METOV
llustrovan gospodarski list.
Uradno plosilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto.
Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
laierati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na 'I, strani 300 K, na 'It strani 150 K, na Vi. strani 100 K, na '/„ strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolieni le tedaj, če se navede vir
Obseg t Gustav Pirc, predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo, odlikovan z redom Sv. Save III. razreda.— Gmotni uspeh umetnih gnojil. — Zakaj je pričela naša živina letos zopet glodati les? — Vzrejaite plemenske bičke! — Ribarstvo v Jugoslaviji. — Kmetijskošolski vestnik, — Vprašanja in odgovori, — Kmetijske novice, — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati*
Na prvi strani prinašamo sliko, posneto dne 21. novembra t. 1. o priliki slovesnega odlikovanja predsednika Kmetijske družbe g. Gustava Pirca v lično okinčani dvorani Kmetijske družbe z redom Sv. Save III. razreda, ki ga je izvršil kmetijski minister g. Ivan Pucelj. Natančneje o tem zgodovinskem dogodku smo poročali že v zadnji številki »Kmetovalca" na str. 216.
Slika nam predočuje v sredi odlikovanca, na njegovi desni g. ministra Pucelja in uradništvo družbe ter nekaj drugih udeležencev te slavnosti.
Naj nam bo dovoljeno podati le par črtic o obširnem delovanju predsednika Kmetijske družbe g. Gustava Pirca.
Ko je g. Pire 18S4. 1. bil izvoljen tajnikom Kmetijske družbe kranjske, je družba štela približno 800 udov in od teh samo 500 plačuiočih. Leta 1919. je slavljenec zapustil družbo, ki je štela že nad 30.000 pravih udov. Če samo to vpoštevamo, vidimo, kako velik uspeh je dosegel ta kmetijski strokovnjak tekom svojega 35 letnega delovanja pri naši najstarejši kmetijski korporaciji.
Oglejmo si dalje obširnih 35 letnikov »Kmetovalca", ki ga je sam ustanovil, urejeval in povečini tudi sam spisal. Koliko duševnega dela tiči v teh 35 letnikih!' Koliko izkušeni si je nabral tekom svojega delovanja! Koliko je s tem koristil našemu kmetijstvu in našemu kmetu. Saj »Kmetovalec" ni bil znan le po Kraniskem, ampak po vsej Sloveniji in smatralo se ga je sploh kot vzoren kmetijski list. G. Pire je pisal za kmeta, ne toliko za izobraženega strokovniaka, ki je pa vkljub temu v njem našel veliko dobrega in izpodbudnega.
Posebno intenzivno je bilo niegovo delovanie na polju kmetijskega pouka po deželi. Saj je bil g. Pire skoro že v vsaki vasi na Kranjskem, kier je predaval in poučeval kmetovalce o umnem gospodarstvu. Priznati so mu mora, da on naibolie pozna izmed kmetijskih strokovnjakov deželo Kranisko in dušo kranjskega kmeta. Pa tudi kmetje poznaio ni^pa in niepovo delovanie naibolie. kaiti vedno so se obračali nanj za nasvete, ki so jih tudi vedno prejemali.
Napredek živinoreje v deželi je v vehki meri mep-ova zasluga, kaiti v^no se je trudil, da so dobiva" živinorejci dobre nlememake in da iih tu^i naibobe oskrbovali. Da se vzredi boliši plemenski material, ie ustanavlial ž;vi-rioreiske zadnje in vsporlbuial kmetovalce s težko prjbo-remmi državmmi in deželnimi podporami, ki jih je razdeljeni rned zadrusre. k napredku.
Mlpkarstvo na Kraniskem ie začel on kot nrvi propagirati in ustanovil je veliko število mlekarskih zadrug.
Gmotni usreh nmetnih gnojil.
V zadnji številki »Kmetovalca" je g. ravnatelj Belle opisal poskuse z umetnimi gnojili, ki jih je v tem letu izvedel na kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici. V tem spisu je sicer natančno naveden uspeh večjega pridelka gnojenja z umetnimi gnojili na posameznih parcelah, ni pa označen gmoten uspeh, ki se ga doseže s takim gnojenjem. Naš kmet pa v prvi vrsti vpraša, kakšna je cena umetnemu gnojilu in ali se njegova uporaba res izplača.
Naj nam bo torej dovoljeno, da iz številk, ki nam jih je tu poslal g. ravnatelj, izračunimo uspeh v kronah. Pri tem smo vzeli cene umetnih gnojil, kakor veljajo v današnji trgovini in cene pridelkov nižje nego so na današnjem trgu. Prevoznih stroškov nismo upoštevali, ker nam jih bogato poplača večji pridelek na slami, kakortudi višje cene za pridelke.
ki so do pred vojne prav lepo uspevale. Pozneje so morali drugi prevzeti nadaljnjo organizacijo mlekarstva, ker je postalo delo za njega preogromno.
Naši Gorenjci se gotovo spominjajo g. Pirca, ko je hribolazil po planinah in kmetovalce učil, kako se morajo te zboljšati, da bo njih živina imela več in boljšo pašo. Priskrbel jim je pa tudi podpore za izboljšanje planin, in marsikatera planina izkazuje še dandanes sledove njegovega dela.
Če hočemo pravilno oceniti njegovo delovanje za povzdigo poljedelstva, je treba, da samo omenimo množino umetnih gnojil, ki jih je naš kmet letno uporabil. Mala kranjska deželica jp letno potrosila do 1000 vagonov gnojil in je glede tega stala na prvih mestih v tekmovaniu z drugimi,pokrajinami bivše Avstrije. To je zadosten dokaz napredka v našem kmetijstvu in kulturne stopnje našega kmeta, za katero gre v prvi vrsti zasluga g. Pircu.
Pridelovanje krmskih rastlin je pospeševal g. Pire z razširjanjem detelje, lucerne in travnih semen, ki so prej bila med našimi kmeti nepoznana. S tem je tudi omogočil intenzivnejšo govedorejo in lažje prehranjevanje živine čez zimo.
Pa tudi uporabo močnih krmil je vplejal in pospešil s tem mlekarstvo. Zbolišal je naše hleve in z nagradami za vzorno izdelane hleve je navaial kmetovalce, da so bolje uredili bivališča za svojo živino.
Pa tudi v vseh drugih ranosrah kmetijstva se je udej-stvoval in pokazal povsod umevanje za potrebe našega kmeta.
Posebno intenzivno je deloval v času vinske krize, ko je trtna uš uničMa dolenjske vinograde. V veliki meri ie pripisati niegovi agilnosti, da so se vinogradi v tako kratkem ča«u prenovili. Kdo se ne spominja niegovega znamenitega članka v . Kmetovalcu" 1. 1916. ..Koliko stane doleniskesra vlnogradmka 1 hI vina?", s katerim člankom je dokazal veliko izgubo dolenjskega vinogradništva.
Prav je rekel g. minister Pucelj, ko je povdaril. da bodo <He poznejši rodovi vedeli prav ocernti delo gospoda P'rca za slovenskega kmpta. ki je po nierovi za-slugi danes na naiviš" stopnji med kmetovalci naše države. Vsled tesra je bilo s tem odlikovanem no pravici priznano mep-ovo delo. niepov trud na Naiv'šipm mestu.
Pa tudi slovenski kmetijski strokovnjaki se lahko ponašamo s svoiim tovar;š°m — naš;m Nestori^m. ki ie dospel tako v!«oko odlikovame. Naiv'šie o^nkovanie mu bo na priznala zgodovina, ki ga bo imenovala očeta slovenskega kmeta.
Čast Gustavu PIrru T
Travniki.
Pridelek sena z otavo vred na 1 ha površine po ceni 5 K za 1 kg sena.
Negnojeno:
4687 kg sena.
Gnojeno s: I.
75 kg apnovega dušika po K 4.80 = . . . . 360 K
210 kg superfosfata po K 5.20 =...... 1092 K
Skupno . . . 1452 K
Pridelek: 5725 kg sena in otave. Z gnojenjem se je dosegel večji pridelek: 1138 kg
krme..v•v.r.e.dnosti. . . . .. ..........- . . 5690 K
manj stroški za umetna gnojila...... 1452 K
Ostane čisti večji dohodek . . . 4248 K
II.
300 kg kostne moke po K 4.60 =..........1380 K
300 hI gnojnice po K 2.— =..............600 K
Skupno . . .	1980 K Pridelek: 5723 kg suhe krme.
Z gnojenjem se je dosegel večji prideelek 1136 kg
zrnja v vrednosti......................5680 K
manj stroški za umetno gnojilo in gnojnico . _1980 K
Ostane čisti večji dohodek . . .	3700 K
Gnojenje s kalijevo soljo ni imelo posebnega uspeha, kar je pripisovati težki zemlji in pa večkratnemu gnojenju z gnojnico v prejšnjih letih, ki je zemljo zadostno založila s kalijem.
Za nas je posebno važna ugotovitev, da se apnov dušik tudi na travnikih imenitno izplača, in sicer tem bolj, čim bolj zanemarjen je svet. Pri tem pa moramo to gnojilo trositi pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi in ga tudi zabranati. Zanemarjene travnike moramo vedno potrositi še s fosfatnim gnojilom superfosfatom ali kostno moko, katere učinek traja po več let, in s kalijem, t. j. kajnitom, ki deluje daljšo dobo, ali kalijevo soljo, ki se hitreje raztopi.
Zgodaj potrošena gnojila učinkujejo navzlic suši, kev izrabijo zimsko vlago.
Pšenica.
Pridelek zrnja na 1 ha površine po ceni 8 K za 1 kg.
. x .	Negnojena:
1920 kg pšenice.
Gnojena s:
I.
