izvoz lnestca mai-ea.
W a s h i n g t o n, 13. aprila. Po uradnem mesečnem izkazu statističnega urada o izvozu deželnih pridelkov posnemamo nastopne podatke za mesec marc: žita za $19,939.053; goveje živine i i prašičev za .$2,589.738; bombaža za $11,269.865; mineralnega olja za $5,201.534 in druzih provizij za $14,255.239 ; skupaj za $53,365.427.
Iz španske vojske.
W a s h i u g t o n, 13. aprila. Iz mornarskih krogov dohaja veat, da H" bodo kmalu obelodanile sen-zacijeo vojskovanju všpanski vojski. Kakor pravijo, se tla dokazati, da streljanje, k ter o je ui^d drugimi ubilo tudi zastavonošo Bagleya v bitki pri Cardenas, ni prišlo r>d španskih trdnjav, ampak od top-ničarske ,,Wilmington" ker njene krogle niso dosegle obrežja.
Rastoči primanjkljaj
Wash in ton, 14. aprila. V zveznej blazajnici so čutiti nasledki osvojevalne politike. Primanjkljaj vedno narašča iu zvezni blagajničui tajnik je mnenja, da bode prihodnje tri mesece 20 milijonov dolarjev več izdal nego prejel.
Tesarski št raj k končan-
C level a ud, O., II. aprila.
Strajk tesarjev, kteri ae je danes teden pričel je poravnan po dogovoru. Delavci bo zahtevali osem-urno delo in po 30 centov od ure, podjetniki so jim dovolili osomurno delo in 27i centov od ure.
Sni'ov roparski napad.
Bridgeport, O., 11. aprila. Prebivalstvo tukajšnjega kraja je bilo miuolo noč zelo razburjeno vsled roparskega napada na staro, premožno farmersko družino. Farmer Ogg je S8 let, njegov stričuik Robert pa pohabljenec, žena prvega pa stara ženica; to družino so napadli našemljeni roparji in vlomili hišna vrata. Starček se je z svojimi slabimi močmi v brau postavil z sekiro, toda roparji so njega in stričnika na tla pobili : potem so farmerjevo žeuo grozno mučili, da bi jim pokazala kje imajo denarje shranjene, ker le ni hotela povedati, so jej lopovi OBivele lase na glavi zažgali. Lopovi so se ustrašili kričanja na pomoč, zato bo jo
brzo popihali. Stara dva ne bodeta okrevala. Na roparje so napravili pravo gonjo, ali dosedaj jih še niso vjel i.
Zahtevajo osemnrno delo.
T o 1 edo, O., 12. aprila. Vtem mestu, kjer vlada za reforme navdušeni major Jones, se je več delavskih organizacij, ktere so Jonesu pri srcu, oglasile za osemuruo delo. Unija strojvodij, ktere člani delajo stanovitno pri strojih, so delodajalce naprosili, da bi delavni čas od 12 ur znižali na 8. Ti ljudje so dosedaj dobivali po $2.25 na dan, za osemuruo delo pa zahtevajo po $45 na mesec. Delodajalci bodo imeli te dni posvetovanje in se razgovar-jali o tem predlogu.
Razni štrajki.
Cincinnati, O., 12. aprila. Tesarji, kteri delajo na tukajšnjej pevskej dvorani so pričeli štrajkati ker jim niso privolili v deveturno delo. Drugi rokodelni poslujoči pri stavljenju slavnostna dvorane bodo tudi pričeli štrajkati, ako ne bodo kmalu dovolili zahtevam tesarjev in bode vse delo počivalo.
Parkers bur g, W. Va., 12. aprila. Pomožni šerif Stout je odi-šel v Wheeling, da bode varoval tamošnjo cestno družbo, ktera Bi je pridobila zoper štrajkarje ustavna povelja. Stout bode prav energično postopal proti štrajkarji, da ne bodo ovirali promet, ali napravili kako škodo.
Waco, Tex., 12. aprila. Ker Linijskim tesarjem niso dovolili zvišano plačo iu krajši delalni čas, so ti uprizorili štrajk.
Velik trust za led.
Toledo, O., 13. aprila. Chas. J. Wagner, največji trgovec z led«»m v državi Ohio, se jedanes vChicago razgovarjal z John Fieldom, predsednikom Knickerbocker Ice Co. o ustanovitvi trusta za led z milijonu m dolarjev kapitalH. Trust l> »de obsezal vse interese ledu od New Yorka do Chicago. Mislijo, da bodo z združitvijo prihranili tretjino potrebnih voz za prevažanje ledu voz. Ta truat ne bode škodoval koristim newyorAke zadruge za oskrbovanje ledu.
Delo ustavili
C a r 1 i n v i 1 I e, III., 11. aprila. Delavci Consolidated & Madison Coal Companies so imeli danes zborovanje, ko so jim odklonili njih zahteve, ter sklenoli delo ustaviti, dokler ne pridejo uradniki United Mine Workers in nadaljno določijo.
