GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO IX • ŠTEVILKA 10 • 24. SEPTEMBRA 1973 en Javne razprave o osnutkih re-a®'Miške in zvezne ustave/ ki [ul v krajevnih skupnostih .in klovnih organizacijah, so v ti Meni razmahu. Predstavniki JI 0vnih in krajevnih skupnosti, in Vo^ijo javne ustavne raz-’ ave. je> so se v ta namen 11. sep-„ Jera udeležili seminarja v d 'Movem Gradcu, ki sta organi-l ^občinski sindikalni svet in ' ^ska konferenca SZDL. Na js "fWrju so s predavanji sode- bzornost ustavnim osnutkom delavcu v zadružnem delu taKo imenovane neodtujljive pravice, ki izvirajo iz njegovega dela v temeljni organizaciji združenega dela. Med njimi je osnovna pravica, da v temeljni. organizaciji združenega dela odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in si tako pridobiva osebni dohodek. V tem kratkem poročilu s seminarja smo vas hoteli bežno opozoriti na tri ključna področja, katerim boste v ustavnih razpravah posvetili oziroma že posvečate pozornost in ob katerih s svojimi mnenji, predlogi in ocenami aktivno sodelujete v oblikovanju novega ustavnega sistema. J. D. ifcMi predsednik MK SZDL i'10 Zupančič, predsednik re-liškega zbora SRS Miran in Fedor Tominšek -ii koordinacijske komisije pri k« ‘SZDL. ° hto Zupančič je udeležen-. Seminarja orisal pomen po-nalog v javnih ustavnih i^vah. V ospredje je posta- Javna ustavna razprava jj Ugašanja o pomembnosti in ni vlogi novih ustavnih Niemb. Le-le bodo nareko-sleherni družbenopolitični k’ Pn°sti prisotnost v dogaja-^ 111 udeležbi na vseh področ-^ Jreko svojih delegacij in deje l°y. Delegatski sistem bo ijf ,rstjl družbene temelje in na ^ Juh temeljih bo lažje uresni- Nosilec javne razprave v občini je občinska konferenca SZDL s koordinacijskim odborom za spremljanje in usmerjanje javne ustavne razprave ter občinskim sindikalnim svetom. V odboru so vključeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter drugi družbenopolitično aktivni občani, ki jih imenuje 10 občinske konference SZDL. težnje in dejanja od posa- i?1/1 k splošnim interesom. Nr - >, .aružbeno-političnem siste-* kot p * • * • ga vsebujeta oba osnut-I pav’ Je predaval Miran Gos-odčrtal je predvsem po-3 k1 vlogo, ki jo ustavni Ci| “tek pripisuje krajevni skup-kj* /' Krajevna skupnost je aJ “Oljena kot bolj „odprta“ OPUost, katere pa ne sestavlja-tam živeči občani, tudi vsi zaposleni v te-^Fh i 0rgunizacijah združenega, ki so v tej krajevni Wosti, Gre torej za nov, U; j/11 odnos temeljne organi-! ždmženega dela do svoje-“ročja krajevne skupnosti, Koordinacijski odbor za javno ustavno razpravo z 10 ObK SZDL ter občinskim sindikalnim svetom nalagata krajevnim organizacijam SZDL in osnovnim organizacijam Zveze sindikatov, da so neposredni organizatorji javne razprave na svojih delovnih območjih v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samo- 3. 15. oktobra razširjena seja občinske konference SZDL z zaključno razpravo o predlogih, pripombah in stališčih iz javne ustavne razprave. 4. Do 7. oktobra bodo občinske družbenopolitične organizacije sklicale še specializirane razprave po posameznih ustavnih področjih. Vse predloge iz javne ustavne razprave bo zbiral koordinacijski odbor in sproti posredoval republiški ustavni Komisiji in koordinacijski komisiji za spremljanje in usmerjanje ustavne razprave pri RK SZDL ter še posebej pripravil poročilo o javni ustavni razpravi za razširjeno sejo ObK SZDL. Vsi sklici javnih razprav v ' kr upravnimi organi delovnih ko-lekt ctivov ter sveti krajevnih skupnosti. Za čimboljše organizirano razpravo sprejemata naslednji rokovnik: 7gbiTflvSiogr= L )r 1 'n povezujoč. IjJ^enoekonomski položaj . ^ V '/HniAm HpIii Iri i*» v združenem delu, kije začetku nove ustave 4 u*1} kot izhodišče za vse £ j5 ustavne opredelitve, -Tk p °Sreclnja točka preda-JVj^Bdoija Tominška. Osnu-Publiške ustave zagotavlja 1. 11. septembra od 8. do 14. ure seminar za vodje javne razprave v delovnih skupnostih. 2. Od 15. septembra do 7. oktobra javna ustavna razprava na zborih občanov, ki jih skličejo predsedniki KO SZDL in KS ter na zborih delovnih ljudi, ki jih skličejo predsedniki 10 osnovnih sindikalnih organizacij- delovnih kolektivih in v krajevnih skupnostih morajo biti tako organizirani, da bo vsem delovnim ljudem v njihovem delovnem okolju ali v krajevni skupnosti omogočena udeležba. V sklicevanju razprav je nujno še posebno pozornost posvetiti organizirani udeležbi mladine. Delovni ljudje zaposleni v privatnem sektorju in vsi obrtniki imajo možnost sodelovati na razpravah v krajevnih durpno-stih, kjer stanujejo. Akcijski program je bil pripravljen na seji koordinacijskega odbora za spremljanje in usmerjanje javne ustavne razprave in 5. septembra 1973 sprejet na seji 10 občinske konference SZDL ter seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta. Slavje na Turjaku ZAKAJ NOVA USTAVA? r & trdimo, da sta osnutka obeh ustav (zvezne in *Qubliške) postavila na dnevni red našega zanimanja -^edvsem seveda političnega zanimanja - kopico perečih Višanj, ki so bistvenega pomena za usodo našega člo-našega delovnega človeka, in s tem njegove družbe, l°,em moramo zmeraj dodati še drugo plat te resnice: da lnaipoprej življenje samo postavilo na taisti dnevni red opravo osnutkov novih ustav. (BENO ZUPANČIČ) Letošnji krajevni pražnik so občani Turjaka praznovali v znamenju obletnice borb na turjaškem gradu. Natanko pred tridesetimi leti so borci zavzeli turjaški grad, ki ga je „posedo-vala“ bela garda. Ob spominu na te krvave dni je nekdanjim borcem in zbranim občanom spregovoril nekdanji komisar Prešernove brigade Ivan Fran-ko-Iztok. -!H -MIMipigtilgrg: „.. i". -m: .. :---..... ' Jubljanske“ pred domačijo, kjer je bila pred 30 leti ta brigada ustanovljena. (Foto: France V vseh šolah spet hrumi kot v panjih. Mnogi šolarji prvič prestopajo prag novega življenja. Radovedni in razigrani vstopajo sedemletniki v pravo šolo. Motivirani v družinskem krogu in v mali šoli so razpeti med željami po znanju branja, pisanja, računanja ter svojimi igračami. Dobre tovarišice bodo to razumele in prve mesece zamižale tudi na obe očesi, če se bo kdo od njih tako zelo pregrešil,da si bo dovolil spremstvo svojega medvedka ali lutke maruške. Borci Ljubljanske brigade so praznovali Na Golem nad Igom so se 15. septembra zbrali preživeli borci X. SNOUB Ljubljanske brigade in jurišnega bataljona XVIII. divizije NOV in POJ. Zbrali so se pred domačijo, kjer so pred tridesetimi leti ustanovili brigado. Slovesnega zbora, na katerem je govoril podpredsednik skupščine mesta Ljubljane Sergej Voš-njak, so se poleg 400 borcev in nekdanjih komandantov brigade udeležili tudi številni gostje, med katerimi je bila tudi delegacija ZZB občine Delnice in predsednik skupščine občine Delnice Anton Snajder ter predsednica skupščine mesta Reke Neda Andrič. Na proslavi so predstavnikom mladinske delovne brigade Kozje 73, ki je sklenila prevzeti ime X. SNOUB Ljubljanske, predali prapor te brigade. Udeleženci proslave so poslali tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Ob tej priložnosti pa so obdarili tudi šole, nad katerimi ima brigada patronat. Srečanje aktivistov GRČARICE 9. septembra so se v Grčaricah zbrali nekdanji aktivisti nekdanjih okrožij Osvobodilne fronte Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč. Na svečani proslavi so podelili odboru aktivistov spominsko listino o podelitvi domicila. Sklep o podelitvi domicilne listine je na svoji zadnji seji sprejela občinska skupščina Vič-Rudnik. CERKNICA Na zboru notranjskih aktivistov Osvobodilne fronte, kije bil preteklo nedeljo v Cerknici, so skupščine občin Cerknica, Ljubljana Vič-Rudnik, Vrhnika in Logatec podelile okrožju OF domicil in prapor kot priznanje vsem tukajšnjim aktivistom za njihov herojski boj in zmago. Tega prvega zbora notranjskih aktivistov OF in 30. obletnice ustanovitve XIII. SNOUB „Mir-ka Bračiča4', na katerem je zbranim spregovoril predsednik CK ZKS France Popit, se je udeležilo tudi večje število naših občanov — nekdanjili aktivistov in borcev. * 5 S S 5 * N * *« * S * S I S i * * * s v s $ s s * * s ** s H s s 5 * s * * s s s H s «n S S S * s H 5 S N N S Javna razprava o osnutkih ustave Pred sleherno delovno skupnostjo, družbenopolitično organizacijo, družbenopolitično skupnostjo in pred vsakim občanom je postavljena z osnutki novih ustav cela vrsta pomembnih nalog. Omenim naj le tiste, ki so ta trenutek praktično najbolj pereče in ki se jih je treba lotiti, kjer se jih še nismo, ali se jih lotiti pospešeno in poglobljeno tam, kjer smo se jih že lotili: - pregledati moramo dosedanje delo, izkušnje, spoznanja, vendar ne kakorkoli - pregledati moramo vse to s stališča socialističnih smotrov, kakor so zapisani v družbenih dokumentih in načelnih določbah ustavnih osnutkov; - proučiti moramo določbe ustavnih osnutkov (vse določbe niti niso nove ali vsaj popolnoma ne) in jih primerjati z izkušnjami in spoznanji, do kakršnih smo se dokopali. Na osnovi tega pa bomo dali pripombe ali predloge za izpopolnitev ustavnih tekstov, če pa takih pripomb ni, bomo nemudoma razmislili o tem, kako uveljaviti novo ustavo v lastnem delu, v svoji organizaciji, v taki ali drugačni skupnosti. To so naloge, ki se jim ne more izogniti nobena organizacija združenega dela (ne glede na to, ali je že organizirana kot TOZD ali ne), nobena krajevna skupnost in nobena družbenopolitična skupnost od občine do federacije. S takim načinom ustavne obravnave bi dosegli naslednje: - zbrali bi izkušnje in spoznanja in z njimi pripomogli, da se ustavni teksti kar se da izpopolnijo; - naredili nekak obračun svojega lastnega dela, uspehov in slabosti, obstoječih družbenih razmer in razmerij, ne da bi nam pri tem manjkala perspektiva; - lotili bi se ustave kot napotila za družbeno akcijo, za spremljanje razmer in razmerij, kjer smo pač spoznali, da jih je treba spremeniti. Fse to seveda ne pomeni, izogniti se pravim in formu-lacijskim težavam, vendar bodo te vrste težave pri oblikovanju družbenih statutov, pravil ipd. majhne, ker ne bomo izvajali določb, ampak bomo določila oblikovali po življenju, njegovih izkušnjah in po rešitvah, ki smo jih na tem temelju zapisali v ustavo. Zato se seveda v Socialistični zvezi (ko pravim Socialistična zveza, imam v mislih vse organizirane socialistične sile naše družbe) zavzemamo za to, da bi se naša dejavnost danes in jutri usmerjala tako, kot sem malo prej pripovedoval, kar pomeni; - da se v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah organiziramo in pospešeno lotimo družbenega, idejno-političnega obravnavanja obstoječih razmer in razmerij, izkušenj in spoznanj in da v tej luči razpravljamo o novih ustavnih določilih; - in da se iz takih razprav, ki povezujejo obstoječe z željami, rojevajo pripombe, predlogi za popravke ustavnega teksta, hkrati pa gradijo osnove tistih družbenih dokumentov, na katerih bomo stvarno zidali ali dozidavah svojo lastno družbeno zgradbo — naj gre za krajevno skupnost, občino, mesto ali republiko. Med drugim je z gornjimi besedami tov. Beno Zupančič, predsednik mestne konference SZDL Ljubljana na seminarju v Polhovem Gradcu še posebej poudaril nekatere politične naloge v javni ustavni razpravi. S S i 5 0 0 0 0 0 \ I 0 0 0- 0 0 0 0 0 0 i \ 0 1 s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 0 0 0 Ž 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■**i*»»***i***i***f*MrMrrfM*t*M*0t***w***■ Novi župan naj uredi nerešeno Komite OK ZK Ljubljana Vič-Rudnik je razpravljal na svoji seji o kandidatu za novega Ljubljanskega župana. Kandidat za župana našega mesta je mestni odbornik, direktor enega izmed TOZD Litostroja in predsednik OK SZDL Ljubljana-Siška ing. Tone Kovič. Za tega kandidata so se v širšem izboru odločili tudi mestni dejavniki. Viški komunisti sb ing. Koviča ocenili že julija in ga smatrajo za v tem trenutku najprimernejšega kandidata. To svojo - ----‘ " " ’—r' :~ ' i tako podprli mestni izbor med kandidati, kot tudi svoj lasten izbor. Ing. oceno so ponovili na sedanji seji komiteja in ta Kovič je na ravni mesta dobil namreč med več kandidati edini soglasno in nesporno podporo vseh. Ob tej podpori pa so viški komunisti odprli spet nekaj že starih vpra- Icot eni temeljnih enot bodoče šanj, ki jih bo treba v Ljubljani v kratkem 'rešiti. Tu lahko veliko na- delegatskega sistema. O tem bo člani konte: redi novi župan, za katerega menijo na Viču, da bo lahko uspešno vodil mestno skupščino. Mestna skupščina z novim županom bi si morala prizadevati za ureditev razmer, za to pa bo potrebovala splošno podporo. V teh prizadevanjih bo zagotovo tudi uspela, če jo bodo povsod tako podpirali v njenih težnjah za ureditev razmer kot na Viču. Zavedati se je treba namreč, da je v Ljubjjani še vrsta nerešenih konkretnih pa tudi sistemskih vprašanj. O teh se bo ference spregovorili tudi na eni svojih konferenc. Komite je na svoji seji ponovil tudi stališče političnega aktiva, da je treba začeti v sedanjem jesenskem obdobju konkretno izvajati gradnjo stanovanj za delavce in prenahati z govorjenjem. V okviru programa dela, ki ga je na tej seji sprejo! komite za jesensko obdobje, oziroma obdobje do novega leta, so si člani komiteja zastavili tudi dolgo vrsto pomembnih in tehtnih nalog. Ena najvažnejših na- log v tem programu je nedvomno poleg predkongresne aktivnosti vključevanje v razpravo o novi ustavi in idejno vodenje te razprave. V teh razpravah morajo biti komunisti prisotni povsod kot aktivni oblikovalci razprave. Komunistom v TOZD nalaga ta program, da se v svojih delovnih organizacijah angažirajo za resnično uveljavljanje ustavnih dopolnil v TOZD-ih v praksi. Program načrtuje tudi veliko aktivnost v zvezi s kadrovskimi pripravami v celoti in še posebej v zvezi komunistov, ter evidentiranju kandidatov. Komite je sprejel tudi nalogo, da se je treba pripraviti na izobraževanje komunistov in pripraviti vse potrebno za zbor aktiva prosvetnih delavcev komunistov, na katerem bo sodelovala tudi podpredsednica republiškega IS dr. Aleksandra Korn-hauser, ki je naša poslanka. M. DIMITRIC Aktiv prosvetnih delavcev -komunistov o nalogah v jeseni Pohod ob slavju treba dogovarjati in najti skupni jezik, da se jih čimprej uredi. To bo pa možno le s poenottenjem stališč pa možno le s poenottenjem stališč vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih za ljubljansko pohtiko odgovornih dejavnikov kot mestne skupščine z njenim novim predsednikom. Precej teh važnih posebej sistemskih vprašanj bo možno rešiti z novo ustavo oziroma njenimi dopolnili in ureditvijo nekaterih sistemov v njej. Tu je posebej važno vprašanje samega statuta mesta Ljubljane oziroma občin v teh mestih. Tu gre za vprašanje, ali je mesto razdeljeno na občine in če občine tvorijo mesto. To vprašanje je posebej važno, ker iz prvotnosti izvirajo pravice oziroma njih odstopanje. Občinska zveza tabornikov je s sodelovanjem občinske konference ZMS organizirala pohod po poteh Dolomitskega odreda. Pohoda, ki je bil združen s proslavo notranjskih aktivistov v Cerknici, se je udeležilo 40 članov. Dva dni poprej so se zbrali pri ilegalni tiskarni Podmornica, kjer so predali prapore, še isti dan pa so prispeli na Vrhniko, kjer so imeli skupaj z Vrhničani miting. Naslednji dan so odšli preko Ljub-kojišča Prosvetni delavci komunisti so sklenili nadaljevati svoj že zastavljeni delovni program. Na sestanku sekretariata aktiva je bilo poudarjeno, da je ta preko svojih delovnih organov uspešno deloval, kar pa ne velja za aktiv v celoti, saj je bil premalo akcijski in še preveč razdrobljen na neposredno delo v svojih sredinah. To narekuje drugačna delovna izhodišča. Program so spet Ijanskega vrha, PokojišČa mimo Be- gunj do Cerknice, kjer so se naslednji dan udeležili slavja. B. D. neposredno omejili z roki za posamezne naloge. Ena najpomembnejših je organizacija in usmerjanje javne ustavne razprave v delovnih skupnostih VVZ, osnovnih in srednjih šolah in domovih ter sklicanje Zbora prosvetnih delavcev občine Vič-Rudnik. Ta zbor naj bi bil zaključek vsem razpravam v kolektivih ter start v novo samoupravljavsko organiziranost in družbeno ekonomski položaj delavcev vzgojno-izobraževalne dejavnosti v krajevni skupnosti, občini in mestu. Druga pomembna naloga je nadaljnja krepitev osnovnih organizacij Zveze komunistov v vseh vzgojno izobraževalnih enotah. Tretja naloga pa je v nadaljevanju poglabljanja marksistično leninističnih idejnih izhodišč vzgojnega in izobraževalnega dela tako med prosvetnimi delavci kot tudi med mladino.ki jim je zaupana v vzgojo in izobraževanje. To pa zavezuje sleherni kolektiv v občini. J. D. D. "/> Razprave ob dogovoru o kadrovski politiki V Ljubljani, pa tudi v naši občini je pred delovne kolektive postavljena naloga, da se opredelijo do temeljnih načel kadrovske politike, ki so vsebovana v osnutku družbenega dogovora o osn' gočil voderge takšne kadrovske politike, ki bo koristna tako U delovne ljudi kot za naše skupne gospodarske stabilizacijske na-pore. Predvidevali so, da bi bila javna razprava zaključena do D-julija, vendar so po tehtnem preudarku in zaradi vsebinske po-membnosti akta razpravo podaljšali do 15. septembra t. j-Občinski sindikalni svet viške občine in komisija za volitve in kadrovska vprašanja sta v prvih dneh septembra kot nosilca raz- prave v občini povabila na razgovor zastopnike organizacij zdru-že: ‘ ‘ ' ... . _ . enega dela iz gospodarstva in negospodarstva. Razgovori so p<>' kazali, da je družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike na območju ljubljanskih občin nujno potreben. Zastopniki orga- nizacij združenega dela in ustanov so s svojimi mr^pnji in prt pombami pokazali veliko zainteresiranost za reševanje kadrovsK® problemov ob pomoči dogovarjanja na osnovi ustavnih načel- ur — ........... ' Jdeleženci razgovora so se v celoti strinjali z osnovnimi določili0 sistemiziranju delovnih mest, o načrtovanju kadrov, o načrtovanju tehničnih zmogljivosti, o zaposlovanju, razporejanju in napredovaryu kadrov, o kadrovanju vodilnih delavcev. Se posebej so pozdravili obnovljena poročila o družbeno-političnih in m°-ralno-političnih merilih, ki jih bo treba predvsem ob kadrovanja vodilnih delavcev upoštevati, seveda če bo dogovor podpisala večina nosilcev kadrovske pohtike. V razgovorili je bila močno prisotna želja, da