100 kg žveplenokisl. amoniaka po K 8 = . .	.	800 K
400 kg kostne moke po K 4.60 =.......1840 K
Skupno . .	.	2640 K
Pridelek: 3000 kg pšenice.
Z gnojenjem se je dosegel večji pridelek 1080 kg zrnja
ki velja................	8640 K
manj stroški za umetna gnojila.......2640 K
Ostane čisti večji dohodek . .	,	6000 K
II.
100 kg žveplenokisl. amoniaka po K 8 = .	.	800 K
200 kg superfosfata po K 5.20 =.......1040 K
Skupno . .	.	1840 K
Pridelek: 2900 kg zrnja.
Z gnojenjem se je dosegel večji pridelek 980 kg, ki
velja ...........................7840 K
manj stroški za umetna gnojila......_1840 K
Ostane čisti večji dohodek „ .	.	6000 K
Pri obeh vrstah gnojenja se doseže približno isti gmotni uspeh.
Iz ostalih poskusov sledijo uspehi: s 137 kg apnovega-dušika brez fosforne kisline dobimo 3582 K čistega dobička, s fosfati kakor zgoraj bi se uspeh približal gorenji številki
s 100 kg žvepl. amoniaka brez fosfatov 4240 K, s 134 kg čilskega solitra brez fosfatov 4320 K, pri čemur smo vzeli ceno za čilski soliter po 12 K za 1 kg, s 100 kg žveplkisl. amoniaka in 400 kg Tomasove žlindre 1920 K itd.
Kalijevih gnojil gorenja zemlja ne potrebuje, vsled tega so bili s temi uvedeni poskusi brez uspeha. V splošnem je pa treba povdarjati, da ostali naši kraji povečini potrebujejo kalij; drugod tega gnojila ne smemo zanemarjati.
Razentega ne moremo dovolj opozarjati na dejstvo, da vsa gnojila, izvzemši morda čilski soliter, delujejo tudi še drugo in tretje leto, sirova kostna moka in rožena moka pa celo po več let..
Iz vseh poskusov je razvidno, da potrebuje naša zemlja v splošnem veliko fosforne kisline, kajti le s pomočjo nje se dosežejo najvišji pridelki, in sicer v prvi vrsti v zrnju.
Tudi poskusi z ostalimi pridelki so se vsi dobro obnesli, četudi je suša hudo pritiskala. Ozimni ječmen, ki je pri različnem gnojenju dal 550 kg, 345 kg, 325 kg itd. na ha več pridelka. Pesa in koruza so tudi pokazali uspehe. Krompir pa še celo, ker je vrgel 35 stotov na ha več kakor na negnojeni parceli, kar pomenja, po 2 K za 1 kg računjeno, za 7000 K večji donos po hektaru ali odštevši stroške za gnojenje 4560 K čistega dobička.
Iz vsega tega je razvidno, ua naši kmetje najdobička-nosneje nalože svoj denar v umetna gnojila, ker si ž njimi zvišajo pridelke, povečajo svoje dohodke in zboljšajo po vojni izčrpano zemljo.
Marsikateremu se bodo zdele današnje cene umetnim gnojilom previsoke. Ta naj le vzame v roke »Kmetovalca" od leta 1914. ali 1913. in naj primerja tedanje in sedanje cene umetnih gnojil in pridelkov, pa se bo kmalu prepričal, da so se cene pridelkom še več zvišale nego cene umetnim gnojilom. Na primer se je plačalo
za 100 kg	1914.1.	1921.1.	Podražilo se
Pšenice	27	1300	48 krat;
Rži	20	1100	55 krat;
Ječmena	19	900	47 krat;
Ovsa	17	800	47 krat;
Krompirja	5	400	80 krat;
Sena	8	500	62 krat;
Mleka liter	—.20	8	40 krat;
Kostne moke	10	460	46 krat;
Kostnega superfosfata	11	520	47 krat;
Kajmta	5.50	200	36 krat;
Kalijeve soli	12.60	460	36.5 krat;
Apnovega dušika	24	480	20 krat.
Te številke nam tudi dokazujejo, da se je apnov dušik, ki ga izdelujemo v Sloveniji, najmanj podražil. Apnov dušik se oddaja sedaj z oljem prepariran, vsled česar ne izgubi toliko dušika in se pri trošenju ne praši tako močno kakor nepreparirani, ki smo ga do letošnje spomladi dobivali. Njegov učinek je pa še boljši na njivah kakortudi na travnikih. Ima 19% dušika.
Kostna moka ima 30 do 33% fosforove kisline, medtem ko ima Tomasova žlindra le 18 do 19%. Torej je več vredna, kakor to gnojilo. Vsebuje tudi 2 do 4% dušika. Izdeluje se tudi v Sloveniji.
Kostni superfosfat se istotako izdeluje doma, ima 18% fosforove kisline in je bil že v mirnem času dražji in boljši kakor rudninski superfosfat.
Gnojilna štupa iz mezdre ima povprečno 8% dušika, učinkuje polagoma, zato pa trajno. Je primerna posebno za vinograde. Izdeluje se doma.
Rožena moka je priznano dušičnato gnojilo za vinograde, v katerih se že davno uporablja z najboljšim učinkom. Deluje v vinogradu po več let, ker se polagoma razkraja. Izdeluje se v domači tvornici.
Kajnit s 15% kalija je dandanes najcenejše umetno gnojilo, ki ga posebno naši travniki nujno potrebujejo.
Kalijeva sol s 40 do 42% kalija je hitro delujoče gnojilo, ki ga potrebujemo posebno pri okopavinah: krompir, pesa, korenje in dr.
To so v glavnem gnojila, ki so danes na razpolaganje.
Priporočamo vsem kmetovalcem, ki si hočejo zbolj-šati svoj gmotni položaj, da začnejo s poskusi na svojih zemljiščih in uporabijo ona umetna gnojila, ki so za njih zemljo najprimernejša. Uspeh je v vsakem slučaju zagotovljen, le če se pravočasno ž njimi gnoji. Za ugotovitev uspeha pri poskusih pa moramo vedno rabiti tehtnico.
Zakaj je pričela naša živina letos zopet v	glodati les?
Ciril Prijatelj.
(Ta članek izide kot Gospodarsko navodilo. Vabimo vse živinorejce, da se nanj naročijo in se po njem ravnajo.)
Uredništvo.
Ako pregledamo letnike »Kmetovalca" od 1890. do letos, opazimo, da so se posebno v letih 1892., 1895., 1901., 1906., 1915., 1917. in 1921. zelo pogosto ponavljala od živinorejcev na uredništvo stavljena vprašanja, kakor jih nosi gorenji naslov. Splošno glodanje lesa pri živini, dalje zauživanje gnojnice in stelje, objedanje repov, medsebojno „duzlanje" pri prašičih, so vedno pojavi v času, ko je bil naravni razvoj krmskih rastlin onemogočen vsled preobilega deževja ali prehude suše. Prevelika moča kakortudi prehuda suša v zemlji omejuje potrebno razkrajanje za krmsko rastlino neobhodno potrebnih rudninskih hranilnih snovi, ki jih more rastlina šele v lahko raz-topljivih spojinah, potom svojih koreninic vsrkavati. Vsled letošnje hude suše so vse krmske rastline trpele veliko pomanjkanje na rudninskih hranilnih snoveh, kakor n. pr. na lahko prebavnem fosforovokislem apnu, alkalijah, apnu in tudi beljakovinah, kar je imelo tudi za posledico slab razvoj krmskih rastlin.
Pomanjkanje omenjenih rudninskih snovi in beljakovin v pokladani krmi se je pričelo letos pojavljati pri naši živini zelo zgodaj z glodanjem lesa, ki je znak napačnega presnavljanja hranilnih snovi v živalskem telesu. To napačno presnavljanje, ki izvira iz pomanjkanja rudninskih snovi v krmi, žival kmalu občuti in si hoče ta nedostatek v krmi nadomestiti z glodanjem lesa, objedanjem kože sosednje živine itd.
To nenavadno počenjanje živali, da uteši glad po manjkajočih rudninskih snoveh, ima za posledico, da dobi trdo kožo, prične hujšati, plemenska žival postane jalova in, če se taki živali kmalu ne odpomore, se lahko zgodi, da vsled splošnega hujšanja celo pogine. V vsakem slučaju pa je tako ošibela žival proti drugim boleznim veliko manj odporna, kakor pa pravilno in zadostno krmljena.
Kaj je presnavljanje v živalskem telesu? Pod tem naslovom piše sedanji predsednik Kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v 32. letniku »Kmetovalca", v 4. številki, sledeče:
»Vzemite najfinejšo moko, ki si jo morete misliti. Denite tako moko pod dober drobnogled in našli boste, da obstoji iz silno majhnih drobcev, ki se vidijo pod drobnogledom kakor kup gramoza. V vreči moke, ki tehta 100 kg, je torej na miljarde takih drobcev in si človek velikost tega števila niti predstavljati ne more.
Tudi človeško ali živalsko telo obstoji iz takega za naš razum nepristopnega števila posameznih drobcev. Te drobce v živem te lesu imenujemo celice. Človeško ali živalsko telo torej obstoji iz ogromnega števila celic, in sicer iz večjega števila, kakor je drobcev v vreči moke.
Vsaka celica ima zopet svoj ustroj in obstoji iz celične snovi (protoplasme), ki je beljakovinasta snov, t. j. organska spojina, ki vsebuje dušik. V vsaki živi celici je
jedro, ki ima zopet svojo posebno sestavo. Vsaka celica živi samazase, je pa odvisna od sodelovanja sosednjih celic.
Celica, ki je v gotovem pogledu samostojno bitje, mora dobivati hrano, ki jo v sebi predela, in kar postane v celici nepotrebnega, to iz sebe iztrebi. V teku nekaterih dni se vsaka celica z novo hrano popolnoma prenovi in staro presnovljeno snov iztrebi. Tako prenovlje- t nje celice, pri katerem se stara snov predela v novo, znači presnavljanje posamezne celice.
