Najveci slovenski dnevnik v Zedenjenih državah. :- Velja za vse leto ... $3.00 Za pol leta......$1.50 / ' GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki 'ON PLBA&NS; 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congre« of March S, 1879. NO. 298. — STEV. 298. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1916. — SREDA, 20. DECEMBRA, 1916. _____ 0 The largest Slovenian Daily -: in the United States :- Issued every day except Sundays . J -:- and Legal Hoi idays. •:• S'j HI < 50,000 Readers tJ riLDOI PISAJtini: 4887 OOITla^ ivi VOLUME XXIV. ^ LETNIK XX J v Ameriškim Slovencem. n * • w Bozic. Pomenimo se torej, prijatelji,! po in odkrito, kot se človeku ^podobi. Brez vsakdanjih fraz, brez viso-1 :ih besed, brez olepsavanja in pretiravanja. Napoved vojne in vojna sama 1 -ta hm m dali tako nadčloveško; moč. da smo določevali armadam in državam pota, da smo si po kn ■ i«-i iu nepremišljenosti prisvojili! prostor sodnika, da smo sodili narode in svet, d očim nismo imeli j »noči niti samega sebe urediti in pre vda riti. Evropska vojna je rodila velike [ljudi, velik'- mislece, velike prero-i i t«*. — Tudi med nami. ameriškimi Slo , .'enei so /rasli kot gobe po dežju. D'osebiiu pred dvemi leti si 1 li še nikoli in Bog ne daj. visoko, da smo mi premajhni ii ; da so naše prekle prekratke, snu j začeli lotati drug po dru{rem. Videč, da smo sami majhni ii preiualeukostni, smo si i/brtdi za govornike. Izbrali smo si velike ir mogočne osehe, toda ti mogočneži s«- niso zmenili za nas. Za njimi smo hodili. pa se ui nikdo obregnil na nas. kričali sme in jili rotili, pa smo naleteli 112 gluha ušesa. Zdaj smo slučajne, razdeljeni samo na dva tabora — ali na tri tabore. Avstrija U pe naš ubogi narod ka- i k«»r ve in zna. In ker ji ne sme nr kdo odrekati iznajdljivosti, itn« vedno dovolj dobrih in uspešnih sredstev na razpolago. Tabor -Jugoslovanov jo obsoja.' tabor Avštlijakov je žnjo. Vzemimo, da smo mi »ku pa j pametni in da je avstrijska vlada podobua steklemu psu. Večina nas tega psa gladi, manjšina pa samo piha vanj, da bi ga obreala in zvezala, je preslaba. Pes ujranja svoje grozovit ost i in i s«- ne zmeni ne zy tega 111 ne za onega. Zagrabi in popade pa naj rajši tistega. ki mu je najbližji. Tako strašno smo malenkostni ; da smo š** e» lo starokrajske stran : ke importirali iz starega kraja. Vsak hodi svojo pot, pri tem pa vsakdo ve, da ne bo nikdar priše do eilja. Med nami je par paiuetnin. pre vidnih in razumnih ljudi. ParkraJ so že poskušali dose.-i sporazum pokazati pravo pot in poravnati dif«Tenec. . V takem slučaju smo se vsi mahoma spoprijaznili in smo vsi ko" en mož padli nanje. Nas je bile več kot njih, glas tisočerih je pre npil gla-s posameznikov. Nesloga že stara slovenska ( bolezen, tukaj kakor tudi v starem i kraju. Piv d no je ne odpravimo, j» f naravnost zločinsko zvračati kriv i do drug na drugega. Kajti vsak | ima polno zalogo dokazov, vsak 1 lahko opraviči svoje stališče bodi si na dober ali kilav način. Ali bi ne praznovala vsa ameriška Slovenij« boljše in veličast uejše letošnjega Božiča, če bi bila malo bolj edina, malo bolj odloč na in malo bolj samozavestna T Ko bomo smrti s seboj na čistem, bomo lahko rekli tako in tako je 7 našim narodom v starem kraju. Naš glas bo sieer šibak. toolj kot drugi objema mehek, očarljiv. Potihnil hrup je. dan ugasnil, nebo prekinja lune moč: Pozdravljena mi srčno bodi. skrivnostna, sladka sveta noči Pod goro gre dekletce mlado. Ko svet obhaja sveto noč, Spoznalo bi v potoku rado, Kaj višnja jej namenja moč. Na valih lunin svit. trepeče, Trepeče v deklici srce. Zeleče pa in koprneče Očesei vpre na Pa modro govore o davnih, davnih časih povestice lepe. Svečano se črez polje razlega zvona glas k polnočni službi, prelepo vabi nas. Priklanjajo se ti drevesa. £c-perejo ljubko: " Poglej, ozri s«- gor v nebesa, kjer angeli pojo!'* Neštete lučiee prižgane po hišah zdaj gore. Drevesa s srebrom posejane \ krasoti so blišče. Iz line vabijo zvonovi v čarobno — tiho noč. Naznanjajo, da novi dnovi so bližajo — pojoč. Zvezdice nekaj so uzrle, nebroj njih nekam zre. Pogled v hlevček so uprle, kjer pesmi se glase. Cemu se pesmi tam glasijo? t'emu. tja zvezd pogled ? Vse jasno: Dete tam častijo, ki iz jasel gleda v svet. O. Ž listo iu»č sem guvorii dedom Histroirledom. lu kakor da nisem bil sam pri njem. kakor d* iuš je bil poln mrak, ki smo ga ;»• slušali. — Iu to su njegov« bv-! sede : V bodočnost ugibaj.« dane> \ se oči. -— A ri. in ti. in ti. ki se ji hoeea približati prvi, kaj misliš sani pri sebi: Evo blaga, ki ga lahko • prigrabim in spravim za.se; N» veš. da je naša najsvetejša svetinja? Niti svečenik se je ne >m« dotekniti z golimi rokami. Ali je tvoja, in moja. in njeg.i va 11 »ka dovolj bela t Marsikatera se mi ne zdi .'ista. se mi ue zdi čista. (In nekateri so si zabeli natikati rokavice). V bod«*"noe»t! J-e v naši -preteklosti vso uravnano ? Je v naši sedanjosti vse prav.' Ali nisi tudi ti, in ti. in ti ka-j lil vode? Ali nisi ribaril iu se ud-j odrekel ribi. ker ni hotelu pri-i jeti ? ! In še nisi spravil trnkii. še stojiš na hrt gu in čakaš in upaš. ribič pretkani! (In nekateri so si /ap* njali suknje). Preprost smo si razgrinjali, s šaro vitim i vzorci od drage tkanine; a najžlahtnejšo smo pozabi j li tkati: preprogo, ne zase. pre-1 progo iz časa v čas in od roda do I roda. in vanjo uvezano preteklost in sedanjost s sedmerimi barvami z osnovo za bodočnost. Kam se naj vplete naša boloč- ' nost ? Ce ni osnove! i Očitke si isiiu in r.estrpin. prerekanje? Kdo m ti. da si vrč od .mene? — Odkod, po kakšni pravici? Oj. da bi vsak pred seboj izprašal svojo vest. da bi neizprosno razkljuval svoje osrčje! Da bi zasledil svojo krivdo in svojo dolžnost, da bi se mogel v krivdi in dolžnosti spojiti v 7 vs~ mi. s svojimi brati in nebrati Vse bi bilo tako prvpro>i nt-ko naravno, včeraj in dan*1-jutri in na veke. kakor to Dete. v plenice povito in v ja>-li položeno, ki se mu klanjajo pa stirji in kralji, ker vedo. du bo svet odrešilo. (In kakor da nas je bilo uial««. malo. ki smo slišali zadnje de).--- Božič v vojnem času. .Spi&al Si Ivin gardenko Sveta no.-! I*ridi z davnim nur' -ni it v boren dom in l*.vrj" lr--a. prebivat. lilaga tioč ! I Vosi j o te srca da bi skoraj k r " počivat. njim Tiha noč! Itazoroži vojjii I;j 1. ra^prostri pokojni nad nami. Mila noč! Včasih 7. bakljamt smo š! zdaj naKproti gic.uo ti z vojskam:. I>epa noč! Kaj trepečiš -zdaleč že. plaba ptica — komaj gi-e do prage •1 Sveta noč! 0. ne boj se naeiifi sil. Bn sam "tvoj period pv.ui.1, vse zmaga. Nemški poslanik * Washington o govoru angl. min. predsednika.; VRATA ZA MIR SO ODPRTA. — NEMČIJA JE PRI PRAVLJENA STAVITI MIROVNE POGOJE, TODA NE JAVNO. — NEMČIJA BO ŽELE PRI KONFE j RENČI POJASNILA SVOJE POGOJE. — LLOYD GE- i ORGE IN PRUSKI MILITARIZEM. — NEMČIJI NE PREOSTAJA DRUGEGA KAKOR ZDAJ KONČATI; VOJNO. — NEMŠKA VLADA NOČE IMETI PREMIR ' JA. — PROPAGANDA PROTI PONUDBI. Washington, D. C., 19. decembra. — Lloyd George je s svojim govorom pustil vrata za mir odprta. To je mnenje j v Bell hiši in mnenje vlade. Tega mnenja je tudi nemški poslanik, ki je rekel, da Nemčija neče biti prva, ki bo zaprla ta vrata. • — Iz govora angleškega ministrskega predsednika, — pravi nadalje nemški poslanik, — se vidi, da odgovor angleške vlade ne bo še končal cele zadeve. Pravi se, da je Nemčija pripravljena razpravljati o vsaki stvari, karkoli je omenil Lloyd George v svojem govoru. Rravnotako je pripravljena razpravljati o povračilu, bez katerega je mir, kakor pravi angleški ministrski predsednik, nemogoč. Kar zahteva angleški ministrski predsednik, da Nemčija stavi svoje pogoje, se izjavlja v nemških krogih, da je Nemčija pripravljena staviti te pogoje, toda ne javno, kajti, ako se razpravlja javno, se napada eden druzega in se neti medsebojno sovraštvo. Samo pri konferenčni mizi se more razpravljati o uso-1 di 14tih narodov, ako se hoče doseči sporazum. : . ^ .. „ . , v, j, . , i Pariz, Francija, 19. decembra. Zavezniški odgovor na nemško ponudbo bo potom a-1 Ministrski predsednik Briand je meriške vlade poslan Nemčiji, ki bo uajbrže odgovorila: j izjavil v senatu, da bodo zavezni- — Povedati vam hočemo naše pogoje, ako pridete h j ške vlade poslale centralnim drža- koilferenci. __i vam skupni odfa-or. da jim je ne- „ ... . . , 1 mowf-e sprejeti njihovo ponudbo Na ta način ostane pot za nadaljna pogajanja odprta jza resno. in bo vodila do konference, na kateri bo Nemčija povedala svoje pogoje. Ako bo Nemčija uvidela, da je potrebno, bo v splošnem orisala pogoje tudi predno se prične konferenca, kajti Naslednik Joffre-a. Naslednik vrhovnega poveljnika francoske armade, generala Joffre-a je postal general Nivelle. Stališče [angleške vlade. Govor David Lloyd Georga Pariz, Francija, 19. deeembra. _ ~ ° General Joffre je izročil včerai vr- VČERAJ JE ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSED-hovno poveljstvo nad francosko NIK LLOYD GEORGE POJASNIL STALIŠČE AN-severno in južno armado generalu' GLEŠKE VLADE. — REKEL JE, DA JE DOZDAJ RU-Robertu Geor-u Nivelle, ki je bil SUA DOPRINESLA NAJVEČJE ŽRTVE IN DA JE pred kratk,m imenovan vrhovnim NJE 0DG0V0R POPOLNOMA NA MESTU. — "KON-poveljnikom teh armad. General je v kratkem nagovoru čestital svojemu nasledniku. Čestitali so mu tudi vsi višji častniki francoskega generalnega štaba. — General Nivelle se je vsem prisrčno zahvalil ter pristavil, da so Joffrejeve vojaške zmožnosti vred ne vsega občudovanja. General Mangin je izdal vrhovno uradno