Linčarji v Lake (lily pred sodnijo
Charleston, S. C., 12. aprila. V pravdi proti linčarji je danes nastopil Josip Newham, deležnik tega krvnega čina, kot državna priča. Ou se je izjavil, da seje v petek pred linčanjem sešel v prodajalnici Henry Stokesa v Lake Citv z linčarji in so takrat zaradi pomanjkanja udeležuikov linčauje odgodili na ponedeljek. Moultrie Eppo je imel nalogo pridobiti ljudi za ta krvni čin v Cades, Goodwin, v Half Moon, Blulf W Hi I lock in Scran ton, ter bi imel ž njimi dospeti v Lake City za skladiščem za tobak ob 9. uri zvečer. Toda ob zgovorjenem času je dospelo le ipalo ljudi, raz-ven imenovanih treh le še Stokes, Singleton, Rogers, Lee, Webster, Wurd in McNight, toda Siugletou se ni hotel udeležiti linčanja. Ko so se vsi navzoči oborožili s puškami iu iz Henry Goodwiuove pro-dajalnice vzeli dve ga Ione petroleja in vrečo žaganja, ter se nato podali pred poštni urad z namenom to za pal iti, iz hiše bežeče pa postreliti. Lee je zapalil hišo in potem pobegnil, ostali bo pa pričeli streljati na iz goreče hiše bežeče. V nadaljnem zaslišanju je državna priča priznala, da je sedaj v Washiugtonu v držav-nej službi, od ktere ima $50 dohodkov na mosec in ko ga je poštui nadzornik Bulleck prijel, mu podaril novo obleko. Ko so ga vprašali, ako mu ni bilo drugo jutro žal, ko je na pogorišču videl obžgana trupla Bakerja in njegovega otroka, je rekel priča popolnoma hladnokrvno: ,, Ne!"
Prihodnja obtežilna priča H. B. Springs, belopolteu prebivalec La-J ke Citya, je povedal, da ga je Stores in več druzih sililo se udeležiti
linčanja, in ko bo je branil, ga naprosili, da molči o vsem. Pravda bode dolgo trajala, ker bode 150 prič zaslišanih; vsled bolezni jed-uega porotnika so morali za nekoliko dni s pravdo prejenjati3
Zastrupljene slaščice.
Hastings, Nebr., 11. aprila. Poskus zastrupljenja, kteri spominja na Adamsov slučaj, Be je tukaj pojavil. Neznana osoba je pustila v ateliru gospe C. F. Morey škatljo z slaščicami, na kterej je bila pritrjena posetnica gospe, ktera igra vel.ko ulogo v tukajšnjej družbi Gospa Morey je precej slaščic za užila; ravno tako več znanih go-spej. Pozneje je prišla gospa i atelir, ktere posetn ca je bila pri trjena na škatlji; gospa Morey Be jej je zahvalila za pošiljatev, ali ta gospa je izjavila, da ni nikakih slaščic poslala. Gospa Morey in njene prijateljice so kmalu po užitku slaščic zbolele ic bo jih zdravniki le z naporom rešili smrti. Kdo jo te slaščice poslal, dosedaj niso mogli pozvedeti.
Skrivnostno darilo.
O m a h a, Neb., 13. aprila. Sledeči skrivnostni dogodek se tukaj širi med ljudmi. Gledališka igralka Cora Tanner je dobila minolo noč od neke osobe škatljico slaščic iu šopek cvet I j ic. Pokusila jo ,,candy" in bi bila kmalu nato umrla, kajti slaščice i u cveti jice so bilo otrovane. Igralka je mlada dama, ktero jo že v zibeli lepota in umetnost obilno obdarovala, naravno jo torej, da ima poleg mnogih prijateljev in čestilcev tudi Bovražnike. Minolo noč jej je nek ptuj mož, po klerku Willard hotela, kjer mlada dama stanuje, poslal omenjeno škatljico in šopek. Namišeljna pozornost nepoznanega darovalca je gospodi-čino Tanner razveselila in z radostjo je duliala izcvetljie puhteči ouiaui-Ijivi vonj. Vzela je darila Beboj v njeno sobo. Kmalu potem sejo čulo iz sobo grozno stokanjo in ko so vrata z silo vlomili, našli so igralko ležati na tleh vijočo so v strašnih bolečinah. Zdravnik je bil hitro na mestu, takoj spoznal otrovauje in ravno še dovolj začasno dal strupu nasprotna sredstva. Ko jo Cora Tanner prišla zopet k zavesti, da je zamogla povedati kako seje zastrupila, preiskal je zdravnik ,,candy44 in cvetljice, ter našel, da je bilo oboje z neko hudo strupeno kislino napojeno. Policija se trudi priti na sled skrivnostuemu darovalcu, kar bode zelo težka naloga.
Prerijski požar.
B a s s e t t, Neb., 13. aprila. Od tukaj do Newporta, kakih 30 milj daljave je vsa dežela v plamenu. Farmarji pridelujejo večinoma seno in isto daje plamenu dobro gorivo. Razne posamezno stoječe hiše je uničil ogenj in prebivalci so komaj rešili golo življenje. Prebivalci malih vasi so rešili svoje domačije s tem, da so plamen dušili z mokrimi in peskom napolnjenimi vrečami. Mnogo ovac in govede je v plamenu poginilo.
Vlak odplavilo.
C h e y n n e, \Voy., 14. aprila. Hkrati nastalo južuo vreme je vse gorske potoke spremenilo v deroče reke in posebno Big in Little Goose Creek. Železniški vlak Burlington črte je dosegla voda na postaji Sheridan in več voz je odplavila raz nasipa. Šest potnikov je vtonilo. Podrobnosti še niso znane.
Indijanci ne razumejo šale.