Celo živo telo, ki obstoji iz nebroj celic, se kar naprej presnavlja in zato vsako živo bitje lahko primerjamo z državo, v kateri ima vsak človek svojo posebno službo ali nalogo, kjer sta red in sreča le tedaj, če se vsak posameznik žrtvuje splošnemu blagru.
Če naj celice žive, jim mora neprestano dohajati hrana, ki jo dobe v telesu, ki jo sam dobiva iz hrane ali krme.
Vsa zaužita hrana obstoji iz treh poglavitnih skupin. Prva skupina so: dušičnate organske spojine (beljakovine), druga skupina so: lesna vlakna, škrob, sladkor, maščoba itd., ki jih zaradi enostavnosti na tem mestu vse skupaj označimo kot škrob, in tretja skupina so pa: r u dn in s k e snovi. Ta razlaga seveda ni strogo znanstvena, kar pa nič ne moti.
Beljakovine v hrani in v krmi so živež za celice, s pomočjo katerih one rasejo ali pa se prenavljajo (pre-snavljajo). Skrobove snovi se v celicah spajajo s kisikom zraka, ki prihaja v telo potom dihanja skozi pljuča in tamkaj zgorijo in delajo telesno toploto. Rudninske hranilne snovi pomagajo sestavljati celično snov, zlasti pa celično jedro in so silno važne, če jih tudi telo silno malo potrebuje, vendar jih mora vase dobiti v zadostni množini in v pravi obliki.
Želodec in čreva predelajo s pomočjo raznih sokov, ki pritakajo v te dele telesa, vso zaužito hrano ali krmo; t. j. želodec in čreva hrano ali krmo prebavljajo. Skozi čreva more v telo le prebavljena hrana, ki se mora za vsrkanje raztopiti; vso neprebavljeno hrano ali krmo pa telo v obliki blata iztrebi skozi mastnik iz telesa.
Tisti del prebavljene, t. j. raztopljene hrane, ki prodre skozi čreva, pride v žile mezgovnice, se po raznih ovinkih izpremeni v kri in ta kri se pretaka po celem životu, kjer donaša posameznim celicam hrano. Vsaka vrsta celic ima svoj ferinent, ki pomaga hrano iz krvi predelati v snov, ki je lastna dotični celici. Tako se delajo v mesu mesne celice, v kosteh kostne celice, v jetrih jetrne celice itd. V krvi plavajo krvna telesca, ki so tudi celice in ki se v pljučah napolnijo s kisikom zraka, kateri kisik sežiga v celicah škrobu podobne snovi s pomočjo katali-zaterjev in se tako tvori telesna toplota. Ostanki sežganih snovi so pepel, in sicer v tem slučaju ogljikova kislina, ki jo kri po žilah dovodnicah privede nazaj v srce in končno v pljuča, kjer se potom dihanja iztrebi iz telesa. Pri vsem tem delovanju živega telesa sodelujejo razni posamezni deli, med katerimi so najimenitnejši n. pr. razne žleze, kakor jetra, ledvice itd. Vsa kri gre svojo pot skozi jetra, kjer se preceja in se očisti škodljivih snovi.
Tudi iztrebke celic, ki največ obstoje iz razkrojene beljakovine, in sicer iz scalne snovi, odpravlja kri iz vseh delov telesa ter jih dovaja k ledvicam, ki jih v vodi raztopljene izcejajo v mehur ter potem pridejo iz telesa kot scalnica. Scalnica ni torej noben iztrebek neprebavljene hrane, ampak iztrebek živečih celic. Ker celice neprenehoma svojo snov razdirajo in jo zopet prenavljajo, je torej scalnica le nekaj v vodi raztopljenega, kar je enkrat tvorilo del telesa..
Delovanje celic in sploh telesa na gori popisani način s pomočjo snovi, ki pridejo v kri iz prebavljene hrane ali krme je torej presnavljanje. To presnavljanje se v vsakem živem telesu kar naprej vrši, če telo počiva ali dela in živci, ki tudi obstoje iz celic, urejujejo v zvezi s fermenti in katalizatorji pravilno pre s navijanj e."
Ker povzroča v prvi vrsti pomanjkanje rudninskih hranilnih snovi in beljakovin v krmi napačno presnavljanje, je vsled tega potrebno danes pokladati živini krmila, ki vsebujejo v večji meri take snovi. Taka krmila so: ribja ftioka, pok lajno apno, vsa močna krmila, kakor: lanene in ogrščine tropine, otrobi, žitna moka za krmljenje, sol itd.
O uporabi teh za krmljenje živini prihodnjič obširneje.
(Dalje prihodnjič.)
Vzrejajte plemenske bičke!
V živinoreji smo zaenkrat navezani sami nase. Ne moremo in ne smemo se zanašati na uvoz plemenskili biKov iz tujine. Zato smo takoj po prevratu opozarjali na potrebo, aa se najboljši živinorejci poprimejo v večji meri izreje plemenskih bičkov. Danes ponavljamo to vabilo z željo, aa bi to ne ostal klic vpijočega v puščavi!
Živinorejec živi letos vsled pomanjkanja krme v večnem strahu, kaj bo. Ni čudo, če bo marsiKateri dober starejši bik šel pod nož, aa se bo zamoglo prerediti najpotrebnejše število živine za trenutni užuek. 1 o je v veliko šKoao naaaljnjega napredka v živinoreji in vsega obžalovanja vreano. Občine in okrajni zastopi se naj zavzamejo z vsemi sredstvi za to, da se ohrani vsaj najpotrebnejše število plemenjakov!
Navzlic vsej prevdarnosti lokalnih faktorjev je opravičena slutnja, da se nam bliža drugo leto veliko pomanjkanje bikov plemenjakov. Zato se moramo že sedaj na to pripraviti in hočem v sledečem nasvetovati, na Kakšen način bomo najbolje in najlažje nadomestili potrebno število plemenjakov.
Iz te zagate nam ne pomaga nič drugega nego samopomoč in sodelovanje živinorejcev samih. Dobri živinorejci, ki imajo veselje kaj koristnega storiti, so torej vabljeni na delo, na vzrejevanje dobrih plemenjakov.
Na to so večinoma posestniki, dobri živinorejci že osebno opozorjeni po živinorejskih inštruktorjih, vendar pa je še gotovo dosti inteligentnih živinorejcev, ki bi hoteli sodelovati. To je zaraditega važno, ker bo treba v kratkem misliti na ureditev „rejskih središč", to je dobrih vzrejevališč za prikladne plemenjake, ki jih hočemo dobivati od domačih rejcev in ne iz tujine. Nikjer namreč ne stoji zapisano, da bi ravno plemenjaki iz tujine morali biti najboljši za naše razmere. Če zna slovenski posestnik vzrediti dobrega vola, ki je daleč naokoli na dobrem glasu, ali ne bo imel toliko umevanja, da bo znal izrediti dobrega bika?
Kako boš vzredil dobrega plemenjaka? V to svrho odberi izmed junčkov jesenskega poroda najlepšega. Ne smeš pa gledati samo na lepoto, glej tudi na to, da izvira junček od dobre matere in dobrega bika. Mati mora biti na vsak način zadosti mlečna; čim boljša .nolznica, tem bolje je.
Tako odbranemu bičku privošči zadostno prehrani-tev v mladosti. Ne štedi z mlekom. Kar teletu na mleku odvzameš, tega ne nadomestiš pozneje nikdar. Ne pozabi, da žival v mladosti najhitreje rase, zaradi česar se moraš s tem okoristiti!
Jako važno je, da dobiva tele dolgo časa mleko. Seno lahko počneš pokladati že jako zgodaj, ko je tele ko-
maj en teden staro. Pazi pa pri tem na dve stvari: 1. dajaj teletom le najboljše seno, ki je raslo na solnčnih suhih travniKih; 2. začni z jako malimi porcijami, spočetka majhno pest, katero večaš le prav počasi, aa se lahKO že-loaec poiagoma novi hrani primerno razvija.
S seumirn teanom začni pokladati zdrobljen oves in pšenične otrobe. bpočetKa prav malo, majhno prgišče; večaj pa ta uouatek v razmerju, kakor manjšaš množino mlena. V času, ko je biček oastavijen, naj uobi anevno 1 kilogram omenjenega močnega Krmila, polovico ovsa, polovica otrobov v dveh porcijah dnevno.
Upisam način vzrejevanja je presKušen in ga lahko priporočamo. (Jsobito naj se ne pozabi na oves pri vzreji pravega plemenjaka.
Kdo ti bo bičKa odkupil? Če se ti vzreja posreči, ne boj se za kupca. V prvi vrsti bo potrebovala država za pleme goune lepe bike v starosti 1 leta, ki jih bo razdeljevala,-s popustom enotretjinske nakupne cene med piosilce. Letošnje leto je bilo pri Kmetijski družbi vloženih kaKih 70 prošenj od občin, ki si same ne morejo najti uobrih plemenjaKOV. Ze tem prosilcem je bilo težko ustreli, ker je bilo na ponudbo jako malo dobrih plemenjakov. Drugo leto bo število piosilcev gotovo naraslo, vsied tega i o tudi potreba večja.
Ali se ni bati, da ti biček ostane, ker ne bo kupca? Temu se lahko ogneš na ta način, da pustiš bička pravočasno ogledati od živinorejskega inštruktorja (za Gorenjsko in Notranjsko v Kranju, za Dolenjsko v Grosupljem, za bivšo Štajersko in Prekmurje v Celju), ki ti bo z ozirom na pokolenje radevolje svetoval, če je biček primeren za plemensko vzrejo ali ne. Mogoče boš od njega že lahko zvedel za pravega odjemalca, saj je pravilno posredovanje v tem zmislu in skrb za dobre plemenjake ena izmed naj-glavnejših nalog živinorejskih inštruktorjev.