povelje, iz katerega navajamo sledeče: Po bitkah, ki so se vršile med 14. in 15. decembrom, prav lahko sklepamo, da bomo sovražnika lahko premagali. Kljub temu, da je bil sovražnik v veliki premoči, so naše hrabre čete s pomočjo naših zrakoploveev predrle njegovo bojno vrsto. Ko se je sovražnik saia uveril, da nas ne more premagati, nam je poslal mirovno noto. Na to noto mu bomo odgovorili z bajoneti in topovi. Italija in Balkan. Vroči artilerijski boji v dolini reke Adiže. — Avstrijski zrakoplov-ci. — Bolgari ob Strumi. Rim, Italija, 19. decembra. —Poročilo., ki ga je izdalo danes vojno ministrstvo, se glasi: V Trentinu so se vršili vroči boji ob gorenjem teku reke Adiže. — Naše baterije so kaj uspešno obstreljevale sovražne transportne kolone. V Julijskih Alpah se razen manjših artilerijskih spopadov ni ničesar posebnega pripetilo. Naše baterije so bombardirale vasi ob srednjem tegu reke Soče ter železniško postajo v Volčji dragi. Sovražni zrakoplovei so obstreljevali naše pozicije v gorenjem delu doline Cordevole. Povzročena škoda ni posebno velika. Pariz, Francija, 19. decembra. — Današnje uradno poročilo z mace-donske fronte pravi, da se ni ob celi črti zgodilo ničesar posebnega. Berlin, Nemčija, 19. decembra. Vrhovno poveljstvo nemške armade je izdalo sledeče uradno poročilo: Ob reki Strumi se vojaške operacije za nas prav ugodno razvijajo. Brez svarila. Bim, Italija, 19. decembra. — Ameriški poslanik v Londonu, Page, poroča, da je 25 konjskih poganjačev, ki so bili na parniku Palermo, katerega je torpediral in potopil nemški podmorski čoln. ob španskem obrežju podalo zjavo, da je bil parnik potopljen brrz vsakega svarila. Španski, švedski in norveški parnik potopljen. London, Anglija. 19- decedbra. — Potopljeni so bili sledeči parni-ki: španski parnik Ason. 2.084 ton. norveški Sjofna, 327 ton in švedski pamik Nord. Najbrž^ je bila potopljena tudi danska ladja Morgan Larsen. H*' FERIRATI Z NEMČIJO SE PRAVI VTAKNITI GLAVO V ZANKO", — NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER. CENTRAL N[«i PcOTO SEr". . Zavezniki. Zavezniki ne smatrajo nemške ponudbe za resno. — Ruski državni svet in ruska duma. • • V 1-lllvcllvcl njej je veliko na tem ležeče, da se stvar nadaljuje in se pri- i ^ de tlo konference. Lloyd George je zahteval, da se mora pruski militarizem odpraviti, kajti ta bi bil vedno nevaren prihodnjemu miru. Nemčija je pripravljena odpraviti ta militarizem in se pogajati z zavezniki o splošnem razoroženju. PetrogTad, Rusija, 19. deeembra. Ruski vladni svet je danes sprejel sklep enako kakor duma, da sine stopi pod sedanjimi razmerami mirovna pogajanja z emeijo. Ruski vladni svet sestoji iz enakega števila izvoljenih članov, katere imenuje ear. Vsaka odredba, predno se predloži earju v potr-! ililo. mora biti potrjena po tem ^^HIHHH vlanem svetu. Ako jo svet zavrže. V tem oziru je Nemčija voljna iti tako daleč, kakor! ;n ne predlože carju. vsaka druga država. Ako pa mislijo zavezniki s tem razoro- i Rim, Italija, 19. decembra. _ žen jem uničiti Nemčijo, potem se bo Nemčija bojevala da-j Italijanski zunanji minister Son 1 je do konca. nino je rekel pred zbornico sle- Nemčija sama priznava, da je desetkrat cenejše seda;" I de^vražua ponudba za mir ni_ plačati vso škodo, kakor pa še eno leto nadaljevati vojno, j ma nikakeffa znamenja ali podla- Nemški zastopnik pravi, da Nemčija plača škodo ,ka- ge, po kateri bi se moglo pričeti s tero je napravila v Belgiji, severni Francoski, Srbiji i : pogajanji. Ako bodo pozneje sta-Rumuniji, ako plačajo zavezniki škodo, katero so oni po- vili kake predloge, se bomo posve vzročili na Poljskem, v Vzhodni Prusiji in v Galiciji. Na ta način misli Nemčija, da bodo zavezniki morali plačati več kot pa Nemčija. Ameriška vlada je mnenja, da je Lloyd George s svo-jniti eden zaveznikov ne more stojim govorom odprl vrata za pogajanja in ni omenil, da sej oiti v pogajanje sam zase, ako tu-liočejo zavezniki bojevati še nadalje. i -h stavijo centralne države sepa- Nek nevtralni diplojnat, ki si je ves čas prizadeval, i rat"c pouudbe-da se napravi mir, je rekel, da se bliža čas s hitrimi kora-: jeif ^ m S:cer tra" ki, ko bodo morale nevtralne države pričeti posredovati, j razumemo LbJToTUTnčno po* Nevtralne države so se do sedaj držale pasivno in ni-ibotanje, ki ne obstoji na podlagi SO hotele prigovarjati nobeni drŽavi; zdaj pa, ko SO za-j solidaritete. anrpak na ravnotežju, vezniki pokazali, da iliso nasprotni mirovnim ^ogajanjim, iamči enakopravnost narodov, bodo porabile vso svojo moč v to, da se sklene mir i v \'eljavo moraio Priti postave, ki Vse posredovanje je v rokah predsednike Wilsona. |^T * . •• £ ■ u , 1 , . .. »iuBuiui.,aa podlagi cloveeanstva in eivili- Spanija m Sviea bosta pa/tt ilsona podpirali. pn v mivnnn rknniiHl.i 1 a-nikar je povsem isti, kakor je označen v mirovni ponudbi i eentralnih zaveznikov. Centralne države so pripravljene, sestati se z zavezniškimi državami pri konferenci, da se razmotrivajo pogoji, pod katerimi bi se sklenil mir. Vprašanje je samo, ako bodo zavezniki poslušali predloge, katere jim bodo stavile centralne države. Vprašanje o premirju je popolnoma različno. Po mnenju centralnih držav se more govoriti o premirju le tedaj, ako se prej postavi trdna podlaga. Berlin, Nemčija, 19. decembra. — Odkar so central-, ne države svetu naznanile svojo mirovno ponudbo, si; nemški nasprotniki prizadevajo, prepričati nevtralne dr-1 žave, da ima Nemčija pri tej ponudbi tajne namene.. .Nekateri pravijo, da je Nemčija na robu propada. ; da bi se zastrupilo ljudsko mne-I nje. i 2'Jč/ ' Vsem naročnikom, čitateljem ZSšs* iti prijateljem želita srečne in Ff vesele božične praznike Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA". i^k i^ji /Ta jj^t j^a afffc j^k ' Od vsepovsod. Nemške opsracije na Rumunskem. Sumuni se bodo vstavili p..-i reki Seret. — Francoska fronta. Berlin, Nemčija. 19. deeembra. "Vossiisclie Zeitung"' uaznarija.] da so petrolejske naprave v Eu-; auuiji v polnem tiru, četudi so jih norusili, predno so prišli Xemei v loticne kraje. V kratkem se bo oričel pejrolej odpošiljati v een tralne države. Rumunsko ljudstvo; -ado dela. Poročila naznanjajo, da so Nem 'i vjeli tisoč Rumunov in da Ma-"konsen napreduje v Dobrudži v smeri dolenjega teka Donave. "" - -1 ■• Ker ni nikakih poročil o bojih' pri Braila. se misli, da se bodo Ru-muni vstavili pri Seretu. kjer so napravili močne utrdbe. Vse kaže.. !a bodo Xemei opustili namero, prodirati proti Odesi in bodo pričeli z operacijami v kaki drujri smeri, najbrže proti Solunu. Petrograjsko poročilo pravi, da >o pri Batojri blizu Braila pognali Nemce v beg in zajeli dva topa. V Gozdnih Karpatih, v Transilvaniji in na ruski fronti so se vršili le majhni boji. London, Anglija. 19. deeembra preteklo noč so Nemci zavzeli nekaj francoskih zakonov, toda Fran 'o:d so jih kmalu pregnali iz njih. i Nemško porčilo pravi, da so Francozi napadli nemške pozicije neverno in severo- zahodno od Rheimsa. toda niso imeli nikake-£ra uspeha. Na verdunski fronti se vrše samo artilerijski boji. 0et<^ na se ve ru in severozahoda stoje poa po veljstvom generala Nivelle. kateremu je včeraj Joffre predal poveljstvo. Častniki v generalnem štabu o-stanejo na svojem mestu, dokler Nivelle ne imenuje svojega generalnega štaba. General Joffre je bil imenovan za predsednika zavezniškega vojnega sveta. Potom brzojava. Vflled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v «taro domovino po brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo take posli j at ve za današnje razmere bitro. Za naslov se računa 05 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov: ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder Jih •odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva It dobi od iioSte za vsako izplačilo iakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zad-uje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila »menjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza __________________Htm N. X. - - '..... * ^.................' ... ...... . Po poštni nakaznici, Vsled negotovega dostavljanja jkv Ste, ki Je namenjena iz Amerike v Avstrijo In IVemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSL.ED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Ml jamčimo za vsako denarno pogiljatev toliko časa, da se Izplača na določeni naslov. Isto-1 tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri pošiljanju denarja. Gene: K f K f I 100---- 16.00 ! 600____ !K).U0 200---- 32.00 ! TOO____ 112.00 300 ---- 48.00 i 800____ 12S.OO 400---- 64.00 | 900____ 144.00 500---- 80.00 j 1000____IjSO.OO Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prim orani računati po najnovejših cenah ln bomo tudi nakazovali po njih. — TčasBi se bo zgo-Hio, da dobi naakmrik kaj več, včasih1 i« tudi kaj manj. Uat dospe na zapad1 ponavadi par dni kasneje in med tem, ko doti m»lo naročilu nem ške vlade svojo izjavo. Njegovi izjavi je sledila nota. katero so nam izročile Združene države brez vsakega komentarja. j — Jaz sem zelo zadovoljen, da sta na nemško noto pr-s vi odgovorili Francija in Rusija. Ti dve državi inijjta pravico na tako noto prvi odgovoriti. Sovražnik je še vedno v njunem ozemlju in njune žrtve so bile največje. Ko smo začeli vojno, smo imeli pred očmi jasen cilj. Vojna se bo tedaj končala, ko bo ta cilj dosežen. Ali je mogoče doseči ta cilj. če se odzovemo povabilu nemškega državnega kanclerja! Kakšni so njegovi pred-■ logi l — Dozdaj ni še nikakih stavil. Ako bi začeli konferirati z Nemčijo, l>i vtaknili glavo v zanjko. In konec vrvi, katera tvori to zaujko. je v nemških rokah. Zdaj ni prvi slučaj, da se borimo proti velikemu vojaškemu despotizmu Evrope, in zdaj tudi ni vprvič, kot smo tak despotizem strmoglavili. Mi izborno poznamo zgodovino in prav dobro vemo. kaj se je že dogajalo. Nekateri despoti nataknejo ob gotovih prilikah na lice krinko človekoljubja, da bi si pridobili časa in novih svežih čet. — Predno se spustimo v kaka pogajanja, moramo natančno vedeti, če. hoče Nemčija sprejeti pogoje, potom katerih bi si zasigural trajen evropski mir. Mi smo svoje pogoje že večkrat navedli in so jasni celemu svetu. Ali se je morda nemški državni kancler poslužil ene same edine fraze, iz katere bi bil«» razvidno. flirik: JOIIN GOUŽE, Box 105, BIy, .»