S e a 11 e, Wash., 12. aprila. Poročila iz Skagwaya naznanjajo, da so Chilkat Indijanci usmrtili Sidney Vauee in Chris. Eriksona, ker Bta na mrtvaške kole (to je spominske plošče, ktere stoje pred kočami Indijancev, kar ti za sveto smatrajo) pisala razna imena iu jih še na drug uačin onečastila. Pri udrtju dela Madison pristanišča je padlo pet mož v vodo, gasilci so štiri rešili, nek nepoznan mož je pa utonil.
Predrzen rop.
Alamo Gordo, N. M., 11. aprila. Zelo predrzen roparski napad se je včeraj izvršil v pisarni , Ajarao Gordo Lumber Compauy" med tem ko se je vršilo izplačevanje večjega, števila lesnih delavcev.
Mnogo tisoč dolarjev bo že izplačali in le še 50 delavcev je bilo v pisarni, ko sta dva z winchesterkami oborožena ,,cowboya" usilila v pisarno in blagajnika silila s prete-njem usmrtenja, da je blagajnico odprl. Lopova sta vzela več malih zavojev pobotnic in druzih liBtin vrednih $50.000, kar sta smatrala za bankovca. S tem plenom sta odšla. Sodrug ju je zuuaj b konji čakal. Roparje zasledujejo, a imajo malo upanja, da jih vlovč.
Evropejske in droge vesti.
Rim, 11. aprila. Kralj Humbert in njegova Boproga sta danes nastopila potovanje na otok Sardinijo. Preje je občinskim predstojnikom in drugim višjim uradnikom naznanil, da naj glede slabih denarnih razmer opuste vse nepotrebne stroške, toda ljudem ni dopovedati, da ne bi novce proč vrgli. Francosko sredozemsko brodovje je že zasidrano pred Cagliari, te dni pa dospe tja angleško brodovje, ter bode pred Cagliari zbranih 50 vojnih ladij, med temi 30 angleških. Admiral Fournir je italijanske oblasti in italijanskega admirala povabil na obed na zastavno ladijo .jBreuuus", francoska godba bode ob navzočnosti Humljerta v Gagli-ari po mestnih ulicah igrala; mesto bode pa napravilo obed za francosko častnike.
G a g 1 i a i i, Sardiuija, 12. aprila. Kralj Humbert jo z svojo soprogo sem dospel in bil slovesno sprejet s streljanjem iz tu zbrauih vojnih ladij in trdnjavic. Včeraj so francoski iu italijanski častniki obiskali gledališče, kjer je godba svirala ,,MarseillaiBo" in italijansko himno, kar bo obiskalci zelo navdušeno odobravali in vihrali s francoskimi in italijanskimi zastavami.
London, 12. aprila. Zbornica jedanes zavrgla predlog anti-Par-uollitta William O'Malleya glede posilui ga nadomestenja vseh od leta 1879 segnanih najemnikov; 167 poslancev je proti glasovalo 69 pa za predlog.
D u n a j, 12. aprila. Vedno bolj ojstro iu energično postopa avstrijska vlada proti agitaciji ,,proč od Rima". Vlada je odposlala vsem deželnim vladam povelje, da naj zelo strogo postopajo proti takim državnim uradnikom, kteri prestopajo od katoličauBtva k protestan-tizmu, ali so že pristopili. Deželne in okrožne vlade naj vporabijo vsa sredstva, da take uskoke pregovori in jim prete b kazensko prestavo v službi. Namestništvo nižje Avstrije je več družb in društev nemško na-cijonalcev, družbe protestan to vske-ga veroizpovedanja razpustila.
V malem češkem mestu Polna so našli umorjeno in pohabljeno šiviljo Jurzer. Razni znaki so kazali, da je judovski čevljar Hiisener imel opraviti pri tem umoru. Čifuta so zaprli. V Polni je 5000 prebivalcev in med temi 250 Judov ; prebivalstvo je tako razburjeno, da se ue bi bilo nič čuditi, ako Cehi Jude napadejo.
Madrid, 14. aprila. Pomorski minister namerava zbornici izročiti postavni načrt za Btavljanje 10 novih oklopuic.
Križan in vstal.
(Velikonočna j»ovest, po H. Sienkienicžu.)
( Dalje.)
Soluce, ktero je poslednje tedne z vso svojo spomladansko močjo sijalo in pripekalo nad Jeruzalemom, je hkrati obdal oblak in iz daljave je bilo čuti zamolklo gro-menje. Toda ne Cinna niti Antea se nista zato zmenila. ^Spremljana po jednemu sužnjev, ktere jima je dal na razpolago deželni poglavar, so krenili najbližjo pot proti mo-rišču. Dasiravno je Cinna skrbel, da je bila nosilnica Antee blizo, vendar je ta z glavo zmajaje to odklonila ter je ni hotela uporabiti, ter raje hodila vso pot ob strani nje moža, toda ne z močjo kake okrevale, temveč kakor bi še nikdar bolna ne bila.
Med tem se je nebo Btemnilo, in ko »o dospeli na reber Golgate je na iztočnem nebu že vladala temna noč* Ko je mrtvaški sprevod do»pel, ■redi med dvema orjaškima postava-
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Gkok« Kotce ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	Štefan Banovec ; Rlagaj.: Matija Agnič, Bcx 266.
PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pheširn, Box 236; Josip Mantet. ;
▼si stanujoči v ELY, St. Louib Co.
M mu.
Glasilo: „GLAS NARODA"'
mu rimskih vojakov pa korakal ob-■ >je»i, ali bolje žrtev strasti velikih duhovnov, ta pa je bil še večji od teh, ju postala popolnoma tema, ni jeden žarek solnca ni za mogel prodreti temnih oblakov ; krvniki in rabeljni skoraj niso zamogli opravljati svoje gnjusno delo,okolustoječi farizeji in veliki duhovni pa skoraj nič videli.
