KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230DOMČALE
GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 73
julij / mali srpan 2000 leto VII
MENGSAN
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006
P.E. MENGES
SLOVENSKA 24
Telefon: 061 738 980
TRGOAVTO    KOPER
Trgovina BURNIK
Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422 AKCIJA JULU 2OOO
•  SKUTERJI PIACGIO IN OILERA - STARO ZA NOVO
v račun vzamemo kakrrjnokoli motorno kolo   ludi :>omo (jkvir - za 30.000,00 SIT
•KOLESA ROG -10% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO
•KOLESA ATALA FIELD -5% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO
•SKUTERJI PIAGGIO IN GILERA -3% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO
•SKUTER SANYONG - 299.990,00 SIT
•AVTO PLAŠČI SAVA:    - SAVA EFECTA -18% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO
- AVTO PLAŠČI PNEUMANT - PLAČAŠ 3,  DOBIŠ 4 •MOTORNA KOSA - NA NITKO 34.990,00 SIT •ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO - SKIL 15.000,00 SIT 4-TAKTNI AGREGAT ZA ELEKTRIKO                                    99.900,00 SIT
ROČNA ELEKTRIČNA VRTALKA + ŠTEMANJE                       8.990,00 SIT
ELEKTRIČNI KOMPRESOR 8 BAR/24124.                         24.999, 00 SIT
GARNITURA LIBEL - 3 KOM                                                    2.990,00 SIT
GARNITURA SVEDROV                                                              999,00 SIT
Akcije trajajo rio probije /aloj» o/. do preklica.
VEDNO NA ZALOGI:
Motorna kolesa Tomos, rezervni doli /.a motorna koles.i Kog, Atata, Fiolcl in rezervni rleli in
dodatna oprema kofes, čelade Nolan za kolesarje in motoriste, akumulalorji za motorna kolesa
- Fiam, kovčki za motorna kolesa in skuterje, nosilci kolos za na vlečno kljuko in prtljažnik,
rezervni deli za osobna in tovorna vozila: blatniki, pokrovi motorjov, stokl.i,orlbija('i, i/pu<ni
lonci, zavorni sistemi l.ucas in Hrembo, filri olja, avtoeloktrika I Iclla, Saturnus, dodatna
oproma, avtoakustika, avtoelektrika, akumillatorji itn. Hobi program - ročno orodje, elektirr'jio
orodje (vrtalke, brusilke, rezalke, kompresor pUtolc itrl.)
MOŽNOST PLAČIIA S POSO|IIOM OD ENEGA DO TREII Uf BRfZ POIOGA IN I OM i (Ti, DAIJE
TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBI!!!
rr
AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO
PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš
Tel.: 061  737 473, 041  617 355, 0609 617 355
Ne čakajte na zimo, s kurilnim oljem se oskrbite že sedaj.
Še vedno ga lahko plaćate s čeki
od 3 do 6 obrokov ali v dogovoru z banko
vzamete kredit na podlagi kreditne kartice
ali podpišete trajnik.
SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT!
K/IRO
INZENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986,7230 987
URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00
ZN ia obmoil« M23 - ob Opelcarnl Mengeš
Interesente i.\ n.ikup /.i/idljivih p<irn;l v Metilu obvctf.tino, (Li smo /ri(*cli s [x>slopki u i/dcl.ivo in sprejem /,i/i(Lilncj;.i ntftlu Zri obmfM'jc M 2 i - f)b()|)fk-inii Mcn;;fš. Ol)ino(*jf je rumnijnio /<i MiinoViinjsko |;r,t(lnjo in storilvcricdcj.ivnosli. V obrnoi*)!) lx) a.<i. 60 rmcIUtiiIi |wr(.f.'l s [Kjvr^ino 500 do 1000 ml. Hodoi'c ijnidilcljc v tr-in obnioi'ju v.ibimo, d,i se vkljnćijo v snov,injc tf:g.i dokumenta ie v z^fetni f-izi izdeldvc idejne zasnovr urcdiivc obmof'j.t. Predamo:
-  V vaši Go/tJ n.id K.irnnikoin profLuno z<i/if!ljivo p.ircclo površine 4f>0 tu2, iir('jcn,i lok;injskd flokumontiicijd /<i st.in. hiso 11 x i) \t\2.
- V Vinjiih pri Dolu prod.ifiio p,irr(>lt) s [ir.iviioinoi'nim j'/iulbcnini dovoljrnjom, povrsint* f>0.ri in^.
- V Vidrnu pri Lukovici prođimo /.t/irlljivo [i.irrclo, r.ivno, .isf.illtrani df>slop, površine iWJ \u?..
- V okolici Lukovice već Ai/irl. [).)rccl ■ ravne, .isf.iltni dovo/, sonćn.i lfj;,i, bli/in.i ;ivtoc cslc.