Tudi domači živinozdravnik ti bo šel rad in z veseljem na roko. Če bi se pri tem ogledu skazalo, da bikec ni primeren za pleme, ga še vedno lahko pustiš skopiti.
Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani bo vsako pomlad in jesen sprejemal ponudbe za nakup iepih in dobrih plemenskih bičko^v starosti do 1H leta. Kupovalo se bo le čistokrvne lepe' živali dobrega pokolenja in se bo plačevalo take živali 10 do 20 odstotkov višje, kakor bo takratna mesarska cena. V prvi vrsti so za vzrejo poklicane živinorejske in bikorejske zadruge. Dokler pa te ne bodo mogle zadostiti potrebi, se moramo opirati na naše najboljše živinorejce.
Vabljeni ste torej živinorejci na koristno tekmo, da se zamašijo vrzeli, ki se bodo pokazale vsled letošnje suše!	Živinorejski nadzornik Zidanšek.
Ribarstvo v Jugoslaviji.
(Dalje.)
Vprašanje zaščite in ureditve ribarstva pa rešuje nov ribarski zakon, ki ga je v osnutku izdelala posebna ministrska komisija, v katero so bili poklicani zastopniki vseh pokrajin* in ki je izdelan osnutek že predložila ministrskemu svetu, da mu izposluje odobrenje narodne skup-čine, kot enemu prvih enotnih zakonov, veljavnih za vso Jugoslavijo.
Kibarstvo tvori v Jugoslaviji važno gospodarsko panogo. To ne velja samo o pomorskem ribarstvu, ob katerem takorekoč žive naši vrli Primorci od Bakra tja dol do Kotora in zaradi katerega nas zavidajo tako zelo Ita-lijani, prizadevajoč si na vse načine, da nas 'opeharijo
* Pisec tega članka je član te komisije. (Op. ur.)
zanj. (Kar pa se jim, upamo, ne bo posr.ečilo. Op. ur.) Tudi sladkovodno ribarstvo, ki nas tu pred vsem zanima, do-naša v naši državi lepe dohodke. Svetovnoznana po svojem ribjem bogastvu so naša jezera: Ohridsko, Pres-pansko, Dorjansko in Skadarsko, ki deloma vsaj pripadajo naši državi. Dražba ribarstva v Ohridskem jezeru je letos dosegla 1 milijon dinarjev letne zakupnine.
Tudi naše Bohinjsko jezero hrani še razmeroma mnogo rib in Blejsko bi bilo ob pravilnem in umnem gospodarstvu zbog svojega bogastva naravne hrane visoko produktivno. Ob naših velikih rekah: Dunavu,. Savi, Dravi, Muri, Tisi, Drini, Moravi, Vardarju, Bojani, Bosni, Vr-basu, Uni in Neretvi, vsaj v njih dolenjem teku, se žive cele vasi in naselbine z ribarstvom; kajti značaj ribarstva v teh rekah je sličen pomorskemu ribarstvu glede bogastva in neizčrpnosti rib. Poleg tega takozvanega divjega ribarstva pa se nahaja tudi umetno ribo-g o j s t v o posebno v Hrvatski in Slavoniji na visoki stopinji razvoja, da se lahko kosa z znanimi češkimi umetnimi ribarskimi napravami. To ribogojstvo tvori aktivno ^ostavko v naši trgovinski bilanci, ker izvaža ribjega blaga v milijonski vrednosti v inozemstvo. Omenjam le obsežno ribogojno gospodarstvo na veleposestvu bivšega hrvatskega bana grofa Pejačeviča v Našicah, katerega ribniki štejejo nič manj nego 1500 oralov površine. Le malo manjši, toda tehnično še popolnejši in modernejši, so ribniki v Daruvarju. Blizu Zagreba pa se nahajajo ta-kozvani Z\villingovi ribniki s posebnim ihtiobiološkim (ri-bjeznanstvenim) inštitutom. Ribogojstvo je postalo namreč že posebna znanost, kakor je to že dolgo nauk o poljedelstvu in gozdarstvu. Čas je, da tudi naš kmetovalec opusti svoje starokopitno stališče napram ribarstvu, da si skuša osvojiti moderna ribarsko-gospodarstvena načela ter da si otvori z ribarstvom po možnosti nov vir postranskih dohodkov.
Zato v tem pogledu nekaj besedi s posebnim ozirom na naše slovenske prilike.
Ribogojstvo vršiti kot glavno gospodarsko panogo in glavni, če ne edini vir dohodkov, po vzorcu čeŠKih ali hrvatsko-slavonskih ribogojnih obratov je v naši slovenski pokrajini le malokje mogoče. Manjka ugodnih položajev, manjka pa tudi potrebnega 'kapitala in danes tudi še primernega konzumnega trga. Na drugi strani pa tudi ne gre, smatrati in gojiti ribarstvo zgolj kot šport. Glavni racionelni način izkoriščanja ribarskih prilik za slovensko pokrajino mora postati ribogojstvo, izvrševano kot postranski posel malega našega kmetovalca in gozdarja, sploh takozvanega malega moža, ki bo gotovo vesel in zadovoljen, da najde v ribarstvu vir za dobrodošli postranski dohodek.
V vsaki vasi najdeš često po več vaških, poljskih ali gozdnih bajerjev. Baš te vode, ki dosedaj niso donašale haska, bile so neupoštevane in kvečjemu torišče za race in gosi ter vaško deco, so visoko produktivne vsled svojega naravnega bogastva na ribji hrani. Te prilike niti ne zahtevajo ali pa le malo investicijskih stroškov. Treba samo, da se loti bližnji kmetovalec ali gozdar umnega ri-bogojstva, jih vzame v zakup ter nasadi pravilno z ribjim zarodom. To je često vse, kar treba storiti. Pozneje se bajer, odnosno ribnik, le še izprazni in bogat lov poplača stotero gospodarju njegov trud.
Dobiš pa zopet prilike, kjer se ti naravnost priporoča položaj sam, da ustvariš na njem nov ribnik. So to ona kisla in močvirnata mesta na travnikih in v gozdih, kjer voda zastaja in kuži zrak, ne da bi bilo mogoče, ali racionelno, osušiti to mesto. Tu je potem priporočati napravo ribnika, ki je tudi navadno lahko in brez velikih stroškov
izvedljiva. Seveda treba preje dobro proučiti, kako se bo tehnično izdelal ribnik in katere ribe in kako jih je nasaditi. V tem oziru je ribarski odsek kmetijskega oddelka pokrajinske uprave radevolje vsem interesentom z nasveti in ev. načrti na iazpolago.
Enako, če ne še važneje, pa je izkoriščanje naših malih rek, potokov in stuaencev, ki jih je mnogo in za ribogojstvo izvrstnih po naši pokrajini.
Se enkrat povaarjam, da je za našo pokrajino skoro edino racionelni način izkoriščanja ribarskih prilik ribogojstvo izvrševano kot postranski posel. Odločno treba svariti našega malega kmetovalca in gozdarja, da bi hotel posnemati vse umetne in drage naprave ribarskega veleobrata, kakor so to na pr. vališča, gojišča itd. Za zarod in pomladek naj skrbe strokovni zavodi, ki edino še prenesejo diage režijske stroške in popolnoma izrabijo svoje strokovne moči. Ribarstvo kot postranski posel ne sme do cela zaposlovati gospodarja, jnarveč se slednji more pečati ž njim le poleg svojega glavnega kmetijskega ali gozdarskega obratovanja. Zato pa je v prvi vrsti potrebno, da prepušča vzgojevanje zaroda v to poklicanim činiteljem. Gotovo se bodo pokazale tu izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo. Pri ribarstvu v prostih vodah, v jezerih, rekah in potokih pa prevzema narava sama posle ri-bogojca, katerega naloga je le ustvarjati čim najboljše predpogoje naravnemu razvitku in ga ščititi napram pri-rodmm in človeškim škodljivcem.
Naš ribarski Nestor in konzulent pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo prof. v pok. Ivan Franke pripravlja novo obširno knjigo o umnem ribarstvu in ribogojstvu.
O tem pa, kako ureja ribarstvo osnutek novega ribarskega zakona, prihodnjič.
KMti i. SULfcM VESTNIK.
Dijaški rok (14 mesečne službe v vojski) priznava vojna oblast gojencem drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru na podlagi člena 8. zakona o ustrojstvu vojske pod pogojem, da isti to šolo dovršijo ter dokažejo, da se potem bavijo s kmetijstvom na svojem domu. Ako pa absolventi nastopijo kako privatno ali državno službo, izgubijo to olajšavo. Rekrutirani gojenci morajo pismeno prositi za to ugodnost, odnosno za to, da se jim podaljšani rok izpremeni v dijaški rok. Tudi se dovoljuje učencem navedene šole preložitev roka za nastop vojaške službe na čas po dovršitvi šole, ako prosijo za to pri Komandi Mariborskog vojriog okruga v Mariboru takoj po rekrutovanju potom ravnateljstva drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki prihajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo aii na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašan.a se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s> celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana te z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčeva imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodvsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priloženo 4 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 112. Tukajšnji posestniki trdijo, da je za krompir najbolje hlevski gnoj že jeseni raztrositi po njivi ter ga spomladi podorati, zato vprašam, aii je krompirju gnojiti s hlevskim gnojem jeseni ali spomladi? (V. K. v Č.)
jenje h krompirju je vedno vzeti hlevski gnoj, ki obenem rahlja zemljo in dela humus. Hlevski gnoj je najbolje že jeseni p o n j i v i r a z t r o s i t i in ga takoj pod-orati. Po nekaterih krajih imajo to slabo navado, da pustijo hlevski gnoj na njivi več dni v kupih ležati, kar povzroča pregnojene kraje, na katerih je rast prebujna in kakovost rastlin slaba. Ako manjka časa za takojšnje podoranje gnoja, je priporočljivejše, da se hlevski gnoj — posebno ob hladnem vremenu in v času, ko se pripravlja k dežju — takoj raztrosi, da ga dež izluži rastlinskih hranilnih snovi in iste enakomerno porazdeli v zemlji. Iz tega vzroka je trditev Vaših sosedov, da je najbolje hlevski gnoj v jeseni raztrositi in spomladi pod-orati, deloma upravičena. Le čas, v katerem ostane hlevski gnoj raztrošen po njivi čez zimo, je predolg, ker v tem času mraz uniči življenje bakterijev, ki so zelo važni činitelji pri gnojenju. Ako se pred zimo hlevski gnoj raztrosi in p o d o r j e , ne preneha pozimi delovanje bakterijev in razkrajanje orga-ničnih snovi, temveč v zemlji se tvori vsled delovanja glivic cgljikova in druge organične kisline, .ki zopet na drugi strani razkrajajo težko raztopljive rudninske hranilne snovi.