se družbeni d°' govor čimprej podpiše in da steče kadrovska pohtika vsaj na območju ljubljanskih občin po malce drugačni, enotnejši in trdnejši poti. Edina kritična ocena je bila ta, da je bilo od 12° vabljenih organizacij prisotnih le 89. Med odsotnimi je bilo pok? nekaterih obrtnih organizacij tudi Poslovno združenje energetik« SRS, Ljubljanske opekarne. Tovarna Ilirija in še nekatere, ki d°' slej tudi bistvenih pripomb niso dostavile. y £, Akt >£je N« »ti inis 6vu »pi( Člani komiteja so v razpravi dah poseben poudarek tudi predkongresni aktivnosti, na katero se že zavzeto pripravljajo ne le na občin- Uspela politična šola skem nivoju, temveč tudi na nivoju OO ZK tako v temeljnih organizaci- jah združenega dela kot na terenu. Priprave na predkongresno aktivnost so prisotne povsod. Komite je mnenja, da naj bi se do novega leta sestala konferenca ZK dvakrat. Na prvi konferenci bi njeni člani razpravljali o gospodarski situaciji v občini kot celoti ter v njenih posameznih TOZD glede na celotno leto, kot na že posamezne znane obračune periodičnih letnih obdobij. Komite bo v tem času posvetil posebno pozornost tudi razpravam o samoupravi v krajevnih skupnostih ZRVS ob ustavnih razpravah Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin je na zadnji seji poleg ostalih sprejel tudi sklep, da se njegovi člani aktivno udeležijo in sodelujejo v javnih ustavnih razpravah tako v krajevnih skupnostih, kot tudi v delovnih organizacijah. Odbor apelira na vse krajevne odbore ZRVS, kakor tudi na članstvo, da se ustavnih razprav v polnem številu udeležijo. Druge mladinske poletne politične šole, ki jo je organizirala Republiška konferenca ZM konec avgusta, se je udeležilo prek 500 mladih iz vse Slovenije. Med njimi so bili, kot lansko leto, tudi viški mladinci. Udeležencem je predavalo prek 60 znanih družbenopolitičnih delavcev med njimi Sergej Kraigher, Stane Dolanc, dr. Anton Vratuša, Vladimir Maksimovič - predsednik ZMJ in Ljubo Jasnič - predsednik ZMS. Politična šola je pravzaprav predstavljala kongres v malem, saj je vsebovala vse specifične oblike za delo kongresa. Njen namen je bil usposobiti mlade za delo v trenutnih razmerah v družbi, jim dati osnovno idejnopolitično znanje in možnost sooblikovanja osnovnih dokumentov za javno razpravo pred IX. kongresom ZMS. Delo je potekalo ločeno po interesnih skupinah. Predstavniki naše občinske konference ZM so bili udeleženci skupine ideologov, skupine za politični sistem in organiziranost, mladinskih aktivov in klubov v KS, družbeno-ekonomskih odnosov, informatorjev, ter skupine predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc. Slednji so skupno s člani predsedstva RK ZMS pripravljali izhodiščne dokumente organiziranosti, osnutek novega statuta ZMS Na javnih tribunah (4) so bili risotni udeleženci vseh skupin. Utrinki iz akcije Kozje 73 n1 Mladi so se na teh seznanjali z najaktualnejšimi dogodki pri nas (javni razpravi o osnutku republiške in zvezne ustave, platformi republiškega in zveznega kongresa ZK), pripravami na konferenco neuvrščenih držav vAlžiru idr. Ob predavanjih in javnih tribunah so bile dane mladim globlje smernice za nadaljnji razvoj in politično organiziranost ZM (Socialistične zveze mladine). S tem so bile podane naloge posameznim OK ZMS, da zagotovijo potek javnih razprav z možnimi predlogi o novi shemi organiziranosti, tako občinskih organizacij kot republiške. Vzporedno pa bo na našem območju potrebno izpeljati tudi programsko konferenco, ki bo predvidoma v začetku oktobra. Predlogi programskih izhodišč in programov dela občinske organizacije kot celote in posameznih komisij so že pripravljeni in prepuščeni vsem aktivom na šolah, v delovnih organizacijah in mladim v krajevnih skupnostih v dokončno oblikovanje. VESNA STRAJN y »o M fni: »n LRi Ide i 'vi, ' sl V poletnih mesecih je preko 250 mladih skoraj iz vse republike in tudi iz drugih krajev naše države sodel- -solidarnostni akciji KOZJE 73. Mladinci so na področju občine Šmarje pri Jelšah gradih del vodovoda, ki ^ ^ -,,n ni.,, i u,.', i 11 ar., ij , w/. j / j. imaumei mj ua pouiocju uuv-inc .ji i unjc pn j eiaaii ui m uci vuuovuua, u* celotni sistem Fužina-Sotla. Organizirana je bila posebna enota medicinskih sester, ki so na tem področju °i* ^a. zdravstveno službo. Grupa dijakinj Vzgojiteljske Šole je imela odprte štiri otroške vrtce, ki so zajeli preko 100 0 ti | Dijaki Elektro srednje šole (geodetska smer) pa so pomagali pri trasiranju vodovoda in ostalih objektov. Ob p1® 'Jili i fi l(hr času so brigadirji pomagali s prostovoljnim delom na kmetijah, kjer ni dovolj mladih za delo. Ta problem je~ delovne sile pa je na Kozjanskem izredno pereč, saj je skoraj petina prebivalstva stara nad 60 let. Industrije ti kraji praktično nimajo, zato so se mladi pričeli množično izseljevati, saj razdrobljena hribovska zemlja na daje dovolj kruha. Tudi osnovni življenjski pogoji niso urejeni, zato je mnogo domačij brez električnega toka, samo 33% domačij pa je priključenih na vodovod. Prav ta dva osnovna vira za normalen razvoj sta bila glavni cilj brigade. Brigadirji so se zagrizli v strmi skalnati hrib nad Pilštajnom, kjer ni mogla dela opraviti mehanizacija. Dekleta in fantje so v danem roku dobesedno izklesali jarek za vodovod v živo skalo. Te dni, točneje 5. septembra pa je že pritekla Voda iz pip na Pilštajnu. tej H in program javne razprave pred kongresom ZMS in ZMJ. V SPOMIN ALOJZU ZALOZNIKU-NIKU Prijatelji in tovariši so stali s solzami ob odprtem grobu. Taki trenutki so še posebej težki, ker se v njih zavemo nepovratnosti življenja, še težji pa so, če izgubimo tedaj človeka, ki ga niso imeli radi le prijatelji, temveč vsi, ki so ga poznali in ga spoštovali. Tak prizor je bil pred 'dnevi na Brezovici. ..Globoko smo obnemeli, ko je povsem iznenada udarila med nas kruta vest, daje za vedno prenehalo biti tvoje plemenito srce. Vsi, ki smo te poznali, smo ostrmeli ob tej boleči resnici, da smo za vedno izgubili iz naših vrst globoko zavednega revolucionarja, oiganizatotja oborožene borbe slovenskega naroda in iskrenega vka ter skromnega tovariša. Motoriziran čas, v katerem živimo in ki se danes trumoma vali po naših cestah, je zahteval ponovno žrtev. rtmohniln sl irt rs,-. Omahnilo je tvoje dragoceno in plodno življenje,“ tako je govoril svojemu prijatelju in tovarišu ALOJZU ZALOZNIKU-NIKOLI poslednjič njegov prijatelj ob zadnjem slovesu. Te besede povedo vse. Povedo toliko, saj človek je pravzaprav reden le toliko, kolikor ga spoštujejo in imajo radi soljudje, otovariši so ob slovesu pokazali mrtvemu tovarišu Založniku, da vreden Sotovariši so ob slovesu pokazali mrtvemu tovarišu Založniku, da je bil za njih neprecenljive vrednosti. Poslovili so se res, toda tokrat so sc spomnili sp~‘ 1-------J —*------------------" - " delih svojih živel boš več spomnili spet vsi besed našega velikega pesnika: „V ojih živel boš večno.“ Tako bo ostal večno med nami v naši svobodni domovini tudi Lojze Založnik-Nikola. Ostal bo v srcih ljudi, za katere se je boril, s katerimi se je boril, kar mu je priznala tudi domovina s ..Spomenico 1941“, med neštetimi dmgimi visokimi vojaškimi in civilnimi odlikovanji. Založnikovo življenje je bilo resnično en sam boj: boj proti predvojnim režimom diktature in izkoriščanja, boj za kruh in obstanek, boj za socialistično revolucijo, boj za nacionalno ._ *__ — _it•_** ) za obstanek, boj za socialistično revolucijo, boj za nacionalr osvoboditev, boj proti okupatoiju in domačim izdajalcem, boj i gradnjo socialistične domovine. Ves čas je imel pred seboj cilj, za katerej aterega se še danes milijoni po svetu bore brez strahu za svoje življenje: svobodo. Založnik je svojo pripadnost napredku izkazal s sodelovanjem v naprednih gibanjih kot npr. pri Sokolu v organizaciji kmečkih fantov in deklet. Sodeloval je v štrajku gradbinskih delavcev in je bil tudi sindikalni zaupnik. Kot tak pravzaprav sploh ni čudno, da je bil med prvimi organizatorji oboroženega odpora okupatorjem. Bilje med nosilci organizacije vstaje na Brezovici, Vnanjih goricah in Notranjih goricah in Logu. Zanetil je plamen upora, ki ga ni uspel pogasiti nihče več, saj je šlo za plamen svobode, plamen želje po življenju. Tudi po vojni se je zavedal svoje dolžnosti in je deloval, kjer je le mogel. Tako je bil na odgovornih mestih v Gradisu, Ministrstvu za gradnje, Mineralu in drugod,dokler ni odšel v zasluženi pokoj. Pa še tu ni mogel prenehati z delom, kajti če je človek navajen delati, ne more nehati. Tako ni mogel tudi Založnik. Delal je kot sekretar OO ZK Brezovica in ravno seje pripravljal na uresničitev važnih nalog ZK, ko ga je prehitela nesreča; toda njegova dela so ostala, ostala za domovini. nas vse, ki živimo v svobodni socialistični O Trnovem in Koviču iniem aopustniSKem času se je kljub splošnemu mrtvilu, ki je dopustov, sestal politični aktiv naše občine že kar dvakrat. Na V sedanjem dopustniškem času posledica prvem sestanku so razpravljali o pripravah in poteku javnih razprav o članku, ustavnih spremembah, o čemer poročamo natančneje v posebnem obenem pa je aktiv razpravljal tudi o akciji za gradnjo stanovanj za delavce. V to akcijo je treba v sedanjem obdobju iti konkretno in praktično in končno prenehati z govorjenjem in začeti z dejanji. To so v viški občini že začeli s tem, da bo občinska skupščina najela pri solidarnostnem skladu kredit v višini 10 milijonov za gradnjo stanovanj za delavce. Politični aktiv je menil, da je treba zahtevati od strokovnih služb, da ne prelagajo več svojega posla na razne svete, temveč da vestneje in bolje opravljajo svoje naloge, zaradi katerih sploh obstajajo. Delegati iz občine, ki zastopajo viške občane in delavce v solidarnostnem skladu, se morajo dogovoriti za enoten nastop in točno medsebojno informiranje. To ni nikakršno grupaštvo kot so to hoteli označiti nekateri, temveč je to le v okviru nujnega dogovarjanja v naši samoupravni skupnosti, če naj bi ti delegati resnično zastopali interese občanov, ki so jih tja delegirali. Istočasno z gradnjo stanovanj je aktiv sprožil spet zelo boleče vprašanje Trnovega, oziroir i izgradnje novega ter rušenja starega. Da je Trnovo treba rušiti in da je treba zanj velike investicije, je splošno znano, toda s tem je treba začeti čimprej. Trnovo je v neposredni bližini centra, vendar je v mnogih ozirih zelo zanemarjeno in nujno potrebno novih gradenj in rušenja starega, dotrajanega. Težava pri gradnji je tudi to, da je LUZ „obesil“ na Trnovo, kar je popolnoma nesprejemljivo, razne komunalne ureditve, celo južno obvoznico in transformator itn. Cez leto bo Trnovo še bolj razpadlo in bo medtem nastala še večja škoda, stroški gradnje pa bodo potem tudi večji. Zato je treba nujno po sklepu političnega aktiva vključiti v gradnjo Trnovo ne glede na stroške. To mnenje političnega Poseben problem v teh krajih predstavlja organizacija zdravstvene službe. Dekleta so hodila v patronažne obhode tudi po več ur daleč, saj mnogo zaselkov nima niti urejenih poti, poleg tega pa so le-ti še zelo razdrobljeni, tako da je nemalokrat sosed od soseda tudi po pol ure oddaljen. Tudi higienske razmere so po besedah medicinskih sester pod nivojem. Vse to pa pogojuje vrsto posledic, ki bi jih morala reševati zdravstvena služba. Prav zato so bile brigadirke izredna pomoč pri delu teh organov. Posebno poglavje v analih brigade pa je bila organizacija čotroških vrtcev. Mogoče ne bi bilo niti tako zanimivo pisati o otrocih iz vrtca Lisično, Kozje ali Podsreda, kakor o otrocih iz gorske vasice Veternik. Le-ta je tipično kozjanska vas, razmetana kilometre daleč in otroci, ki so prišli v vrtec, so bili prvikrat zbrani v takšnem številu. Se več, tudi poznali se niso med seboj. Prav ta specifičnost pa zahteva, da o njih posebej spregovorim. Obe vzgojiteljici sta prve dni morali vložiti v delo z otroci vse svoje znanje in ljubezen, da so spregovorili, kajti že prirojen strah pred tujci je opravil svoje. Starši, večinoma kmetje ali pa delavci, ki pol dneva preživijo v tovarni ali na poti domov in na delo, vsekakor tem malčkom ne morejo ali pa tudi ne znajo nuditi tistih najosnovnejših vzgojnih prijemov. Otrok je prepuščen samemu sebi in njegovo zaznavanje je pač takšno, kakršno je. Tako je značilen primer 6-letnega Jožka, ki ni ob vstopu v vrtec poznal niti osnovnih barv, kateremu je tudi držanje svinčnika pri risanju delalo probleme in ni vedel, kaj je to avion ali nebotičnik, ker ga enostavno še nikoli v življenju ni videl. Teta Duška in Lea, kakor j* Ji mladi vzgojiteljici, sta mu ni' teri pojem razjasnili. Bilo je P° nas no mnogo truda in vztrajnost*’ )0 zultati so tu. Prihodnje leto« |! i Jožko stopil v šolo, ki je. p( grede, oddaljena dve uri l*0^ njegovega doma, se bo hiu5' tej lažje vklopil v novo okolij vzgojiteljici pa si štejeta v ^ nagrado njegovo poslednje 'J nje: „Teta Duška, ali bom sn*{ • ^ drugo leto v vrtec? “ O, seV f smel, samo, samo ko bi b* j Ij celo leto, verjetno na Osnev^pl Kozje ne bi bilo takega osipa‘ Ij Brigadirji so poleg dela i1*1 začrtan program družbene# ževanja. Tako so poslušal* vanja „Kozje včeraj, daties^' membe in SLO.“ Posebno 1 Religija in družba, Ustav**« |j| _t !_ n v 14 TV _ 1 * na 1 12 najboljših kratkoinetra**^ ^ na kulturnem področju je r etraž**" , mov, nastop okteta Gallus ^ klornih grup PKD „KleČe‘‘ ^ j Kranj. Vse je navdušil tu1** p Partizanskega pevskega zbof% citatorja Jožeta Logarja- \ tudi sprejeli Ota PestnOT*^ ^ Swing-quartct in ostale. Si ^ j vj^ za zabavo poskrbeli tudi sa***j ^ bila na sporedu cela serij* *). jf V t večerov in plesov. Brigada J ^ j. nekaj športnih srečanj v za ženske in moške, košari0*^ ^ in sicer z Rogaško slatino, p ^ merkurjem in Emono. ^ ^ j prostem času je lahko p**^ na svoj račun. -----j------- At DV| Dve tako imenovani ..v**c ^ % »a .. _ ___^ . t IL ji“ pa so izvedli skupaj 5 (( to nalnim podjetjem Ljublj***^,! (j; mladinci uredili cesto P01* jni 5 t, - Drenska reber in s Pr*P j; b tizanskih enot, ko so izk°P ložili vodovod na Vinski vrl*' ^ lih vuuuvuu ua vina**' ^ v Za konec pa še nekaj 'z* !| dirjev: , | Oj RAJKA IZ LJUBLJA* |j,fj OBJAVA Kulturno umetniško društvo ..France Prešeren", Trnovo, Karu-nova 14 vabi prijatelje, ki imajo veselje do amaterskega igranja in petja k sodelovanju v sezoni 1973/74. Prijave oddajte pri hišniku društva ali osebno v pisarni ob večernih urah. Vse starše obveščamo, da se prične baletna šola z rednim poukom dne 12. 9. 1973. Vpisovanje je od 10. do 12. in 16. do 19. ure v društvenih prostorih, K aru nova 14. aktiva bi morali sprejeti tudi na širšem ljubljanskem nivoju in bi morali to mnenje tudi podpreti. Politični aktiv je poudaril, da je treba preučiti in morda tudi dopolniti družbeni sporazum o financiranju gradnje stanovanj za delavce. Drugi seji političnega aktiva Vič-Rudnik je prisostvoval tudi sekretar Mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner. Politični aktiv je razpravljal na tem sestanku o volitvah novega ljubljanskega župana in o kandidatu za to odgovorno mesto. Političi aktiv je zavzel stališče, da je najbolj primeren kandidat predsednik OK SZDL Šiška, r ' ' 'h , mestni odbornik in direktor enega izmed TOZD Litostroja ing. Tone Kovič. M. D. NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajatelj skl svet - častni predsednik dr Josip Vidmar - in uredniški od bor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar šič, Sandi Sitar in Janja Domi trovič, odgovorna urednica Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/L, tel. 20-728, te koči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo, l iska tiskarna L ske pravice v Ljubljani. Ljud- je lepo, če je bilo kaj naI ^ hitro pozabi. Upam, da ^ ^ lov leto zopet vidimo." šv| MIRO IZ LJUBLJANE*tj • sem že tu in prihodnji® P “ lle|( pet." RACO IZ BI LEČE: pH ^ ‘tij, 1 pil*1’ \ S mnogo kamenja, ampak >* i« ^ Kamenja, f .^0» p imajo tudi dovolj- J . boste zopet povabili, p0 leto zopet." . ,A'.'^i NADA IZ BEOGRAP^'i5t°J nijo sem si predstavlja ^ ^ gače. Tem ljudem je * gati in ako drugače ne nje leto vzela dopust . \ in py brigado, ampak sem v zares čudovito. indikati v akciji a stanovanja fodsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je ob zavzetosti za do-“no uresničevanje sklepov mestne Koordinacije za stanovanjsko politiko 'MK ZKS Ljubljana in MS ZSS Ljubljana ustanovilo AKTIV ZA »ADNJO STANOVANJ IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, ki ga i 1 sklicevalo predsedstvo OS ZSS, gradivo zanj pa pripravljala posebna , ptivna koordinacija predstavnikov strokovnih služb občinske skupščine r '°munalnih podjetij. Predstavljamo vam prvi sku-P|ni obči’ dcega aktiva za grad-"l0 stanovanj in stanovanjsko SO spod ar sivo pri OS ZSS Ljubka Vič-Rudnik: *) Stalni delegati skupščine ^Udarnostnega sklada za gradijo stanovanj Iliana de Fabrizio (o. š. Ig pri Ljubljani), ing. Vladimir Jezov-*jk (TSS), Ivan Lapajne (KS falči Belič), ing. Ciril Mrak ™>ja), Zoran Simončič (Ilirija), Pance Sladič (Elektroprojekt), Manislav Tesnar (KS Polhov Vradec), dr. Marko Vakselj (In-plut Jožef Stefan), Ivan Vin-j"er (KS Milan Česnik), Peter Vrhunc (delegat zborov Skupine občine) b) Delegati zbora vlagateljev sredstev za usmerjeno in organizirano gradnjo stanovanj pri podružnici Ljubljanske banke in delegati, imenovani v občinski in mestni skupščini: Svajid Arifovič (Elektromon-taža), Zinka Benkovič (Tobačna tovarna), Mičo Cerovac (Zavod za avtomatizacijo), Janez Čebulj (delegat Mestne skupščine), Dušan Dobrovoljc (Elektroprojekt), Branko Markuš (Cestno podjetje Ljubljana obrat Turjak), Darka Mejač (delegat uprave občinske skupščine), dr. Lev Premru (delegat zborov skupščine občine), Cveta Velikonja (osnovna šola Preserje). Aktiv sestavljajo delegati za ob- Je organizacij združenega dela "ne. Ljubljana Vič-Rudnik v PSCini solidarnostnega sklada in ■(°ru vlagateljev depozitnih sred-, ?u gradnjo najemnih in etažno-P kih delavskih stanovanj. Temu J!'56 bodo priključili še delegati Wcine samoupravne stanovanjci D,,* uPnost> Ljubljana, katere k 0 volili predvidoma v septem-. Ju imenovani predstavniki ob-■f1'1 vodstev družbenopolitičnih ■hitacij. BjPdsedstvo OS ZSS Ljubljana »jUilnik s tem sklepom zavezuje ■Uelegate za odgovornost, dolž-BP Ul pravice, ki so jim dane za 'Ivanje vseh pomembnih vpra-# L^uovanjskega go ■p od ar st va v iu"1 in mestu Ljubljani. To bo r S le’ če bodo delegati nastopili >j* L,asno informirani o vsem, kar '• ijai.nU gradnjo stanovanj, o dolo-jjl ^.kriterijev za dodeljevanje na-j J" stanovanj in o pogojih go-™ s stanovanji. Znano je, u ,v Ljubljanski banki že zbranih J desetin milijonov delavskega JI* za usmerjeno in organizi-Nadnjo, ki jih je potrebno ■Pj "eJ in kar najbolj učinkovito ^ tiatlen't' v delavska stanovanja. Dj*' občini potrebujemo blizu stanovanj ali domala 40 % Potrebnih stanovanj v Ljub-* Takšna naloga bo zahtevala sl* .P,08Umn° in enotno zavzemanje rej' tprVai'je praktičnih urbanistič-ji.rdev in smotrno zazidavo raz-(fu|v'b zemljišč, tudi izven me-ebe po stanovanjih so tudi v vp1 1U, Velikih Laščah, na Igu, 'el 4. 