-aik LOUIS COSTELLO, Box 5S8, Salida, VRHOVNI ZDKAVHiai ^ M ^JtTIR rvno. M N, €ki«a CflAMPA, od druitra Sraa Jeanaa, ftev. «, My, Mi«m. ; GitAlIEK, »t., od drultva Slovenca, lt«T. 11A My, Mlml Val do piti, tikajoči a« uradnik aadev, kakoi tudi d«mat*» >»»▼«, naj ae poiiljajo na (lavnega tajnika Jedrni« *»t y s.^vf p« ua predsednika porotnega odbora. No oaebna ali neuradna piama od atraml ilaoi n *i Mi irtjlitot Dmftt.eno flMUar)"Ak AS lAftObr Kl.v, Minn,, koncem deeciubra 11? 1 H. (''(•njenim članom in uradnikom kiMievuib društev .). S. K. J. Kom-t-m tega leta zaključujem ura«lovanje k«.t tajnik J. S. K. #1.. ka t tr i si m imel čast iu nalogo voditi sk ,/\ h»t in tri mesece. V tem času se je marsikaj izpre-menilo pri -fediioti. Ob času svo-jeg;: ua-topa kot tajnik, je poslovala »leiinota po takozvaneui "Level premium" sistemu, to je: da ie \s.ik čian nlačeval enak ases-meiu m glede na starost. Toda ta sistem .i'' kmalu pokazal, da ni na zdravi podlagi; treba je bilo misliti na preinembe asesmenta in sistema. katere so se tudi od časa do časa naredile, dasi je bilo v marsičem težko prepričati člane, kaj ji /ii njih lastne koristi. I)a so bih- te premembe potrebne in koristne, lahko priča zdrav naraščaj blagajne Jednote, katera je edina reSite\ \*akc organizacije. Preti 13 leti je Jed nota štela malo nad 1500 članov, a v blagajni je bilo okoli *y,000.b0 dolga, toraj je bila Jed not a na robu propada, danes pa lastuje nad $200.000.00 in ima postavim urejen sistem, po katerem se lahko posluje za daljšo bodočnost. I)a je tako lep napredek, ne grre priznanje samo meni, ampak vsem uradnikom .lednote, uradnikom krajevnih druatev iu članom samim. kateri so mi vedno stali na strani in pomagali v težavnem poslu. Ves čas mojega poslovanja je vladala najlepša sloga med menoj in ostalimi uradniki, in zato na tem mestu izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mi kaj pomagali in delovali z menoj. Delovali sum vsi po naših najnoljšrii močeh za prtrspeh in napredek organizacije in je članov. Novi tajnik g. Joseph Pishlcr, nastopi svoj urad dne 1. januarja 1917. Ti žak posel ga čaka, a pre pričan s.ni. da bo mož na svoj en mestu in da bo storil, kar bo v njegov i moči. da bo nadaljeval in š< bolj spopolnil delo. katerega za puščam sedaj jaz. Vsem ne bo mogel vstreei kakar nisem mogel tudi jaz; priporočam ga pa članom in uradnikom krajevnih društev, posebno v začetku njegovega poslovanja. .faz mu bodein stal na strani in pomagal kolikor bode v moji moči. da tako pride v pravi tir kakor hitro mogoče. Moja želja je. da uradniki naši1 Jednote tudi v nadalje sodelujejo, v najlepši slogi in tako ohranijo rekord, katerega imamo sedaj. G. Pishler je dobrodošel v našo naselbino in upamo, da se bo kmalu udomačil. S zaključkom mojega urada kot tajnik Jednote. imam čast nastopiti urad blagajnika, katerega mi je poverila zadnia konvencija Jed note. Nepotrebno mi je omenjati kakor je treba. Cpani pa in prosim vse članstvo, da mi stoji na strani tudi nadalje v tem poslu, zagotavljam, da bodein skušal vršili blaga iniški post1! točno in vestno in da bom sodeloval z ostalimi uradniki po najl»olj& moči. Vsa navodila in nasveti, ki so potrebni iz blagajniškaga urada po novih pravilih, bom razposlal na krajevna društva kakor hitro nastopim urad. Konečno želim vsem uradnikom, članom iu sotrudniom. naj vesel ej-še praznike in srečno novo leto. da bi nam prineslo nove moči in nove eneržije za čedalje bolj navdušeno delo za prospeh in napredek naše slavne Jednoto. Z bratskim pozdravom sem u-dani Geo. L. Brozich, bivši tajnik in bodoči blagajnik J. S. K. J. IZ URADA GOSPODARSKEGA ODBORA. Članom in članicam J. S. K. J.! Tudi naš slovenski narod trpi silno vsled sedanje evropske vojne. Po vojni bo le malo ali nič naših rojakov prišlo sem v novo domovino. Pohabljenci ne bodo smeli priti, zdravih in močnih ljudi bo pa vlada potrebovala. Najvažnejša naloga ameriških Slovencev je skrbeti za svoj naraščaj, skrbeti ; za svojo dee o, da se ne bodo po-j tujčila, da ne bodo izginila v morili tujine. Hoja ki, zapisujte svoje otroke v otročji oddelek naše J. S. K. J. Učite jih spoštovati Vas in naš mili narod. A ko vam slučajno otrok umre. dobite za male cente, ki jih plačate zanj, povrnjene pogrebne stroške. Ko izpoluejo 16. let<« postanejo člani naše slavue J. S. K. J. Nadalje opozarjam v*e člane in članice, da naj skrbe za mir in red pri društvenih sejrh. Naloga odbora je skrbeti, da bi prihajali člani v večjem številu k društvenim sejam. Vse. kar se pri sejah sklene. naj obranijo člani sami zase. Predolge debate ničesar ne koristijo in nimajo nobenih dobrih posledic. Ker bo morda prišlo že v doglednem času do združenja slovenskih Jednot in Zvez je priporočati društvom, da ne puste všiti v nove zastave imen Jednote. pač pa samo ime društva. Ime Jednote je lahko ua posebnem traku. — Zastavo naj se nabavi šele tedaj, ko preostaja v Jednoti kaj denarja. —Najprej je treba skrbeti za bolnike, potem šele za zastave in druge stvari. To je seveda samo moi svet. napravi pa, lahko vsakdo po svoje. V glasilu lahko vsakdo Stavi svoje predloge, gospodarski odbor mu pa odgovori nanje in mu da po možnosti nasvete. Vesele božične praznike in srečno novo ieto! —-!, Kakšne so bile ženske pred 600 tisoč leti? lilejskega ribiča Zebedeju, iu brat sv. apostola Jakoba starejšega. Sv. Janez je užival posnbno« ljubezen in iskreno zaupanje (bvspo-clovo. zato se je imenoval tudi l**(»ospodov ljubljenec". Njemu ■ je izročil Jezus, umirajoč na kri-i '.u v neznosnih bolečinah, svojo .mater v varstvo. Ray en časa. ko j'- bil v »regnanstvu na otoku Profesor Keith, slavni antropolog in ravnatelj kirurgičnega kolegija v Londonu, misli, da more odgovoriti na to vpiašanje. in sicer na podlagi «-ue lobanje, katero so našli v (iibraltarju in se sedaj nahaja v muzeju. Vsi znameniti učenjaki so skozi dolgo vrsto let proučavali to lobanjo. Po mnenju profesorja Keith-a pripada ta lobanja ženi. ki je živela pred b'H> tisoč leti. On trdi. da se da ta starost doh>čiti s pomočjo nekaterih znanstvenih podatkov in po novem računsken^ sistemu. Kazgo-var.jajoč se z do-j nemške vrednostne papir j plsnikom li*ta "Daily Mail". se!sku tisoč mark *7.14tf je profesor Keith izrazil o anatomiji. fiziologiji in psihologiji žene pred tiiKt tUrn- leti sledeče; "Možgani so morali biti ja'ko razviti in razum zelo bister. '{a./-vrtek čeljusti kaže. da s«* je hranila s sadjem in korenjeiin. torej s hrano, ki j»- iiapteva!a dolgo pivtbavljauje. Vse kaže. da so že tedaj govnrila ljudska bitja en .jezik; Jo sklepam iz nekaterih vdr-tin v lobanji, ki odgovarjajo >ta-uieain kj«-r s«* nahaja sjwjsolmost gi^vora. Zena. katere lobanjo sem proueaval skozi dvajset let. je iiiiida širok nes in izbočene oči. VABILO na VESELICO katero priredi društvo Zavedni Sloveaiee štev S. D. P. Z. \ dvorani dr. sv. Petni in Pavla i na Llo.vdell. Pa.. dne 1. januarja 1917. Začetek veselico j-' ob 2. uri po- Patmosu. je žive! v maloazijskem poldan. Vstopnina za moške je mestecu Kfezu in v starrvsti pre- dame so vstoj»nkue proste. Za! živel vse apostole. I mrl je ob k on- dobri postrežbo in vsestransko, c ti ,»! vega sito let j a 1. 1»U . v hiši. kjtT REMO Angleži zaplenili nemške vrednostne papir i e. London, Anglija. Is. decembra. Mane sje zapleni;«] angleška vlada v zne- _________.ki so bili namenjeni State Savings Ban j ki v ('hicagi. NAZNANILO. Društvo TIMtJLAV štev. šl? \ Johibstmviui. Pa., priredi MIKLAVŽEV VEČER v sobote dne 23. decembra. Tem potom so vljudno vabljeni rojaki in rojakinje iz Johnstowna in okolic, da se vdeScže zabave ii' da prijieijt'jo - seboj otroke, ker s-,. Miklavž' bode prinesel; b*n obilo slrši-ic in drugih stvari za ' oi'i-oke iu velike. Igrala bode tudi -'3 Njeno nebo v ustih je bilo za če- slovenska godba pod vn jstvom g. trtino širje Uogelja. Vstopnina za molž drugih podatkov se more skle-)^*1 - >r dame in otroci prosti. Za pat i. da so tedanji ljudje imeli dober prigrizek in postrežbo bode dolge roke. (»a majhne mige. a j skrbel za to pripravljeni odbor, vrat izvanredno čvrst i*ji debel."; Na svidenje d»*ce-mbra! --- ■ i Mirko l nt i h ar. tajnik. lio-m—12 zabavo bo skrbel za to izvoljeni ■ 20-21—12 . Odlmr. i NAZNANILO IN VABILO. j Društvo sv. Jožefa št. 53 J. S.' K,-1, in Slovenska nar. go' naznanja, da se vise društvene veselice leta 1 i* 1T sledeče; Dne 1. ti za praznike kozarec dobre kap-juli.ja i/!ot; dne l:i. oktobra vin-} 1 j ice. naj pride takoj ponj doklei -ka trgatev- dne JI. decembra I naloga ne poide, plesna veselica. i Lovrenc Bizjak. Jernej Per. tajnik, j ~Uo Veddcr St., Chicago. III. 12 > SPOON GOUT MEDICINE vedno pri rokah. To ji* edino uspešno zdravilo za protin. bolečine v hrbtu, na straneh, ohromele kosti in za druge bolezni, ki nastanejo od piv hlada. ,, Ozdravilo že 10.000 mož Cena ene steklenice je tri stekle- nice $2.80, šest steklenic za popolno zdravljenje stani1 s poštnino vred $5.00, CROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 East 79th St., CLEVELAND, OHIO. Božični teden. 