Prijatelj.
Vprašanje 113. Te dni hodi po vaseh Kamniškega okraja dimnikar in zahteva, da mu mora vsak hišni posestnik dovoliti omesti dimnik proti plačilu. Ljudje so doslej po' deželi sami ome- i tali dimnike. AH ima dimnikar pravico zahtevati od hišnih posestnikov, da ometa dimnike in ali nas lahko politična oblast kaznuje, ako dimnike sami ometamo? (N. F. v V.)
Odgovor: Postava deželnega zakonika vojvodine Kranjske, z dne 15. sept. leta 1881., ki je še vedno v veljavi, se glasita §§ 7. in 8. o redu požarne policije in o gasilnih stražah takole: „Dimniki in cevi-se morajo redoma ometati. Kolikokrat na leto se mora to ometanje opravljati, to določuje župan z ozirom na krajne razmere, posebno z ozirom na to, kakšni so dimniki in kako močno se kuri. Dotični ukazi se morajo vsako leto oznaniti. Ruski dimniki se smejo z županovim dovoljenjem in s posebno previdnostjo izžigati. Izžiganje se mora sosedom naznaniti. Občinski odbor se mora vsaj z enim dimnikarjem o cenovniku (tarifi) za njegovo delo pogoditi. Toda vsak hišni posestnik sme tudi drugega dimnikarja najemati." — Po teh dveh določilih je jasno povedano, da sme ln mora opravljati to delo le izučen dimnikar. Da so doslej v Vašem kraju ometali dimnike ljudje sami, je krivda župana, ker ne pozna tozadevnih predpisov o požarni policiji, kar je seveda od strani politične oblasti kaznjivo.	.	P—j.
Vprašanje 144. Moji prašički, dvanajst po številu, so bili vsi bolj slabotni. Krmil sem jih z drobnim krompirjem, mlekom, korenjem in pšenico. Ko so postali pol leta stari, je eden izmed njih tako obolel, da sem ga moral zaklati. Iskal sem vzroka tej bolezni in našel, da so mu gliste prejedle želodec in se zarile v drobnino. Tudi po črevah jih je bilo mnogo. Kaj je vzrok glistavosti pri pujskih? Če je svinja glistava, ali podedujejo to bolezen tudi mladiči? (R. M. v Z.)
Odgovor: Gliste se ne podedujejo: taka bolezen ne more ' torej preiti od matere na mladiče. Gliste prihajajo v prašiče potom jajčec, ki so se držale stelje ali krme, ali pa tudi potom človeških odpadkov. Te zajedalke spadajo med tiste, kakor jih imajo ljudje, posebno otroci. Če pridejo pujski do človeških odpadkov, se lahko zgodi, da jih požrejo in s tem dobijo v želodec jajčeca glist, iz katerih zlezejo male glistice. Vsled tega moramo vedno paziti, da so stranišča na kmetih tako zagra-jena, da prašič ne more do njih. Lahko je mogoče, da je v Vaši družini imel kak otrok ali kdo drugi gliste, ki so tu navedenim potom zašle v prašičji želodec. Navadno glisto pri prašičih odpravimo, če jim pokladamo take snovi, ki so glistam zoprne, na pr.: kislo mleko, kislo zelje in repa, zeleno kislo sadje, ostra redkvica, česnova voda itd. Tudi sladkorja ne prenesejo gliste, vsledtega učinkujejo dobro tudi vsa krmila, ki imajo v sebi ve-
liko sladkorja, na pr. korenje, sladkorna pesa itd. Pokladanje teh snovi pa učinkuje le polagoma; hitreje se prežene te zajedalke z raznimi zdravili, ki jih hitro odvedejo iz živalskega telesa. Prav dobro in neopasno zdravilo proti glistam, ki ga gli-stavim živalim moremo dati brez živinozdravnikovega navodila, je čaji kuhan iz suhega vratiča, rastlina, ki jo dobimo v lekarni pod imenom „herba tanaceti". Posebno hitro prežene gliste bencin ali pikrinova kislina, katera zdravila dobimo v primerni obliki pripravljena le na živinozdravnikov recept v lekarni in jih moremo dati glistavim živalim le po navodilu živinozdravnika.
Vprašanje 115. Imam mokroten travnik v lepi legi, v ravnini; zemlja je črna, do 40 cm debela, spodaj pa ilovnata. Na tem travniku rase gosta drobna trava, ki ji pravimo Ojstrica; četudi jo dobro osušimo, ima še vedno slab vonj, in živina je ne mara žreti. Poskušal sem travnik pognojiti s hlevskim gnojem, da dobim bolj okusno travo, pa brez uspeha. Kako uničim ojstrico na mokrotnih travnikih? (I. P. v B.)
Odgovor: Da bo na mokrotnem ali celo močvirnatem svetu rasla sladka trava, tega ni mogoče doseči niti z gnojenjem s hlevskim gnojem, niti z umetnimi gnojili. Ojstrica spada med kisle trave, ki najbolje uspevajo na močvirnatih tleh. V taki vlažni zemlji, kamor zrak nima dostopa, se vrši razkrajanje hranilnih snovi le polagoma, toliko več pa se tvori zemskih kislin. Vsled tega so tudi pogoji za raščo sladkih trav nepo-voljni. Najprej je torej odstraniti vzrok zamočvirjenja, torej travnik osušiti. V Vašem slučaju bo morda zadostoval eden ali dva jarka, pol do en meter globoka, ki bosta odvedla vodo s travnika in podala prvi pogoj za zboljšanje travne ruše. Do-kier ne odstranite preobilne vode, Vam tudi vsako gnojenje nič ne izda. Šele ko je ta pogoj podan, učinkuje tudi gnojenje. Dušika je v taki zemlji dovolj, torej ne bomo gnojili z gnojnico in ne s hlevskim gnojem, ampak samo s fosfatom in kalijem. V ta namen vzamemo kostno moko ali superfosfat in kajnit ali kalijevo sol. Dobro je tudi potrositi tako osušene travnike z apnom, ki pospešuje razkrajanje hranilnih snovi v zemlji. S temi gnojili bomo prisilili detelje in sladke trave, da močno poženejo in udušijo ojstrico in druge kisle trave. Le na tak način uničite ojstrico in dobite dobro seno z mokrotnega travnika.
Vprašanje 116. Po deželi, posebno pa po časopisih so pričeli trgovci in agentje ponujati razne ,.redilne praški". Kakšno mnenje Imate Vi o pokladanju „redilnlh praškov" živini? (F. R. v L.)
Odgovor: Na Vaše vprašanje smo prisiljeni dati daljši odgovor, že vsled tega, ker prihaia zadnji čas kupica sličnih vnra-'šanj na Kmetijsko družbo. Prečitajte članek o „redilnih praških" v prihodnji številki „Kmetovalca"!	P—j.
Vprašanje 117. Nameravam kupiti v inozemstvu mlatil-nico. Kako mi je postopati, da dobim stroj prost uvoine carine? (A. K. v R.)
Odgovor: Po določilu generalne direkcije carin z dne 23. sept. 1920., C. br. 61.602.. ima Kmetijska družba za Slovenijo pravico izdajati svojim udom potrdila za carine prost uvoz kmetijskih strojev. Ako želite uvoziti kak kmetijski stroj za svoj kmetijski obrat, nam to sporočite ter označite natančno vrsto stroja in tvrdko, pri kateri ste stroj naročili. Ker mora biti potrdilo kolkovano, prilpžite dopisu kolek za pet dinarjev.
S.
Vnrašanje 118. Kako popravim sod, v katerem so bile vinske tropine, da bode fporaben za shranjenje vina? (A. K. v L.)
Odgovor: Sod, v katerem so bile vinske tropine natlačene, je še vedno uporaben za shranjenje vina, toda le tedai, ako so bile tropine popolnoma zdrave. Sod je treba pred uporabo temeljito očistiti, kar pa velja za vsako vinsko posodo, preden jo napolnite z vinom. Ako ima sod le malo duha po ski-sanih ali plesnivih tropinah, ga dobro ižparite ali pa izperite z vrelo vodo, kateri pridenite nekaj sode. Vsekakor pa nariol-nite najprej sod z manjvrednim vinom.	S.
KMETIJSKE NOVICE
Sladkorna Industrija v Hrvatski in Sloveniji. Prejeli smo sledeči dopis: Preizkušnja sladkorne pese na vsebino sladkorja potom državnega kmetijsko-kemijskega zavoda v Ljubljani je pckazala, da je imela letošnja v brežiškem okraju zrasla pesa, in sicer v težki zemlji 17.30%, v peščeni 19.10%, v videmski občini 19.54%, v krški občini 16.10%, v novomeški okolici 17.85 do 18.23% sladkorja.