1' Iti ti. 90 Rudniku, Škofljici in Polhovem Gradcu). Koordinacijski operativni odbor bo imel, poleg tekočih operativnih nalog, tudi dolžnost informirati delegate: o najemanju, zbiranju in trošenju kreditov, o stanju finančnih sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za delavce, o stanju zazidljivih zemljišč (komunalna ureditev, urbanizacija), o politiki združevanja sredstev iz skladov in tistih, s katerimi razpolagajo organizacije združenega dela, o vsebini družbenih dogovorov in zakonov, ki vplivajo na gradnjo in gospodarjenje s stanovanji, zaradi usklajevanja občinske stanovanjske pohtike z mestno. Osrednji cilj je: čimprej v gradnjo delavcem dosegljivih najemnih stanovanj! jdd Brez odločitve Na zadnji skupščinski seji od'-bomiki obeh zborov niso sprejeli nobene izmed treh predloženih variant izgradnje Karlovškega mostu. Naj vas opozorimo, da je bil variantni osnutek objavljen v prejšnji številki. Bistveni razlogi, ki so odbornike pripeljali k takšni odločitvi, nedvomno ležijo v nejasni in pomanjkljivi študiji. Tako npr. še vedno niso napravljene geološke raziskave terena, če bi bila sprejeta varianta se stanovanjski gradnji Hubljani odpirajo poti? el'. ft i Za PosPeSeno gradnjo najemnih stanovanj za delavce in rtStev astni^di stanovanj ter odprta vprašanja sistemskih . ^ stanovanjskega gospodarstva so v širokem razmahu. V } 5 ^ politične vzvode v to smer premaknila 3. konferenca I tje0 SOcialnem razlikovanju. Vodstva Zveze komunistov in c) ke Slndikatov na vseh ravneh se dobro zavedajo pomena te kako daleč smo se premaknili |IVsi Na PODROČJU MESTA LJUBLJANE? \tj ip^bžbenopolitični dejavniki, vodstva družbenopolitičnih 1,1 vklillS!11.‘n samoupravni organi organizacij združenega dela so ^ % k zagrizeno v uresničevanje stališč in sklepov komiteja i ^ fa? n^rence ZKS in predsedstva mestnih sindikatov. / N7ravi Je republiški družbeni dogovor o upravljanju in ji* Ki 'Jeniu s sredstvi za kreditiranje stanovanj, osnutek y li, 0 ^anovitve samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljub-(t» 0 stanovanjskem standardu in osnutek zakona o j 1 razmeijih v Sloveniji. je sklenjen družbeni dogovor o izločanju in ()vQr^u sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V smislu tega ^ % l izločajo organizacije združenega dela sredstva v višini h' to ^iu-osebnih dohodkov v solidarnostni sklad in 1,5 % od rt)1 ^ jUUth dohodkov obvezno oročajo pri poslovni banki za ^ 118radSt^' aolidarnostnega sklada za usmerjeno in organizi-. Pš{in„ni° najemnih stanovanj za delavce že gospodarijo člani ^ °rf!anj. e^a sklada,‘voljeni na občinskih volilnih konferencah Shi^ združenega dela in krajevnih skupnostih ter lateg delegati občinskih in mestne skupščine. Izšla sta že ).* ?rijjr aja iz teh sredstev. V postopku priprav pa so tudi akr e'itve stanovanj iz virov tega sklada. !0vje.ynern zavzemanju mestnega in občinskih sindikalnih jlja ' t^^likovan Zbor vlagateljev pri Ljubljanski banki. Ta ir11 Ose). ^Llstvi, ki jili v banki vežejo OZD in drugi izplače-. IjleRatrt • ^uhodkov. Zbor vlagateljev, katerega predstavlja ^ Nacij V 'z.OZD in 8 delegatov občin in družbenopolitičnih ^ iNNiV Ljubliani. je žc sprejel pravilnik o gospodarjenju z » pifiira 0ročenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in ’ imitira10 stanovanjsko gradnjo ter tudi že objavil natečaje d« f)N ]„.n°, 8radnjo najemnih stanovanj. Predvidenih je skup-štetji, u blizu 120 milijonov dinarjev. •0j ^hih N-le združenega dela in strokovne službe družbeno-Lplc ki N.uPnosti so izdelale programe stanovanjske gradnje v P0UebUaŽSJNSnPm8?mi V kJer “ trenIutn‘> j vič.p ‘tDd po 13.000 stanovanjih (samo v občini Ljub- n*k blizu 5000 stanovanj!). Soseska S-6 še ni dograjena Aktualna zadeva s področja gradnje stanovanj na Viču je tudi Soseska S-6. Svet za komunalne zadeve pri naši občinski skupščini je sklenil riti do čistih računov o tem, koli-o je že in koliko bodo še morali zgraditi v tej soseski. Izvajalec del je SGP Grosuplje. Ta mora predložiti svetu do avgusta karto komunalne ureditve s tekstovnim delom vred, ker je doslej pripravljeno poročilo presplošno. Gradnja te soseske še vedno ni dokončana zaradi pomanjkanja denarja in zaradi težav pri odkupu nekaterih zemljišč in hiš. Zaradi istih vzrokov soseska tudi komunalno še ni dokončana. Novo naselje naj bi nudilo občanom po prvotnem programu 1288 stanovanj. Ta stanovanja naj bi SGP Grosuplje zgradilo v 23 stanovanjskih blokih in 24 stolpičih. Poleg tega predvideva načrt še 250 hiš in 800 garaž, poleg vseh komunalnih naprav seveda. Finančne težave okoli izgradnje Soseske S-6 so skušali rešiti že pred sedmimi leti z zahtevkom po višjih cenah, ki pa mu občinska skupščina ni ugodila. Zvišanje so dovolili šele pred petimi leti, vendar se je v tem času že ustvarila določena negativna razlika. Poglejmo pobliže, kako daleč so dela v posameznih četrtih te soseske. Soseska S-6 je razdeljena v pet četrti, ki so dograjene do različnih faz. V četrti Gradaščica niso še izpolnili programa. Ne le, da je zmanjkalo 540 tisočakov, za kolikor so že sedaj prekoračili stroške gradnje, temveč ovira nadaljnjo gradnjo poslopje Komunalnega podjetja Vič, zasebna hiša in še nekaj zemlje, ki je niso odkupili. V naselju so zgradili tudi en blok, dva stolpiča in 74 garaž manj. Poleg tega so tudi komunalni objekti nepopolni, saj je manj razsvetljave kot je predvideno, manj asfalta, ni otroškega igrišča, za hortikulturo sploh ni poskrbljeno, itd. Kako bodo načrt, ko je že sedaj premalo denatja, dokončali, ni znano. V drugi četrti, to je Cesti na Brdo, niso mogli zgraditi treh blo- kov, ker na mestu, kjer so'planiram, še vedno stoji kovinarska šola. Če bodo hoteli graditi te bloke, bodo jasno morali šolo preseliti. Sprememba je tudi pri garažah, saj so namesto 146 vrstnih garaž zgradili garažno hišo Duplex, ki zavzema manj prostora, pa še cenejša je. Primanjkljaj 1,75 milijona pa je kljub vsemu temu ustvarila tudi ta četrt, čeprav so opustili gradnjo nekaterih komunalnih objektov, kot pri četrti Gradaščica. . Rešitev primanjkljajev vidi graditelj SGP Grosuplje v povečanju prispevka za bodoče objekte za 159 din pri kvadratnem metru. Seveda pa nastaja ob tem vprašanje, če jim bo uspelo prodati zgrajeno,"saj bo cena tako znatno višja. Kako bodo izvedli prvotni načrt v četrti Žabar, pa sploh še ni znano. Postavljen je vprašaj nad celotno izvedbo, dokler ne bo izdelan zazidalni načrt, ker občani tega okoliša nasprotujejo predvideni gradnji. Spremembo prvotnega načrta je doživela tudi peta četrt ob Jamnikovi ulici in Cesti na Brdo. Tam so bile zamišljene atrijske hiše, vendar zanje ni bilo zanimanja in so zato zgradili vrstne hiše. Zgradili so 104 vrstne hiše in 6 dvojčkov. Drugi kompleks te četrti pa je uresničen do treh četrtin. Ob vsem pa se vleče rdeča nit pomanjkanja denarja. Po poročilu SGP Grosuplje znaša celotna negativna razlika 349 tisočakov. Za toliko so torej presegli planirane stroške. Res pa je, da je precej denatja naloženega v razne odkupe zemljišč in sličnega, vendar so ta sred.stva zamrznjena, ker gradnje ni moč nadaljevati, dokler niso posamezni primeri rešeni. Vse pa bo treba čimprej rešiti, kar pa bo možno le v tesnejšem sodelovanju in medsebojni pomoči izvajalca del in naše občine. Za tako sodelovanje so se na svetu za komunalne zadeve tudi dogovorili, saj gradnje sicer ne bo mo goče dokončati, MILOVAN DIMITRlC tri (podvoz), prav tako za varianti dve in tri študija ne predvideva izgradnje oziroma premestitve šolskega objekta, prav tako ne obvozov, ki bi peljali mimo oziroma skozi že obstoječa stanovanjska naselja, dalje ni znano.kakšna je rentabilnost in perspektiva dolenjske železnice, morebitna premestitev le-te in podobno. Odborniki so tako sklenili, da prav zaradi te nejasne situacije ne bodo glasovali o odločitvi. Sklenili pa so posredovati republiški skupnosti za ceste, ki bo mimogrede povedano izvajalec del, le svoje zahteve in interese, ki naj bi jih pri dokončni odločitvi v imenu viške skupščine upoštevali. Še eno zahtevo so postavili odborniki, in sicer, da se zaradi še bolj v meglo zavite situacije okrog financiranja tega za Ljubljano in navsezadnje tudi ne samo za Ljubljano tako pomembnega objekta enkrat za vselej določi enaka udeležba finančnih sredstev občin Center in Vič-Rudnik ter mestne skupščine v višini ene polovice, j p ■ ***********fw*wwM/r0wr/rwwjMM0M*0w*rwMjr*/ii ■ * * * * * * * * * * * * i * * * * * * * * * * c * * * * * ✓ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Cilje stabilizacije dosledno uresničevati Količinski obseg industrijske proizvodnje v naši občini se je v prvem polletju (če primerjamo rezultate z istim obdobjem lani) povečal za 13,8 odstotka, torej več kot je zabeležen porast v Ljubljani — 9,8 odstotka in Sloveniji — 9 odstotkov. Porast proizvodnje je bil zabeležen v vseh industrijskih podjetjih razen v Savskih elektrarnah, kjer se je zaradi neugodnih hidroloških razmer proizvodnja zmanjšala za 35,3 odstotka. Naj še omenimo, da so te gospodarske organizacije presegle plan za 3,8 odstotka. Skupen poslovni uspeh gre predvsem na račun Tobačne tovarne, Tovarne vijakov Tovil, Ilirije in Hoje. Plana pa ni doseglo sedem industrijskih podjetij. Industrijska podjetja se še vedno srečujejo in spopadajo s problemi kot so oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom (primanjkuje ga Tovilu, Igu, tiskarni PTT, Iskri Horjul itd.), oskrba s surovinami (Žičnica, Kovinska industrija Ig, Utensilia), dalje stanje plačanih računov, ki se je kar v 64 odstotkih vseh podjetij poslabšalo, pa tudi nezadostna kreditna sredstva zavirajo proizvajalce. Gre torej za splošno znane težave, s katerhni se srečujejo domala vsi jugoslovanski proizvajalci. Pri izvajanju ciljev stabilizacijske politike se morajo dosledno upoštevati njena načela, tako so dejali odborniki vseh občinskih zborov, ko so ocenjevali to polletno informacijo. Poudarili so tudi, da bo v najkrajšem času potrebno začeti reševati in uresničevati problematiko integralnega razvoja viške industrije. Sicer pa je jedro razprave bila trenutno kritična situacija naše elektroenergetike. To stanje so odborniki ocenili kot nezadovoljivo in nezadostno posledico parcialnega reševanja te problematike v preteklosti. Zahtevali so odgovor na vprašanje, kam se prelivajo 4-odstotna sredstva za investiranje v elektroenergetske objekte. Ob tem pa so sklenili podpreti republiško skupščino v njenih prizadevanjih za učinkovito reševanje krize našega elektrogospodarstva. J. D. •o s s s v N S S * S s * s * ** s s s v s H S * • s s s s v N i s N * s s s s N S * * S $ s s s s s s „Še zdaj ne vem, kakšen most me bo zamenjal? “ - vzdihuje stari Karlovški most. Zbrana- sredstva za gradnjo najemnih stanovanj in etažno lastniških stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada in vezanih depozitov OZD, občanov in drugih družbeno-pravnih oseb so zadostna za začetek neposredne gradnje stanovanj in akcije kritja dela subvencioniranih stanarin socialno ogroženim delavskim družinam. Ustvarjeni so široko zasnovani družbeno-ekonomski in družbenopolitični temelji za dodatna sredstva za gradnjo najemnih stanovanj za delavce iz skladov, kjer so razporejena sredstva organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. PRED KAKŠNE OVIRE SMO POSTAVUEN1? Zakon o programiranju in financiranju stanovanj ne omogoča, da bi solidarnostni skladi nastopali kot neposredni investitorji za zidavo najemnih stanovanj, ampak jim dopušča samo kreditiranje. Vendar dopušča, da nastopata kot posojilojemalec samo občina in stanovanjsko podjetje. Postavlja se vprašanje političnega nasprotovanja v tem zakonu dopustnih rešitev in seveda vprašanje, kako ob sedanjih stanarinah in cenah stanovanj zagotoviti odplačilo anuitet. Priglašeni posojilojemalci kreditnih pogodb še niso podpisali zaradi nejasnih povezav ,,skladi - družbenopolitične skupnosti in stanovanjska podjetja — graditelji v zadružni gradnji — samoupravna stanovanjska skupnost" in precejšnjih obresti ter penalov ob neizpolnjevanju predloženih pogodb. Nastopajo upravičena vprašanja: ali ne gre pri tako zastavljenih natečajih solidarnostnega sklada za odtujevanje v OZD ustvarjenih in solidarnostno usmerjenih sredstev, ali bi ne bila drugačna izhodišča za nadzor in trošenje sredstev, če bi bil solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj kar sam investitor. To seve ob družbenem dogovoru družbeno-političnih skupnosti za dodatna sredstva temu skladu, zlasti še, ko še ni sprejet ustrezni družbeni dogovor in ne zakon o ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Nestabilne cene, neučinkovita kontrola nad cenami gradbenega materiala in inflacijski trendi dinarja, ki jih kot vzroke nekatera gradbena podjetja in zvezno združenje gradbincev postavljajo pred investitorje, imajo za posledice zahtevo po novem besedilu sedanjih pogodb. Tako naj bi namesto že dogovorjene cene za kv. m stanovanjske površine (do 4000 dinarjev!) upoštevali novo določilo o tako imenovani ..drseči ceni za kv. m stanovanjske površine". Vendar je potrebno poudariti, da že prej družbeno dogovorjena cena ni bila ustrezno strokovno dokumentirana. Ob takšnem političnem odnosu gradbincev v smeri klasičnega podjetniškega obnašanja in tudi o odnosu do zbranih dinarskih sredstev delovnih ljudi se velja zamisliti! Veliko oviro pri kreditiranju gradnje stanovanj s strani bank predstavljajo kreditno monetarni ukrepi Narodne banke Jugoslavije. Ti zelo ostro omejujejo strategijo gradnje stanovanj in politiko stanovanjskega gospodarstva. V čem je problem? Ukrepi NB.I določajo obvezno rezervo, ki znaša za depozite na vpogled kar 30 %, na vezane depozite 3 % in na namenske hranilne vloge tudi 3 %. Obvezna rezerva velja tudi za sredstva, ki so na podlagi družbenega dogovora vezana pri poslovnih bankah in so namenjena neposredno za gradnjo najemnih stanovanj za delavce. Samo v Ljubljani znaša danes ta obvezna rezerva na stanovanjska sredstva prek 110 milijonov dinarjev, v Sloveniji pa je na tak način odtujenih stanovanjskemu gospodarstvu prek 200 milijonov dinarjev. Vsekakor bodo morali odgovorni činitelji v zvezi komunistov in zvezi sindikatov ob obravnavi uresničevanja stanovanjske politike, politično oceniti takšne posledice kreditno monetarnih in fiskalnih ukrepov, ki hudo zadevajo prav začrtano gradnjo najemnih stanovanj za delavce. V osnutkih družbenega dogovora za stanovanjsko gospodarstvo je predvidena tudi lastna udeležba ob sprejemu stanovanjskega kredita samo v denarnih sredstvih. Zakaj ne bi bilo tako določilo še razširjeno z določbo, ki bi dopuščala lastno udeležbo z neposredno vloženim delom in materialom za gradnjo stanovanja? Višino jastne udeležbe v denarnih sredstvih pa bi morali povezovati v medsebojni zvezi in odvisnostih „cena stanovanja — dohodek na člana družine — število članov družine". Tako bi bila pospešena zadružna in zasebna gradnja stanovanj s temi predlaganimi vloženimi sredstvi veliko bolj zanimiva. Sklepanje ter ostvarjanje kreditnih pogodb pa bližja delavcem. Varčevalci za gradnjo stanovanj tudi niso izvzeti pretiranega davka na gradbeni material, kar tudi zavira vlaganje in angažiranje zasebnih sredstev in hranilnih vlog za gradnjo stanovanj. Zaradi mnogih sporov v preteklosti in neurejenih medsebojnih stanovanjskih razmerij ter zlonamernega izkoriščanja pravic na stanovanje bi morala družbenopolitična skupnost tudi te odnose s področja stanovanjske politike urediti, zavarovati interese vseh nosilcev stanovanjske pravice z družbenim dogovorom, ki bi vseboval kriterije razdeljevanja kreditov za gradnjo stanovanj in kriterije razdelitve stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada in drugih združenih sredstev za usmerjeno in organizirano gradnjo stanovanj za delavce. Zaradi prepočasnega oblikovanja in urejanja urbanistične dokumentacije ter dokumentacije komunalnih gradenj bo potrebno, da družbenopolitični dejavniki neposredno in veliko bolj učinkovito zaostrijo pristojnost in odgovornost strokovnih služb pri občinskih in mestni ljubljanski skupščini. Tukaj je nujno spremljati vsakršne tendence, sprotno analiziranje, in urejanje spornih zadev in močnejše vplivanje na sistematičnost priprave dokumentacije, ki bi odprla širše vsa možna in umestna zazidalna področja za usmerjeno in organizirano gradnjo stanovanj za delavce. Ne nazadnje naj poudarim močno zaskrbljenost delovnih ljudi Ljubljane za možnosti, ki tako ali drugače vodijo dobro zamišljeno akcijo gradnje stanovanj za delavce v slepo ulico ob postavljanju birokratskili in tehnokratskih ovir. JOŽE DERNOVŠEK Odgovori na zbore volivcev s komunalnega področja Tudi letos so bili na zborih volivcev v ospredju komunalni problemi. Komunalni problemi so številni, mnogi med njimi pa zahtevajo visoka finančna sredstva. Še dolgo ne bomo zmogli rešiti vseh problemov, zato je potrebno še toliko bolj smotrno in načrtno vlaganje razpoložljivih sredstev v komunalno področje ter predvsem v tiste dejavnosti, ki zagotavljajo osnovne pogoje bivanja. Nerešeni in pereči komunalni problemi se kažejo tudi v predlaganih krajevnih skupnostih za dotacije iz občinskega proračuna. Kljub temu, da smo krajevne skupnosti obvestili, da sredstva občinskega proračuna v letošnjem letu ne bodo bistveno narasla in da se bo v zvezi s tem tudi dotacija krajevnim skupnostim morala gibati v okviru lanskoletne potrošnje, smo prejeli predloge za dotacije krajevnim skupnostim v skupnem znesku 18,693.535 dinarjev. Vsi predlogi krajevnih skupnosti so upravičeni, komunalni problemi eni bolj