24. decembra. Sve1 i večer ali bilja vigiJija euvanje. pred Dožičem. Ta predpražnik ali vigili.ja je edina, ki se obhaja še po starodavni šegi. kakor je bilo v prvih dobah kršč.-m-vtva namreč .s ceiodanskini post > m in ^ polnočno .službo božjo. V k<<1ed-rešenika. Sveti ilan ima vsak duhovnik pravico, da sme trikrat opraviti presveto daritev. Prva se imenuje angelska, druga pastirska, tretja velika. Trojna sveta maša nas spominja trojnega rojstva Jezusovega: večn-ga. (Lz 1 Joga Očeta . časnega rojstva v Bt^eibeniu in duhovnega rojstva v našem srcu. 26. decembra. Sv. št m mogkm brka in brada. Od t»u stdla zrastejo v I Wh tednih knanl bo«ti ta dol«i buj« kakor tudi «o*k1n krual brki is brada In na bodo odpadali in : ctalTeli. Revmatizem. ko« t i bol ali trganje v rokah, i oocah in v križa, t oamib dneh popolnoma ozdra ' vim. rane. opekline, bale. ture. kraste in ?rinte potne nogo kurje očeaa. oseblioa ▼ par dneh po-• pohtoma odstranim. Kdor bi meje »dravila brez uapaha rabil mu jamčim za S6'00. Pišite takoj po cerUc. U am takoi pofiljem za«tonr j Krasni žepni KOLEDAR zm leto 101 7 j dobit* ako pošljete 4 cente za roetnino. JAKOB WAHCIC, '6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. ® Izvrstno domače vino. © Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem nazuaojain, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga tudi pošiljam na vse straui Zediujenih držav ne manj kot 15 salon. Počivam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in sprejemam naročnino lista "Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse drage notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC NAZNANILO. r ŽENITNA PONUDBA. Rojakom, v <'h v:td 1 iralonov doma prešaneua VINA, iet. Želim, da je ti 1». ■ _•. katerega tiddaui rojakom /-.i p:*i- /naV-aja in na denar >e p;i m >r/. memo ceno. Torej kdor hoče ime- ram. -laz -eui zidar, iinaiii dob1 .-lužbo in lepo vrcduo>t. Lipa pr. lika a prav«« dokle. rišite in pi- Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa. Dr. Koler J« najstare.idl slovenski zdravnik. Ipe cl Jal i s t v Pittsbtirehu, k) Ima lSletno prakso v zdravljenju tajnih oao ikih bolezni. Sifilis ali zastrupljanje krvi ___________zdravi s glasovitim ii"6, ki pa Je izumel dr. prof. Ertlch Ce tmate mozolje ail mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in fzclstii vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Eušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo alt kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včas;b tudi pri epuSčauju vode, ozdravim a goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, žkrofle In druge kožne bolezni, ki nastujejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ip ni potreb- lozile »!Lko. Anton Hribar. lo:i-J."r Way Aveuue, S. ('leVeiainl K.. < Mu- Zadnja, novost. Vsakevrste žganje, brinjevec, Blivovec, tropinovec itd., knkor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-£e in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ■alonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delali pijačo. Lepo se vam zahvalim in vain potrjujem, da je res tako biago kakor ste vi pisa.i. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kur je jasno, da }• blago v resnici hvale vredno. PiSite na:. Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. amniniRifEri^^ imurajm imu iu ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA * G L A S NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. VPOSTEVAJTE. Alffl želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znau-cev, itd. Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, žeuitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini: v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienili državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najpriljubljenejši in liaiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000; iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane... .$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, Iliše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New x o :k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakesra uri naročilih po pošti. i Kfep i. šPicSRasi; GIAS NARODA, 20. DEC. 1916. "GLAS ISA RODA" j (Slovenian Daily.) Owned and published by the 8L0VENIG PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President, LOUIS BENEPIK, Treaanrer., Place of Business of the corporation and addresses of s bore officers: 82 Cortland t Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y._ Za celo leto velja list za Ameriko in i Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Canado .................... $30t> i Za Evropo za vse leto....................4.50 Za pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta............2.55 Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta..................3,70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan lzvzcmži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $0.00._ i Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. 1 Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivmli&te naznani, da hitreje najdemo naslovnika. J Dopisom in poKiljatvam nare^te ta naslov: "GLAS NAHODA" . *2 Corftandt St„ . New York City. I Telefon 4UK7 Cortlandt. gfSglgS | _^j^**__ Za Božič. Malokdaj izvemo kaj iz starega kraja, toda kar izve-. 1110, so samo žalostne novice. ' Človeka boli srce, ko sliši, premišljuje in piše. Koliko lepše bi bilo pisati kaj prijetnejšega in lepšega za Božič, j za praznik miru in sprave, za dan veselja, velieastva, za ras, ki je poln skrivnostnega hrepenenja, vsega lepega in dobrega. Toda ne! — Seznaniti se moramo z resnico, dasirav-no je kruta, nam nepojmljiva in pretresujoca. Začnimo torej, in rojaki naj nam oproste, da jim ne moremo dati za Božič lepših besed, lepšega voščila in večje tolažbe. • * « v J. Včeraj je bil v našem uredništvu možak, ameriški) državljan, ki se je vrnil iz domovine in prinesel sabo samo žalostne ilovice. Njegovo pripovedovanje se je glasilo nekako tako-le: — V starem kraju so čudne razmere. Meni se ne zde več tako čudne kot se bodo morda Vam, kajti jaz sem život v njih, vi si jih pa niti predstavljati ne morete. Denarja jr dovolj, trpljenju več kot dovolj, manjka pa hrane, tolažbe in upanja. j Dve in pol leta trajajoča vojna je vse ljudi utrdila. Kakšen razloček med temi, ki zdaj odhajajo na fron-| to in onimi, ki so odhajali mesca avgusta ali septembra leta 1<)14! ' | O onih fantih smo mislili, da si s svojo močjo in koraj-žo samemu peklu obranijo. Zda i vedo, da so še manj vredni kot živinče, katerega vodi mesarski pomočnik na ko-nopcu v klavnico. Od zaklane živine imajo ljudje že vsaj nekaj, s smrtjo slovenskih vojakov pa ni nikdo na boljšem, ne domovina, ne narod, ne sorodniki in prijatelji. Denarja ji' dovolj. Kmeta, ki je v sedanjem času zadolžen, je lahko sram. Ako bo šlo še nekaj časa tako. se hudo ljudje iznebili vseh dolgov, in bodo lakote pomrli. 1 Vsak človek dobi na teden par krušnih in mesnih kart. Na kartah je zapisano par kil mesa in par kil moke. Ce ti kruli želodec, lahko poješ karto in si pri tem misliš, da ješ pečenko z belim kruhom. Gospoda te ne bo vprašala, če si se nasitil ali ne. Kmetje že še nekako izhajajo. Jedo krompir in korenje. Po mestih so pa samo krušne in mesne karte, katere je silno težavno zamenjati za kruh in meso. Noben kmet ne sme zaklat i doma nobene živali. Ne praščiča ne teleta ne krave. Kmet ima pravico žival krmiti in vrdevati. ko pa je enkrat uaknnljena, jo mora dati državi na razpolago. Ako mu govedo crkne, mora dati polovico mesa in kožo državi. j Ako dobe v njegovih zalogah kaj več kot je predpisano, ga za pro. * I Jaz sem iz Borovnice na Notranjskem. I Za Borovnico, je odločena ena krava za vsakih štiri-j najst dni. Zdaj preštejte prebivalstvo cele občine in razdelite kravo na ravno toliko delov, pa boste videli, koliko mesa pride dnevno na vsakega! — V Ljubljani so zopet drugačne odredbe. V nedeljo se sme kuhati meso, uporaba masti je v nedeljo prepovedana. V pondeljek se sme pražiti krompir z mastjo. V torek je prepovedano meso, v sredo sta prepovedana mast in meso. V četrtek zopet meso, v petek ni ne mesa ne masti, v soboto je zopet mast. Kdor gre v Restavracijo ali kavarno, mora prinesti kruh seboj. Po jedi pobere drobtinice z mize in spravi o-stanke kot dragocenost. Kosilo, juha, mctio hi ona oziroma dve prikuhi, stane v Ljubljani pet kron. , Kdor je tako predrzen in bogat, da gre večerjat v hotel, bodisi v "Union" ali k "Lloydu", mora plačati za pečenko in dobro žlico krompirja šestnajst kron. Možki čevlji stanejo osedeset do devetdeset kron, žeuski čevlji so ponavadi še za trideset ali štirideset kron dražji. Papirja ni nobenega. ™ | išpage ni več dobiti. Fabricirajo sicer neke vrste Spa-ga, pa je za liiČ ker je iz — papirja. j Veliko obrtnikov je že zaprlo svoje obrti, ker nimajo nikakih surovin. Les je izvanredno drag. Ljudstvo je prišlo do prepričanja, da je Nemčija zakrivila to strašno vojno. ! Ljudem je nazadnje vseeno, če pridejo pod Italijo, Madžarsko, Srbijo ali Rusijo, samo da ne pridejo pod — Nemca. — Na Nemško sem bil prišel ravno tedaj, ko je umrl avstrijski cesar. Nikjer nisem videl niti črne zastave, in noben Nemec ni imel za