.. Sladkorna pesa je imela letos približno za 1 in pol odstotka več sladkorja, kakor ga je imela lani.
Ti prvi poskusi s sladkorno peso dokazujejo, da je zemlja in klima dolenjskih poljan, zlasti Posavja, kakor vstvarjena za sladkorno peso.
Ker pri današnjih razmerah na Slovenskem samem ni mogoče dobiti dosti zemlje za kulturo sladkorne pese, ko posebno kmetje pri draginji poljskih pridelkov ne bodo radi začeli z neznano jim kulturo sladkorne pese, je mogoče ustanoviti sladkorno tvornico le v zvezi s Hrvati, tako da bi za skupno sladkorno tvornico pridelovali peso razen onega dela naših kmetovalcev, ki so za napredek našega gospodarstva, tudi naprednejši del hrvatskih kmetov in veleposestniki.
Izvedba agrarne reforme dela tudi na Hrvatskem preglavice. Ker se je pri prejšnjem racionelnem obdelovanju zemlje pridelalo najmanj 4—5krat toliko žita, kakor se ga pridela pri sedanjem obdelovanju, bi se dal doseči kompromis med nameravanim podjetjem in zakupniki agrarne reforme na ta način, da bi dobivali oni zakupniki agrarne reforme, ki zemlje sami ne moiejo obdelovati, odškodnino, in sicer zato, da odstopijo zemljo v korist sladkorni industriji, in sicer toliko žita, kolikor bi ga z odstopitvijo zemljišča sami pridelali proti plačilu ene četrtine ali petine kurzne vrednosti dotičnega žita, ali pa tako, da se prepusti vsaj upravi nameravane sladkorne tvornice pravica prostega dogovora z zakupniki agrarne reforme glede odškodnine, da prepuste zemljo v korist nameravani sladkorni tvor-nicl.
Dne 21. decembra 1921. dopoldne ob enajstih se bo vršila v dvorani Gospodarskega društva za Hrvatsko in Slavoniji v" Zagrebu anketa interesentov iz Hrvatske in Slovenije glede ustanovitve skupne sladkorne tvornice za Hrvatsko in Slovenijo, katere ankete se udeležita tudi obe pokrajinski oblasti po svojih odposlancih.
Trte cepljenke prve vrste oddaja ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru za sajenje 1922. po šest kron za komad franko oddajno mesto naslednjih sort: žlahtnina, mozla-vina (šipon), laški rizling, silvanec (želenčič), beli burgundec in rizling (mala graševina) na priporočljivih podlogah. Pismene prijave, na katerih potrdi pristojni občinski urad, da potrebuje naročnik trte za svoj lastni vinograd, je poslati najkesneje do 23. decembra 1921. ravnateljstvu, ki razpoložljivo število cep-lenk končnoveljavno dodeli, nakar se mora polovica vrednosti plačati takoj, ostala polovica pa ob prevzetju blaga.
Vizum Italijanskega konzulata za pošlljatve me«a Itd. v Italijo odpravljen. Pozitivno na okrožnico z dne 28. okt. t. 1., št. 4012., se obvesti, da je ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu z dne 3. t. m. pod št. 8703. prijavilo, da je italijansko ministrstvo notranlih ?aHev iVHnlri ra^oHHn Hi 73 nntrHii-, o zdravstvenosti, s katerimi se krije živalsko sirovino in meso za izvoz v Italijo nI potreben več vizum Italijanskega konzulata.
URADNE VESTI.
Popravek. V zadnjem poročilu seje glavnega odbora Kme^ tijske družbe za Slovenijo, ki se je vršila dne 19. oktobra t. 1., jc pomotoma izostalo ime odbornika gosp. Dominika Kotnika, posestnika iz Dobrije, p. Guštanj, ki je bil tudi navzoč pri od-borovi seji.
Seja konjerejskega odseka 1 se vrši 28. decembra 1.1. ob desetih dopoldne, v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo in obračun o letošnjih premovanjih. 3. Določitev članarine in proračun za prihodnje leto. 4. Tekoče zadeve. 5. Slučajnosti. — Franc Zupančič s. r., predsednik.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 2.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Bled, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob treh popoldne v Blejskem domu;
Bohinjska Bistrica, v soboto, 7. januarja 1922. ob osmih zjutraj v prostoru g. Arha;
Borovnica, na praznik, 6. januarja 1922. popoldne po cerkvenem opravilu v šoli;
Godešič, v nedeljo, 1. januarja 1922. ob treh popoldne v gostilni g. Janeza Hafnerja;
Goriče, na praznik, 26. decembra 1921. po jutranji maši v podružnični dvorani;
Mala Nedelja, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob polosmih zjutraj v šoli;
Mengeš, na praznik, 26. decembra 1921. ob treh popoldne v hiši štev. 73.;
Podbrezje, na praznik, 26. decembra 1921. ob treh popoldne v društveni dvorani;
Lancovo-Radovljlca, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob osmih zjutraj v šoli v Radovljici;
Šmarjeta pri Moškanjcih, na praznik, 26. decembra 1921. ob polosmih zjutraj v šoli pri Sv. Marjeti;
Sevnica, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob poldevetih dopoldne v spodnji šoli;
Sora, na praznik, 6. januarja 1922. po jutranji maši v šoli v Sorl;
Št. Vid pri Planini, v soboto, 31. decembra 1921. ob dveh popoldne v gostilni g. Matije Centrlha;
Vitanje, na praznik, 26. decembra 1921. ob osmih zjutraj v stari šoli;
Letuš, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob treh popoldne v osnovni šoli;
Tacenj nod Šmarno goro, na sv. Štefana, 26. decembra 1921. popoldne ob treh v gostilni pri Koširju v Tacnju.
Prnndniki in kupci plemenske živine.
Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprei redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati In vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prinašati je nakup In ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število I. t. d.
NAPRODAJ SO:
4 bike, čistokrvne pincgavce, 15 do 20 mesecev stare,
telico brejo, pinegavske pasme,
kravo s teletom, pinegavske pasme,
3 telice, 2 meseca stare, pinegavske pasme,
10 plemenskih prašičkov, Hešove pasme, 10—20 tednov stare,
proda graščina Križ pri Kamniku1. 2 merjasca in
1 plemenskega bika, marijadvorske pasme, kupi Kmetijska podružnica v Št. Ilju v Slov. goricah. Bika licencovanega, 2 leti starega, simodolske pasme ima naprodaj Lorenc Fajfek, posestnik, Vrzdenec, št. 62., pošta Horjul.
tlradsio glasilid
Kmt>l!jske družbe za Slovenijo.
Umetna gnojila:
Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 520 K 100 kg, dobi se v vrečah po 80 kg.
Gnojilna štupa iz mezdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 280 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno duši-šnato gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in vrtovih.
Kalijeva sol, z 40—42% kalija, po K 380 sto kg z vrečami
vred.
Kajnit z 12—15% kalija, v vrečah po 100 kg K 200:—.
Kostni superioslat z 18% fosf. kisline po 580 K sto kilogramov z vrečami.
Rožena gnojilna moka. To gnojilo vsebuje 14-16 odstotkov dušika in 4 do 5 odstotkov fosforove kisline in je torej gnojilo prišteti med visokovredne vrste. Stane K 580 sto kilogramov z vrečami vred.
Razklejena kostna moka z 30—33% fosforove kisline je razprodana.
Surova kostna moka z 30% fosf. kisline, po K 460-— za 100 kg v vrečah.
Krmila s
Lanene tropine z 38—42% beljakovin in maščobe so zopet v zalogi po K 10-.— za kilogram.
Lanene tropine v kolačih je Kmetijska družba že prejela. Cena je 9-50 K za 1 kg z vrečami vred.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po K 8-50 brez «
vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine. Zmlete ogrščine tropine se tudi dobijo in stanejo K 8:80 za kg.
Otrobi in žitna moka za krmljenje. Družba je prejela iz Bačke dobre pšenične otrobe, ki jim je cena 7*60 kron za en kilogram franko Ljubljana z vrečami vred. Tudi par vagonov žitne moke za krmo iz Bačke je došlo, ki stane K 9-20 za 1 kg franko Ljubljana z vrečami vred. Vreče po 60 kg. Priporočamo udom nakup, ker je zaloga pičla.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 15 K kilogram, v manjših množinah po 16 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti loslorove kisline, In da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki je je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi
Hustrovan gospodarski list.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Insersti (oznanilalse *aračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/« strani 300 K, na >/. strani 150 K, na >/« strani 100 K, na «/u strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiijatf Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjašk| trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.

Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojne steklenice ali 1 špecijalnu steklenicu skupaj z zamotom in poštnino za 48 kr. pošilja: Eugen V.Feller, Stubica donja, Elsa trg 333, Hrovaško.
preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki le sol zanie zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg: v originalni vreči K 32 za kg, na drobno K 34 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil.
Riževi otrobi, vsebujoče 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po K 7:60 za 1 kg z vrečami vred.
Siva morska sol. Uprava monopola nakazala jeKmetijski družbi nekaj vagonov sive morske soli iz otoka Paga. Cena tej soli bo 6-40 K za kg vštevši vreče. Vreče so po 50 kg. Ta sol ni denaturirana in je tedaj porabna tudi kot jedilna sol. Dospela bo koncem decembra in se prijave že sedaj sprejemajo.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena p,asta (Bosnapasta) K 14 za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Ccbri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vporablji-vega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Gl. inserat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Modra galica 98/99% po K 28:— kg franko Ljubljana, franko embalaža. Zaloga cenejše galice po K 22 kg, za katero je bilo družbi poslati prijave do 10. t. m. je pošla, ter velja odslej danes objavljena najnižja dnevna cena.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po K 50-— 1 kg v posodi kupca.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 20'— K za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena K 1100 za komad.