drugi manj pereči. Ker smo vezani na razpoložljiva sredstva, smo lahko predlagali odobritev dotacije le v okviru sredstev. Skupna dotacija krajevnim skupnostim znaša v letošnjem letu 3,449.000 dinarjev. Če upoštevamo, da bo občinska skupščina letos razpolagala z 48,696.100 dinarjev, znaša procent direktne dotacije krajevnim skupnostim nasproti ostalim sredstvom občine 7,1 %. To pa niso vsa sredstva, ki jih občinski proračun financira na območju posamezne krajevne skupnosti. Če upoštevamo le dve večji postavki proračuna, tj.: - sredstva za ceste v skupnem znesku 7.760.000 din - sredstva za tekoče naložbe na področju šolstva in vzgojnega varstva 7,407.200 din je gornji procent precej drugačen. Na nekaterih zborih volivcev so bili obravnavani komunalni problemi, ki presegajo pristojnost in obveznost financiranja s sredstvi občinskega proračuna. To so regionalne ceste v pristojnosti republiške skupnosti za ceste; kanalizacija in vodovod na mestnem območju, trafo postaje in podobno. Ti objekti imajo svoje lastne vire financiranja in občinski proračun ne more sodelovati pri tem financiranju, ker ne zmore niti svojih lastnih občinskih obveznosti. Občinska skupščina in njeni organi podpirajo upravičene zahteve zborov volivcev, prizadevali si bomo, da bodo pristojni organi in organizacije zagotovili potrebna sredstva. Uvodoma in obširneje želimo odgovoriti na vprašanja, o katerih so občani razpravljali na več zborih volivcev. Rekonstrukcije cest in poraba sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je bil uveden leta 1967. Uporabljati se sme za rekonstrukcije in gradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje. Ker so ceste na območju naše občine v slabem stanju, pretežno makadamske, je že tedaj občinska skupščina sklenila, da bo pretežni del sredstev porabila za rekonstrukcije cest. S sodelovanjem krajevnih skupnosti je bil sestavljen program rekonstrukcij cest. Program je bil obsežen in daleč presegal enoletna sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Zaradi tega je občinska skupščina priključila tem sredstvom še vsa ostala razpoložljiva sredstva za rekonstrukcije cest in sprejela srednjeročni program rekonstrukcij cest za obdobje 1967-1970. Program je bil v celoti realiziran. Pred realizacijo navedenega programa je občinska skupščina pričela pripravljati nov srednjeročni program rekonstrukcij cest za obdobje 1971-1975. Predlog programa je bil sestavljen s sodelovanjem krajevnih skupnosti. Tudi ta srednjeročni program je obsežen in predvideva visoka vlaganja v rekonstrukcije cest. Ko je občinska skupščina obravnavala predlog srednjeročnega programa, je z njim soglašala, vendar ga ni mogla potrditi, ker ni imela zagotovila, da bo lahko oskrbela toliko sredstev, kot jih je predvideval program. Sklenila je, da srednjeročni program služi za sestavo letnih programov v takem obsegu, kot je v posameznem letu na razpolago sredstev. V letne programe rekonstrukcij cest vključujemo objekte iz srednjeročnega programa s tem, da je program za posamezno leto tolikšen, kolikor je na razpolago sredstev. Sredstva za reKonstrukcije cest se zbirajo iz naslednjih virov: - poseben račun za ceste, ki vključuje tudi sredstva občinskega proračuna in namenske prispevke občanov - poseben račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča - druga sredstva Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Od zbranega prispevka morajo vse ljubljanske občine odvajati 30 % za financiranje objektov mestnega pomena. Program za porabo teh sredstev sprejema mestna skupščina. Preostalih 70 % skoraj v celoti, razen manjšega zneska, ki je namenjen za nujne rekonstrukcije objektov kolektivne komunalne potrošnje (letos 100.000 dinarjev), občinska skupščina priključi ostalim sredstvom za rekonstrukcije cest. Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča predstavljajo manjši del cestnih sredstev. Zbrani prispevek za uporabo mestnega zemljišča inn ostala sredstva za rekonstrukcije cest nam kaže naslednja preglednica: Zbrani prispevek za uporab, m. zemlj. 1971 1,654.148 1972 1,862.560 Prisp. za upor. mest. zemlj., uporabljen za rekonstr. cest 1,236.698 1,213.148 Skupna investicijska sred. za ceste 6,807.586 9,808.235 V letu 1971 smo sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča v pretežni meri vezali v banki za pridobitev kredita. V gornji preglednici so upoštevana le direktna investicijska sredstva v ceste, ni upoštevano vzdrževanje cest, plačilo anuitet itd. Z gornjimi sredstvi so bile rekonstruirane naslednje ceste: Jamova, Vipavska z mostom, hodnik Groharjeve, hodnik ob Cesti na Bokalce, most na cesti Želimlje-Turjak, popravilo Tržaške ceste, cesta Velike Lašče-Podsmreka, Ceste Vlil v Rožni dolini, Lepi pot. Gornji Rudnik II (Vinterca), Kamnikarjeva, avtobusno obračališče Dolgi most, Langusova, Zelena pot, Cesta na Loko, Karunova, Jeranova, Viška cesta z mostom (še v delu), Cesta IX v Rožni dolini, Mivka, Svetčeva, Staretova, Šent-jošt-Vrzdenec, Cesta v Črno vas, Vrbljenie-Strahomer, Kozarška, Cesta III v Rožni dolini, Peruzzijeva (še v delu), Merčnikova z mostom (še v delu), pločnik ob Cesti na Vrhovce, Cesta v Mestni log, Cesta XXI na Vrhovcih, Cesta na Brdo (v delu), podaljšek Vrhovnikove, Opekarska, podvoz na Jadranski, Rakitna (v delu) s prispevkom občanov pa še Vcle-bitska, Velika čolnarska ter cesta na območju Krajevne skupnosti Horjul in Podpeč. Letošnja odločba o finančnem načrtu prispevka za uporabo mestnega zemljišča predvideva, da bomo skupno zbrali 1,912.802 dinarja. Od tega zneska bomo morali mestni skupščini odvesti 556.000 din za financiranje manjših rekonstrukcij objektov kolektivne komunalne potrošnje in za bančne stroške je namenjeno 106.802 din, tako da je za financiranje investicij v ceste ostalo 1,250.000 din. Program rekonstrukcij cest vključuje poleg sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča v znesku 1,250.000 dinarjev Še sredstva posebnega računa sredstev za ceste v znesku 2,000.000 in sredstva rezervnega sklada v znesku 480.000 dinarjev. S temi sredstvi bodo prvenstveno dokončane že začete investicije in obveznosti, sprejete v prejšnjih letih, to so: Peruzzijeva, nova Viška cesta, Večna pot, Spodnji Rudnik II, Gornja Brezovica, Tomažičeva, Merčnikova, Cesta na Brdo in Rakitna. Po pokritju naštetih obveznosti nam bo ostalo še 1,110.000 din. Občinska skupščina je z odločbo o finančnem načrtu sredstev za financiranje programa gradenj in rekonstrukcij lokalnih cest za leto 1973 določila, da se s temi sredstvi uredi Jadranska in Koprska ulica ter delno Rašica-Rob. Vzdrževanje cest Za vzdrževanje cest v občinski pristojnosti ima občinska skupščina sklenjeno pogodbo s komunalnim podjetjem Vič. V okviru razpoložljivih sredstev pripravita občinska služba in Komunalno podjetje Vič letni program vzdrževanja cest. Letni program je podlaga za sestavo mesečnega programa. Pri sestavi programa vzdrževanja cest upoštevamo kategorijo posamezne ceste. Ceste v občinski pristojnosti so razporejene v tri kategorije: L kategorija - ceste, po katerih potekajo avtobusne linije II. kategorija - prometno pomembne ceste brez avtobusne linije HI. kategorija - vse ostale ceste Skladno s kategorijo, ki jo ima posamezna cesta, je tudi intenzivnost vzdrževanja. Ceste, po katerih potekajo avtobusne linije, so najbolj inten- Traktorsko tekmovanje v Brestu V nedeljo 12. avgusta 1973. se je v Brestu odvijalo traktorsko tekmovanje, ki ga je organizirala Ljudska tehnika s pomočjo kooperacije Ljubljanskih mlekarn in službe za kmetijstvo pri naši občinski skupščini. Tekmovanje je imelo dvojni značaj, pokazati koristnost in uporabnost traktorja pri kmetijskih delih in izbrati ekipo za nadaljnje republiško tekmovanje. Hkrati pa je nudilo obiskovalcem tekmovanja obilo tekmovalnega užitka. Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev iz treh občin: Vič-Rudnik, Grosupljega in Vrhnike. Tekmovali so tudi štirje pionirji in trije mladi zadružniki, ki so jih ocenjevali posebej. Poleg mladih je tekmovalo še 18 kooperantov in 8 poklicnih traktoristov iz obratov Ljubljanskih mlekarn. Med seboj so se pomerili v poznanju delovanja motorja oziroma traktorja, agrotehniki in spretnostni vožnji. Rezultati so bili zelo dobri. Strokovnjaki menijo, da celo boljši odjanskega tekmovanja v Jablali. Prva mesta so ila nagrajena in sicer 5 poklicnih voznikov in 5 kooperantov. Pri po' rih traktoristih je zmagal Kmjak Martin - Posestvo Brest, pri koopt 'ih Javornik Anton iz Žalne. Oba sta si poleg nagrade priborila še poka.a. Tekmovalno ekipo Ljubljanskih mlekarn bodo na republiškem tekmovanju predstavljali: dva poklicna traktorista in dva traktorista kooperanta. Traktorsko tekmovanje pomeni še nekaj, kar je velikega pomena. Ni dovolj imeti traktor, potrebno ga je obvladati. To pomeni, treba je poznati njegovo delovanje in sposobnosti. Prav to spodbujajo traktorska tekmovanja. S poznavanjem traktorja bomo preprečili marsikatero nesrečo in škodo, ki bi jo sicer posestniki traktorjev imeli. Tekmovalcem želimo nadaljnjih uspehov! log- L. H.' \______________________________________________________________/ Teden požarne varnosti V tednu požarne varnosti od 24. do 30. 9. 1973 želi gasilska organiM’ cija z vzgojno-poučnimi akcijami opozoriti občane na preprečevanje nS' stalih škod, ki jih povzročajo požari. Občinska gasilska zveza Vič-Rudnik bo prek krajevnih gasilskih P0; h: veljstev in društev v tem tednu izvedla večje praktične vaje, ponekoi ta. tudi s sodelovanjem civilne zaščite. S predavanji, letaki in diafilmi bodo občani opozorjeni na nevarnosti požarov in škode, ki nam jih povzročajo požari. Vodstva osnovnih šol ^ pg bi v nižjih razredih posvetila v tem tednu vsaj eno učno uro požara1 ^ zaščiti s tem, da bi učenci napisali doma ali v šoh spis ali narisali motiv it ^ gasilske tematike. Priporočljiv bi bil tudi ogled vaje ali orodja in oprale ^ tkim predava v gasilski shrambi domačega društva s kratkim predavanjem o povzroči teljih požarov, ki jim na žalost še v največji meri botrujeta neprevidnost otroška igra. Gasilci v podjetjih, tovarnah in ustanovah bodo v 1®! ijj, Inu nrinravili za celotni kolektiv nraktičen nrikaz eašenia z ročni®1 k. tednu pripravili za celotni kolektiv praktičen prikaz gašenja z ročni®1 ^ gasilnimi aparati, imeli predavanja o požarni zaščiti, izvedli temeljit1 preventivne preglede ter odstranili oziroma zaščitili predmete, ^ •' lahko povzročili požar. ^ Gasilci bodo poleg lepšanja in urejevanja svojih sluamb organizirali® tje pionirje, mladino in člane tekmovanja v Polhovem Gradcu, na Brezovici | Podpeči in drugod ter več strokovnih posvetov in predavanj z vodilni®1 ^ gasilskimi kadri po društvih za povečano požarno zaščito na požarne® tijc območju posameznega društva. O poteku akcij, ki jih bodo gasilci občine Vič-Rudnik izvedli v tfcdn# ( požarne varnosti, bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih števil> «) „Naše komune". JERNEJ CERTANI V_______________ _>> Imenovan iniciativni odbor zemljiške skupnosti Na zadnji seji sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri 10 SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je bil imenovan iniciativni odbor zemljiške skupnosti. Tako je bil storjen prvi korak pri reševanju zapletenih zemljiških zadev. Novi zakon o kmetijskih zemljiščih prinaša novost: ustanovitev kmetijskih zemljiških skupnosti kot samostojnih samoupravnih organov pri občinskih skupščinah. Naloge oziroma pristojnosti zemljiških skupnosti so precejšnje, saj zajemajo področje prometa z zemljišči, spreminjajo namembnosti zemljišč, proizvodnje, zakupnih odnosov itd. Zakonodajalec je predvidel tudi vire financiranja za normalno poslovanje zemljiških skupnosti. Viška občina je druga največja občina v Sloveniji (takoj za Mursko Soboto), saj zajema 54.356 ha zemljišč. Spričo tega dejstva se je sekcija odločila za 11-članski iniciativni odbor, da bi tako prišli do najustrez nejšega ključa zastopanja in pokrivanja terena, ki se je izoblikoval v naslednji smeri: Krajevne skupnosti 4 predstavnike, gospodarske organizacije kmetijskega značaja 3, gozdna gospodarstva 2, občinska skupščina enega in SZDL enega predstavnika. V iniciativni odbor so tako bili imenovani: Klančar Anton (Pečki 4), Kušar Alojz (Notranje gorice), Modic Srečko (Brest), Osredkar Franc (Polhov Gradec), Logar Lovro (GG Velike Lašče), ing. Bitenc Dušan (GG Škofljica), Kuzma Matija (Ljubljanske mlekarne - Kooperacija), ing. Peternel Stanko (Ljubljanske mlekarne — kmetijstvo), Lenaršič Bine (SZDL), ing. Pavlič Stane (KZ Velike Lašče), ing. Pust Jože (Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik). Prav bi bilo, da se tudi na terenu občani obračajo nanje z vprašanji in jih opozorijo na nerešene probleme. Po ustanovitvi zemljiške skupnosti bo podpisan družbeni dogovor med vsemi zainteresiranimi, to je med občinsko skupščino, gospodarskimi organizacijami in vsemi krajevnimi skupnostmi. Tu je potreben uskladitveni postopek, ki bo zahteval od iniciativnega odbora precej napora. Med ostalimi nalogami, ki jih ima iniciativni odbor v programu je kandidacijski postopek za izvolitev začasnih organov skupnosti. V zemljiški skupnosti zavzemata posebno mesto izvršni odbor in poravnalni svet. Zlasti pomemben je poravnalni svet, ki se bo takoj vključil v življenje in reševal sporne zadeve na terenu. Po programu naj bi bila vsa pripravljalna dela in uskladitveni postopek kandidiranja opravljeni do konca novembra, ko naj bi se sestala začasna skupščina in bili izvoljeni začasni organi. Le-ta naj bi delovala do konca marca, ko bi imeli redno skupščino in ustanovili redne organe. Po potrebi se organizirajo komisije kot specializirani organi za reševanje potrebnih zadev. Za normalno delovanje kmetijske zemljiške skupnosti bo potrebno nastaviti redne uslužbence, da bo delo potekalo neokrnjeno. Z ustanovitvijo in poslovanjem zemljiških skupnosti bodo kronana večletna prizadevanja po ureditvi zemljiških vprašanj, zapolnjena bo praznina, ki sojo kmetijski proizvajalci in občani močno občutili. Ing. L. H. Nezadovoljni občani nemočni Mizarstvo Trnovo je marca meseca pričelo postavljati brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja ventilacijske naprave s približno 12 m visokim stolpom sicer na svojem zemljišču, vendar sredi individualnih stanovanjskih hiš. Tam stanujoči občani so vložili pismeno prijavo pri upravi inšpekcijskih služb (sanitarni in urabnistični inšpekciji), se pogovarjali s podpredsednikom občine, vendar gradnja ni bila prekinjena. Zgodilo se je, da so naprave pričele delovati (brez dokuementacjje), kar je povzročalo in še povzroča neznosen hrup. Poleg tega delajo mizarji na dvorišču, kjer tudi lakirajo, zato je ozračje precej onesnaženo. Ponovno so se pritožili občani in osnovna šola Prule, kije s tem ropotom in smradom prav tako prizadeta. Odgovorov seveda ni bilo, zapišemo lahko ob tem le izjavo predsednika krajevne skupnosti: „Mi ne moremo nič, čeprav je to nepravilno." Ob široki razpravi, kako naj občan dobi čim močnejšo vlogo v našem samoupravnem sistemu, kije prav sedaj v teku, lahko na žalost ugotovimo samo to, da občanova beseda in upravičena opozorila proti nezakonitim pojavom le malokdaj naletijo na odziv. Se to. Lokacija mizarstva Trnovo je predvidena za stanovanjsko izgradnjo. V bližnji prihodnosti je tako pričakovati rušenje tega obrata. Čudi nas, da ob odpiranju novih industrijskih con na Viču, kjer že obratuje moderno mizarsko podjetje, še vedno vlaga občina v stare obrate, ki Seb0d°p0rUŠili- VIKTOR MARTINEC ■ * S S S * * N * * S S s s N * s * * s * s s * * s s s s N s s O. s * s s * s N ■ Skrivnost visokega priznanja Na družbeni razvoj ne smemo gledati skozi očala posameznika, in za uspešno delo ni dovolj le materialna podlaga, pač pa zavest ljudi pri skupnem odločanju za splošne akcije/* Tako mi je odgovoril tovariš Zvonko Tušak, predsednik krajevne skupnosti Dobrova, ko sem ga povprašala po skrivnostni formuli uspeha te skupnosti, ki je dobila visoko priznanje za svoje uspešno delo od Zveze konference mest Jugoslavije. Tovariš Tušak je že tretje leto predsednik te skupnosti. Ves svoj prosti čas ie zapisal delu skupnosti m za revolucionarne ideje, ki si jih je pridobil že med vojno na Kočevskem kot komandant partizanskega pionirskega odreda. Potem je bil sekretar SKOJ, po vojni je obiskoval partizansko gimnazijo, Kmetijsko šolo v Mariboru, bil komandant delovne brigade v Novem Beogradu itd. Poleg tega se je samorastniško izobraževal ob knjigah in tekočih družbenih problemih, ki so pretresali naš narod. - Tov. Tušak, kako se vam je posrečilo spraviti krajevno skupnost na današnjo raven resničnega uspeha? Organizacija, ki za seboj ne potegne ljudskih množic, je obsojena na odmiranje. Funkcionarji pa, ki izhajajo le iz šol in ne iz ljudstva, zgube stik z ljudmi in s pridobitvami revolucije. Prav taki se naj-trdneje drže svojih položajev. Na Dobrovi pa se nam je posrečilo trdno povezati vse organizacije: ZB, ZK, mladino, lovsko zvezo, gasilce, kulturno društvo in šolo. Skupno se odločamo za vse akcije, ob tem pa ne pozabljamo na objektivnost in na ljudske težave. - Kako ocenjujete današnje kmečko vprašanje? Družbenega razvoja ne smemo gledati skozi očala posameznika. Vendar nisem nikoli odobraval kmečke politike v povojnih letih, kije zavrla razvoj kmečkih ljudi, hkrati pa napravila nesluten razvoj mest Gasilci na Brdu razvili društveni prapor Ob prazniku krajevne skupnosti Brdo. 22. iuliiu - dnevu vstaie K1 j vica, trnovega, Brezovice, Kozarij, Dobrove, Podsmreke, Vnanjin ir «e in Ljubljane—mesta. Pokazali so, kako z organiziranim sodelovanje® fiv delom lahko uspešno zatrejo in zaustavijo večji požar. Vaja je uspel®1 ®i i so gasilci v pičlih 11 minutah po alarmu že gasili goreče objekte. 'Sl so črpali po verižnem sistemu iz potoka Gradaščice poleg Peč®®, Gasilci so dokazali, da se vsi prostovoljni prispevki bogato obrestuj1 (na kajti le z moderno opremo in orodjem se lahko borijo s požaro®1 ni drugimi elementarnimi nesrečami, kakor tudi ubranijo pred nevarno50 • t v morebitnem sovražnem napadu. n ,0y Ob tem prazniku je GD razvilo svoj društveni prapor. PokrovitejK !|iji je prevzel kolektiv Ljubljanskih opekarn. Izročili so ga prapori®' ,str Francu Tomažiču, ki je vsem navzočim podal svečano zaobljubo. ?0.