Ob vzuožju križa pa so stale galilejske žene, ktere so ga čislale in
Eden mož — rumenolasa žena ni mogla govoriti — jej je odgovoril : da se je v to ponudil prijatelj iz med njih, Jožef, zdravnik iz Ari-mateje, kteri se je uprav povrnol iz potovanja iz Egipta in si kupil posestvo v zapadnem predmestju Jeruzalema; ta jim je ponudil svoj vrt v ta namen in jutri ga bodo tam pokopali. In ko je videl kako se ptuja, plemenita žena za vse zanima in vse ž njimi deli, je še dodjal, da je vsejedno kjer bode pokopan, sai v grobu ne bode ostal.
Vse kar je doživel Cinna in njegova žena te dni, jima nikakor ni šlo iz uma, ostala sta doma v zaprtej tliši, in sta celo odklonila povabilo priti v prokuratorij, kamor ju je povabil Poncijus Pilatuž, in to djubu temu, dasi jima je na razpolago poslal svoje lastne nosilnice ježno žival, da bi ju tja privedli. (Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
U m r 1 a je v Brooklynu gospa Josipiua G u 1 e, v petek 14. aprila ob 3. uri zjutraj, soproga znanega
,,Flo-Blaga
pokojnica je bila rojena v Tolminu v srce segajoč pri- na Primorskem ter bila zelo dobrosrčna i i blaga. Bolehala je dalj
25 ,, kratkih" smodk, 25 smodk po kr. in šestiitersko bteklenico. Vsa škoda znaša okoli 240 gld. Lopovi, katerih je moralo biti več, so z rovnico zlomili železni paž na oknu in tako potem skoz okno prišli v sobo, kjer so bile navedene
reči. V sobi ni nihče spal. * » *
Koroški novičar. Celovško mesto vzame 2 milijona goldinarjev poBojila. — Porotno sodišče v Celovcu je obsodilo dninarja Jož. Gregorija na 14 let ječe, ker je bil zažgal poslopja Jakoba Kugliča na Ziljski Bistrici. — Železnico iz Siu-čevasi v Železno Kapljo pričnejo graditi baje že začetkom maja. — Pri Žretcu seje dne 19. marca obesil neki neznani 50-do 60-letni delavec. — Celovški policaji dobe ,pikelhaube". Heilo!
Toda ko bi bil imel nastopiti svojo kazen, je z Dunaja izginil. Pozneje je došlo iz Spanje, grofove domo vine, pismo, v katerem je poročal Buonacorsi, da mora v vojno proti Ameriki; ako se vrne iz nje, hoče gotovo potem prestati svojo kazen. — Kakor Be čuje, se je Buonacorsi te dni res vrnil na Dunaj, da pojde v zapor.
ljubile kot najboljšega učenika in mojstra, in kakor še ni uikdar ža- i rojaka in posestnika hotela lovalo kako materino srce: poleg renče", v starosti 27 let. njih so stali žalostni učenci in jih tolažili, to je bil
zor. On pa je tukaj visel z milim
pogled« >m na nje in tudi na svoje j časa, a naposled jo je bolezen na preganjalce, nijednega znaka neje- postelj položila, s ktere ni večvsta-Tolje m kazal, njegov pogled je la. Pogreb bode v nedeljo popolu-bil odpuntljiv ker se je žrtvoval za dne. Blag jej spomin! vso krasoto sveta in odpuščen je	* * *
grehov.	D o š 1 i naseljenci. S par-
In š" jedna ženska postava je bila nikom „Lahn" iz Bremena je do-tukaj. Po konci je stala pod križem spelo 345 potnikov, a vsi morajo v in z utripajočim srcem zrla gori na kvaranteno, ker so se pri več pot-z smrtjo s« Jtorečim in ko se njego- uikiti pokazale koze: ,,K<migin ve UBfmoe prenehale se gibati, še- Louise44 iz Bremena je privedla petals je poleg nje stoječemu možu: 1102 potnikov: ,,Teutouic" iz Li-„kjerkolj in kadar ImkI^oio križali verpoola 1315 potnikov, med temi
samo 800 irskih deklet; land'4 je pripeljala samo Ijencev.
veliko t.-mtm reko, našli ga bodemo u» drugi strani. Toda ne kot nosilca. vašega rimskega križa, ampak kot gos|»odsrja neba in zemlje, kteri t*ode Hvoj križ postavil nad viern ■ Vet"m I44
Sedaj se je začulo podzemsko tu-l«nj«s, z. mlja .*> je stresla pod noga- joma iz Ribnika na mi >seh, skale so pokal« in grobovi j velikonočno nedeljo
Wester-
. ima«.