Tobačni Izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnicl po 5 kg K 140-— brez poštnine.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek ga ličnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrini uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleao-kisle fline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-ljanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 180 kron kilogram.
Zveplalniki, nahrbtni po 800 kron, in ročni po 250 kraa
komad, so zopet došli.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavlt v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 180 kron, pol kilograma za 10t kron, četrt kilograma za 60 kron, osminko kilograma za 4* kron, 50 gramov za 25 kron.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60 cm po 50 K, 70 cm po 52 K, 75 cm po 54 K komad.
Pravi Sackovi plugi. Kmetijska družba ima v zalogi izvirne Sackove pluge, ki so priznano najboljše konstrukcije ia uživajo svetovni sloves tudi glede vestne in skrbne izdelave ter kakovosti jeklenega in železnega materijala. Na zalogi so naslednje vrste: Univeersal plugi D 10MN K 1850-—. Universal plugi D 8MN K 1750-—. Universal plugi D MN K 1600"—. Universal plugi D 6MN K 1350-—. Lahki vinogradniški plugi E 4 W K 820-—. Novi vinogradniški plugi D 6 KWN K 1220-—. Sejalni stroj IV. A K 1820-—. Brane V. A K 1780-—. Okopovalni plug BHM K 820'—. Ročni sejalni stroj 1120"—. Lemeži za plug D 7 MN K 45-—. Lemeži za plug D 6 MN K 45—.
Oddajo Sackovih plugov izvršuje Kmet. družba po izredno nizkih cenah in v posebno vpoštevanja vrednih slučajih s pomočjo državne podpore tudi 20 do 50 odstotkov izpod nabavnih cenah. Prijave se sprejemajo le v omejenem številu.
Svetilke, varnostne, za kleti, hleve, vozove itd., po K 40 za komad.
Mala naznanila.
Za viako besedo je naprej plaiati dve kroni v dena|- ali znamkah najmanj pa skupal K 20'— sicer se naznanila ne objavijo. Uo »vniitvo n» prevzame posredovanja.
Hlode in trame družba Ilirija, Ljubljana, I
Kralja Petra trg 8. (ored so 'ni o).	380
Hltnebo hamnD sekane i* najboljše bele, oslre aliuSaB Kamne, Skale, trde in srednje od 40 do '00 cm ilroke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet ln prodajam po najnižjih cenah s pismeno
fara idlo. Leskovšek Anton, posestnik in katnnos> k, v. Jurij ob juini železnici pri Celju.	60
Priporoča se turd&a ^.s^-na^.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje ln kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sed-ar|s.	104
PnnilflitB vse ne »latp predmete, verižice, rOllUUIIE porabne 410IB prstane, obeske za-pestfice. uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite. — tvrdki F. Čuden, trgoviia ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Preše rnova ulica štev. 1.	293
Pnhiifnn za vse 8,°ie dovršeno, trpežno in ceno rUHlaluU kake tudi vse vrste -apetniških del priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, Gosoo-svetska cesta 13. (Kolizej).	300
rBnllonn fntn naoro^al sledečih vrst: Beli.Ra-UEUlJ&llti IFIB 1< f, Trunta, Kraljernia, Gutedl In Veis-Rizling. Prodam tudi več tiioč vkorerinien^h Smarnic 'n vkorer njenih diviakov GB te, G. Mati-cola in Rip. Portalis Znamke ali dopisnice za od-govor se morajo priložili. Franc Zelenko, posestni in trtničar. Jjršinci pri Ptuju (Slovenija). 356
Ambrož 2 Groš^r^llu^^8^
nlca, Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna poprav la kakor tudi delno iova naroriia in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela Vsa n>ro-čila izvršiva lolidno in točno.	371
i'rnlirnc tntu naprodaj od vseh najbolj pripo-UCpiJCIlD IrlB ročljivih vrst na jamčeno čistih amerikanskih podlagah, dobro vkoreničene in za raSčene je dobiti pri I. štajerski trtorejski zadrugi p. JurSinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale.
7alnna m°ke- koruze, ovsa in krmil vseh vrst bul ulju po solidnih ce ah. Soecijelno se pripo roča okoliškim trgovcem tvrdka Matko Kranjc, Vrhnika._415_
Kliniti folim fm rikanske kluče (p .dlago) proti nU|lill AMilll dobri plači; pot ebujem večjo množino. Cenjene ponudbe z množino in ceno naj se ilagnvoliio poslati na nas.ov: Janez Segula, trtorejec v Hlaponclh, p. Juršinci.	416
Rnkflii Plim''t Roke, gosi Emdenske in Pobo-II '"Ual ranske in race Pe<ingske čistokrvne iel kupiti neko dižavno o sestvo. Kdor čstok vno goji ta plemena, naj naznan1 njih množino za prodajo in ceno Kmetijski družbi v Liubljani. Ku ile se bodo samo prvovrstne živali ali pa jajca od takih.	4»
Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slo-
kupi'v'ako mnlfž^no jallClČllill M Mml
.■lah pridobljen h iz mostnega sadia, lesnik in pelin drobnic. Množina in cena za kikgraa, naj se lovi na gorenji naslov.	4il
priporočamo pa vse vrste semenj za poletje in leseni Sever de Komp, Ljubljana Wol!ova ulica štev, 15.	231
TDnllans tntB VeS ti3ot prvovrstnih cepljenih
uEpi|EIlE Trie. trt na Rip. Port, čintih in mešanih sort ma za prodati posestnik Franc Horvat, Mostje, pošta jmšinci pri Ptuju. Cena po dogovoru. Tudi vkoreMn ene imarnice ima v zalogi.
l/nfnafl za trgovS'0 vrtnarstvo dober delavec, ■ l 'H0l , se i . e za nastop pomladi. P aca t 'di lahko tretli a prod nega pride ka. Pr prav o zelo zi begunce Primorce radi mi ega, zgodnjega p"d-neb a. Ponudbe na graščino Krupa, p. Semie, Belo-krajlna.
Cnneimcm dobrega, treznega hlapca h konjema OprtJIlICIII z kmetijsko delo. Pl ča ro dog -voru. Nastop s 1. anuatjem Dako Makar Meti ka. _ 427_
llnropsnifarii Pri od,emu večjega -teviia div-
Uri ViailllOrJI. iakov nudim oon bne ugortn stl. Pozor na rglas! Z h ivajte oonudne z navedbo potrebe števila Drevesni « D lin« k.	440
Krasne divje ho&tanje MT n,Ved.j
Aat. Olobelnik. posestnik v Bršlmu p. Nov mesto. ____441
Mlad pss. čiste volčie pasme %C°ml
ušesi se kuoi. Ponu be z naved;o cene in star- st posl.ti na Upravništvo Kmetovalca.	412
Bptnapshega^ajgncarrL^No^
Bipstu v tri etno učenje. Prtdpis na starost ie 16 let. ima orosto stano-ante. hrano in 30 K mesečne nagrade Udeležbe se tudi pouka v soli. Piošnje s pnloženem zadniim šolskim izpričeia om in krstnim listom je vložiti najkasneje do 15. januarja 1922	443
Kad bi hupil VAW mlin Bli,.paiter
za om a eno ž to čist t . Ni prodaj imam tudi dobo ohrarjen stroj za b-iUvoveza. — Mat^a Hudo-ver ik sedaj stinujoč Mojstra ia 74.	444
nudi po zmerni ce"i Drevesnica Gradišnik, Št. Janž- Vele-445
Sadne divjine
nje.
Pridna, zanesljiva gospodinja
stara, ki zna kuhati in se razume v gospodarsk h rečeh se sprejme proti mese ni ali et i pia i. Plaoa po dogovoru. Službo se nastopi po novem letu ali tudi takoj. Naslov v upravniitvu. 446
PnnilaiR kosov 'a'c> konserviran h v stek'eni ll UUUlli vodi. s posodo vred. Cena po dogovoru. Ivan Rožanec, Lo/. St. 20.	447
Banj
pory gilicijanar, se takoi kupi. Ponudbe i na grašč.no Krupa, p. Sem č, Belokraina.
448 a
D.f.l za žganjekuho iz železa, v dobrem staniu nuni z 80 I trov vsebine in z vsemi potrebn mi cevmi se proda za 1000 K. Franc Pvd.ipnik, Maribor, Tezno 37.	449
Pltnriam lePe cepljene trte na R p. portalis, ' a -riUUOlll boljših vrst kav ino in r zl ng Ce e dogovorno. Jos p Varlec, Blatno 8. p. Breiice. 450
CD čafpnia za približno 60 oralov veli o lalE OB aOlCJu posestvo v bližini Maribora. Ponudbe naj se naslove na: Cirl Scheibsi.m & SBhne, Maribor.	451
(ekonomi absolvent saolarske vinarske šole, z dobrini' praktičnimi spričevali, v v »t h p. nogah kmetijstva, posebno pa v vlnoreli in sadjoreji dobro Uvežban, ožen en, srednj h let, želi z 1. ianuarj ra drugo trajno službo. Cenjene dopise je poslati na uredništvo lega lista.	452
Prodira 3 čoke pri-pra"-na	k.°-
štev. 22.
vača. Franc Koman, Dr»»lje 453
Rlltlim slamoreznico 'n cirkularno žrgo "a mo-illl(11 lil torni pogon rabljeno, a v d< brem st nju. dane mizarski sk' beljnik event. z orod.em. Ponudbe na upravništvo Kmetovalci pod , Javor "ik 75*.	454
Gospodarja zveza
v Ljubljani
Dunajska cest«. — Bavarski dvcr.
irellha za loga 111-bovpstnlb poljedelskih itro
|BV (5
iz najslovite;$to levapn.