- Vodice okolica - pare el,i r)4^ w\2 n.i i/redni lok.if iji, soih'ii.i lcj',>i, asl.itlni doslop, prodamo.
- V Most.ili pri Konictidi prodamo /a/idljivo \\,w cio / lok.u ijsko dokumfiit.K ijo, povr. )UH) m^.
-  Kiiirinik,  \d \\)'2, ciioinpolsobiio slanovanjc v sLinovaiijski liisi, pripadajoc'.i j;ar.i/ri, dcl pod-strrSjd, prip.uJajof'i dcl v kleli in sainoslojn.i j;(ir.i/.i,
- Radom I je -Vole* j i polok - j',olf t^rKČc;: Šc nekaj enot dvoje" kov s površino (pt m) 1 10 ini!, na pare c. |,ifi de> ,'i7.r> rn^, /fjr.ijftH* do penlaljš'aMe III. eradbene fa/c, ,ili n.ikljue'. C.vua ugodile),
-  liled - Ddfiroddj '.lanjsa sl.inejvdnjska Ims",i na parceli 8/(0 m2.
- Vinje. - Dolsko, slanovanjsko hi<o, /j'.rajeno do [lodiilj^irur III. gradbene fa/c.
- Šenturškd f»ora pod Krvavecm    novcjso slaneivanjsko hiso (vikend), opremljeno, / vsem inv(-n-tarjem, 160 m2 skupne neto površine (kiptrn), na parceli 700 m2.
-  Nožice -hi&i v III. gradbent fd/i  12 x ft na paireli 7(>{) m2, lepo mirno oknljc, klet, [irillic'je, mdnsarfld, asfallni dosle»[), prodamo.
- Mf;t)(;es - cnoslanovanjska iiisa, II x H, ili |iarecli !70 ni2, starost <est let v uib.iiiem okolju, kom-|)lf:lno O|iremljen<i, ( K olje, dve kop.ilnie i, prodamo.
-  kadomlje - sdmostojno his'o v III. j;rael. la/i, 10 x H na |).irt. 'MU) m2, na lepein senie'nem mestu,
- Kdmnik-Duplici - poslovni [irostor, '.'>() ni2, v dveli ela/ah, nov, uj'.odrid cena.
- Kamnik-Duplied - posl. prostor III. jjrdd. i<\/.<\ 1 20 ni2 /.a mirno obrl, lrj',ovina, pisaine, prodamo.
- Kddomlje ■ poslovni prostor !2/» ni2 v III. j^radbeni f.i/i, /a minut obrt ali pisarne, prodamo.
- V Mcrif'S'u oeldaniej veYji fjosliiiski lokal v obralov.mju, obve/en oflkup invenlarjd.
-  V Meiif.;<u ob Slovenski cesli eidel.imo sobe, [irinieTin- /a s"!uelente ali samce (dve sobi, dve kop.il nk.i in ulilily), sobe so nove, urejenc in [irimerne /a lakojšnje bivanje.
-  MordVf*f: - stanovaujska hiša /. j',ostinskim lokalom / obr.ilovalniin dovoljenjem, kompletno e)|)rernljerid, f)rcvzom takoj, cena /cio ujsodn.i.
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
Te dni nekatcri Slovenci že uživajo
zasluženi dopust na morju. Tako kot vsako
leto jih je veliko v Istri. Tuđi tišti, ki doma
mogoče redno ne berejo časopisov,
v tujini hrepeneče čakajo, da jim v
dopoldanskih urah v bližnji kiosk dostavijo
recimo Delo, ki je skoraj prepoznavni
znak naših državljanov v tujini.
Opazil sem, kako zbrano in poglobljeno,
skoraj zaneseno se številni bralci predajajo
branju. Nisem si mogel kaj, pa sem tuđi
sam kupil časopis, ki je na Hrvaškem
občutno dražji in morda tuđi zato
dragocenejši. Prebral sem ga, zdaj pa ne
vem skoraj nič obnoviti iz vsebine, ražen
tega, da je Kučan ponovno junak,
ker se je spet povzpel na Triglav,
dr. Bajuk pa je novinarjem očitno zoprn,
saj je bilo v časopisu vsaj šest člankov,
ki so skušali bralce prepričati, pa čeprav
z za lase privlečenimi argumenti, da je
imenovani nemoralen, predvsem pa
izrazito nesposoben politik.
Ko sem odložil časopis, sem imel,
če drugega ne, vsaj mirno vest,
da sem kot priden slovenski državljan
prcjel dnevno dozo domačih informacij in
da bom na bližajočih se volitvah vedel,
kako voliti...