pokojnega cesarja niti ene dobre besede. Nemci prezirajo Avstrijce. Nemški oficirji se norčujejo in svojih avstrijskih tovarišev. Pred ameriškim državljanom ima vsak rešpekt. Meni ,niso vzeli drugega kot par slovenskih slovnic, katere sem ■bil vzel za svoje otroke. Rekli so mi, da morajo slovnice [natančno pregledati — list za listom — in da bo to delo končano nekako v štirinajstih dneh. | Odšel sem torej brez slovnic in pisem, katera so mi 'zaupali sorodniki nekaterih mojih tukajšnjih prijateljev. | Vsi ljudje od prvega do zadnjega, od navadnega slovenskega infanterista do stotnika ali polkovnika, so prepričani, da Avstrija in Nemčija ne bosta zmagali. I Vsi prav dobro vedo, da so vse žrtve, ki so padle izza .zadnje italjauske ofenzive, zastonj žrtvovane, j Toda klati in moriti se morajo, kajti Berlin je dal povelje, Dunaj je pa še daleč za Berlinom. Borovnica je dobila sto srbskih jetnikov za razna poljedelska dela. Srbi so dobri ljudje, niti malo tako nepošteni in grozoviti kot jih je slikala slavna avstrijska vlada začetkom vojne. — Pri meni jih je delalo pet. Takoj prvi dan jih je bil obiskal srbski narednik, ki je bil tudi v avstrijskem jet-nitvu. Vpričo vseh nas jim je povedal, da niti jabolka, ki pade z jablane in začne -gnjiti v travi, ne smejo brez dovoljenja vzeti. Niso ga vzeli in bi ga tudi ne, magari da bi jim ne dal pet dni ničesar pod zob. To so torej naši sovražniki Srbi. In ko smo se ločili, smo imeli jaz in oni solze v očeh. Zadnje leto je umrlo nenavadno veliko ljudi. Pravijo, da povzročajo smrt razne nepoznane bolezni, jaz bi pa skoraj rekel, da jih povzroča — lakota. Ljudje, ki se vsak teden komaj enkrat do sita najedo, začno hirati duševno in telesno. Ne vsled lakote vsied pomanjkanja umirajo. Pomanjkanje je pa vzrok in'povod lakote, lakota je posledica pomanjkanja. . na.1 llam oproste. če smo jini s temi novicami skalili božično razpoloženje. Naša vest je čista, naš na-men je jasen in odkritosrčen: , 77. Božič> praznik čustev in premišljevanj, na i nas zdruzi! Božič, praznik misli in Čustvovanja, naj nam razodene, kaj smo m kaj bi morali biti! -—_____ —k. Dopisi. Farrell, Pa. — Pred kratkim sA je vršila glavna seja društva sv.: Barbare postaja št. 82. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Jakob Pejšin. podpredsednik Jot-j tiarm. -tajnik Frank Kramar, za i pisnikar Frank Hribar, blagajnik j John Novak, zastopnik John Su--staršu-; vsi v Farrellu. — Društvo j je zadnje leto prav dobro ampre' dovalo. posebno v finančnem ozi-j ru- —-Dne 30. deeembra bo .pri-i redilo društvo a- društveni dvora-1 ni veselico s plesom. Začetek ob' P'*ti uri popoklue. vstopnina prosta. Nikdo rojakov naj ne zamudi te ugodne prilike! Kdor želi kaj darovati, naj ne ]>azaibi prinesti v društveni dom. vsaj do 28. decembra. Oni,- ki pa mislijo kaj živega darovati (perutnino aLi zajce).] naj prinesejo oziroma pripeljejo s seboj 30. decembra. Rojaki in rojakinje, prosim, upoštevajte to! Pri veselici bo sviral* domača godba. Ni skoraj treba omenjati, da nam izvrstne kapljice ne bo manjkalo. Pozdrav! — Fr. Kramar. tajnik. Chisholm, Minn. — Naj omenim nekoliko o tukajšnjih delavskih razmerah. Gotovo vam je znano, da je bila tukaj stavka, ki je sedaj končana, in sicer za nas delavce izgubljena. Tako je sedaj zopet vse po starem. Rudniki si-eer dobro obratujejo, ali zaslužek je slab, kajti zasluži se samo £2.75 do H>J.r>0 na dan. Delo v rudnikih je zelo težavno in nevarno in nočem nikogar sem vabiti, zlasti ie. ker je javno mnenje, da se prihodnjo pomlad zapet prične | stavka. — Louis Koimerl. Frontenac, Kans__Dolgo časa smo imeli v deželi solnčnili rož lepo in suho vreme, -daleč tja v pozno jesen. Danes pa pada sneg ktkor v starem kraju. Zapadlo ga je že nekaj palcev na debelo in ne vem. koliko milj na široko. — Kar se dela tiče, gre bolj srednje, toliko bolj pa napredujemo na društvenem polju. Imamo več podporah dnrtter resUtuh orga- svečana 1917. — .Še nekaj o tem-]>erenčiiiku v Detroitu. Mieh. Dopisnik se joka nad tem. ker se jo na neki svatbi naročilo sto sodčkov piva, in vzdihuje: "Žalostno !" Ne pove pa, ali se je tudi vse popilo. Nadalje pravi, da ojpojna pijača škoduje napredku Slovencev in da se mu čudno zdi, da ne more v Glasu Naroda najti donisa 0 proliibiciji. Jaz pa pravim, da zinemo vzivanje v jedi in pijači nikomur ne škoduje. Ne razumem, kaj da tako vpije "proč s saloonif\ Ne vem, kje je bil rojen ta človek; ruarda kje na kakem gorskem Snežniku ali pa v blatni Slavoniji. Torej, sohaiči v Detro itn. bolje, da molčite. — Voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto! — Naročnik lista. Denver, Cole. — še vedno tisto šuštenje vsepovsod, zimski vihari nekako čudno bučijo po okolici, vejice trepečejo v ledenem objet -ju pod težo snežne odeje, vse spominja na čas, katerega si tudi ti. dragi rojakih, že davno preživel v neki prijavni dolinici, tam daleč zakriti od Velike in Male gore, begajoč še kot majhen deček okoli, da si se preskrbel s svhlo-zeleniin mahom, s katerim si potem kinčal božje jaslice s pasrtir-! čki. Vsepovsod se je eulo čarobno 1 petje iz nedolžnih grl. Kaj se vam zdi, pastirčki vi, al' ste že slišali? Kako veličastno so zadonelc orgije v ogromni, prekrasni cerkvi sv. Štefana, razsvetljeni z nebroj-•nimi lučmi pri polnočniei. Tiha noč. sveta noč!... O, blaženi spomini! Vrinili ste se mi nehate. Sa-motarstvo, kateremu živim, me sili. sožalovati z onimi, ki se živijo tam. kjer smo preživeli toliko nedolžnega veselja. A sedaj divjajo tam največje morilne orgij s. Ali je še veljaven rek: Mir vam bodif... Kam sem zabredel? Naš dom je povsod, naša gruda je tam, kjer nam je usoda določila prostor se svobodno razvijati v duhu človeštva! Običaji so povsod različni, tako tudi tu zm zapa-da. Vse je nekako boij purproeto, Slovensko katoliško svete Barbare podp. društvo [DJ L£J ZA ZEDINJENE DRŽAVjS SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL. Box 95 Willock, Pa. I. podpredsednik:. K ARO L ZALAR. Box 547, Forest City. Pa. II. podpredsednik: IX)UIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs", YTyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 5.".7, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP Z ALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 Chicago St, Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: ICJNAC PODVASN1K, fir:25 Station St. E. E., Pittsburgh. Fa. L nadzornik: JOHN TORNIČ, Box G22, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 78, Franklin, Kana H. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 52S Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. DruStveno glasilo: "G LAS NAROD A". I .. * pij diči to mesto. Denver je pravcato gnezdo vseli narodnosti, ka-' t ere se najbolje lahko opaža v tu-| kajenji Federal Building, krasni | stavbi, v kateri je tudi poštni u-I rad. Ekonomist tega poslopja je naš vrli rojak g. R. B. Derganc. On ima 16 črncev janitoirjev in njegova odgovornost je ogromna, ker vse poslovanju potrebne arhitekture spadajo v njegov delokrog. Pri poznavam z občudova-njcan njegove zmožnosti, a smelo rečem, zavidam ga ne. ker za kaj ■ takega je zmožen le tisti, ki ima ! železne živce, in te bas naš g. Derganc poseduje, drugače Tie bi mo-jrel biti s tako vljudnostjo in vedno smehljajočim obrazom vsakemu na razpolago. Nekega krasne -da dne me nenadoma iznenadi ob-, i-sk g. Derganca z nekim tujim gospodom, katerega mi predstavi kot starosto tukajšnje kolonije, g. Jožefa Goloba. Na vsekakor kavalirsiko vabite v smo se odpra-[ vili ter posedli auto g. Goloba, kateri je puhal pred mojim stauova-I njem. in zdrčali smo jk> divni den-J verski okoliei. Zmračilo se je že I bilo, ko smo se vrnil: v g. Dergan-covo krasno vilo, kjer nas je nje-I gava gosjia ]x>streg-la s sbidole-'dom oziroma... Nedavno sem se [tudi odzval vabilu g. Goloba in jo I mahnil na njegov Huniboldski 'dvoa'ec, kjer se mi je zopet nudila | prava slovenska gostoljubnost. | Kratkočasil me je z dogodljaji svojega doživljaja V zlatom do kopih. Bila mu je sreča mila in zdaj ! s ponosom lahko gleda na sad žu-j ijevih rok. Ou je pravi tip Ame-jrikanoa, a s popolnim slovenskim I duhom; je pač mož na mestu. — j V Globeville me 'zopet mika, a se i bojim, da lie bi moral z lopato ! prhnarširati, da bi si toliko poti i ugladil, da bi mi bilo mogoče j'' snowbound:' rojake posetiti. Največ se pa s Francelnoin ba:\i-va z naravnimi projekti, in ako se mu posreči kako divjačino uloviti, se razume, da jo gospa Blali-na naj okusne jše pripravi, katero navadno s cidroin zalijemo. — Tako minevajo v božjem miru dnevi in se približujejo, kak(^r zii-četkoma omenjeno, velikemu I prazniku, ko bodo zapet srečni očetje in matere stali v krogu j svojo ljubljene dece in osameli v j krogu prijateljcA" pred spoanin-j skim svetim znakom jaslic ali o-kinčanega drevesca, daamjoč drug | drugemu ljubka darila. Zatoraj si usojam tudi jaz klicati tukajšnji j koloniji, posebno pa newyorski, ki bode s ponosom prvikrat praznovala v svoji lastni cei'kvi z na-čeljein svojega spoštovanega go-J spodil župnika Very Rev. Father Snoja in z nevinirljiviiu sotnidni-; kom Rev. Father Zakrajškom vzvišeni" 4*Te Deuin laudamus": Vesele božične praznike in srečno Novo leto! — Karol Adamič. Waller, Texas. — Priloženo vam pošiljam pet dolarjev za slo-i venske reveže. Upam. da bodo tudi drugi sledili mojemu vzgledu. Rojaki, zavedajte se svoje dolžnosti napram narodu! — V južnem Texasu so farmarske razme-' re še precej dobre. Jaz sem že 2i> let v Ameriki, pa še nikdar nisem bil tako zadovoljen kot ravno ''daj. Kdor ima farmo, ima vedno kaj za pod zobe. Tukaj ni ne gladu, ne parne piščalke. Ako bi s«' to dobro premislilo, bi bilo že malo več slovenskih farmarjev v Ameriki. Pozdrav! — Anton Bukovec. Listnica uredništva. i _ j L. K., Deer Park, m. — Torej poj™ 'Slovenec' razumete. Ljudje, ki živijo na Kranjskem, se imenujejo Kranjci in so lahko Slovenci ali pa Nemci. Ravno tako je Primorec lahko Slovenec.; Nemec ali pa Italijan itd. Kranjska dežela se razdeli v tri dele: Gorenjsko. Dolenjsko in Notranjsko. Ljubljana ni glavno mesto Dolenjske, ampak glavno mesto Kranjske. Ako že hočete imeti gk mesto Dolenjske, potem bi lahko rekli, da je Novo mesto, i Jan. K., LeadviUe, Colo. — Vi se motite, Franc Jožef ni bil ne stotnik, ne četovodja, pač pa kot vrhovni poveljnik vseh avstrijskih čet je nosil saržo generala. Vsa avstrijska vladarska rodovi-na je katoliške vere, tedaj tudi sedanji cesar Karod prvi. Kar sč I tiče šarže sedanjega avstrijskega ce^prja, nimamo natančnih poročil. Nazadnje, ko je bila imenovana njegova stopinja, je. bii oberst-leutnant. Zdaj pa, ko je pg«t*l cesar in je tudi poveljeval še več Iščem svoja dva brata JOSIPA in FRANKA PLEŠIVAC, oba doma iz vasi Sta rod pri Pod gladu, Istra. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Anton Plešivae. Box 1G6. Monongali, W. Va. (20-22—12) Iščem svojo prijateljico gospieo MILO OKLIC, doma iz Metlike. Nje oče ima farmo v državi Wisconsin in ona se nahaja baje v "Wanwa'tosa, Wis. Njena mati je že umrla. Prosim cer»j. rojake, če kdo ve za nje naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sama javi, za kar ji bom hvaležen. — Christ Spanich, P. O. Box 643, Hoquiam, Wash. (19-21—12) Iščem GEORGE KOVAČA, podo-mače Tamka iz Prezida. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. ker vprašati ga imam zelo važne stvari. Jaz sem Tešiva i/ Prezida. — Mary Žagar, 378 West End Ave., New York. ^N. Y. Iščem svojega bratranca ANTONA VIDMAR in FRANKA OBREZA ter svoja dva soseda JANEZA in JOŽEFA JAKOPIN. Prva dva sta doma iz Begunj pri Cirknici, druga dva pa iz Zatanice pri Cirknici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslove, da mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Frank Tekavec, Camp 12, Grestmont. N. C. (19-21—12) Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes! i ~ ~ i. a V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad knpčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilnika 15c. Gospa s kanarskim bri-ljantom 15c. Londonski ponarejalci de-.. narja 15c. Kako so vjeli Jacka raz parača 16c. Skrivnost mlade vdove 15c Plemič 15c. SLO VEMI0 PUBLISHING « Oort iaot m. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1917 se dobi pri sledečih zastopnik ill r Anton llren, Steelton, Pa. Anton Osolnik. Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willock, Pa. Frank Jakše, 112 Marcliaut St., Ainbridge, Pa. Frank Novak, Greensburg, Pa. L. Hribar, Bessemer, Pa. J^bn 1'ajk. Conemaugh, Pa. Frank Demšar, Manor, Pa. J. Polanc, 409 Ohio St-, Johnstown, Pa. Anton Valcntinčic Farrell, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa. N. R. Jakopieh, 1087 Peralta hit., N. S. Pittsburgh, Pa. Ignac Magister. Pittsburgli, Pa. Matt. Klarich, S32 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. J. Jovan, West Newton, Pa. Jos. Skeli j. Turtle Creek, Pa-Anton Jerina, Claridge, Pa. Mat. Kamin, Forest City, Pa. Frank Trebetz, Export, Pa. Vide Rovanšek, Conemaugh. Pa. Podružnica Frank Sak.er, Cleveland, O. J. Resnik, Cleveland. O. Chas. Karlinger. Cleveland. O. L. Balant, 1777 E. 29th St., Lo-rain, O. J. Kumse, 1735 E. 33rd St, Lorain, O. Matt. Slapnik, Collinwood, O. Ant. Kikel, 1110 Franklin Ave., Yonngstown, O. Frank Hočevar. Bridgeport, O. II. Svetlin. 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. John Stampfel, 827 Indiana Ave.. Sheboygan, Wis. Aug. Kollander, 575 Reed St., Milwaukee, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Mat- Ogrin. 1436 Sheridan Rd., Waukegan, 111. Fr. Petkovšek, Waukegan. HI. Frank Bambich, 1107VL' ^ Hickory Ave., Joliet, 111. F. Cherne, So. Chicago, III. Fran kJurjovee, Chicago, 111. J. B. Verbič, Aurora, Ill-Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janes. Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo, Kans Frank Režižnik, Cherokee. Kans. Rok Firm, Frontenac. Kans. Frank Gregorka, Little Falls, N. Y. Karl Strniša, Gowanda, N. Y. Louis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert. Minn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudman, Indianapolis, Ind. L. Bolskar, Clinton, Ind. Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-Gregor Zobee, Klein, Mont. Anton Justin, Bock Springs, Wyo. ^Ja^b Lauahin, 706 Kansas St., <3rejgbr PorenU, BlnekDiatuond. ■■w —— GIjAS NARODA, 20. DBC. 1916. '--i®4': UGOSLO NSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ustanovljena leta 1898. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. Glavni sedež v ELY, MINNESOTA. Inkorporirana leta 1900. V blagajni ima nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev). bolniških podpor, poškodmii. odpravnin in sinrtiiin je že izplačala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajst tisoč dolarjev). r- m- Jednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 snn-tnine, ter po $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore. Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. GLAVNI URADNIKI J. S. K. J. Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, K. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106. Pearl Ave.. Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Mimi. , VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. b-W East Ohio Street. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9(M1 Avenue So. Chicago. IU. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK. Box 24. S. R.. Delmont. Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7tli St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Dulutli, Miim. MATT POGORELO. 7 W. Madison Street, Room 605. Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RDF. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEYAR, Box 386, Gilbert, Minn. VSI DOPISI IN DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NA GLAVNEGA TAJNIKA. JEDNOTINO GLASILO: "GLAS NARODA". V smrtni senci. Baltižka povest. ______ i Spisal Bogdan Vened. - i < (Nadaljevanje). In tudi na očetovem grobu ui lomov prišedii nič taiko žalovala, cakor je pričakovala mati. Sploli >e je pot« in doma vedla tako čud-io: žalostna ni bila, pa tudi ne ve-i. la; zamišljena je bila, če je s«--lela z materjo v vrtni lopi, /aini-iljena je hodila okrog; sladek nc-n»r se ji je bral v očeh; na obrani, ua vsem telesu, na vsaiki njeni kretnji, v vsaki besedici, ki jo je »pregovorila. — ah. vedla se je kakor strastna za ljubljenka v tiarodni pesmi: Ljubljencu velja-i o vse njene misli in vsi utripi njenega srca. Samo njega ima v ei-sli. Dragee je svetlega. b:str«ga pogleda. Stoji pr«nl njo kot krasna slika. Ona ne more nič delati, ne vesti, ne prosti, ne plesti; po-v*od meni, da ga vidi. Vetrove, valove, ptice klice, naj ji bodo ljubeznivi poslanci k dragemu. Mesec in nebeiko zvezde prosi, naj ga vodijo, spremljajo in čuvajo. Ob pcrtaku, v gozdičku, vsepovsod ji kipe iz prsi ljubavui vzdihi. Kolikor je zvezd na nebu. toliko je njenih misli nanj. Življenje brez dragega se ji zdi delo tkaJca brez eolniča. delo kosca brez brusuika. Da bi se le skoraj vrnil zdrav in čil! Ali morda ga lie bode več nazaj : morda se je ie l>oročil tz drugo žearko, s smrtjo prrenko.. . Pa čeprav pride, ali jo bede ie pogledal, ali jo bode šc maral? Morda jo je prej s svojo ljubeznivostjo samo varal... "AH me bode maral Krut!" m j«* vpraševala neprestano t ud Slaviea. "Slavomir bode sicei lahko delal za najino zvezo. Al če me Krut ne mara. bode zanvar vse njegovo prizadevanje. Pa sa, bode m kmalu videla: če me mara bede men« in mater TStrdno po vabil k alm eaui vmetstitfvL In čakala jo fe čaOcala. Daj vmestitve se je blizaL A od niko der nobenega sla * vabilom. "Sa ma od aebe pa točki ne grom J v^Učfm^^j^de^aklgibovaJ v epdM 4" « sedla je konjiča in v spremstvu < dveh hlapcev zdirjala v Vele grad gledat umestitev. In pozorno, kakor morda nihče, je gledala z okna prijateljske Borislavove hiše, pozorno in z ru-dečieo na licu opazovala zlasti novi .ga nadkneza. , I Po vmestitvi je bila sklenila iti precej domov. I11 je res šla, ne o-ziraje s* ua Slavomirovo vabilo. "Krut naj izve, da sem užaljena", je dejala r dhajaje. Odšla je kljubovalno, ali na potu je na t kri vaj vičkrat trnila svetlo solzo /. očesa. Kako je bila pa veselo presenečena, ko je drugi dan dospel v Velegost Kruto v poseben sel z naznanilom, da je nadknez sklenil priliodnji teden ta iu ta dan praznovati z narodom nad. Plujioaio-viin grobom svečano trizno in stravo! Z največjim veseljem in navdušenjem je začela z materjo takoj delati priprave za to slovesnost, in sicer velike, izvanredne. hi ko je prišel slovesni dan, — ko ji danes nadknez Krut pred vsem narodom tako ljubeznivo dvori, je vsa vesela, vsa srečna in vsa blažena. • Svečenik Slavoniir razigrane volje kliče: 4'Hej, vi godci z vedno lačnimi želodci, zaigrajte! Iu vi brhki borci, zaplesajte!" In godci igrajo, mladci plešejo bojni ples, ljudstvo poje in pije) Slaviea pa toči solze. A to niso t solze žalostnice — to so solze ra- 4 d ost nice--- -. M Pet ur že je trajala trizn^H > Utrava. Izmučeni so bili že g^H upehani so bili mladei-borci ^^ 0 utrujeni so bili