Zastopstvo za piru koti« zaaall treni« ,W«lsla';
Vlnometre »Bernadot« — Asbeste bombaž In praSek — Bponit — Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrliev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanlis Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barvs itd. ima v zaiogi po najnižji ceni
Orogerija ANTON UM
MutiHana Žldnvslr* ulic* t •
Onim, ki ljubijo napredek! Stoterokrat poplačan trudi
Opozarjamo kmetovalca na zelo dobro in lahko vporabljivo
galično pasto „Bosna",
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izKušnjati najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahkci :udi mesto galice za škropljenje krompirja. D .bi se v čebrih po 25, 50 in 100 kg pri Kmetijski družbi xa Slovenijo v Ljubljani
Kmefsha posoillnlca
I ju Pijanske tkolice ^utro; XSSSSm
w Ustnem sadražnem doma na Dunajski cesti fetev. 18.
Obrestuje hranilna vloge po	(2)
*f«a vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v aveai « čekovnim prometom «r jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
"	Stanj« rezervnih zakladov 1,200.000 kron. — -=
Tržne cene
za deželne pridelke		
na Novosadski in Zagrebški		borzi.
Žita. 100 kg	Od K	do K
Pšenica (Sombor).....	1400--	1450*-
Rž (s avonska in bačka) . . .	1080--	111-0*—
Ječmen, parit. Zagreb . ...	J0-0*—	1150" —
Oves (bač«i).......	840*-	H80*—
Ajda, parit. Ljubljana ....	910*—	970*-
Proso (Zagreb) ......	—	—
Koruza (baika, stara) ....	1170* —	1200 -
Koruza, nova, banatska za no-		
vember d cember.....	1000--	1100 —
Grahorira, brez v eče, parit.		
Zagreb .........	—	—
Grah beli, novi......	1200--	—
Fižol.		
Ribničan, rdeči......	1450--	1500*—
Hrvrtski, rdeči......	1400 -	1450*—
Prep li ar (koks).....	1450--	1500*—
Mandalon........	1500'-	1600*-
Krompir.		
Oneida.........	401*—	450*—
Druge vrste od Slavonske po-		
staje .........	380"—	40\—
Moka.		
Bela banašia, 1 z vrečami \ franko za kuho . . J Novisad		
	2000-—	2061'—
	18U0 —	1850'—
kru-na .........	I7o0-—	1800' —
za krmo.........	920 -	_
ajdova.........	1700*—	—
koruzna .........	170 •—	1720 -
otrobi Iz Banata......	700*-	720'-
Mast,		
prava svinjska, iz Bačke . .	7200*-	7600*-
Seno,		
gorsko, stisnjen >, Skoplje . .	500*-	550*-
Goved.	100 kg žive teže	
Odrasla goved, la težki vo'i .	1900--	2200 -
krave in biki .	800--	1200-—
Drobnica.		
Plemenske svinje .... kg	26'-	28--
Prašiči, 4 tedne stari . komad	120- -	150*—
6 tidnov . .	200*—	250 -
„ odrasli . . , .	800--	900--
Ovce....... ,		
	300-	500--
Perutnina ......	-	
Kmečka hranilnica in posojilnica v Podnartu-Ljubnem
registr. zadruga z neom. zavevo
vabi na svoj
redni občni zbor
ki se vrši
dne 26. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:	k
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	O iobr tev rač. zaključka za 1. 1920.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako ni občni ob napovedani uri sklepčen, vrši se čez pol ure drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakemu številu navzočih.
□□□□□□□□□□□□□
ODOn KQUIflY-
kolodvorsko oui
□□□□□□□□□□racaš
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
FeIlerjev„ELSAFLUID"
kot, KOSMET1KUM
za nego zob, zobnega mesa, gla»e, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čiste-čega in osvežujočega delovanja najbo1 šega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago dflujoče in zelo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celrga telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 48 K.
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . 168 K 24 , , 8 , „ . . 280 K 36 , „ 12 „ , . . 394 K poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
Razno: Elsa ob»ž za ku'ja očesa 5 K in 750 K; Els mentol'I klinčlč 12 K; E'sa posipani piašek 11 K; p avo Et«a ribje olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K ; E'sa kolonska voda 41 K; Elsa šumski miriš 41 K; glicerin 6 in 30 K; Ly«ol Lysoform 30 K; ki-■eskl ca 3 K; Elsa mrče ni prašek 15 K; strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333
(Hrvaš.ol.	75
Jabolčne
in hruško ve divjake
za razsaditev v drevesnice/ enoletne, jam-čeno proste in neokužene krvavih in listnih ušic, vzgojenp iz pristnih lesnikovih pešk. Na razpolago za pomladansko razpošiljanje:
I.	izbor 50-80 cm visoki 1000 kom. K 250.
II.	izbor 30-50 cm visoki 1000 kom. K 200. Hruške 25°/0 višje. Pri odjemu nad 100 komadov 10 /0 popusta. — Prvo sloven >ko privatno drevesničarsko podjetje. Drevesnica Ivan Dolinšek, Št. 11}—Velenje. — Vsled pomanjkanja sadnega semena grozi drugo leto pomanjkanje dobrih sadnih divjakov
in visoke cene.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA i Ljubljani
ustanovljena leta 1820
sprejema kranilne vloge proti
S°/0
obrestovanja in dovoljuie hipotečna posojila po
♦V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica Je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnib naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kror.
Pismene pošil|atve le nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubiiani, Knafljeva ulica štev. 9.
Iv. Jax >n sin
Gosiosvetska cesta
* Ljubljana.
šivalni stroji in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna iivršitev iz tovarne v Lincn Ustanovljena 1. 1867. (17)
Vezenji' ponvic irotlačrn Pisalni stroji „ADLER" Cnitl zaslon! 1b Iran&o Kolesa iz prvih
tovarn: DfrtODD. Srvrla Waflfinra^.
Kupim
več 100 m3 starega ali tudi novega
vrtnega omrežja
Visokost 1—1-20 m.
Ponudbe 85 z navedbo cene na:
Drevesnica
Ivan Dolinšek
Št. Ilj — Velenje.
Cenik
z več t>so' slikami čez konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo.preproge, parfumerijo, torbar-sko, nožaisko, galanterijsko in kratko blago e ravnokar izšel. Pišite še danes ponj, po*'e se vsakomu zastonj. I;bera ogromna cene "udovito nizke. Ve- » letrgovina in razpoši-lialnica 77
R. Stermecki,
Celje 306 (Slovenija).
Platin: zlato in srebro
kupuje tvrdka
I. AVGUSTIH
Dunajska cesta 36
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej,
za transport in shrambo ima vfdno v zalogi vsako množino
sodarskl moiter
Trnovo, Ljubljano
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila
Solidno delol
Cene zmerne 1 Točna postrežba 1 62
Upravništvc .Kmetovalca
sprejema (8)
primerne inseratf
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bc imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja dva krat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Ivan Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče
štev. 11. priti, priporoma kot dolgoletni zastoprik znane, dobre
kmetijske stroje
(slam~reznice, mlatll-nice gepeljne, slamo-
rezne nože i. dr.) Tudi imam v zalegi v Mirlboru bzopariinike vseh velikosti od 60 1 dalje, s pocinkanim parnim sodom. Cepeljne in mlatilnice se pri oddaji no dogovoru tudi postavlja (montira). (79)
Kmetovalci i
Skrbite za kar naj večje razSlrjenjt »Kmetovalca I Stremite za tem, da se ga lehko tlta v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nag je že v Kmet, družbi, pa bi nas bile leh ko Se enkrat vež, Čim več nas bo, več bomo doselili
Lepota
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih pisem Iz vseh S'rani svetal
i,ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše »milo lepote'; 4kosi z zavitkom in s poštnino 98 K.
„ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, nabore i. t. d., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zav. in poštn. 52 K-
„ELSA" tanoehina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje Izpadanje, lomljenje <n cepanje las, zapre-čuje prhut, pr^rano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zav. in poštn. 52 K.
Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobije popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 15 »C; brkomaz 8 K; »ajfi-nejši Hega ->uder orj» Klugeria v velikih origlaal-nlh škatlj h 30 K; najfinejši Hega zobni praiek v patenliranih šk tli»h 30 <; puder za vosoe v »rečic h 5 K; zohni pra^e* v Skatljah 7 K, v vrečica* 5 K; Sachet-diSav« za perilo 8 K; Schampoon za li>si 5 K; rumenllo 12 listkov 24 K; najfineiši parfem po 40 ln 50 K; močn« voda za lase r8 K. Pri teh predmetih se računajo zavitek in poštnina posebej.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333
(Hrvaško).	76
• (6) • 8METI35H0 ORUZBi
, ZA SLOVENIJO 0
je izdala in prodaja naslednje
3vej«k knjige. ^ %		
3.	Fr. Stupar: Apno v kMtljitrs	1-20
S.	Fr. Stupar: Navodilo, kaki |l	
	ustavljati poročila o ntlol .	1 —
6.	M. Kostanj avte: 0 aStal«)	
	•d vina In mesa . . .	6--
8.	Boh. Skalick? Siljenja aH	
	kaljsnje amerlSklh kljaiav	1-20
10.	B. Skalicky: Kmetijsko raz-	
	mere aa Ceikem . .	2 80
IS.	Pridelovanje In razpeda-vanje namiznega grozdja ter zgeja trt sa Ipallrja.	
	(B. Skalick?).....	2 —
18.	0 ustavljanja la sotvl travall	
	■Sililo. (W»inzi«rl - Turk)	4 —
16.	Stauert - Jamnik: Soseda	
	Razumnika konjereja . .	4 —
	Izrejanje matic . . . .	4 —
	Zivinozdr. Lovro Tepina:	
	Podkovstvo, pouk kova-	
	čem in konjerejcem . .	45-