^ 'ik ko je v imenu družbenih organizacij na Brdu Bine Lenaršič plWl društveni prapor spominski trak kot čestitko tukajšnjim gasilcem, s®?, i zborno recitacijo pričel kulturni spored. Predsednik MGZ Mirko Ku>®; tile čestital društvu ob pridobitvi prapora in ob tej priložnosti podelil riPJ Pis liško odlikovanje Viktorju Dobnikarju ter diplome o napredov* tnj Tomažu Setnikarju, Jerneju Certancu ml. in Francu Kunovarju. V0p{| 'fc čestitko pa je namenil Jerneju Certancu, predsedniku občinske G1 'tn njegovo uspešno in plodno 50-letno delo v gasilstvu. .,i & FRANC K UNO'0 te Posnetek, napravljen pri kooperantu Virantu iz Klade, Kr gospodinja upravičeno ponosna na svoja ljubljenca, ki in'a|a preko 200 kg, kar je žal redkost. Virant je eden izmed red Kij1'| ^ se že leta ukvaijajo s pitanjem prašičev in bi bilo prav, imel veliko posnemalcev. p | Za odkup krompirja je poskrblj^' st) J,*4 ioč1; Se Pt mlekarnah v Kooperaciji, kako je s prodajo. Odgovorili so nam, da ne bo težav. Na področju občine pridelujemo krompir na 1084 ha. Prida^Ljm,, predvsem jedilne bele vrste kot so: igor, cvetnik, bintje in drug«® strijskih vrst skoraj ne pridelujemo, zato se cena oblikuje samo -Ljl' !k.e krompir. Prosta cena se giblje na nivoju 1,80 - 2,00 din za kg n* p C'! kar je ugodno in nudi pridelovalcem zaslužek. g/jr ' Letos je dogovorjena odkupna cena 1,25 din in po tej ceni b0 ,^i poval tudi obrat za Kooperacijo pri Ljubljanskih mlekarnah. ^ imajo 200 ton jedilnega krompirja in obstaja bojazen, da kljub PVi ’ njim površinam pod krompirjem ne bodo uspeli odkupiti takih '“>> da bi v celoti zadostili željam kupca. Kljutrtemu, da'cena ni spodbudna, bi bilo škoda, če bi pridelek ostal v kleteh, ozir011 L pokrmljen živini. ing-’ 'i nazaj, za pravičnejšo ureditev kmečkih pokojnin. .,ne Tovariš predsednik, kaj je storila KS v preteklih letih in kak'1 načrte imate vnaprej? g. Pripominjam, da ima krajevna skupnost le 4,5 st. milijona t*0,af!ia od tega dobijo del tudi ostale organizacije. Le administratorka dobi . minimalno plačo, ostalo delo opravljamo zastonj. Komunalni P . spevek, ki priteka v KS, vodimo na računu za vsako vas posebej potem vasi tudi v celoti vračamo. 'Jako smo že obnovui elekri'0 v omrežje v Podsmreki, na Dobrovi, Šujici, za drugo leto pa im8®' ^ S s PtCi 80y. planu obnovo omrežja v Brezjah. Naročili smo urbanistične načrt® Novo Dobrovo, cesti je potreben asfalt, smo še brez avtobusnih ly. stajališč. Najtrši problem pa je dobrovško pokopališče, ki ie že z“ ^ naj premajhno. Ce bodo odgovorni še dolgo zavlačevali z lokacjju^j. načrti, bomo prisiljeni urediti pokopališče - na črno, se ie grenko nasmehnil ob nemoči nad kolesom počasne birokracije Tovariš Tušak, nova šola bi potrebovala 25 S milijonov posojn“ tj izgradnjo večje telovadnice, ki bi ga potem kolektiv šole vrnil v ? v netih letih. Bi morda KS lahko nrmomoida na kakršnikoli flaCU s s* v sem petih letih. Bi morda KS lahko pripomogla na kakršenkoli i m rahlo potipala po krajevnem praznem žepu. V njegovih očeh je spet potemnela nemoč nad pregrado omej® p sredstev in vedno večjih potreb skupnosti. Čaka nas ogronu'0 v % S S sreustev in veuno večjih potreb skupnosti. Čaka nas ogronu|u Ag, ureditve kanalizacije za šolo. Sredstva, ki jih dobimo iz konri1”^ prelivamo kot posojilo iz vasi v vas, po potrebi, in iščemo r® _. C« najhujših problemov. Ugotavljati pri tolikih težavah največjo nd) Samoupravljanje brez materialne baze pa je presneto težko. . i^in Tovariš Tušak, iskrena hvala za odgovore, veliko uspeha p® v (age delu. fe' s; na lovu, vaši edini zabavi, pa vam želim odstrel še ene/tpjyi živali, kot vam sedaj krasi vašo lovsko sobo. MINKA KR ’, A M NASA KOMUNA IX/10 STRAN 5 Ob 90-letnici gasilskega društva Horjul Kakor že več let nazaj, tako tudi letošnje poletje ne mineva brez <> tadicionalnih prireditev na prostem, ki se - največkrat pod okriljem » tonih gasilskih društev, vrste širom po Sloveniji. Med le-temi bi veljalo še fjasti omeniti nedavno jubilejno prireditev, ki jo je ob svoji devetdeset-slj 'tmci organiziralo GD Horjul, laj jj * pridobitev, v _____ ne “tukcij poslopij in pogostih ekscesov nepremišljenih požigalcev pretila iii 'evarnost požarov. V tem časovnem razponu se je gasilsko društvo stalno ISI dopolnjevalo. Iz prvotne gasilske „drusčine“ s preprosto ročno brizgalni I0 na konjsko vleko, se je razvil sposoben team z najmodernejšimi gasilni a1*1 aparati in drugimi gasilskimi pritiklinami. O tem je pričalo tudi Po otvoritvi, se je mimo častne tribune podala svečana povorka ne-®ksna retrospektiva dosežkov vaških ..brambovcev". Mimo domačinov to bili v povorki tudi predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz bliž-l m daljne okolice. jii j,. , Vedno kleni veterani v maltasto-belih uniformah s starinskimi gasil-■it (jmi dekoracijami, so strumno držali korak z juniorji - z mlado genera-1°gasilcev, iz katere se pravi ..brambovci" šele kalijo. tl inPu.16! priložnosti je zbranim spregovoril predsednik MGZ Miro Kušar U* “‘jubilantom zaželel uspešno nadaljne delo. Janko Vrhovec la tapeti so spet ':Ti ,et za urbanizem in gradbene zadeve pri občinski skupščini Vič-Rudnik i LjPni predlogom mestnemu svetu za urbanizem, naj le-ta sprejme zazi-(jj[na^rt VS 103 — Murgle, ki so ga malce spremenili in dopolnili, spet lurgle Murgle, ki so ga malce spremenili in dopolnili, spet riStr? tazPrave o Koli Murgel. Murgle oziroma njih zazidava je vroča tema, o ieiltia o vedkrat obširno pisali, vendar zadeva še vedno ni zadovoljivo i Kdo kaj zastopa in kdo komu nasprotuje, pri vsej zadevi menda ni ^‘toomur jasno. Dejstvo je, da prvotni program izgradnje Murgel ni izpol-lov i *cot je programiran. Kdo je krivec, pa skušajo ugotoviti ne le ijp j oziroma njili društvo, temveč tudi strokovne službe in drugi. y "J8 arhitektov okoli vsega tega so si različna in očitno se tudi dve izmed itd ne strinjata v celoti. poštevanja vredna dveh ah treh letih. Pred litiv' bl povrhu vsega lahko realizirali v dveh ali treh letih. Pre S;1 leti je mestna skupščina sprejela program gradnje montažnih hiš ^ sedaj Pa J® zavpilo mesto gradnjo intervencijskih hiš Pionirja. Z far mi K^am* rešili stanovanjsko vprašanje, obenem pa omogočili Poceni in hitre industrijske gradnje. Leta 1965, torej na začetku D8 programa izgradnje Murgel, se je investitor - poslovno združenje obvezal pri občinski skupščini Vič-Rudnik, da bo do leta 1971, to letih, zgradil na tem področju 1050 enodružinskih montažnih hiš. k® objektov se je res začela v tem letu, toda v štirih letih je investitor ™ 'e 146 stanovanjskih hiš, torej komaj sedmino. Po letu 1969 pa se je se bolj upočasnila, saj so prešh na klasično zidavo razkošnejših in [“®jsih hiš. Tako je po letu 1969 hitrost zazidave 17 objektov na leto. 'to pa so vsi objekti zgrajeni brez zazidalnega načrta, kakršnega zahteva g Strokovna služba občine je nezakonito izdajala gradbena dovoljenja .Poprej sprejetega odloka o zazidavi celotnega območja Murgel. Posle-i stalno spreminjanje načrtov. j Ptodvidenih obljubah bodo zgradili ustrezne ..cenejše" hiše šele v letu ‘Ko naj bi bila zgrajena prva. Takih hiš naj bi bilo 600. Sedaj rastejo na fivtoočju same razkošne hiše, ki so nedosegljive tistim s poprečnim k* dohodkom. Protesti občanov in zbori volivcev nimajo moči, da bi j®ui samovoljo strokovnih služb ter samovoljno graditev stanovanj za jjtojgle so sedaj rezervat enega podjetja, konkretno je investitor IMOS, (A pa SGP Grosuplje, ki ni zainteresirano za pospešitev gradnje in s K. za pocenitev hiš. To bi bilo treba spremeniti s tem, da bi omogočili !®jco več podjetij, ki bi gradila v Murglah. To poskuša novomeški J® si išče s svojimi intervencijskimi hišami mesto pod soncem med že SJtohi interesnimi sferami v Ljubljani. Namesto bornega števila 32 t® 86 te mesto ne dovoli, bi lahko na tistem prostoru zgradili otroški i zbranega samoprispevka občanov, saj je prostor naravnost idealen. ” Sert i nemu r0'3U Ljubljane nujno potreben, saj sedanja dva ne zadostu-otr £ ’ *co Je naselje zgrajeno šele do petine, čaka na sprejem v vrtec 3 hnH «.8 Področja že obstoječih dveh vrtcev. 1 1 Ijtid 6 I® Komunalno že urejeno in bi stanovanjske intervencije potreb-• Ihraj m md° rečeno jemali štirimilijonski komunalni prispevek, če bi jim 5 tiAtoiali za že urejeno zemljišče. (Vprašanje je seveda, kdo je plačal to !a0^° ureditev. Verjetno bi mu morali ta denar povrniti in bi torej bilo tu Komunalnega prispevka popolnoma upravičeno. - op. pisca) •lir sta torcj ®na °d prizadetih strani, ki jo vedno najbolj vneto zastopa ’ tj ?Va*cev Ištvan Gedei. Kako bo poslej.v Murglah, pa je razpravljal m i^Omanizem občine Vič-Rudnik ob sprejemanju predloga spremenje-y. ' sT^nega načrta Murgel. ^ tretji fazi izgradnje Murgel bodo zgradili po predlaganem spre-$ 'tlijjj1 zazidalnem načrtu okoli 600 hiš. Prvotni namen cenene gradnje 'jjhez011*tu garaže ne le novi prebivalci naselja, temveč tudi stari, ki so l) voli Karaž, saj je pomanjkanje le teh precejšnje. V znižali, če bi znižali komunalni prispevek. Sedanji komuna i Jht« Zna^a okoli 40 tisočakov, če bi ga znižali, pa bi lahko znižali ceno ^ j'etou metru intervencijske hiše tudi pod tri tisočake. Zanimanje za |“d? precejšnje in svet dopušča možnost, da bi jih v naslednji fazi le K M y Kjer namreč ni rečeno, da bi morali v naslednji fazi graditi le en 4 \ K "aselju Murgle. Na južni strani, kar je vprašanje, če je najboljša g 0 zgradili garaže, vendar posebnega tunelskega tipa. Take garaže d^^jicionalnejše, saj je za njih potrebno le malo prostora in bodo fnl i pr ec t ^euioga gradnje intervencijskih hi$ pa je bilo že v začetku takoj av. saj se je LUZ nekako ogradil oa njih. Na LUZ niso bili pri* Ozimnica pripravljena V avgustu so se sestala vodstva Zveze sindikatov občin in mesta ter mestnih odborov strokovnih sindikatov zaradi pobud za organizacijo nabave, prevoza, skladiščenja in prodaje vseh živilskih proizvodov, ki sodijo v ozimnico (krompir, jabolka, hruške, slive, grozdje, čebula, česen, zelje in fižol). Sprejet je bil dogovor o enotnem urejanju vprašanj ozimnice v Ljubljani. Izvoljen je bil tudi začasni operativni štab za ozimnico Ljubljane, ki ga vodi Alojz Pajnič — predsednik mestnega odbora sindikata kmetijcev in živilske industrije ter direktor ŠUMI -ŽITO Ljubljana. Štab sestavljajo strokovnjaki iz trgovine, prometa in Ljubljanske banke. V skupnem pismu osnovnim sindikalnim organizacijam je bilo sporočeno, v čem so naloge sindikatov in vseh drugih družbenih in političnih dejavnikov. Sklenjen je bil tudi družbeni dogovor o cenah ozimnice do konca oktobra 1973. V naši občini bodo trgovine združenega podjetja MERCATOR najpomembnejši posrednik ozimnice. Sklep predstavnikov občinskih m mestne Zveze sindikatov pa je, da takšna oblika akcije reševanja delavčevega življenjskega standarda nikakor ne more biti edina in bo potrebno poiskati v šanj energetike, ustreznih javnih skladišč, hladilnic, do gradnje ustreznih kleti ob stanovanjih za delavce. J. D. D. V pravljeni vrisati intervencijske hiše v načrt, temveč so se postavili na nevtralno stališče, da o tem niso naredili drugega kot obvestilo priloženemu načrtu, čeprav je idejo za vrtec na tem mestu dal ravno LUZ. Štanovalci Murgel pa niso bih naklonjeni intervencijskim hišam na tem prostoru, ker bi radi tam gradili vrtec. Sedanje razmere pa, kot je znano svetu za urbanizem kot strokovni službi, kažejo na to, da je vrtec tam nepotreben. V naslednji fazi izgradnje naselja bodo zgradili še en vrtec, pa tudi nekaj že obstoječih menda zadostuje, saj je število prebivalcev manjše, kot so to prvotno načrtovali. Gostota naseljenosti bi se predvidoma povečala le v predelu, kjer bi gradili Pionirjeve intervencijske hiše. Sedaj pa še to odpade. Svet za urbanizem meni tudi, da bi bila gradnja vrtca na kraju, ki ga imenuje Gedei, neprimerna zaradi bližine zelo prometne ceste. Svet namreč teži za tem, da bi otroke čim bolj oddaljil od prometnih žil, ne pa, da bi zgradili vrtec tik ob prometni cesti. Za kakršnokoli gradnjo se bodo že odločili, v Murglah bodo morali pohiteti z gradnjo. Doslej so zgradili na leto le nekaj deset objektov, čeprav bi moralo biti naselje 'že gotovo. Seveda pa bi moral graditelj graditi cenejše hiše. Stanje bi se gotovo bistveno izboljšalo tako glede cene hiš, kot hitrosti njihove izgradnje, če bi omogočili na tem področju konkurenco gradbenih podjetij. MILOVAN DIMITRlC Ali res nismo več varni? Dne 1. 9. 1973 sem s sorodniki prišel okoli 23.30 v Gostilno STRAH na Škofljici. Naročili smo liter vina in ga hoteli spiti v prijetnem vzdušju, saj smo proslavljali vesel dogodek. Zal pa je bilo vzdušje hitro pokvarjeno, ker smo bili ves čas nadlegovanj od strani treh mlajših gostov, ki so sedeli za svojo mizo v istem prostoru. Prijazni lastniki gostilne smatrajo nadlegovanje gostov za vsakdanji dogodek, saj očitno niso smatrali za potrebno, da se vmešajo in zaščitijo naše omizje. Ob odhodu iz gostilne so nas omenjeni gostje fizično napadli, tako da je naša teta dobila težko telesno poškodbo in je morala iskati zdravniško pomoč v kliničnih bolnicah. Skušali smo ji nuditi prvo pomoč pred gostilno, zato sem stekel proti vratom in prosil za vodo in dovoljenje, da pokličem milico in zdravnika ali reševalce. Osebje pa me je izrinilo skozi vrata in jih zaprlo, zato sem trkal še na okno. Takoj so pogasili luči, češ daje čas obratovanja potekel in da se jih dogodek ne tiče, telefona pa nimajo. Tudi sam sem bil lažje poškodovan, vendar sem odšel telefonirat v javno telefonsko govorilnico pred Gramexom. V ilustracijo pa povem, da gostilna ima telefon in sicer številko 314-919. Zato svetujem mirnim gostom, ki bi se z družino ustavili v omenjeni gostilni, da prej dobro premislijo, preden bi se tu ustavili. Lahko se jim namreč zgodi, da jim bo osebje gostilne v primeru incidenta pred nosom zaloputnilo vrata, pa čeprav bi prosili za prvo pomoč, katero so dolžni nuditi svojemu bližnjemu prav vsi občani. ALBIN KRNC Ne samo ozimnico, ampak tudi drva si je treba pravočasno priskrbeti! Ktl Ustava, ki veliko obeta VtizJjl0v Gradec je bil v soboto, 8. septembra, prizorišče kmetijskega ‘e p^Ka za vse območje Polhograjskih Dolomitov. Lepo sončno vreme ^Ptooglo K popolnemu uspehu kmetijskega praznika - razstavi V^ste govedi. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi iz bližnje in okolice, kakor tudi iz snsedniih ohčin Hkrati i<» nrpd«tavlialn Ng|L0K°lic®, kakor tudi iz sosednjih občin. Hkrati je predstavljala TOZD Kmetijstvo* _ _ _ _____ Nw.a«j i4M.£iuau !>0dU<*' naravne pogoje za razvoj živinoreje. To dokazuje tudi število '* viSLev na tern območju (765), ki že sedaj redijo govedo in imajo i "UiCf*. Ttl TO »lat/ 7 tt/tttrtrotci'•! trarl »/-»tia »z« tu rJ /A »»-s rt imns-lor Km*-* nic, ki so v letu 1972 odkupile 1,500.000 litrov mleka. Količina odkupljenega mleka iz leta v leto narašča. Kooperacija skrbi za redovniško službo. Vpeljana je tako zvana „B“ metoda, njihova želja pa je,da pridejo čimprej do „A“. Za dosego vsega tega je bilo potrebno veliko naporov, ki tudi v prihodnje ne bodo odsotni. Na razstavi je sodelovalo 30 kmetov s 65 kravami in 8 telicami Žal se zaradi nevarnosti bolezni slinavke in parkljevke razstave ni udeležilo TOZD Kmetijstvo, obrat Barje Ljubljanske mlekarne. Kmetijski zavod je Dokazal dva bika nlemeniaka. ki daiata «pm<> na tn nnHmAi,, , Ka,,,"" U,K- R-oroar - preuseaniK »oo in ing._____ J-htoteu0 svetlolisastega goveda so pripravili: občinski sklad za pospe-jfa je ^Kmetijstva, kmetijski zavod Ljubljana in Ljubljanske mlekarne. prva razstava v tem kraju in gotovo ne zadnja, saj razgiban n tl ra im *» r«rwv<-*i<* •* o 4 i tri nT/t /4/-tir«* •* ti tl* tn.li t r« 1 *-* -■ ‘j“ j- v,w..uu -ov, čredo na podlagi podatkov o proizvodnosti in tipu. Iz prve skupine je bilo nagrajenih 5 krav. Prvo mesto in s tem ido in častni zvonec si je priborila krava „Liska“ last rejca Ivana doma, vendar brez Te resnice se živi- fenoti nagrada ... v««.... *.,v.ivv j>. jv pnuuiua nravu „LisKa lasi rejca ivana Ovna - Dobrova 39, kije dala v standardni laktaciji 4453 1 mleka. Drugo lagrado je dobila krava „Liska“ last Matevža Koširja iz Šentjošta ki je Jala 4392 1 mleka, tretjo nagrado je prejela krava „Šeka“ last Fanike ~f. . J lz Šentjošta ^ 4302 l mleka, Četrto nagrado je prejela krava naj d k *V 1 J £ ’^1 vtinu Iiogltiuu JL prejela KJdVU v-ejci. —k*v...v..o~.v6.. ... ..^.vun«. »v iva.uvv av /.m- ..Pirha % last Janeza Žaklja — Planina 3 s 4060 1 mleka in peto nagrado ir Kto.