že tudi gledalci il 1 poslušalci. Zato je nadknez da r! znamenje, da bodi konec mrtva i ški slovesnosti. Se enkrat je Kru n nagovoril narod, se mu zahvali j za »bil 11 o udeležbo, velel, naj gre a do sedaj domov, vsak po svoj ii »- opravkih, a naj bodo vedno pri pravljeni za vojno, ker vsak ča n ta b k o p r ikrami vojjii vihar • ete >- ksenskega jugozahoda ali z dar 1- skega severa: on bode že na tank k opazoval ter zasledoval krefcanj 1-; in namere Sakaomoev in Dance »a ter narod o prevent tea obveat 6. in poklical pod onggft Se je mrt , , • . i •enik Slavoniir vdeležencem dal ; >1 a g oslov — pa so se začeli raz- j lajati. ! ] Nadknez Krnit je ostal dva dui ] Velegostu pod gostoljubno Plu-zonovo streho. Z njim je ostal v 4 31 est u. tudi svečenik Slavomir in nekateri naj odličnejši boljari. V teh dveh dneh se je posvetoval z njimi o notranji upravi in o obrambi dežele. No, glede obrambe se ni Bilo treba dolgo razgo-varjati: saj se je rujaiisko bro-dovje še vedno nahajalo v ljusbe-škem zalivu — rujanski knez Grin ga je dal Krutu na razpolago — v obrambo bodriške zemljo na severu; ob Labi sta pa tudi še vedno stala dva praporca na straži proti Saksoncein. Narod pa je tako vedno pripravljen. Poveljni-( kom je poslal le natančnejša navodila, kako naj opazujejo po slih-ogleduhih gibanje nasprotnikov, — pa se je odločil, da bode potoval po deželi in obiskal najimenitnejša mesta in gradove. Med tem časom bodo njegovi ljudje uredili knežji gradeč vele-grajski za njegovo stolico. Vedel se je pa nadknez ta dva dneva v Pluzonovi hiši popolnoma po domače. S Slavico je občeval prostodušno, odkrito, kot dober znanec — prijatelj — če ne ' se kaj več; Slavomirove bistre oči, kakor tudi oči drugih so opazile, da je najrajši v njeni družbi. (To je opazila tudi Slaviea sama in »bila zato presrečna, radostno zbegana, kakor prerojena. Nobene besedice ji ni zinil Krut o lju,- Kse je odhajaje pre-lovil od nje, ko je havši konja se en-^ogled proti oknu, da, in jo je še enkrat ljubeznivo pozdravil, so ji . stopile solze v oči — dolgo je gledala za njim in njegovim sprem L stvom ter šepetala: "Bad me ima . Ah, saj ?a imam jaz tudi. Pridi t;dragec, kmalu zopet, pridi!" .j Iu res je prišel kmalu zopet J ■ pred njim -je prišel še nekdo dru . gi. ki ji je moeno skalil sreČ( .'mlade ljubezni-- >' Nad mestom Velogostom j< s Kumljal lep kimavcev večer z nje r mu lastno dobrodejno mebkolx 1 in mOobo. . j | ^ ' Slavij in mati Zotwtai ■ -. •'. --—- - .-i "-■' - - - i. da ravnokar od večerjali v gore- n nji dvorani-obednici. Zorana je pospravljala po mizi, Slaviea, je t« pa stopila k okruu 11a vzhodni strani dvorane, ga odprla in gle dala ven. Od vzhodne morske strani sem v je vel lahen veterček. Bil je sicer Jj že jesenski veterček, a oni mili. raldi in mehki, ki človeka, utru- ^ jenega od dnevnega dela ali v n globoke misli zatomiljenega, taiko ^ mehko boža, kakor ročica nedolž- ^ negji deteta, in mu tako dobro de- s ne, kakor kmetiču dobro dene -pogled na bogato letino ter polne shrambe in žitnice. No. mladenka toliko da je začutila na svojem licu božanje tega veterčka, pa se je morala ozreti. V dvorano je namreč prisopla, naglo, kolikor ji je dopuščala starostna sapa, Godislava, ki je bila prej služkinja v ljubeskem nad-knežjem dvorcu, a jo je po Vilje-ničini smrti Slaviea odhajaj e iz Ljubek a na njeno prošnjo vzela s seboj v Velegost. ! 4'Bože moj, bože moj! Ali veste, kdo je prišel/" je sopihala starka. "Kdo?" sta. hlastno vprašali 1 Zorana in Slaviea hkrati. ^ ' Kdo bi ga bil pričakoval! Bože moj, bože moj!" '•Tako povej vendar, kdo je prišel, da i se tajko prestrašila!'' Starka je lovila sapo, da bi mogla govoriti dalje. A predno je ' mogla nadaljevati, se je zaeuilo : 11a vratih trkanje, vrata so se odprla in v sobano je stopil kmeti-ško oblečen mladenič. Začudeno sta ga pogledali Zorana in Slaviea, češ, kaj neki išče , mladenič tu v noči? A ko je pri- ■ šlec izpregovoril in dejal: ''Sreča i in mir bodi tej hiši; vsaka nesre--iča oiaj obstoji pred vratmi!", sta ■ hkrati obe vzkliknili: "Budivoj! . Ali je mogoče? Ti tukaj?" , "Jaz, da, nihče druigi", je odgovoril prihajač in stopil bliže, i "Dober večer, teta moja! Dober - večer, Slaviea! Zakaj se mi pta od- > mikata? Zakaj sta se me tako ustrašili? Ej, ej, kako preblede- e vata! Saj nisem prised z onega -'sveta, saj sem ii živ človek z me- > som in a krvjo!" j i "Za Boga svetega, po kaj si pa, I prSel le-sem?" je vprdfeA* Z*t .v:,- :r-. ::. na, drgetajoč po vsem životu. 1 ' * Mar ne smem obiskati svoje tete in svoje sestrične?" "Ali v teh razmerah!" "V kakšnih?" '"Saj vendar veš, da v Bodričiii vlada sedaj Krut. Kaj bi bilo, če bi te zalotil tukaj?" "Saj ga 111 več tukaj. In če bi prav bil! Saj če bi se sam ne mogel braniti, bi mi za.trdno pomagali ved ve kot najbližji sorodnici. ne? Pa — ali mi no bode tu veleli sesti?" _» "No, le sedi! Ali misliš pri nas prenočiti "Ponoči me menda ne bodete podili ven!" je dejal mladenič žalostno, sedel k mizi, podprl glavo z rokama, gledal v mizo in se nekam zamislil. Molčali so nekaj časa vsi trije. ! "Revež!" je dejala Zorana, k<> je zopet Spregovorila in si otnii-la solzo zasmilil se ji je nesrečni bratov sin. "Ali si prišel sam?". "Stari zapovednik Jaroslav j<-z menoj.' * "In odkod prihajata? S ^a-ksojiskega ?" "Da, iz Iiardevika." "Pa vaju ni nihče prepozual med potjo ''' "Doslej sva imela srečo. Saj ! hodiva preoblečena. Poglej ta, kako imam lepo obleko! Prav za kuezoviča!" je z bridkim smehom dejal mladenič, kažoč 11a svojo preprosto kmetiško obleko. "Zakaj pa Slaviea tako molči?" (Dalje prihodnjič). Vaš denar kupi kakovost. 7\ Kakovost to je pa tudi vse, kar je bilo ^^^ \ I \ nudeno možem s kadenjem Prince V" J \ 1 ] Albert. Kuponov ali premij se nikdar - ni rabilo. Prince Albert ne more nika- _ ^^ kor trpeti pri državni ali narodni o- WQjg^jk mejitvi rabiti kupone ali premije, ker ^p/ ^Vv m na® smoter 3e vedno le dobra ka- Kakor hitro prižgete Prince Albert _tobak, takoj spoznate, da je brez vsa- Čg^^ ^URmAukega pečenja ali ščegetanja. Vse je. ^^^^^ odstranjeno s patentovanim načinom Cyyrl^rtUM * F k*T«iccc«. takrat, ko se ga dela. Jk Prince i hi Albert the national joy wmoh* F \ je take vrste tobak, ki se vam priljubi, ker f Albert "f^ e'bo«te ffii! ga lahko veliko kadite in vsaka nova Skatlja \Patented July 30th povxroči ^ ^jft okaS| prejšnja. Priuc Albert J« naprodaj po\_- i^^'^wkht Kupite Princ® Albert in ga takoj poskusite vr h u rvia t i i*c1 x' AM ^ - v cigmH ali pa - ker je tako dober ^ tobak vHnu v do*«« vam bo žal, da niste ttgtL U prtje vedeli R. J. REYNOLDS TOBACCO CO, Wimtoo SaUm, N. C GLAS NARODA. 20. DEC. 1916. 1. — Vi najbržc 'it* ljubiti' družbe, gospodična? t — Ne veli: kaj b* rekla. — V družbi se dolgočasim. — Pa res. ka darkoli setii v družbi, mi je dolgčas. — Morda nimam sreče. kdov?'. — Dozdaj jMi/iiam samo mlade resne ljmli. prijatelje mojega brata ki prebirajo knjig«* in potem pripovedujejo, kaj so brali. Ponavadi se (»ogovarjaj«« o govorih, ki so jih slišali- zadnji čas. o oblekah, k jih bodo imeli spomladi ali poleti, ali kvečjein o kaki novi skladbi — Pri ii j i ti j;c inoriMi. iskati nobene zabave in bi je tudi ne našla. Ali eelo leto tako na kmetih, gospodična? Seveda.... Toda Pariz je blizu.... Kaj so pa igrali zadnj čas v Komični operi? — Ali st< bili tam? — Ali ste videli in sli »ali? — — Da. gospodiena. -- krasno.... imenitno.... Izvrstna god ha.... Skoraj ves Pariz je drl k prvi predstavi.... Pripozuati mu ram. gospiKlična, da hodim samo k prvim predstavam. — Pomislite, samo v Komično opero smem iti. sieer pa nikamor Včasih gr.'n: tudi v Francosko gledališče, toda tja samo takrat. k< predstavljajo kake klasične stvari. — Moj Bog. kako so dolgočasn take stvari. —- Pa kaj hočem, če ni drugega. — Včasih 1udi kaj pri" hiram in \f. samega dolgočasja učim napamet% — Vi ste srečni greste lahko kamorkoli.... Nekega večera sta s,, posvetovali moj; se>tra in moj svak <. nekem plesu v Operi. — Ali se res ne more pri ti tja? Ni mogoče, gospotlična, ni mogoče.... O moj Bog.... Vzemimo, da bi bili poročeni.... Ali bi peljali seboj svoj« ženo? Sanin enkrat. samo tla bi pogledala? — Ce bi bil poročen, gospodična, bi niti enkrat je ne pelja tja---- - Se svoje tašče ne. kaj ne? — Ali je res tako strašno? Strašna gneča.... — Gneča*____No seveda, gneča j«' povsod. — Tu«li na uiaški- radah. — Moj Bog. kakšna gneča je na maškaradah. . . . žensk«'... ki so pile /»• malo preveč šampanjca.... Kaj ne. «la je neumno bit mlado dekle? Zakaj bi bilo neumno, gospodična? — Ravno nasprotno... . Pomislit«-, kaj bi napravili, ee bi bili Vi na mojem mestu? — To j«' strašna usoda. — -laz grem na ]>les. — Ali mislite. «la morer govoriti s svojim plesalcem? — "Da" in "ltc". samo "da" in "ne' — To menda ni prav posebno prijazno in prijetno. — ln vidite. t> je naša usoda.... Z ženskami sem se pa tudi že naveličala kramlja ti.... Že večkrat sem se sprla z materjo. — Saj niti brati ne smeir kar bi hotela. Se le pred d veui i leti so mi dovolili brati poti list ko izve že vsaj o kaken . Z«laj se pa že tež Seine pri otoki Veliko rajši bi brala dnevne novice. — Tam s« zločiuu.... Oh. to je pa precej huda struja. . ko držim.... Ta pogovor se je vršil v malem zalivu reke Sainie Denis. Mlada «!ekli<*a in mladi možki. ki sta se pogovarjala, sta bila > vodi. Ker >ta --« že naveličala plavati in ker je bila reka prece. deroča, sta >»■ oprijela debele vrvi. vodeče k velikemu zalivu. — Včasih >,ta /m ji;ir palcev pogreznila. včasih sta se dvignila za pa' palcev. Mali valčki »o se odbijali od prsi mladega dekleta, vod; ji j«- šegah* do vratu, omočila lase in zatem kapljala v obliki ros jiih kaplji'* na'.