Iz S tee I to n a, Pa., nam prijatelj lista poroča: Na številko 1, v Ojienhartu se je ubil Marko Car,
Italijanski kralj—,,molz-n a krav a". S tem ne ravno salonskim epitetom je počastil italijanskega kralja še za njegovih mladih dnij njegov nekdanji minister Quintio Sella, ki je bil svoj Čas najbolj obsovražljen človek v vsej Italiji radi tega, ker je bil dober finančni minister. Mladi italijanski krulj je mnogo potrošil, a to je ne malo mrzelo vestnemu ministru za finance, ktfreinu je bilo skrbeti za kraljevo, redno prazno blagajni-co. Ko je bil minister nekega dne pri kralju, mu je rekel t „Vaše Veličanstvo se v resnici lahko primerja z molzno kravo, ktero lahko vsakdo molze, kdorkoli hoče'4. Kralj se ni razjezil prav nič radi te primere, vendar pa je rekel: ,,Da bi mi bil vsaj rekel da sem bik, ali ne— on pravi, da sem molzna krava !44
Senčne strani pri š t u-diranju ženstva. 20. marca j«± na Dunaju predavala nemška pisateljica, gospa Sidonija Griin-wald Zerkovi itz o slabih straneh ženskega študiranja. Poslušalcev je bilo toliko, da so morali že 10 minut pred začetkom predavanja vrata dvorane zapreti, in je oBtalo v zunaj mnogo poslancev, profesorjev in žurnalistov. Predavanje je
Hrvatskem : kilo baje jako zanimivo in je splošno
zjutraj ob
so se odpirali, nad Jeruzalemom se uri ge je v hiši za plin po neprevid-j« vzdignil oblak prahu. Vedno IJ08ti	,Jailko M al in o v ič
bolj se je stresala zemlja, ljudstvo doma iz Žumberka, umrl je v par
urah po težkih mukah. Dne 23.
je preplašeno tiežalo na vse strani, s v prvej vrsti veliki duhovni kakor bi razumeli, da so izvršili veliki umor. Toda tudi učenci usmrte-negu velikega mojstra ao odpeljali žalujoče ženske spod križa, in celo vojaški hlapci bo preplašeno okolu ■«jbe zrli iu mislili, ako ne bi bolje i storili, da bi si v mestu poiskali pribežališča. Le Antea je še tukaj stala in zrla na križ, ter se ni zmeni la za podzemsko bobnenje in tu-lenje, ne za potres, niti utrinjajoče bliske, kteri so veličastno razsvitlje-vsli Njegovo milo obličje in s trnovo krono obdano glavo. In ko je konečno dovolila, da jo je Cinna proč peljal, pogledala je še eukrat us križauega in dasi se je zemlja pod njo tresla vprašala moža:
,,Ali si čul, kaj so preje rekli, ko so mimo nss šli, — saj ti to dobro vedo in bi morali vedeti, ker bili so ujegovi učenci in mu bili popolnoma udsni? Ali si čul?4'
t,Da čul sem", je odgovoril Cinna. „ Rak I i so : V treh dneh bode vstal!"
6. Poglavje.
Vstal je! Grozna nevihta, ktera se je poja-vila popoludne ob križanju Galilej-ca ni le samo Golgato obiskala,
aprila bode blagoslovljena hrvat-sko-»lovenska cerkev v Steeltouu.
J. P.
* * *
Darovi. Za nesrečno družino Stepic smo prejeli: Math. Clemenc 50 ct., Marija Snajdaršič 50 ct., oba v Perryopolis, Pa. ; iz John-6 taw na pa nam je poslal, rojak Fr. Gabrejna $3, darovali so: Frank Gobrejna 50 ct., Mihael Štrukelj 25 ct., Ivan Pel an 25 ct., Anton Godrša 25 ct., Jožef Gal 25 ct., Martin Udovič 25 ct., Lovrenc Jer-nejčič 25 ct., Anton Oekada 25 ct., Frank Švigelj 25 ct., Anton Čampa 25 ct., vsi vrli Notranjci; neimenovan v Barberton, O. §1. Skupaj I. izkaz $5.
* • *
Svarilo. Znani agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem vabi delavce v američanske rudokope in jim obeta plačila od 5 do 7 gld. na dan, češ, da bo zadnji čas dobili v Ameriki mde v ogromni meri, tako, da se rabi več tisoč delavcev za več let. To je vse neresnično in ima le namen, ljudi zapeljati, da bi se oglasili pri No-dariju za izseljevanje v Ameriko.
t«mv. i pretila tudi Jeruzalem po- Gorje tistemu, ki bi se podal po tej
grozni ti v zemijo, se je na večer za ves svet neznansko pomenljivega dne polegla. Toda soluce se ni več prikazalo iu tudi drugi dan je ostalo prikrito. V njenej hiši je tudi akrita ostala Antea in globoka žalost jo je navdajala od trenotka,ko j« domu prišla od križanja. Preduo pa sta domu dopela, sta iskala pribežališče v nekej hiši ija vrtu ob j vznožju Colgate, tam sta našla dva ali tri učence iu rumenolaso žalostno ženo, ktero je Antea že včeraj našla v sodnej dvorani. Vprašala jo je kaj Be bode zgodilo s križanim, kadar ga Itodo sneli raz križ. Pri vprašanju je mislila, ako nebi ili kam t mrtvecem, ds bi na-
poti v Ameriko. Trpljenje in beda ga čakata, ne pa masten zaslužek, kakor ga obeta Nodari.
»Slov. Narod." • . *
Tatvina. Neznani lopovi so vlomili v hišo Urše Sikovič v Stre-harjih in odnesli okoli 50 gl. de-narja, srebrno cilinder-remontoar uro z nikelnasto pancer-verižico, zlate vhane v podobi grozdja, zlate vhane (murčke) dve zlati broži, srebrno brožo, katera je imela na sredi vdelano modro rožico, dve zlati ovratui verižici s križcem in meda j Ionom, zlato verižco za žen-ko uro, srebrno pozlačeno verižico dva zlata prstana z rudečim in be-pravila na vrtu nje hiše grob sredi lim kamnom, srebrno zapestnico, 6 lepo razcvetsnih roi.	gnjat, 20 litrov žganja (»grenkega4),
ugajalo. Na splošno zahtevanje bo gospa Griinwald-Zerkowitz po Veliki noči še jedenkrat razmotri-
vala baš to vprašanje.