>rg? Kraja dobro zavedajo, saj so že pred vojno hodili po znanje krava „Runa“ last Jožeta Slavša s Somotorca. V drugi skupini so bde D/toidi Ko 5ol° Gnn Pri Novem mestu, kakor tudi danes, ko sklad nagrajene še tri krave in dve telici. SU?0biv»- 6 bodofiih gospodarjev - kmetovalcev. Znanje, ki ga tako Ljubljanske mlekarne so posebej nagradile 6 kmetovalcev - koope-tito m J0’ Konsti širša okohca. Nemalo zaslug pri dvigu kvalitete ima rantov, ki so v preteklem letu oddali največ mleka. Kooperacija je nagra-C1* DrJmcnskl material, ki so ga uvažali iz Švice. Kmetovalci so organi- dila 3 kooperante, ki so v preteklem letu spitali največ govejih pitancev Utofe Vve mlekarske zadruge. Njihovo delo so prevzele kmetijske za- za meso. Pri nagradah je sodelovala Zavarovalnica Sava s preventivnimi Jtoge ^Ve mlekarske zadruge. Njihovo delo so prevzele kmetijske za-i 'tiio s° organizirale molzno kontrolo, uvajale selekcijsko službo in Osemenievnnu* gvni dnnrinos le dala k razvniu za meso. paketi. Posebej velja omeniti organizatorsko razumevanje, ki ga je pripravljalni odbor znal ustvariti med vsemi sodelujočimi. Prireditelj je za to priliko izdal ličen katalog, ki bo rejcem tudi v prihodnje nudil orientacijo pri nabavi plemenskih telic. Brez dvoma si takih pfedstav želimo tudi v prihodnje in drugih krajih. Ing LOJZE HABJAN > ''lije K1 je kot osemenjevalec v vsakem času in vremenu I tj WbuZa Kmetijo in opravil pionirsko delo pri osemenjevanju, i ^Rbl^K^ke mlekarne so prek TOZD Kooperacije prevzele in močno °dkupno mrežo mleka, saj je danes na tem območju' 22 zbiral- lng LUJ/hahjan * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 zivno vzdrževane, prometno manj pomembne ceste so tudi manj vzdrževane. V lanskem letu je občinska skupščina bistveno povečala sredstva za vzdrževanje cest. Sredstva občinskega proračuna in sredstva, ki so pripadala občini od prenešenih cest bivšega III. reda, so v letu 1972 znašala za vzdrževanje cest 4,800.000 dinarjev. V letošnjem letu je občinska skupščina prevzela iz pristojnosti krajevnih skupnosti še ca. 30 km cest. Te ceste nimajo predpisanih elementov lokalnih cest (širina cestišča, utrditev cestišča, nosilnost mostov itd.), poleg tega pa zaradi terenskih razmer zahtevajo visoka sredstva za vzdrževanje. Te ceste bo možno le postopoma prilagajati lokalnim cestam. Ob upoštevanju novo prevzetih cest ter odobritvi povišanja osebnih dohodkov cestarjem, bo letos manj sredstev na razpolago za vzdrževanje cest, kot v lanskem letu, kljub temu, da skupna sredstva znašajo 5,000.000 dinarjev. V letu 1972 se je izboljšalo vzdrževanje cest. Tudi na zborih volivcev je bilo manj kritike na račun vzdrževanja cest, kot v preteklih letih. Če bomo v letošnjem letu želeli obdržati vzdrževanje vsaj na lanskoletni ravni, se bosta morala tako občinska služba kot Komunalno podjetje Vič potruditi ter smotrno in racionalno trošiti sredstva, uspelo pa nam bo le, če bodo ugodne vremenske razmere. Gradnja novega Karlovškega mostu Občinska skupščina je že več let opozarjala republiške in mestne organe na nujnost izgradnje Karlovškega mostu. Čeprav je most na teritoriju naše občine, ga nikakor ne moremo šteti v občinsko pristojnost ter dolžnost občine, da rešuje ozko prometno plo na mostu, ker ga povzroča predvsem tranzitni promet. Da bi pospešila pričetek gradnje mostu, je naša občinska skupščina lani sklenila, da bo prispevala nekaj sredstev za pripravljalna dela gradnje mostu, če bosta tudi Cestni sklad ŠRS in občina Center prispevala sredstva. Cestni sklad SRS je lani namenil 1,000.000 dinarjev, občina Čenter in naša občina pa vsaka po 300.000 din. S temi sredstvi so bila kupljena nadomestna stanovanja za preselitev stanovalcev iz hiše Dolenjska c. 2. Republiška skupnost za ceste je lani sprejela v svoj srednjeročni program izgradnjo mostu. Prve kalkulacije kažejo, da bo most stal okoli mio 30,000.000 dinarjev, Republiška skupnost za ceste pa je v svojem programu predvidela le 15,000.000 din, za ostali znesek pa predvideva pomoč naše občine, občine Center ter mestne skupščine. Letos imamo le 1,100.000 dinarjev za rekonstrukcijo cest. Od tega zneska naša občina ne more prispevati sredstva za reševanje problema Karlovškega mostu. Vprašljivo je tudi, če bo občina lahko v prihodnjih letih kaj prispevala, če bo razpolagala le s proračunskimi sredstvi. Glede pripomb, naj se gradi Karlovški most namesto bazena, moramo pojasniti, da je zimski bazen že v gradnji. Investicije mestnega pomena določa mestna skupščina. Predloge zborov volivcev, ki se nanašajo na gradnjo Karlovškega mostu in zimskega bazena, smo posredovali mestni skupščini. Zahtevki zborov volivcev za dodatna sredstva Na večini zborov volivcev je bilo sklenjeno, naj se iz sredstev proračuna dodelijo dodatna sredstva krajevnim skupnostim za konkretna investicijska vlaganja v komunalo. Skupen zahtevek za dodatna sredstva je 960.000 dinarjev, ne da bi upoštevali tudi tiste zahtevke, ki niso bdi izraženi z zneski. Pri sprejemanju proračuna, zahtevkom za dodatna sredstva ni bilo možno ugoditi. Ugodili bi lahko le, če bi predlagana sredstva pri kateri postavki proračuna znižali. Ker to ni bilo možno, je občinska skupščina sklenila, naj pristojni organi prouče zahtevke krajevnih skupnosti, ki niso bili odobreni, jih razvrsti v prioritetni vrstni red, glede na nujnost posameznega zahtevka, svet za družbeni plan in finance pa bo med letom glede na dotok sredstev v proračunu m glede na sredstva rezerve proračuna odobraval krajevnim skupnostim sredstva za kritje predlaganih investicij. Sredstva za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti Več zborov volivcev je predlagalo rekonstrukcije in asfaltiranje cest. Že uvodoma smo pojasnili, da bodo letošnja sredstva za rekonstrukcije cest v glavnem porabljena za dokončanje programa iz prejšnjega leta, v letošnji program nam je uspelo vključiti le tri objekte. Poleg že razporejenih sredstev imamo letos na posebnem računu sredstev za ceste 900.000 dinarjev, ki še niso razporejena. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Ce se krajevna skupnost odloči za ureditev določene ceste ter zbere od občanov 40 % vrednosti investicije, bo iz navedenih nerazporejenih sredstev sofinancirano 60 % stroškov ureditve ceste. Ta sredstva so namenjena predvsem za urejanje manj prometnih cest, ki še dalj časa ne bi mogle biti vključene v občinski program rekonstrukcij cest, ureditev ceste pa predlagajo občani in so pripravljeni sodelovati pri ureditvi ceste. Vse dodatne predloge zborov volivcev za rekonstrukcije cest bo v letošnjem letu možno reševati le v okviru navedenih sredstev. Vzdrževanje javne snage Med vzdrževanje javne snage spada tudi čiščenje asfaltiranih cest in ulic ter luženje makadamskih ulic. Po določilih statutov mestne in občinske skupščine financira to dejavnost mestna skupščina, dela pa opravlja Komunalno podjetje „Snaga“. Mestna skupščina sprejema program del in naroča dela v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki pa so tudi omejena. Med vzdrževanje javne snage spada tudi odvoz smeti in odpadkov. Tudi to dejavnost opravlja podjetje „Snaga“, ki je za razvoj te dejavnosti sprejelo srednjeročni program. Ta program, ki ga je potrdila mestna skupščina na podlagi poprejšnje obravnave na krajevnih skupnostih in občinski skupščini, predvideva razširitev območja odvoza smeti na periferne predele Ljubljane. Tako bodo lahko postopno odpravljena divja odlagališča smeti na območjih, kjer je ta problematika najostrejša. Prekopi cest Prekopavanje cest je posledica intenzivnejše stanovanjske graditve in odpravljanja komunalne deficitarnosti. Za vsak prekop si mora posa-tnezni investitor izposlovati posebno dovoljenje od upravnega občinskega organa, v katerem so predpisani pogoji za zagotovitev normalnega in varnega prometa za čas opravljanja prekopa ter pogoji za tehnično izvedbe) nrekonn. ('e investitor iTnolnmiA nnrvni«* .T »* 1 o o precej nedovoljenih prekopov, ki jih izvajajo investitorji črnih gradenj. Ti prekopi ne samo, da so nestrokovno izvedeni, ampak povzročajo tudi trajne poškodbe na cestišču ter s tem ogrožajo varnost prometa. Ugotavljamo pa, da so črni prekopi v upadanju, odkar je v veljavi novo zakonsko določilo, ki predvideva izredno visoke kazni za komunalna podjetja, ki bi izvršila priključek na svoje omrežje. Posameznim zborom volivcev želimo odgovoriti! i na konkretna vprašanja, kolikor niso zajeta v prvem delu odgovorov. ZBOR VOLIVCEV RUDNIK . generalnem planu urbanističnega razvoja mest Ljubljane je zemljišče ob železnici, na katerem bi prebivalci želeli postaviti garaže, določeno kot rezervat za železnico. Tega zemljišča železnica ni pripravljena odstopiti, ker ga ima po svojem razvojnem programu namen izkoristiti za svoje potrebe. ZBOR VOLIVCEV TRNOVO Ureditev cest v zgornjem delu Trnovega je odvisna od stanovanjske izgradnje in realizacije zazidalnega načrta. Zazidalni načrt nekatere ulice ukinja, predvideva pa nove. Nova cestna povezava med Riharjevo cesto in J movskim pristanom bo nujna, brž ko bodo pričeli s stanovanjsko izgradnjo na tem predelu, ker je preko današnje Ceste v Mestni log predviden večji stanovanjski blok. Že v uvodnem delu smo pojasnili, daje bilo možno v letošnji program rekonstrukcij cest sprejeti rekonstrukcijo le treh cest, ki imajo širši prometni pomen. Iz cestnih sredstev v letošnjem letu ne bo možno asfaltirati niti ceste od Trnovskega pristana do Riharjeve ceste, niti po predlogu zbora volivcev Svabičeve in Borsetove ulice. Zazidalni načrt današnjo Svabičevo ulico ukinja, prestavljen je tudi del «-®‘ove ulice. Lokacijska dokumentacija za cestno povezavo je naro- ZBOR VOLIVCEV KOLEZ1JA 1. V letošnjem programu imamo delno ureditev javne razsvetljave ob Cesti v Mestni log. 2. T rgovina ob spomeniku NOV je že v gradnji. 3. Skupščina mesta Ljubljana pripravlja odlok o kriterijih za standardno stanovanje. Pri gradnji stanovanj bodo imela družbeno podporo (razne kredite) le stanovanja, ki bodo grajena v okviru standardnega stanovanja. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Verske skupnosti v osnutkih ustavnih določil V osnutkih zvezne in republiških ustav je v poglavju o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornostih človeka in občana dano posebno mesto in jamstvo svoboščine človeka in občana glede opredelitve za neko od veroizpovedi ali odklonitev. Jasno je zapisano, da je veroizpoved človekova zasebna stvar in tudi, da svojo versko zasebnost lahko izraža v izbrani verski skupnosti pod pogoji svobodnega opravljanja verskih zadev in verskih obredov - ta se seveda, v skladu z ustavo in zakoni tudi v sodobni zasmoupravljavski socialistični družbi že izvajajo. Verskim skupnostim omogočajo predlagani osnutki ustav organizacijo verskih šol samo za duhovnike, ker je povsem naravno, da se za te lahko odločajo le polnoletni občani, torej tisti, ki jim družba že priznava zrelost. Zagotovo je, da mlajši občani niso še sposobni povsem presojati svetovnonazorsko in izkušeno ter bi se odločali le pod takšnimi ali drugačnimi psihičnimi družinskimi pritiski. Znano je, da se verska opravila katerekoli verske skupnosti opravljajo v posebno prirejenih prostorih zato, da ne bi motili zbrani verniki drugih občanov. Tudi nova ustava pušča verskim skupnostim v mejah zakona lastninske pravice na nepremičninah. V primerih, ko vera ni več zasebna zadeva človeka - vernika, ampak se jo obravnava kot obliko in vrsto družbeno proizvedene zavesti in posebno obliko zgodovinsko pogojene kulturne tradicije in družbene zavesti, ki se ohranja npr. v umetniških stvaritvah (umetniške slike, kipi, okrasna rezbarija, ikone, pesmi, zapisi in arhitekturno zgodovinske zanimive zgradbe), družbena skupnost ščiti z zakonom in materialno podpira verske skupnosti v naporih za ohranitev zgodovinskih spomenikov in umetnin. Ob tem je potrebno poudariti, da jamčijo ustavna določila enakost in enakopravnost vseh verskih skupnosti pred ustavo in zakonom, s čimer so še posebno označena dejanja, usmerjena na razpihovanje verskega sovraštva in verske nestrpnosti kot protiustavna in hudo kazniva. Brž ko povzamemo, da je delovanje verskih skupnosti in človekova veroizpoved zasebna stvar, se moramo zavedati, da verske skupnosti in njihovi predstavniki (dostojanstveniki, duhovniki, imami, svečeniki, menihi, nune) ne morejo in ne smejo delovati in se usmerjati v delo, ki je naloga družbenih samoupravnih institucij in te prevzemajo skrb za reševanje družbenih problemov; te samoupravne družbene ustanove so sestavni del občanove solidarnosti za gradnjo materialnih osnov razreševanja družbene problematike. Tako ta problematika ni niti občanova zasebna stvar, še manj pa stvar neke verske skupine in skupnosti. Zasebna stvar človeka - vernika organiziranega v neki verski skupnosti je le npr. udeležba skupinskega ali pa intimnega sakralnega doživljanja in podobno. Ob razpravah osnutkov ustavnih sprememb v zvezi z delovanjem verskih skupnosti ne moremo prezreti stanja v Sloveniji. Pri nas se poskušajo na različne načine uveljaviti druga prek druge verske skupnosti, kot so: islamska verska skupnost, srbska pravoslavna cerkev, slovenska evangeli-stična cerkev, rimskokatoliška cerkev in Cerkev (kot klerikalno politična organizacija), slovenska starokatoliška cerkev, krščanska adventistična cerkev, baptistična cerkev, vrhovno vodstvo teozofske šole, krščanska verska skupnost Jehovih prič, kopti, anglikanska cerkev, svobodna binkoštna cerkev in druge, ki lahko bivajo na Slovenskem, četudi nemalokrat rušijo tudi načelo enakosti in enakopravnosti. V vse pore življenja v naši republiki se še posebno močno vpija prav rimskokatoliška cerkev in Cerkev, ki s svojim delovanjem kot oblika in vrsta verske skupnosti in organizacija daleč presega interes svojih vernikov. Posega v družbenopolitično življenje slovenske samoupravne družbe zlasti na prostoru vzgoje in izobraževanja, socialno zdravstvenih in socialnih problemov, v prostor rekreacijskih in športnih dejavnosti, v prostor organiziranega razvedrila in kulturnih dogajanj, zahteva soodločanje v zadevah urbanistične politike itd. Znano je, da v nemalo „farnih“ območjih zbirajo gradbene materiale (cement, les, opeko) in večje ..prostovoljne" denarne prispevke pod tiho, prikrito in tudi glasno grožnjo z oporekanjem ter kazanjem s prstom prek prižnic na tiste vernike - občane, ki se v take ..zbiralne akcije" ne vključujejo. Delovanje verskih skupnosti moremo omejiti na obdobja v vseh časih, ko je rasla in dorasla sodobna Jugoslavija in Slovenija. Zgodovina z dokazi natančno opredeljuje vlogo in pomen verskih skupnosti in njenih predstavnikov. Verslce dostojanstvenike praviloma najdemo vedno med zatiralci delavskega razreda m blagoslavljava orožja žandarjev, kasneje v vlogi izdajalcev ljudstva od bele garde, domobrancev, četnikov do ustašev. Naj tudi ob ustavnih razpravah zapišemo to, kar so zapisali talci v enem izmed svojih poslednjih pisem na steno celice: . . .veš mama, sto življenj, če bi mi jih dala, bi bilo premalo, da ti opišem vse, kar sem doživel tu, v Begunjah ...“ Mnogi predstavniki verskih skupnosti prepričujejo občane - vernike, češ da čas prekriva vse rane itd. Mi, ki smo še žive priče srhljivih dogodkov med narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo, se ob osnutkih ustavnih določb zavedamo, kam pelje vmešavanje v družbenopolitične zadeve - nazaj k že znanim dogodkom iz bližnje zgodovine! Razumljivo je, da nobena ustava, kjer je cerkev (pri nas: verske skupnosti!) ločena od državnih funkcij (pri nas: od družbenosamoupravnih!) ne more natančno opredeljevati obseg, prostor in domet verskih opravil. To je naloga ustreznega zakona o delovanju verskih skupnosti v vsaki republiki in zvezi. Tega bo ob novih ustavah potrebno sprejeti z občutkom za svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornost. JOŽE DERNOVSEK-DUŠAN Jubilej baletne šole T rnovo Le malo občanov je seznanjeno z delovanjem baletne šole Trnovo, ki deluje pri KUD »France Prešeren". Le ta je prav letos slavila 20-letnico obstoja. Solo so vodili znani baletni pedagogi. Prva je bila Tatjana Remškar, kije zaorala ledino na tem kulturnem področju. Po njenem odhodu in kratkem zatišju se je izmenjalo več koreografov. Osvežitev je prinesla nato nova strokovna vaditeljica Milica Buh, ki je s lomočjo takratne predsednice Milice France vzgojila enoten otroški zbor. Ta zbor je dosegal velik uspeh na domačem odru in na gostovanjih po Sloveniji. Snežna kraljica, Narcise in Goli kralj so bile njegove uspešne predstave. Takrat je pristopil k delu tudi Hilarij Lavrenčič, ki je ponudil svoje strokovno glasbeno znanje. Se danes je zvest sodelavec društva. Ko je društvo zapustila Milica Buh, je baletna šola ob pomoči Zveze za kulturo pri občini Vič-Rudnik privabila medse novega Koreografa, znanega baletnega solista pri beograjski in ljubljanski Operi Slavka Eržena. Najbolj talentirane učence je začel seznanjati z osnovami baletne abecede. Delo se je bogato obrestovalo, kar pričajo uspele pantomime Čarobna piščal in Sirota Jerica. Glavni soh stki sta bih Alenka Okoren in Mirjam Ziherle. Glasbo za vsa dela baletne šole je napisal tov. Lavrenčič. Zadnja predstava je bila pred domačim občinstvom zelo dobro sprejeta. Delo te baletne šole je pohvalila tudi Lidia Wisiak - ravnateljica srednje baletne šole. Baletni šoli želimo ob njenem jubileju 20-letnega obstoja še lepih in uspešnih sezon in predstav za otroke. TOMAŽ ZALAR OB JUBILEJU Naj starejša članica DU Ljubljana-Vič, Čepeljnik Jožefa, stanujoča v Zeljarski ulici, je dopolnila 90 let. Težko življenjsko dobo ima za seboj, a je še vedno toliko pri moči, da z zanimanjem spremlja naše današnje življenje. Je trikratna vdova in ima enega sina, ki pa je invalid. Po svojem tretjem možu prejema 959 din pokojnine in ker si sama ne more kuhati, hodi vsak dan v bolnišnico v Trnovo po kosilo. Zelo je v skrbeh, ker nima primernega stanovanja. DU Ljubljana-Vič se je spominja ob njenem visokem življenjskem jubileju in ji želi še mnogo zadovoljnih dni. V. M. Da bi bil naš otrok uspešen v šoli Odprla so se šolska vrata in že se čuti skrb staršev in učiteljev za otrokov uspeh v šoli. Prvi šolski dan je velik dogodek za novince in starše, saj se pretrga obdobje brezbrižnega otroštva, pričenja pa se novo življenje otroka. V času šolanja ne gre le za pridobivanje znanja, temveč tudi za celovito obhkovanje otro- :ove osebnosti. Otrokov uspeh je odvisen od lastne strukture leštetih K.UVC UiCUIlUSU. WU1WI\.UV uapvii jv vv**---------------------- osebnosti, aktivnosti in še neštetih drugih činiteljev v otrokovem okolju. Zato je zaželeno, da tudi starši več vedo o otrokovih isihičnih in telesnih sposobnostih in da se v času otrokovega Manja poglobijo tudi v druge vzroke, ki utegnejo vplivati na £ otrokov uspeh. Za učni uspeh je zelo pomembna inteligentnost, bistrost otroka in veselje do učenja. Vemo, da nekatere bolezni, ki jih je otrok rebolel. lahko orizadeneio razvojne možnosti pri otroku. Narava prebolel, lahko prizadenejo razvojne možnosti pri otrok je zelo različno obdarila otroke z naravno nadarjenostjo. Tudi v eni družini niso otroci enaki, razlikujejo se po učni uspešnosti in vzgojni sprejemljivosti. Starši lahko mnogo storijo, da bi otrok pravočasno razvil svoje naravne sposobnosti. Prav tako ga lahko obvarujejo mnogih neprijetnih stresov v ranem otroštvu. Zelo pomembno je, kako in kje je otrok preživljal zgodnje otroštvo. Dobra predšolska vzgoja v dru-Iskili us žini in v predšolskih ustanovah se najbolj obrestuje otroku v šolskih letih. Če smo že malemu otroku privzgajali delovne navade in ga spodbujali k vsestranskemu razmišljanju in radovednosti, bo tudi v šoli pokazal zanimanje do učenja in z marljivostjo ter vztrajnostjo lal ‘ lahko dosegel lepe uspehe. Pri iskanju vzrokov za otrokove neuspehe v šoli strokovnjaki odkrivajo vzroke tudi v neurejenih jpogojih otrokovega življenja v družini. Med njimi so najpogostejši: nerazumevanje med starši, razkroj družine, alkoholizem, slabe socialne, materialne in stanovanjske razmere, nizka kulturna in pedagoška osveščenost staršev in podobno. Zamislimo se ob primerih, ki niso osamljeni. »Bojan je prišel v šolo ves objokan in zaspan. Starša sta se ka za učenje, spanje, hrano in denar, predvsem potrebuje nas -»skrb starše. Zato poskrbimo, da bo otrok občutil vso našo ljubezen in skrb, zagotovimo otroku topel, pa čeprav skromen dom. Angelca Žiberna * / $ e * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 a .. 