«•;j v reko. — Pri tem j«' deklica vedno pazila, da s -ni dotaknila mladeniča, če s«- je privalil po reki ka kvečji val. — \ woji viseči l«'gi j«- bila podobna onim morskim boginjam, ki so kra sile stare galeje. Prav/.api«\ se ne spodobi, kopati s«* z vami — je rekla sled njič. V kopališču j«' s«»v«-ila kaj o>edi ne občujemo veliko. -— Samo Burjotove... . K Bur- joto vim greiuo včasih. — A. da. Burjotovi. • Tt.da v bližnji bližini? — Same. z župnikom občujemo. — On pride včkerat k liani iu mi prinese cvetlic. — ALi jahate, gospodična. — To je zelo lepo razvedrilo. — Da, zelo rada jaham. — Ne vem. kaj bi bilo. če bi ne tega ne bilo — Posebno dolge ježe ljubim. — Kak«» sem vendar neumna____ Pomislite, nekoč sem bila sedem ur neprestano na konju. — Krasen dan je bil. — Konj v galopu, veter v laseh. — Človek je ves omamljen..*. Pravijo, da sem v takih trenutkih zelo lepa.... — Samo v takih trenutkih, gospodična? — Seveda.... samo na konju.... če hodim sem nekako plaš- ljiv.t---- Ponoči se pa bojim----Posebno groma ne morem slišati. — Pa tudi prav zadovoljna sem. da ne bo danes treh oseb pri večerji .... — /».kaj, gospodična? — Potemtakem bi nas bilo trinajst. — Na vse načine sem s. prizadevala dobiti štirinajstega. — Ah, poglejte, brat in Denoisel prihajata. — Poglejte, kako je vsi- lepo v tej uri____ Daleč tam na horizontu je bilo par malih, sivih, modrih ii^ srebrno belih oblakov. Naid pokrajino se je dvigalo nebo. neizmerio modro, globoko in jasno ter že nekoliko bledeče, kot v času ko se prično lesketati na njem prve frečerac zvezde.. — Ob bregu je bilo malo mestece, ob rodi so rasli visoki topoli. — Ali ni res lepot — V resnici Vam povem, gospodična, da me skoraj nic ne za nima. —- Lepo je že, toda le do gotove meje. — Jaz vam pa rečem, da je lepo, zelo lepo. — Pred dvemi leti sem \idela v razstavi neko tako sliko. — Sama ne vem, kaj je bilo.;' j toda podobno Je bilo, to vem. — Vi imate zelo občutljivo dušo, gospodična. ^ (Dalje prihodnjič). sir "Slovenci" naročite Old Sunny Times Whiskey 12 kvartov..........$8.25 8 kvartov.......... 5.50 4 kvarte........... 2.95 Ekspress plačamo. Pošten star viski. Vreden $4.00 galona. Kuponi za premije z vsakim kvartom. Posebno darilo za Božič. Pišite v kateremkoli jeziku. Dep. 39 _ SCHILLER BROS Kansas City, Mo. Za reveže. __Trdi se, da se v tej deželi ne more dobiti sadno žganje enako Po jjš>: h rank Gri-, onemU) ki se ga dobi doma pri kmetu; sadje nima enakega okn-i Va. John < igo j ijU(jje ne znajo knhati itd. Le' Dr. LORENZ, specialist moških bolezni. -la/, >t-iii ttliiii hrvaški« sovore-«"5 š|KH-tulist mtiškili Wlezni v Plttsburglni. 1";«. DK. LORENZ, 644 I'eiiii Ave. I!, naiist. na ulieo. l'ra«lne ure: «iiit*viKi do- poldne d<> s. tir«* zvKt-r. V jn-t-kih ««1 '-». ilo]M>lUue iK»ldue. Nedelji« «xl I". dt«p. do -• popol. Waller. Tex čer in Anton Bukovec. ('larksburg. \Y .">( »e. South' liethiehean. Pa. Jerrv Koprivšek ->t>. I'redu Lštvo. Življenjepis OČETA MOLLINGER POŠLJE SE VAM ZASTONJ. Ta slavni Duhovnik-Zdravnik je izpisal nad S0.00C zdravniških predpisov za bolne in slabotne ljudi. Zdravil je 320.000 trpečih ljudi. Njegov sveti spomin je počaščen v tisočerih hišah. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti zgodovino O. Mollingerja iz Mt. Troy. Vsi Pitisburški časopisi pravijo, da je za sto lei pretejiel zdravniško vedo. Kako je prišel v Ameriko, in kako je pomagal onim, ki so trpeli na plučah, kako je zdravil ženske težkoče. krvne bolečine, žoreni kamen in ženske, ki so potrebovali ofcrep čanje telesa, one. ki so jim živci pokvarjeni, ture, ki pokvcriaio lice ;n telo, kožne bolezni in želodčne težkoče, onemogle in oslabele moške katar > r!evi in v želodcu, proliv. kbolezni na obisiih. zaprtost, bolezni na jetrih, padavico, naduhe. To vst stoji notri v knjigi, ki jo Vam oošiljamo zastonj. To knjigo z dokazi o čndežn?m delovanju OCeta MoIIinger pošiljamo vsakemu poštenjaku brez nikakih stroškov. Ako Vas zanima, cišile svoje ime in naslov in Vam pošljemo knjigo tukoi. THE MOLMXGER MEDICINE CO„ "08 West Ohio St Pittsburgh, Pa resnice pa nobeden ne pove^ da tako imenovano sadno žganje v Ameriki še sadja nikdar ni videlo. Kako so gornje trditve neresnične se bodete najlažje prepričali ako naročite zdaj sadjevec, dokler se ga še dobi. Prepričali se bodete, da se kuha v tej deželi vsaj tako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni davčni urad je vsakemu na-razpolago, ta izve, da je spodaj oglašeno bla-*o iz čistega sadja. Jabolčnik, Tropinjevcc. Persi-j uion, vse vrste po $3.50 galona. Pravi sadjevec se priporoča kot zdravilo v mnogih boleznih. Ako pijete vino, potem povem, I a se v Missouri dobi dobra naravna vina, kot nikjer boljša. Mnogo rojakov je, ki so stalni naročniki zadnjih G let. CENE VINU SO SLEDEČE: galona Claret ali Concord oba rdeča____55c. Elvira, nneno .................. 65c. Ives, črno......................Me. Riesling, belo .................. 55c. Sod i>0 galon damo zastonj, manjši sod jc treba plačati. Vsa naročila pošljite na: FRANK GRAM, Naylor, Mo. , HISE NA PRODAT Rad bi izvedel za" naslov ANTONA VATOVEC. Doma iz O-stroxnega brda pri Št. Petru, na Notranjskem. Dansko leto sva bila skupaj v Crestonrontu, N. C. Zdaj sem pa čul. da. se nahaja v Veroni pri Pittsburgliu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da, ga mi javi, ali naj se pa Si«n oglasi, za. kar mu bom zelo hvaležen. Po ročati mu imam nekaij važnega houis Kocjan, 1125 E. GOth St., Cleveland. O. ( 18-20—12) Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA MESTEK. Doma je iz Trbovelj na Sp. Štajerskem. star je 31 let iu je že 8 let iz doma. Najprvo se je nahajal v Maxell field, Oregon, in pred dvema letoma mi je pa pisal iz Južne Amerike iz republike Peru ter je mesto napisal nekako tako-le: GroyllarisoAvLsga. Prosim cenjene rojake, če je kateremu znan njegov naslov, da ga mi javi. — Rudolph Mestek, Box 511. Thomas, AV. Va. (18-20-12) nove m prazne toUs ln Zavarovanje prati ognja. Vi veste, in tudi mi vemo. ] >u imenitni možje sveta s«> verovali iu uživali dobre in <"-iste likerje. Predsednik Wushiufrtou in Jefft?r>t»n sta imela žganjekulie. Abraham Linetiln. mueeuik. pre«luo j«- p«»stal rtn-ds^liiikom. je imel gostiln«». Znameniti zdravniki pri|M»r«H-ajo uživati dobri' likerje. Vi veste. re in «*-iste I i ker j«- in vina pri star«»znani tvr.lki MORIS FOKST COMPANY. <>ni jih prodajajo jh> najnižjih eenali. zato jih n«» kupujte nikjer drugje. Nekatere pijaee imajo sledeče e«*ne: g:i Ionu : BeJa ali i«i rde«"-:i 4-Ietna viška...... $2.00 Bela :i!i pa rdeča (Metna viška ---- £>.00 Bela ali pa rdeča 10-letna ržena viška Brinjevec, gin............Vr»0 $."..<«> S4.0U Slivovka....................?:i.00 $4.00 Tropinjevee................$2.50 .<:i.(Ki $4.00 Čisti fini Spirit________<::.00 S4 * Najfinejši rum____ Sii.oo SJ.no $:i.im( S4.(«o Kiuiel — Kuninovee $2. • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • * • UNUSK0 ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pri naročilu <*1 $5.ojK>Ini eenik. Pišite v svtijem materin-m jeziku. Morris Forst Company, JOS. HOROWITZ, predsednik 200 Smithfield Street, lHttsburgn, Pa. SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR za navadno leto 1917 obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: Pesmi: Padlim. — Vojakov grob. Članki in povesti: ■ Evropska vojna. — Samo pes lica. — Umirajoči, Kadar J«* kako drufitro namenjeno kupiti oenaena, ragtlj. codbeoe Inštrumente, kape itd_ nil pe kadar potrebujete nro. veriftfeo. i>r)*Mk* j ratane itd., ne kupite prej nikjer da tudi naa o. cene vpraiata. UpniuM Va* •tane le 2a pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat poSUjamo bresplačno. Plfttte ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena pamika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — S<>pa-Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoea vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmreenje.--Japonske ženske. — Mož za peej«». — Kdo je predsednik republike Šviee— Iz dna. Osvojitev Curi*-«- po šiivi-najstmeseenili bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana.— Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnisniei. — Ganljiva povest. — Zakaj/ — Zrakoplove« in njegov stroj. — (iroznja. — Hotel. — Med eowboyi. — Z hrzovlakoin. — Bitka ob Sonuni. — Težak slueaj. — Psi v nemški armadi. — — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — (asa kave. — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. PodražaUje živi! v Franciji. — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S pat ruljo. — Dve leti. — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Frane Jožef. — Rekord svetovne vojne. Slike. Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu.— Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinei v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska art i-lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo nnuiicijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na soški fronti. —Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski lnunieijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret. Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. Koledar stane 35 centov. Naročajte ga pri: Slovenic Publishing Co., 82 CORTLANDT NEW YORK CITY, N. Y. i m mm RENE MAUPERIN. ROMAN. Spisal J. GONCOURT. Za G. N. pridedil J. T.