PO VOLILNI SKUPŠČINIIN 1. SEJIIZVRŠILNEGA ODBORA
Zaživelo bo kar 13 sekcij obrtnikov in podjetnikov
Po osmih letih uspešnega dela se je 1. junija zaključila pot izvršilnega odbora Obrtne zborni-ce Ljubljana Vič-Rudnik pod vodstvom Alojzija Lampiča in dveh mandatov skupščine te zborni-ce, v kateri je sedaj 1520 rednih obrtnikov in 465 članov, ki opravljajo popoldansko obrt. Kljub temu, da je bil nosilec pridobitve prostorov zboraice na Tržaški 116 in, da je zbomica pod njegovim vodstvom in s pomočjo prizadevnega sekretarja Branka Pečana vzorno delovala, so se dogodki v tednih pred sejo skupščine obrnili tako, da predsednik zbornice Alojz Lampič ni bil prisoten na zadnji seji skupščine zbornice. Zato je o aktualnem dogajanju v obrtništvu spregovoril podpredsednik Stane Vidmar, ki je med drugiin dejal: »V tem obdobju smo sodelo-vali pri ustanovitvi nove bančne enote za obrt in podjetništvo v okviru UBK banke, bistveno smo izboljšali svojo svetovalno dejavnost, prizadeva-li smo si za čimboljšo informiranost članstva z obvestili in s seminarji. Za predavatelje smo povabili tudi zunanje strokovnjake, pravnike, davčne svetovalce in bančnike. Priredili smo tečaje za dopolnilo izobraževanje obrtnikov in njihovih delavcev. V tem obdobju je tudi Obrt-na zbornica Slovenije prispevala velik delež pri doseganju boljših pogojev za delovanje obrti. Za naše nove poslance pa je ostala še velika naloga, katere nam ni uspelo uresničiti. To je zahteva da država vzpostavi in uredi finančno disciplino. Pri upoštevanju plačilnih rokov bo potrebno poiskati v tržnem gospodarstvu ustrez-do rešitev, ker je to temelj za rešitev problemov. Zal so postale dajatve do države Se višje kot so bile in obstajajo celo želje države, da v celoti nadzoruje denarne tokove. Tudi v obrti bi rada omejila razpolaganje z gotovino. Menim, da mora dižava obdavčiti tudi tiste, ki šuimarijo, obrtnike, ki pa edini odpirajo nova delovna mesta, pa stimulirati in vzpodbuditi na pravi način.«
Potem ko je skupščina Obrtne zbornice Ljub-ljana Vič-Rudnik v dobrih tridesetih minutah opravila svojo poslednjo sejo, pa so med odmo-rom nekateri napovedovali kar peturao volino sejo Območne obrtno podjetniške zbornice
Ljubljana Vič-Rudnik, kot se je na koncu zbor-nica dejansko preimenovala. Prvič sta vstopala v boj za mandatarsko in predsedniško mesto dva kandidata in sicer Zvone Žagar in Janez Oven. Predstavila sta svoje programe dela in odgovor-jala tudi na vprašanja poslancev. Janez Oven je v predstavitvi svojega programa, potem ko so poslanci sprejeli njegovo kandidaturo, kljub te-mu da je predsednik prejšnje zbornice Alojz Lampič poslal poslancem pismo in v njem zapi-sal, da ni primeren za predsednika zbornice, med drugim izpostavil strokovno, doplonilo izo-braževanje članov Območne obrtno podjetniške zbornice ljubljana Vič-Rudnik. Napovedal je živahnejše delo v sekcijah in tudi ustanovitev nekateiih novih sekcij. Drugi kandidat Zvone Žagar je opozoril, da bi želel kot morebitni predsednik ohraniti premoženje zbornice. S taj-nim glasovanjem je bil za predsednika izvoljen Janez Oven. Kot mandatar je predlagal 15 član-ski izvršilni odbor, v katerega so bili izvoljeni: Jernej Bergant (avtoprevozniki), Egidij Cimer-man (lesarji), Larisa Jarc (trgovci), Rok Kanc (gostinci), Karel Kardoš (podjetniki), Franc Kosanc (inštalaterji), Franci Koščak, Tanja Lekše (podpredsednica IO), Franc Leskovec (plastičarji), Ciril Podrlaj, Urban Šebenik (ko-vinarji), Metka Vesel Valentinčič (podjetniki), Andrej Zakrajšek (cementinarji), Alojz Žužek in Majda Šuštar (sekretarka). Zanimivo je, da so med 15 člani kar trije zadolženi za izobraže-vanje. Območna obrtno podjetniška zbornica Ljubljana Vič-Rudnik je dobila tudi člane ka-drovske komisije, ki jo vodi Frnac Leskovec ter nadzomega odbora pod predsedstvom Darje Kobal. Na 1. seji izvršilnega odbora so sklenili, da bodo poleg že navedenih skupin obrtnikov povezali v sekcije še elektrikarje (Darko Sto-jan), čistilce (Darja Kobal), avtoservisne dejav-nosti (Igor Petrovčič, Igor Lekša) ter frizerje (Mitja Sojer, Andrej Kante, Anica Bogataj). K posameznim strokam bodo pritegnili še so-rodne dejavnosti. Prisotni pa so se seznanili tudi z delovanjem družbe Krona ter družb Bole-ro ili Amadeus.
STANISLAV JESENOVEC