'larjet mamo. Zakaj je odšel, kam je odšel, ali se bo še kdaj vrnil — vse to se prepleta v Marietkinih mislih noč in dan, teden in mesec ... Tako tiha je postala, da so še sošolke pozabile nanjo." »Miličev oče seje vrnil kasno ponoči iz gostilne pijan. Pretepal je mamo in kričal nad otroki. Sredi noči so zbežali k sosedovim. Koliko strahu v tej nemimi noči je nosil v sebi otrok. Le kako naj bo zbran pri pisanju matematične naloge? “ »Nataši je bilo 14 let, ko sta se starša ločevala. Sodnik je vprašal Natašo, pri kom bi želela živeti, pri materi ali očetu. Oba starša je imela rada, zato je z jokajočim glasom zahtevala »hočem oba". Njena prošnja je bila zaman. Zardi ločitve staršev je ponavljala sedmi razred osnovne šole, čeravno je bila vsa leta odlična in prav dobra." »Andrej skoraj staršev ne pozna. Že dojenčka so odnesli k stari Inami in tam je še danes. Obiskuje že 4. razred osnovne šole. Starša sta zaposlena v tujini. Včasih pišeta, tudi denaren igrače ' udre................ pošljeta. Andreja obiščeta komaj vsako leto enkrat. Vselej ob obisku se Andrej fotografira s starši in tako ima v svojem albumu 11 spominov na starše. V resnici pa svojih staršev ne pozna. Starša pravita, da v tujini služita denar za novo hišo, ayto in še kaj. Kdo ve, ali bo Andrej v tisti obljubljeni lepi novi hiši vzljubil starše in oni njega? “ Tako bi lahko še in še naštevali in tako odkrivali tudi vzroke, ki vplivajo na otrokov uspeh in vzgojo. Dober učenec mora biti tudi srečen otrok. Če smo se odločili za starševstvo, se moramo mnogim stvarem in osebnim ugodnostim odpovedati. Otrok ne potrebuje le kotič- Glasbena šola, vpis v novem šolskem letu V novo preurejene prostore stare vile na Emonski cesti 20 je sprejela glasbena šola Vip-Rudnik skupaj s družnično šolo v Dobrovi in Veli-i Laščah okoli 500 učencev. Dislocirani oddelek deluje še naprej poi kili kot prejšnja leta v Rožni dolini,! pinova 4. Mladi učenci in njihovi starši so pri letošnjem vpisu pokazali največ zanimanja za kitaro, presenetil pa je tudi vpis za klavir. To poudarjam zato, saj prejšnja leta starši se niso mogli kupiti klavirja, medtem ko imajo letos vpisani učenci ta instrument po večini že doma. Zanimanje za kitaro se veča iz leta v leto. Običajno pa mladi učenci nimajo prave predstave o študiju tega instrumenta, zato zlasti starejši učenci (od 16. do 20. leta) študij opuste že med letom, ali po nekaj letih. Sola namreč poučuje kitaro na klasičen način. Mladeniči, ki si žele v kratkem času pridobiti veliko znanja, tako razočarani izstopajo. Da se izogne osipu, ki povzroča Šoli ne samo pedagoške, ampak predvsem finančne težave, šola le izjemoma vpisuje malo starejše učence, vendar napornega 10-letnega študija ne vzdržijo vsi. Precej učencev se je priglasilo za blokflavto, manj za klarinet in trobento, za pozavno pa se ni vpisal noben učenec. Poseben problem so godala. Ze leta nazaj je ta oddelek v številčnem upadanju. Pojav pomanjkanja pedagogov in orkestrašev se že pojavlja v naših kulturnih ustanovah, saj primanjkuje godalcev v orkestrih opere in Slovenske filharmonije. Zmotno je namreč mnenje, da so ti instrumenti »težji". Vsak instrument za- hteva dnevne vaje. Študij godal, violine, čela, kontrabas zahteva le izostren posluh, kar pa nima s pridnostjo nobenega opravka. Brez nič je nič, je dejal neki znani pedagog. Brez prizadevanja ni moči napredovati ne na tem ne na onem instrumentu. Protipropaganda za godala, ki jo ustvarjajo nevedni starši in za njimi njihovi otroci, da ne omenim radia in televizije, delajo slabo uslugo naši nacionalni kulturi. Brez godcev, vsaj zaenkrat, ne more eksistirati noben simfonični orkester niti ne more obujati glasbenih vrednot trajne vrednosti. Zato bo treba takšnemu, nekoliko primitivnemu gledanju na glasbeno vzgojo in po- sredno na našo glasbeno kult® polagoma priti v okov. Presenetljivo je vpis za sotojg pjs !od< tudi nezadovoljiv. Preše: zato, ker slovi naša občina po <■ nih zborih in razmeroma doM' niti glasovnem materialu in bi taM oza| malo več pevske kulture lahko “ |j j gli še večje uspehe. .i Šola mora »voditi" neko zd® ™ politiko glede zasedbe učencev, 0^ posameznih oddelkih in prediu«! Ne sme dopustiti, da števUčno P obremenjujejo samo nekatere P y mete. To ima ~~ ima za posledico, ^ ,, zmanjka za določene predmete,! J t dagogov, medtem ko drugi jo" ‘3 ] cirani pedagogi nimajo dovolj ue Mjtg r. V letošnjem šolskem letu “ ^ ; šola npr. težave prav s kitaro; ket -iz osebnih razlogov odpovedala*^ n bo dva pedagoga. Prav zato je z® <11 p< visoke konjunkture in poprašeVf £3, zelo težko dobiti nadomestilo. *' {-■ bo šola prisUjena nekaj učencev' < sloviti. Tudi limit učnih UT, ^ ^ lahko dosega posamezni peo* je ustvarja neugodne razmere. smo že ki seveda ni rožnat v vei sprejeti. pri finančni plati proMjf j a ni rožnat, ne v glas,,e“i a, prosvetni stroki. Zato šola^ ^8 č kot 500 učencev ne bo 3va “bo; ua ne oi pozaom. , m opozoriti še na en problem, KL 1 glasbeno šolo, odkar deluje. . delovna skupnost sc zahvaljuje s «11 Ljubljana Vič-Ru® Idj j ščini občine vsem odbornikom in TIS Lju^i* Ho j ki so uvedli potrebo po novthj, štorih in omogočili mlademu' da se glasbeno izpopolnjuje- "10 težko si predstavljamo kovača itu? klešč in kladiva. Tako si ne motj predstavljati glasbene šole br« (l(ii]i rane, ki je zanjo življenjskega mena. Ker šola strokovno Uj, ZV zasluži po 25 letih obstoja pf^ [je dvorano, kjer bo sadove SV0.W(!|) {] lahko prikazovala. Vemo, da , , je in da denarja ni... Vendar membno, kje m za kaj se trosi- a mo, da je prišel končno čas, ^ )te(| obila tudi neka kulturna us^ m-v občini svoj življenjski ProSt?nj J pa bo glasbeno-prosvetno živlP1 ^ občini, ki ni na zadnjem mestu . uv šem mestnem območju, še v i|q bolj poživilo. Neke obljube ^^ smeri smo že slišali; naj ne ul obljubiti in storiti - preveč. 1 . ei povedo svojo tehtno besed0 “iVj povedo svojo tehtno dcscu” družbenopolitične organizacije. |j CVETKO BUDK0V ^ isla Tu' 'vei Nekaj pa že znamo, mar ne? - pravijo mlade baletke s Trnovega. Komunalno podjetje Vič je pričelo z rekonstrukcijo Jadranske ceste konec avgusta in sedaj so dela že v polnem teku. Jadranska cesta je bOa v zadnjem času preobremenjena, posebej še, odkar so po njej speljali avtobusno progo. Gost promet je pustil vidne sledove na cestišču in bodo zato pri rekonstrukciji položili novo plast asfalta. Rekonstrukcija bo veljala po predračunu okoli 80 starih milijonov. Poleg tega, da bodo položili nov asfalt, pa bodo cestišče tudi razširili, kar je nujno potrebno. Križišče z Jamovo cesto, ki je bilo doslej najbolj nevarno križišče v mestnem delu občine, pa bo posebej urejeno s semaforjem. Dosedanja praksa dveh velikih zaporednih znakov STOP se ni obnesla, saj so nesreče sledile dnevno. S semaforjem bo tega konec. (Foto: M. Dimitrič) OBJAVA DPD Svoboda-Vič, Zavetiška 3, vabi občane, ki imajo veselje do igralstva in petja, da sc vključijo v našo igralsko družino oziroma pevski zbor. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 12. ure v pisarni KS Malči Belič ali po telefonu 61-708. Istočasno razpisujemo honorarno mesto gospodarja DPD Svoboda, po možnosti mlajšega upokojenca. DPD Svoboda Vič, Zavetiška 3 a V___________________________S UPOKOJENCI! DU LJUBLJANA VIC-RUDNIK obvešča svoje člane, da bodo še izleti ob sobotah in nedeljah kljub odpovedi dosedanjega organizatoija izletov. Uspelo nam je pridobiti novega veščega člana odbora naše podružnice, da je prevzel to funkcjjo. Prvi izlet bo v nedeljo, 14. oktobra 1973, ob 7. uri. Odhod izpred občine Vič in gimnazije Vič. Prijave bodo sprejemali v društveni pisarni ob uradnih urah do petka, 5. oktobra. Smer: Grad Snežnik, Prczid, Cabar, Osilnica, Brod na Kolpi, Kočevje, Ljubljana. Natančne informacije glede cene dobe udeleženci v društveni pisarni. V. M. Premalo denarji za dom ije dflj V iraj ist, Pr Prebivalci Roba so zadnie zaskrbljeni. Njihovi lepi nai.^ reč groze s palcem v vodo. v«1 krive te podražitve, ki so ju'J'1 dele še posebno hudo. Z odpovedovanja in samoprispC" veliko elana, lastnega dela a1 ziazma so začeli pred časom I kulturni dom. Računali s0’!™ gotov za denarce, ki so jih zb1,! so prišle vmes podražitve in hipu konec. Dom je sicer »“J streho in v grobem urejen, manjka še nekaj stvari, po napovedano manjka teh stvari ^ji stara milijona. To pri niiblr. investicijan, ki smo jih nav«| zadnjem času, res ni ve!ik°i'?| za prebivalce Roba n ep m m .a ki ga ne zmorej0^ problem, m gu ne ,.JH Zato so se odločili, da nekaj 0 J naprosijo po delovnih oigaM2.) če bodo le-te seveda toliko m»jJ srca ob vseh težavah, kijih vratom. Prebivalci Roba sf-j] urediti dom do novembra, t' , bi lahko letošnji rojstni publike slavili že v novem "-f* nem domu. To bi bilo tudtm1^ le če bodo naleteli na raZ, ^ h, oziroma pomoč v delovnu* ^ zacijah, saj končno dva mmijjl nekaj velikih delovnih ot%" oj nj* resnično ni veliko. , 'V»l ■lov iz Notranjih . ie n*11 š t V nedeljo 12. avgusta družnem domu v Notranjih izrO° A Upokojenci Društvo upokojencev menu novo balinišče. Pri izgradnji so upokoj60 -jd p vili preko 700 ur prostovoU^. ,* « la. Nekaj sredstev so pr*5^ posamezni občani in obrtm ^ j,- finančno pomoč pa .1 j Balim' o l M df1'Al vredno preko 15.000 - ^ pri ga je upokojenec , ran ■ c, ki ima veliko zaslug P ^ tovrstne dejavnosti. ,S*‘ Odkrili so tudi spominS^A|-'r* n>\iri f i'l j U . : I k. posvečeno ustanovitelju ili” cu Slugi, ki je tragično prcnl ^ pri gradnji balinišča. - •' 11 gl.uniji uuiiiudv.ii. .» v PTt): Po otvoritvi, ki je PotcK\te ^ ničnem vzdušju, so sc d0,n ^ ';L balinskega kluba Po11’ .L seboj. .enCid4j S tem delom so upokoJ^t^' zali, da so še vedno aktiv11* delavci in so lahko za zgh’1 cOJ^, SONJA‘ LAVALNI KLUB LJUBLJANA 'N NJEGOVIH PETINDVAJSET LET Iji Pisati 25 let dolgo pot športnega kolektiva pomeni pisati kratko 4 Movino. Brskati samo po spominu je nezanesljivo, kajti v 25 J !,ih so mnogi spomini že obledeli; izbrisala so se mnoga imena in [0j Gabili uspehi in neuspehi. Pisani dokumenti kluba obstajajo od ta 1954, ko smo začeli izdajati vsako leto svoj almanah, kjer smo famentirali vse važnejše dogodke iz življenja kolektiva. Ta 'J famentacija šele danes dobiva pravo vrednost, ko se oziramo 25 itn pr1 nazaj. lij V želji, da zberemo verodo- |l0)ne podatke tudi za čas od l13 1948 do leta 1954, ko poji |kov nismo sistematično zbiri % smo premetali kupe zapra-sl1 map, zapiskov in časopis-porodil. H Začetek je bil skromen; z današnjega plavanja prav 1 Znaten. Tekmovalci kluba, ki J*i je takrat imenoval Železen 1^ar. so prvič zaorali v ledino, ni! so se udeležili 7. avgusta isiHS republiškega prvenstva v '° l,Vanju in vaterpolu v Murski d Jnoti. Tudi skakalci so pričeli, i 1 ^ koraki so bili nebogljeni, ^ jn smo |,reZ. nismo * P utečenega sistema dela in •J ^'bazena še ni bilo. Gostovali (110 na kopališču Ilirija, kjer se i?' takrat zbiralo nekaj deset Sj Jtov in deklet, ki so bili polni J IhJZUITr«I« r\r\ Halo OK movalce v državi. Vaterpolisti so napredovali hitreje, saj so že leta 1951 osvojili republiško prvenstvo. Ta uspeh pa so pozneje še večkrat ponovili. Iz kroga starejših tekmovalcev v skokih v vodo so zrasli trenerji in organizatorji prve skaklne šole v Jugoslaviji. Naši skakalci o tudi prvi začeli z neprekinjenim delom skozi vse leto, s tem, da so tudi v zimski sezoni izboljšali pogoje za trening. Takšno delo je obrodilo mnoga prva mesta, ki so jih osvojili naši skakalci na slovenskih in jugoslovanskih, mladinskih in članskih prvenstvih. Skoraj 20 let so večji del jugoslovanskih reprezentantov v skokih v vodo sestavljali tekmovalci našega kluba. (jiipZiazma in volje do dela. Ob l^em treningu so tudi sami klub. Iz podatkov Plaval-^J.^eze Slovenije je razvidno, Je leta 1948 štel naš kolektiv le«'Slanov. To je bil tisti zame-eJ katerega je 15 let kasneje la j^a ekipa, ki je dvakrat za-ji«'ted osvojila prvenstvo Jugo-«■. ,ie v plavanju, nekajkrat *j kv ¥ ( vno prvenstvo v skokih ter ,| !*Vrstila v drugo zvezno vater-® kgo. Nekateri posamezniki ^ 56 prebili v vrste najboljših ^ inskih in jugoslovanskih valcev. Pot ni bila gladka, ,V je polna trdega dela, ne-jUt odpovedovanj, veselih in ,°stnih dogodkov za tekmo-d^i trenerje in vodstvo kluba, velja v športu za odliko ^jnost, skromnost in uporni st> potem so veljale prav za i« J^P generacijo Ljubljane vse ■p 0(llike. Bili smo mala družina V plavanju se naše ambicije niso zaustavile. Pričela se je borba za dvig kvalitete v zveznem merilu. Skromni in brez ambicij za osvajanje visokih mest smo vsako leto prihajali na zvezna prvenstva, a venomer smo se vračali s teh tekmovanj bogatejši in z večjimi izkušnjami. In kakor smo se nekaj let nazaj vzpenjali v republiški konkurenci, tako smo se sedaj borili za višja mesta v zveznem merilu. Delo ni bilo lahko; menjavale so se generacije tekmovalcev, menjavali so se uspehi z neuspehi in vedno tudi ni šlo le navzgor. Mnogokrat je prišlo do kriz med plavalci, trenerji in vodstvom kluba, ki pa smo jih premagali s še bolj vztrajnim delom in še večjim elanom. Drugi preobrat v razvoju našega kluba lahko štejemo leto 1959, ko smo se z osvojenim šestim mestom na zveznem ^Pehih se kujejo načrti in želje za večjo prizadevnost. .i ^jakcv, kateri je bil pla-li ^a2en drugi dom. Pomem- ^jnik v razvoju našega to^ga kolektiva je bila prav . - dograditev plavalnega |Cftnna Kolezija. Leta 1951 t’,’ Ji (' Prostor. Pogoji so po- %j ° v tistih letih skorajda Ifoj Kolezija je bila takrat JCi10 Športno kopališče, jfW.en° le tekmovalnemu ^ i. > Kol, eziji dobili svoj živ- (A« i* C', vatcrP°lu- Za tre-, , h ine Pilo tako dovolj pro- :#?iu in ilr SHfe' kar nam je zago- « iihi^eliko boliše- P08°je> ” i , ‘mamo danes. Seveda se 0 S t L drr , ^o^Snimi pogoji tudi bi-V /^menilo vse delovanje W C|;.a^*vele so plavalne šole. ^ valnstva so se potrojile, saj Jk letu 1951 jtel naš ,(( kL Članov. Fonnirali smo 0*1 ''Kih i vtiniiau aiiiv/ Y \SL0Valne ekipe: člansko, ? in pionirsko. Sele Miri t-.^lo, ki je v pretežni ;)tii ' k*7l'"‘V ^NeuV'a,množičnostj°’-ie n'ktn 5 b l61**1 rodilo tudi s,no prvikrat osvo-$$ biiaSki Plavalni „01imp“. jr-* kar ^eneracija plavalcev, veli t1'01’ so 50 nekateri i že med najboljše tek- ka je med našimi plavalci ustvarila takšno vzdušje, da so dosegali nemogoče. Osvajali so prva mesta, premagali vrsto nedosegljivih nasprotnikov in dosegali rezultate, o katerih so le sanjali. Iz Dubrovnika smo odhajali zmagoslavno s ponovno lovoriko, za katero smo to leto prejeli tudi najvišje republiško odlikovanje v telesni kulturi; Bloudkovo nagrado. Borba za naj višji jugoslovanski naslov nas je utrudila. Čeprav smo nenehno skrbeli za nov naraščaj, je bila ta skrb le preveč obrobna in zapostavljena ob glavnem cilju, kije bil vsa ta leta pred nami. Krize so v vsakem športnem kolektivu pogosten pojav; ne sicer nujen, prav gotovo pa so že mnogi kolektivi občutili posledice te neprijetnosti. V zimskem obdobju smo bili vsa leta vezani na skromne pogoje v edinem zimskem bazenu v Ljubljani. Na razpolago smo imeli le določeno število ur, kar pa je komaj zadostovalo za potrebe prve ekipe, ki se je morala za kvalitetne dosežke temeljito pripravljati. Za naš naraščaj je tako zmanjkalo prostora in časa. Toda vsaka medalja ima dve strani in tako ima tudi ta svojo dobro in slabo. Kriza in kvalitetni padec sta povzročila, da smo pričeli s temeljito vzgojo mladostnih starostnih kategorij. Iz teh najmlajših, ki so pričeli svoje prve korake v vodi takrat, ko je bil naš klub na vrhuncu svoje poti, pa raste danes nova generacija plavalcev in plavalk, med katerimi se posamezniki že vzpenjajo po stopinjah prejšnje tako slavne generacije tekmovalcev. Predsednik občinskega sveta za telesno kulturo Rudi Kosmač podeljuje najboljšim športnikom in športnim delavcem naše občine priznanje za njihove uspehe v letu 1972. Pred javno razpravo Na III. seji iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne telesne kulturne skupnosti v naši občini smo 19. septembra pregledali elo ‘ dosedanje delo in se dogovorili za javno razpravo o samoupravnih aktih začasne skupščine. Razprava je bila najbolj živa ob iskanju primerne rešitve za čimbolj pristen delegatski sistem že sedaj ob voljenju začasne skupščine. Iniciativni odbor se je odločil, da reko osnutka statuta skupnosti posreduje v javno razpravo pred-da bi bila skupščina enodomna, sestavljena iz delegatov de-TC....................................... pret log. lovnih skupnosti (TOZD), krajevnih skupnosti in organizacij s področja telesne kulture. Delegati s teh posameznih področij bi tako tvorili tri delegacije v skupščini skupnosti. Za izvolitev delegatov bo potrebno opraviti delegatske konference, na katerih bi bili prisotni delegati iz vseh krajevnih skupnosti, delovnih skupnosti in telesno vzgojnih ter športnih organizacij. Sprejet je bil tudi dogovor, da posredujemo osnutke samo-pravnih akt upravnih aktov v javno razpravo od 1. do zadnjega oktobra. Najkasneje do konca novembra pa morajo biti opravljene delegatske konference kot tudi ustanovna skupščina. Nosilci razprave o osnutkih že omenjenih aktov bodo morale biti v krajevnih skupnostih organizacije socialistične zveze, v delovnih skupnostih pa osnovne organizacije zveze sindikatov. g ^ prvenstvu v Kranju uvrstili v zvezno plavalno ligo. Nato smo leta 1962 na jugoslovanskem prvenstvu v Dubrovniku osvojili peto mesto, leto kasneje v Splitu pa smo bili že tretji. Plavalna zveza Jugoslavije nam je leta 1964 poverila organizacijo prvenstva v Ljubljani na plava-lišču Kolezija. V našem bazenu smo dosegli svoj največji uspeh, ko smo pred domačo publiko kot prva plavalna ekipa iz Slovenije po vojni osvojili jugoslovansko prvenstvo. Leto dni kasneje se nam je obetala še bolj ogorčena borba, kajti mnogi so nam zavidali uspeh in govorili, da je na domačem terenu pač lahko zmagati; vsi „slani“ se naj bi namreč v gladki" Koleziji utopili, v Dubrovniku, kjer je bilo