* * *
Leon XIII. Kakor poročajo iz Kima se ni v zdravju papeževem spremenilo ničesar. Papež se počuti sicer slabega, toda njegovo duševno življenje je sveže in krepko, kakor vedno. — Dne 26. marca je papež čital sv. mašo. Strežaj in monsignore Angeli sta ga podpirala o vsakem koraku. Neki drugi maši je prisostvoval v naslonjaču Na navzoče je vendar smrtno bledo obličje sv. očeta napravilo velik utis. — Kakor poročajo „N. Fr. Pr.", je rekel papež sam, da se počuti popolnoma dobro, ,,samo nekoliko slab sem1', je pripomnil smehljaje, „toda to že preide4'. Papež se čudi vznemirljivim poročilom o njegovem stanju. — Škof Turi naz iz Nancy-a, ki je obiskal papeža, pripoveduje naslednje besede s v. očeta : „Med operacijo sem veliko trpel in sem mislil, da je prišla moja zadnja ura. Taka operacija v moji starosti devetdeset let!" Skof pripominja, da se je operacija posrečil^ in da rana tako naglo celi, da se je čuditi. Nekemu rimskemu dopisniku nekega pari-žkega lista se je izrazil dr. Mazzoni: Jaz upam trdno, da bode papež v kratkem zamogel pontilicirati v Petrovi cerkvi.
Mož beseda. Aprila meseca preteklega leta je grof Buonacorsi, huzarski kadet na Dunaju, jako nevarno ranil nekega delavca. Grof se je namreč približal na ceBti delavčevi nevesti ter jo je hotel spremiti. Mislil je, da je sama, toda za njo je šel nje ženin in njegov brat. Grof je takoj postal precej usiljiv, ko ga doide delavec, kateri ie hotel braniti svojo nevesto: kadet je takoj potegnil sabljo ter je delavca na glavi jako nevarno ranil. Pri redarstvu se je izkazalo, da Buonacorsi ni imel vsled nekega pregreška več pravice nositi ▼-»jaške uniforme. Obsojen je bil radi napada na delavca na jedno leto ječe
K a k o d o 1 g^o's e^ž i v i. V zad-njih 10 letih se je izračunila povprečna dolgost človeškega življenja v posameznih evropskih državah. V Angleški se živi povprečno 45 let 3 mesece, v Belgiji 44 let 11 mes., ua Švicarskem 44 let 4 mesece, na Francoskem 43 let 6 mesecev, v Avstriji 30 let 8 mesecev, v Prusiji in Italiji 39 let- Povprečno kaže Švedska in Norveška najvišjo dolgost človeškega življenja, namreč 50 let, a najmanjšo dolgost Španska, 22 let 4 mesece.
strupeue. — Jožek in njegov mlajši bratec France sta ee ž njima igrala Necega jutra pa je zmanjkala jedna podobic. — „Jožek4', reče mati, „kje si pa pustil drugo podobo?" — ,,Dal sem jo Francetu, da jo je pojedel", je odgovoril, ,,in ako bode še živ kadar iz šole pridem, potem jaz drugo pojem!"
Pojasnil. Žena : ,,Meni se dozdeva, da si danes zopet pregloboko v kozarec pogledal." — Mož: ,,Nikakor ne — danes smo le iz vrčev pili."
Narodno gledališče v Zagrebu, ki ima 50.000 gld. letne subvencije in mnogo izrednih podpor, ima letos tolik deficit, da misli vlada baje opero in balet povsem opustiti ter gojiti poslej le dramo. Tudi dunajska opera ima letos velik deficit.
Samomor učitelja. Iz Vipavske doline se „Edinosti" piše: Gospoda Raktelja, učitelja, cerkvenega organista in priljubljenega pevovodja pevskega zbora v Št. Vidu nad Vipavo so bili obdolžili spolnega nasilja proti neki učenki njegovi. Od kar je pokojnik izvedel za to obdolženje, ni šel več iz hiše, razun v cerkev, stoječo tikom šole. Strašno ga je potrla ta obdolžitev. Dne 1. aprila je bil v Vipavi, da bi petegnil svojo mesečno plačo. Pravijo, da mu jo je davkar odrekel. Prišedši domov s pošte, se je mož ustrelil iz revolverja sredi šolske sobe. Tu so ga našli otroci, zbirajoči se za procesijo. Pravijo, da je poprej popisal dve poli papirja svetu v slovo. Jaz za svojo osel»o menim, da ono obdolženje je bilo le obrekovanje. Truplo bo prenesli v mrtvašnico in mrliča ne časte z običajnim zvonenjem.
Krokarji dosedaj niso bili prišteti med roparske ptice; vendar se je pa to kaj dobro pokazalo pri ne\v-yorškem Tammany Crokerju, da kaj rad po plenu svoje kremplje steza.
Aguinaldo ima na Filipinah vedno zelo na široko odprta usta o svojih zmagah, a sam vedno daleč beži od bojišča, da niti ne čuje streljanja topov.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštuiuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Glede na došle ponudbe zaradi pisarniškega pomočnika odgovorimo za danes, da za sedaj nikogar ne sprejmemo, ker hišni gospodar nam je ,,obljubil" razne poprave;! dokler to v red ne pride nemorerno i nikogar sprejeti ker je prostor tesen. V prvej vrsti pa se je nam ozirati \ tudi na spretnega računarja in po-i znavalca krajevnih razmer.