naslednje prvenstvo, smo morali braniti prestiž, ki smo ga osvojili v Ljubljani in mnogi so nam prerokovali polom. Mnogo lažje je osvajati kot že osvojeno braniti. Toda v Dubrovniku smo zmagali in ta zmaga nam bo ostala prav gotovo vsem takratnim plavalčem, trenerjem in vodstvu v nepozabnem spominu. Tri dni trajajoča borba za ponovni naslov državnega prva- Nepremišljena poteza Z utemeljitvijo, da bo stanovanjsko naselje ob novi Tomažičevi ulici obvarovana pred hrupnim prometom iz bližnje industrijske cone, so urbanisti prekinili Gerbičevo ulico pri Tovarni vijakov. Tako sem bral v Naši komuni. Toda ta, po mnenju občanov premalo premišljena prekinitev, celotnemu naselju več škoduje kot koristi. Naj navedem nekaj razlogov. Urbanisti v vseh mestih stremijo po vzporednicah, krožnih in povezanih cestah. S to prekinitvijo pa je vnaprej onemogočena kakršnakoli pametna rešitev za avtobusni mestni promet, ki ga bo naselje kmalu zahtevalo. Iz mesta je onemogočena druga cesta, ki bi ob elementarnih nesrečah omogočila hiter dostop gasilskim in reševalnim vozilom. Onemogočeno je tekoče delo tovornjakom snage ob odvažanju smeti, strojno pometanje cest in zimsko pluženje. Na južni strani novega naselja imata svoje garaže, delavnice in skladišča SGP Grosuplje in Komunalno podjetje Vič. Namesto da bi se promet s temi tovornjaki razdelil po Gerbičevi ulici na vzhod in zahod, kar bi obema podjetjema gotovo ustrezalo, je sedaj ves promet usmerjen na zahod ob novih bi ‘ “ V novih blokih in nato na Jamovo cesto ali na novo semaforsko križišče. Ker se v smeri proti Malemu grabnu gradi novo naselje, bodo težki tovornjaki še več let dovažali gradbeni material po edini cesti, ki pelje od semaforskega križišča s Tržaško cesto. Promet v industrijski coni nikakor ni tako velik, da bi bilo zaradi tega potrebno prekiniti Gerbičevo cesto in tako odriniti na stran vse, ki bi jim ta povezava pomenila optimalno rešitev. S to prekinitvijo je prizadet tudi promet industrijske cone same. Pot do najbližje tigovine na Gerbičevi ulici je pretrgana. Prizadete so gospodinje, šolarji in starši, ki vozijo otroke v vrtce, ki so v Trnovem in Koleziji. Precejšen del občanov je uanerjen na Kolezijo, Murgle in naprej po Opekarski cesti na Dolenjsko. Lahko si tudi predstavljate težave in jezo dostavljavcev, poštarjev, šoferjev, rešilcev in taksijev, ki bodo npr. le približno vedeli za naselje na koncu Gerbičeve, ko se bodo pripeljali do približno 200 m Širokega neprevoznega pasu, kijih bo ločil od iskanega naselja. Da je problem res pereč, kaže in bo vsem oviram navkljub kazala vožnja tovornih in osebnih vozil preko blatnega travnika okoli delavnice, ki je bistro postavljena na traso Gerbičeve ulice. Tudi pločnik, ki je v pravem kotu speljan okoli nesrečne delavnice, je vse prej kot primerna rešitev. Sedaj, ko še niso končana dela na zaključku Gerbičeve ulice oziroma na dvorišču TOVILA, je še čas, da se ta nepremišljenost odpravi. Dipl. inž. Janez Logar VADBA TVD PARTIZAN TRNOVO TVD Partizan Trnovo, Borsetova 2, prične redno vaditi z vsemi oddelki splošne vadbe v ponedeljek, 17. septembra. Partizan Trnovo ima splošno vadbo za naslednje oddelke: - ženska deca - od 7. do 10. leta starosti, ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure; - pionirke - od 10. do 15. leta starosti,- ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure; - moška deca - od 7. do 10. leta starosti, ob torkih in petkih od 18. do 19. ure; - pionirji - od 10. do 15. leta starosti, ob torkih in petkih od 19. do 20. ure; - mlajše članice in člani - od 20. do 35. leta starosti (rekreacija), ob torkih in petkih od 20. do 21. ure; - starejše članice in člani - nad 35 let starosti, ob sredah od 18.30 do 20. ure; V sklopu društva pa obstajajo tudi sekcije košarke, balinanja in orodne telovadbe. Od spomladi naprej pa je tudi na novo opremljena TRIM dvorana - rekreacija, šport za vsakogar. TRIM telovadnica je na razpolago vsak dan od 17. do 19. ure, ob sredah pa tudi od 20. do 22. ure. V vse oddelke splošne vadbe vpisujejo vodniki - trenerji posameznih oddelkov pri vadbeni uri. N. S. športne vesti Konec minulega meseca so se spet pričela jesenska tekmovanja v košarki, nogometu in rokometu. Medtem ko so košarkarji Trnovega odigrali že več kot polovico tekem drugega dela v 1. A republiški ligi, so nogometaši Mercatorja (II. ZNL) in rokometaši Mokerca (ljubljanska cona) komaj startali. Poleg tega nikakor ne smemo prezreti letošnjega državnega prvenstva v plavanju, ki je bilo na kopališču Kolezija. Plavalci in plavalke PK Ljubljana so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, zato bomo nekoliko več pozornosti posvetili tudi njim. Najprej se zaustavimo pri KOŠARKI. Po dokaj uspešnem prvem delu v LA republiški košarkarski ligi so igralci Trnovega nadaljevali precej slabše. Njihovi nasprotniki so bili tudi mnogo močnejši, ne smemo pa pozabiti, da je moštvo pomlajeno in da je nekaj najboljših košarkarjev odšlo v JLA. Trnovčane je spremljala tudi smola, saj zaradi poškodb skoraj ves čas nista nastopala Rojc in Koren. Kot kaže, so igralci trenerja Mihe Lokarja za to sezono svoje opravili. Do konca prvenstva lahko pričakujejo le še dve točki proti Jeseničanom (igrajo pa še z Mariborom doma ter Lesonitom, Branikom in Novoteksom v gosteh), kar pa bi pomenilo osvojitev 20 točk in solidna uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice. Poglejmo še rezultate dosedaj odigranih tekem drugega dela prvenstva: Marles : Trnovo 77:72, Trnovo : Vrhnika 77:88, Litija : Trnovo 81:87, Trnovo : Triglav 68:100 in zaostala tekma 20. kola: Trnovo : Radenska 72:71. NOGOMETAŠI Mercatorja so dokaj uspešno startali v novoformirani enotni drugi zvezni ligi. Po štirih odigranih kolih so ,,beli“ z Viča doživeli samo en poraz in to v Bugojnu proti domači Iskri (0:1). Prvi dve srečanji, s Famosom doma in Leotarjem v gosteh sta se končali brez odločitve (0:0), zmago pa so Vičani zabeležili v tretjem kolu, ko so na domačem igrišču premagali (2:1) zelo dobro moštvo Novega Sada. Moštvo Mercatorja je trenutno n 9. mestu prvenstvene lestvice s štirimi osvojenimi točkami. Nogometaši Mercatorja so v petem kolu II. zvezne nogometne lige premagali moštvo Igmana iz Konjic z rezultatom 1:0. Strelec zmagovitega gola je bil srednji napadalec domačinov Rudi Zavrl z enajstmetrovke. Kot kaže, se bodo ROKOMETAŠI Mokerca v letošnjem prvenstvu v ljubljanski rokometni coni borili za najvišje mesto. To so pokazale uvodne tekme, saj so najprej naredili veliko presenečenje v Brežicah, kjer so premagali lanskoletnega člana Slovenske rokometne lige, moštvo Brežic z rezultatom 17:16. Svojo dobro formo pa so potrdili tudi v drugem in tretjem kolu. Premagali so solidno moštvo Kr&ega z 19:14, nato pa še Alples s 15:14, osvojili maksimalno število točk in trenutno zavzemajo prvo mesto na prvenstveni lestvici. Od 22. do 24. avgusta je bilo na kopališču Kolezija državno prvenstvo v PLAVANJU. Nastopili so najboljši plavalci in plavalke iz 13 jugoslovanskih ekip, med'njimi tudi PK Ljubljana, PK Triglav iz Kranja in PK Ilirija. V skupnem seštevku točk je zmagala zagrebška Mladost s 47843 osvojenimi točkami, druga pa je bila Ljubljana z 29318 točkami. Med posamezniki so plavalci in plavalke PK Ljubljana dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Med moškimi velja pohvaliti Kostanjška, pri ženskah pa je bila najboljša Markovičeva. NIKO ŠOŠTARIČ Novice iz kajakaških vrst 21. in 22. julija je bilo v Bihaču prvenstvo Jugoslavije v kajak slalomu na divjih vodah. Tekmovalci kanu kluba LBD so kar v štirih kategorijah osvojili naslove državnih prvakov. Prelovšek Damijan je zmagal med članskimi enosedežnimi kanuji, Mally Aleš in Svetek Jošt sta zmagala med dvosedežnimi kanuji, Kurnik Zdenka pa je bila najboljša med kajakašicami. V mladinski konkurenci sta še Masle Srečo in Erjavec Miro dopolnila bero naslovov s svojim prvim mestom. Mlada slovenska kajakaška reprezentanca se je od 231 do 28. julija skupno pripravljala na brzicah Save pri Hrastniku. Priprave je vodil eden od trenerjev Kajak kanu kluba Ljubljana Jože Gerkman. Program priprav je obsegal skoraj izključno tehniko slaloma na divjih vodah. Del treningov so mladi kajakaši imeli tudi v termalnem bazenu v Izlakah, kjer so poleg plavanja tudi vadili posebno obliko pobiranja v čolnu, ko se tekmovalec, ki se prevrne, zopet postavi v prvotni položaj. Med desetimi udeleženci teh priprav so bili tudi člani kajak kanu kluba LBD; kajakaš Pavel Kalan in kanuista Masle Srečo in Eijavec Miro. Na dveh velikih mednarodnih ICF tekmovanjih v Skopju in na umetni olimpijski stezi v Augsburgu v ZRN so v okviru mlade jugoslovanske reprezentance sodelovali tudi člani Kajak kanu kluba LBD Pavel Kalan, Zdenka Kurnik, Masle Srečo in Erjavec Miro. V Skopju je bil Kalan med 40 tekmovalci štirinajsti, v Augsburgu pa 35. med 48 tekmovalci. Masle in Eijavec sta v Skopju osvojila peto mesto med dvanajstimi posadkami, na kajakaški slalom stezi v Augsburgu pa sta pristala na enajstem mestu med štirinajstimi čolni. Kurnikova je tekmovala le v Skopju, kjer je bila med štirinajstimi tekmovalkami na osmem mestu. Na obeh tekmovanjih so sodelo- r' vate močne ekipe skoraj vseh dežel, ■ ki v kajak kanuju na divjih vodah krg pomenijo. j.g. Takole za rekreacijo balinajo upokojenci iz Rakovnika STRAN 8 NAŠA KOMUNA \W i ^ V ■ \ V etnografskem muzeju je odprta razstava o pletartvu na Slovenskem. Razstavo je pripravila višja kustosinja Ljudmila Brasova (domačinka iz Črne vasi). Zanimiva razstava nam prikazuje, kaK° je bilo včasih pletarstvo pomembna dejavnost, ki je omogočata K* !■ Hci »jili i«. zaslužek števihiim pletarjem in vrbogojcem. ] Ki Tudi na Ljubljanskem barju je bilo med obema vojnama vrb0' p gojstvo pomembna gospodarska panoga. Mnogo nam še danes pove o tem nekdanji oskrbnik Koslerjevega veleposestva J°S1P Jurečič v Lipah, ki pravi, da so na leto prodali tudi do 100 ton šibja, predvsem v znana pletarska središča; Dolsko, Ribnica n’ drugam, in celo v inozemstvo. Tudi v Notranjih Goricah so se množično ukvarjali z vrborejo že od začetka tega stoletja dalje in so 1935. leta dobili celo zlato kolajno na razstavi v Solunu najboljše gojene vrbe v Evropi. Prot. MEZb flej 19< Prerezana Škofljica Pred 15 leti smo zgradili pol avto cesto Ljub liana . . Zagreb. Te ceste si tedaj nismo upali potegniti bliže prebivalci tudi obrobni pas golovškega gričevja vse od mestu, ker resnično tedaj še nismo imeli podrobneje Debelega hriba na Rudniku do šmarskih klancev, razčiščene mestne cectne mreže in ker ni bilo za odsek Posebno bogato in zakonito je sedaj pozidana tako do mesta, to je za ca 8 km ceste, dovolj denarja. imenovana Perčeva dolina na Škofljici, kiimasicerob Tako imamo sedaj na Škofljici na ožini med pritokom Škofljičico in hribom železnico, staro državno jektov na črno, tako da so se "začeli projektanti umikati iz tega rezervata ne samo golovško gričevje vse od Rudnika (Debeli hrib) do Škofljice. V tem razdobju pa so zakonito in na črno pozidali Tako imamo sedaj na Škofljici na' ožinfmed pri- zelo dragi komunalni opremi pogoje za normalni raz--.......................... “ ■ - - vno v°j in življenje. Enako se polnijo tudi cesto proti Novemu mestu in Kočevju ter še začasni ali trajni priključek na pol avtocesto Ljubljana-Zagreb. Iz ročne skice se povsem jasno razvidi, kako zelo razsekano je že sedaj skupno naselje Škofljica, ki že pri celotno ostali zaselki, tako da bo imela Škofljica po računih cca 3 - 4.000 ljudi. Sedaj razgrnjena prometna študija pa prinaša za lotno območje od Rudnika do Smaija v varianti dokaj Ljubljanski urbanistični zavod je že sedaj-------- Škofljice na 8 ločeno obravnavanih zaselkov, z skun klancem. omejeno površino in zelo drago komunalno Povsem razumljivo je, da je zavladal med prizade-opremo. Poleg teh odobrenih površin za gradnjo dmi prebivalci velik preplah, kako bo z njihovimi izključno enostanovanjskih hiš pa rastejo širom po hišami in možnostjo prebivanja tik ali pod tako polo-Škofljici še dodatni povsem novi in na črno grajeni, ženo cesto. zaselki in hiše Ker kaže, da so se projektanti povsem razumljivo Sedaj veljavna urbanistična dokumentacija Ljub- umaknili iz Podlipoglava pod Orle v novo traso mimo Ijane, imenovana. GUP (generalni urbanistični pro- tor Preko Lavrice in Škofljice, potem bi bilo za Škof-gram), ima predviden poseben rezervat za podaljšek ijico bolje, če se umaknejo s traso nekoliko bolj v hrib avto ceste od Škofljice do Ljubljane ali za razširitev -di pa da gredo po močvirju preko Barja, saj bo to sedanje Dolenjske ceste med železnico in cesto. Mi mo- verjetno čez 10 do 20 let, ko jo bomo gradili, gotovo - ----------- ■ ■ ■—------------------ ovršina že lažje in tehnično bolj dognana gradnja. V tem raz- dobju bomo že tudi rešili vprašanje, če bomo dolenj-ofljice. sko železnico umaknili v traso Lanišče, Sostro, Zalog Zaradi velike nediscipline pa smo v zadnjih osmih ter sedanjo železnico popravili za cestne potrebe. Pro-................... .................. ' ’ ni so nakazani, sledijo naj odločitve. g q letih med železnico in cesto zgradili veliko novih ob- blemi so nakazani. JOJ, KAM BI DEL? V okviru akcije za čisto Ljubljano, ki poteka tudi letos, je tudi preprečevanje odlaganja smeti enostavno tam, kjer se komu zljubi. Tako je takih črnih smetišč, ki kvarijo ne le videz mesta, temveč tudi tiste borne zelene površine v mestu, oziroma neposredni okolici, vse več. Občani se največkrat izgovaijajo, da pač komunalno podjetje ne pobere vseh smeti, posebej pa ne večjih odpadkov in da jih morajo pač nekam vreči. Ker ne vedo, kam, jih pač odlože vsepovsod. To so največkrat izgovori, včasih pa se tudi zgodi, da občani res ne vedo kam odpeljati smeti. Zato smo sklenili v dogovoru s Komunalnim podjetjem Ljubljana objaviti skico odlagališč odpadkov-oziroma smetišč. Na teh smetiščih lahko občani odlagajo smeti in vse ostale odpadke brezplačno! Za gospodarske organizacije pa to seveda ne velja. V naši občini imamo eno tako odlagališče in sicer ob Cesti dveh cesaijev, pod Malim Grabnom. To je pravzaprav tudi največje odlagališče v Ljubljani. Občanom priporočamo in jih seveda prosimo, da se tega odlagališča resnično poslužujejo, ne pa da odlagajo odpadke kjerkoli drugod, kot to nekateri počno sedaj. V imenu „bele Ljubljane" se vsem, ki bodo to upoštevali in s tem izkazali svojo kulturo, zahvaljujemo. ^ ^ ODLAGALIŠČA SMETI V LJUBLJANI 0 to/ gib, kv ‘pc >C «/i ODLAO'"-1 l0fy OBSTOJEČA I _____ t|$0 PREDVIDENO OOLAO (PODUTIK) 1 J| ' Črni prebivalci barak žive na tuj račun Črne gradnje so v viški občini posebna težava. Krepka nadloga niso le za občinske organe oziroma urbaniste, temveč večkrat tudi za sosede teh črnih miličniki vedno pravočasno opozarjajo na zadeve in neprijetnosti, ki bodo lahko nastale, pa jih ob preventivi in na začetku nihče noče poslušati. Ko je prepozno pa so seveda uslužbenci v modrih uniformah še kako dobri, da rešujejo težave. V zadnjem času povzroča težave miličnikom posebej (odkar ni več Harlema) naselje ob Cesti v Gorice. O napadu na miličnike in tatvinah v tem naselju smo že poročali tani, vendar od tedaj ni nihče učinkovito posegel v zadevo, temveč so spet vse preložili na breme milice. Na oni strani Curnovca ob že imenovani Cesti v Gorice so se pojavile črne gradnje. Kar celo naselje barak, ki so včasih tudi že malce zidane ali pa sploh delno zidane. Tja so se preselili tudi nekateri prebivalci zloglasnega Harlema, ki so ga podrli lani. Ušli so pred rušenjem iz končno že obsojenega naselja in začeli graditi na novo, torej nekak novi Harlem. Sedaj je sicer to naselje še vedno manjše kot je bil Harlem, vendar je resna nevarnost, da se razraste podobno kot Harlem. Posledice so znane in sijih verjetno nihče na občini več ne želi. Zato je nujno treba ukrepati. Gradnje je treba enostavno porušiti, sicer bo imela občina še grde težave. Tega bi se končno morali na občini zavedati, če pa se ne, naj jih spomnimo, koliko deset milijonov je morala občina odšteti za rušenje Harlerha oziroma izgradnjo barake, v katero so preselili prebivalce barakarskega naselja. Zato bi bilo treba naselje čim prejr porušiti, zaposlenim delavcem pa poiskati primerna bivališča. Naselje je popolnoma brez kakršnekoli opreme, da o komunalnih napravah sploh ne govorimo. Naselje je tudi umazano in lahko postane pravcato leglo okužbe v primeru kakšne epidemije, kakršna straši pri naših sosedih Italijanih. In kaj če se zaredi še pri nas? V urejenih naseljih se zagotovo ne bo, v takem barakarskem naselju pa so za to podani vsi pogoji. Zato je treba naselje čimprej porušiti, dokler res ne postane vir okužbe in dokler se Še bolj ne razraste kot se je že.. Prebivalci tega naselja so delno Cigani, delno Srbi iz okolice Negotina, delno iz okolice Zaječara in še drugi, ki so se priklatili v to zatočišče. Na tistem mestu je bila prej kmetija in do tedaj ni prišel nihče blizu. Družina na kmetiji je z ločitvijo razpadla. Zena se je z otrokom odselila, mož pa je ostal na kmetiji vendar ni dolgo vzdržal in je nekaj dal v najem ali prodal kdo ve komu. Skratka začel seje nered. Prebivalci, ki so dobili zemljiTv najem ali pa so jo morda kupili, so jo nato dajali naprej v najem ali užitek, verjetno pa so jo tudi preprodali. Vse te transakcije so postale prava nadloga za daljno okolico, saj bližnje na srečo ni. Prebivalci se prihajajo tožarit na postajo milice in miličniki imajo kup težav z njimi. Prebivalci se večkrat tepejo in spet mora posredovati milica. Posebne težave pa imajo s temi prebivalci okoliški kmetje. Njih pridelki niso varni pred temi ,kobilicami''. Praktično se veliko teh prebivalcev prehranjuje na poljih okoliških kmetov. Danes vzamejo malo tu in tam, jutri spet drugje itn. Kmetje ne uspejo nadzirati dnevno, kaj jim zmanjka in sploh ✓s.A.. .iAsvtm/tf« rvt flnk’i krilo ii*. kaj, se sploh ne zanimajo, njihovo pa itak ni, saj nimajo nič. DfJ1 ji J tem veliko škodo, pa tudi zasebniki, ki niso nikakršni milijard® morali vzdrževati in podpirati te nadloge. Edini, ki yCč 11 i v a 14 I i v a, a Aa v, v va I ■ ta » J' I' 4* a* » a »- w a a l v ■ 1 a a *^ ■ »a **" - _ ^ ^^ v^ prebivalcem so miličniki, ki pa tudi ne morejo problema rešiti,tcI” niis®v j le opozarjajo nanj. Skrajni čas je, da občina odločno poseže v t° ji ga razruši. (piav'!<