Služkinjo,
ktera zna kuhati, naj govori slovenski ali nemški in jo veseli sem priti, sprejmem, na mesec plačam $20. Oglasi naj se pismeno : Anton K u s, 101 Harrison Ave., Leadville, Colo.
Najceneje vožnje Me
iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, iog Greenwich St., New York.


Učitelj godbe,
kteri razume dobro poučevati godbo na pleh in seveda govori slovenski, dobi službo. Pisati je: Josip Saj n. Box 42, Crested Butte, Colo.
Vino na prodaj.
Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 65 centov galono s posodo vred.	(15. ap.)
NIK. RADOVICH,
702 Vermont St., San Francisco.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i aloven-s ki

9
Po znižanej ceni!
Gozdovnik,
Povest iz ameriškega življenja. Dva zvezka za 50 centov poštnine proste. Samo da jih ne bode potreba vračati v Evropo. Povest je zanimiva in kratkočasila : oba zvezka obsezata 34š strani v osmerki.
Smesnice.
Dv o um no. Zdravnik : „A1 i imate dober tek?" — Bolnik: „Da gospod zdravnik, posebno na prašičev jezik 144 — Zdravnik : „Tega si pa že raje z glave zbite !'4
Ošabnost. A. : ,,Kje pa sta-uuje Vaš Bin, gospa Rebeka?" — Rebeka : „Stauuje — kaj Vam ne pride na um. Mojemu sinu ni potreba stanovati, ima sam več hiš!44
Odpoved. Prijatelj : „Toraj so te tvoji upniki vendar prisilili v zakon .. . Kedaj pa bode poroka z bogato vdovo?" — Ženin : ,,V štir-najstih dneh jej bode izročen.4'
Se hujše. Prvi gospod: „Glej-te kako sem shujšal, vse gumbe sem Bi pustil prestaviti.44 — Drugi gospod: „To še ni uič, jaz pa postal tako suh, da sem moral celo suknjo zastaviti.4'
9
ktere imamo v naši zalogi iu jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Druge slov. knjiga: i Veliki katekizem lt> ct. j Sveta Notburga 18 ct. i Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na ble jskem jezeru 10 ct. Sveta Cenovefa, nova IG ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica .+ 1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi L, II. in
III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct.
,,	„ stara ,, 15 ct.
Marjetica 50 ct.
Gozdovtiik, nova knjiga (1. in 2.
del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer : Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri račuuar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (.Te-ram) $1.
Pri brivcu. Dijak: „ProBim, urežite me malo, da se saj pozo a, da sem bil obriti'4
Izbleknil. Preiskovalni sodnik: ,,Hm, vaš tovariš mi je pa lopovščino vse drugače in bolj natančno povedal." — Lopov : „Veste goBpod sodnik, ta lopov me v lažeh nadkriljuje 1"
Pravi odgovor. Kmet: „He, smrkavec, kaj pa išeš tam gorej na jablani?"—Deček: ,,Jabolka !"
Pouk prince v. Odgojitelj : „Sedaj je na vrsti cesar Nero. Ali mi zamore Vaša viBosost kaj o njem povedati?4' — Princ (molči). — Odgojitelj: „Popolnoma prav, vi-Bokost, tem manj govorimo o tem cesarju bolje je."
Skušnja. Mati je dala malemu Jožeku dve lepo barvani podobici iz sladkorja, a prepovejdv, da
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišapju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk ctobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago Be pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York.
Kje je?
ANTONIJA LAVRIČ, rodoma iz Ložkega potoka iz Sredne vasi štev. 5. V Ameriki je štiri leta, ker mi je v sorodu, bi rad zvedel za njo. Kdor rojakov ve nje naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Kovač Kerus Camp, Wilczinski, Miss.
—	—-----J—7 — t---Zr ** ■', MM Unv 4', u
m plemstvo je izgubil, ju ne sme pojesti, ker so barve County.
JANEZ HOENIGMAN, pred 7 leti je prišel v Ameriko jn bil nekoliko časa v državi Illinois; doma je iz Podturne, občina Toplice pri Novem Mestu. Naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank H o n i g m a n, Box 478, Emporium, Pa , Cameron
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s k e y e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam. naj se le pri meni oglasi, in zadovoljpu bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od poBtaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Samo 50 komadov imamo še
Koledarja za 1.1899
velja le 25 centov.
To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj se brzo oglasi.
FR. SAKSER & CO.. 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro do m o-v i n o Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljone gold. Pišeta lahko sloveusko, ali kakor dragot pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim !
Francoska parobrodna družba
Comjapie Generale TramtMie.
Direktna črta do HAVRE - P.tRIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne
Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje.
Glavna agencija sa Zjed. držav* in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
dne 22.	aprila.
„ 29.	>»
„ 6.	maja
„ 13.	
„ 20.	i ?
„ 27.	i J
„ 3.	junija.
„ 10.	?»
„ 17.	ii
„ 24.	i ■>
„ L	julija.
„ 8.	if
M 15.	n
» 22«	ii
Vsem rojakom priporočam moj
"SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
Usiogij isce.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1835 Main Str., La Salle, 111.
KDOR
slovencev potuje
bodisi
v staro domovino ali obratno
naj se zanesljivo obrne na
izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK
v vsgh zadevah mil izvrstno postrežemo in skrbimo, du se mu ne prigodi kaka neprilika.
kdor slovencev
pošilja novce domu
naj se izvrstno na nas obrne- Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slo-veusko in vse je bilo dosedal še v reda. Dosed aj 6 in o že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vloge v sloven-s k e h r a n i 1 n i c e, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e i i kad^r mi damo za .$40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali $4150, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo.
Pazite na številko 109 liltenivieli Street, kamor Vas drugam spel jejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
THE PRINCE LINE
/i .A A I< A
CHAS. R. WE1TERSHAUSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa,
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domoviro ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
i1«1"''«!''1 ■"a5"|l|J»i-|-'it|FJ'JUug»u"J^|!IJ"
I IGN. TANCIG, ; slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
ee uljudr.o priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za jj) izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za r'| svoje delo jamčim, da zadovoljim veakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za. ženske, ravno tako IGLE za možke vrb z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVI1UEV (Frames) za slike od 25 {(i centov naprej.
Ponarejam slika iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vs^ skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili oljjednam slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET, _______MICHIGAN.
G. MIRTW
na 5. cesti v Red Jacketu, Mleh.,
odprl
iiavedeiii parob 'odi iinajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
ZtsTe va/	Greno^rc j m Hšfoa^oIL
„Spartan Prince", „Trojai: Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Priuce", „Itolian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Ceiie: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27-75, Karlovec $28.50. Iašpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	----NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VIKA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO" po NAJNIŽJI CENI.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v L^ad-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam evoj
400 Elm Str ,	Lead vil le, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine S?»IODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IG\AC MIKLICH.
r
_-■	••'- ••••-.....iHK.-A.....
Warenberger
J. STRE1FF & CO., lastnika
ISO Greenwich Street, New York
(v Mižini tiskal n« „tiLLs Naroda*4).
4
4
V naš- n !. r. !u -»--tau•■o nivadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra po: tr -žba po nizkej c» ni. Prodajamo
par >1 »rodne in železniške listke
po najnižjih cen:'

L!l.

KNAUTH, NAGHOD & KlIEHNE
So. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma.
Izposlnje in ixterjoje zapuščine in dolgeve.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
sh priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK- Cena n ajcenejšim 3gl as-nim <>d S25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od 845 do f>8100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so i« jekla, trpežni za VBe življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala:
Matija TV/ek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove isi sem zelo zadovoljen i njimi, ter so še se»Iaj dobre; igram zelo veliki» na nje. Kojaki, nelx>jite se, da l»i biii prevarani: harmonike so lahke za igra-nje. Ic]>«i i/delane in dovolj jk> ceni. To jMitrdiin.
Marko Težak imam harmonike že ]">et let <<d t-., (ioloba na 4 glasove: veljajo me 75 dolarjev, ali ne dani jih sedaj za one, kte-re Ko narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že pet let.
"M. Te^bhak.
Pod j u.i mu:; m harm mike >d J. (I 'oba /e še^t let, za nje sem dal $40 in so sesedaj boljie kakor mit- j/ stsa r- .l. /,- ktere statiejo 11 ijvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Juliet, 111.
Podpi mi M cha ! Klobučar potrjuj miu da t harmonike i/delane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz že na »je i^raiu 4 lr-ta, tlal za nje $25 m se sedaj jih ne dani zaradi njih glasu za (30.	Mike Klobučar, Joliet, III.
Mat. Frankovif potrjujem, da dela. ktere Izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil «*' njega harmonike prt*d 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše i - lare dežele; d< • ,edaj š 111.10 j> trel«»vale poprave Math. Frankovich. Calumet, Mich,
Silvester Stramet/, ravnatelj mestne godi«? (C"iti/en ('imsalidated Itand) potrjujem, da harmonike izdelane po John (.ol..l«i ima)o ciste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pij vsakej godbi na lice, trobente ali piš£ali.	G. Stramec.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
11a 7 kamnov samo. . . ^13.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovanii
Poštena postrežba in -mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET, CHICAttO,
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel JPloran c e
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; iivrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vgem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
IsiOgljlLsCO-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker Btoril bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Golev
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
m m
si n
m
M
m
BI H M
m
31
m
&
m
m
m
nadalje hranilne vloge
po	|
B i i
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost'al i pa b posredovanjem „gi*a.s Naroda".
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodaj&lnio vsakovrstne fine smotke (Cigara) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" ± barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vastno in točno izvršujejo.
Uzorce (SampleB) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
323 K. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojimi Spretni asrentje se s pre j m o proti nerodnim pogojem
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
Dr G IV AN POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuUjanejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor
" mjiii
i_iji_i|i_iji_i ji_i ji_>ji_i[|i_i|i_f|i_i|i_'|i_i|i___'i'_'h_
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki Ee je izučil iu prejel di-plomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasuejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znau-jemin skušnjami
i VA N' POHKK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. R&di tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlioi, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez Lh itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura I ^a:ia Poheka. Ou je na
stotine d-ra. stotine
nevarno bolnih oseb '»zdravil, posel* pn mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in r< du. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Štovani goBpod !
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila poral-il, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam Brčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaži na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVA.JST F*OnEK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žmisk in otrok:
v tem je n -dosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY*
MISSOURI.


■ , ■ i-
V;; - ...