Urednik
Fotografija na naslovnici:
MII-IAEL STARE,
USTANOVITELJ DRUŠTVA GASILCEV MENGEŠ Folo: PETER ŠKRLEP
KAZALO
ŽUPANOV UVODNIK              4
VI SPRAŠUJETE,
ŽUPAN ODGOVARJA              4
OBČINSKA UPRAVA                 5
Obvoznica
MENGEŠ
Otvoritev treh ulic
113 POLICIJA                           9
AKTUALNA RAZMIŠLJANJA    11
PODJETNIŠTVO                      12
POLITIČNE STRANKE             14
DRUŠTVA                                14 PORTRET MESECA
ida TROBEC
KULTURA                                18
NAŠAŠOLA                            18
ŠPORT                                     21
Mišel    -ZUPANĆEC
5-krđtni državni prvak
ŽIVLJENJE VOBČINI             25
VAŠA POŠTA                          26
KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA  26
NASVETI                                 27
ZDRAVJE IN LEPOTA             29
OBVESTILA                            30
KNJIŽNE NOVOSTI               32
MENGSAN
GLASILO OBČINE MENCEŠ
►H   Glasilo ureja uredniški odbor:
Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, c-mail: maljaz.koncilja@siol. nel), Alojzij Jancžič, Malcja Jemec, Ana Jernejčič, Terezi ja Poločar - KoroSec, Taljana Sivec Slrmšek, Mnjdii Trobec
►►:   Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podborgok, lel. (01) 7247 106
»I   Tchni(xna urednica in oblikovanje:
Sahina Kompare, lel. (01) 723 0 903 ►M   Lektoriranje: Lili Epih ►H   Realizacija:
Nagelj tl.o.o.
GRAFIČNI STUDIO HERLE
lel. &fax:(01)721 30 74
»I   Izdaja:
Obfinski svel Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejcmajo ga vsa gos-poHinjslva v občini Mengeš brezplačno na dom.
»I   Distribucija: Primož Kržan, lel. 7237 296
PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do ti.  septembra.

MENGŠAN
ŽUPANOV     UVODNIK
VI SPRAŠUJETE,  ...
Urage oucanke, spostovani občani!
Osemnajsti uvodnik pišem po napornem polet-nem delu in v nlč manj napornem času dopustov. Dela in problemov nam pač ne zmanjka. m čas brzi z neverjetno hltrostjo. Clavna preokupacija Je pos-toriti vse potrebno za prve popočltniške mesece (popravek proračuna, nov proračun, priprava novin investiciji in stvari, za katere je drugače težko najtl čas, da ob tem ne trpi redno delo In normalno izvajanje nalog. Ob tem pa moramo ure-Jatl ćelo vrsto dokumentacij in dogovorov, kl bodo omogočali urbanizacijo na predpisan način. Poleg tega so nam v dopustniškem času v veliko pomoč in korist dijakl in studenti na obvezni ali počitniškl praksi oz. delu.
Tuđi letos vabim mengeške podjetnike, obrtnike In zasebnike k sodelovanju na Mihaelovem sejmu. Občlna bo na ustrezen način soflnancirala Vašo udeležbo. Pokličlte nas. posebno pred-stavitev pripravljamo s sodelovanjem v skupini "Mengeš - Clasbeno mesto".
Žal predhodno In pogojno najavljena javna raz-grnitev osnutka lokacijskega nacrta in osnutka sprememb prostorskih planskih aktov za glavno cesto in mengeško obvoznlco Ni BILA Izvedena. Kratek opis zadeve je naveden v posebnem prlspevku. v drugi polovici jullja Imam dogovorjen še en sestanek z dvema državnima sekretarjema na MPZ, da ugotovimo razloge za zastoj, pre-maknemo in pospešlmo projekt. Če ne bo ustreznih pojasnll In napredka, borno napovedane zapore ceste uresnlčili!
Mengeški gasilci so slavili 110-obletnico ustanovitve. Se na tem mestu se jim v Imenu Občine Mengeš In v svojem imenu srčno zahvaljujem za opravljeno delo, prevzete odgovornosti, budnost, humanost, prlpravljenost pomagati bližnjemu in za pripadnost gasilstvu. Zavedam se, da za Vaše delo ni pravega nadomestila In prlmerne zahvale. Hvaležnl smo vam za vse! Hvala lepa, tuđi vsem dobrotnlkom in podpornlkom, kl vam pomagajo. Ob visokem jubileju Vam čestitam, želim Vam uspešno In varno delovanle v prlhodnje ter trdno vztrajanje in pripadnost gasilstvu in njihovim vrednotam. Čestitam tudl vsem dobitnikom prlznanj! 2 vašim gasllsklm pozdravom Vam kllčem: na POMOČ!
Najpomembneje bo dolgoročno načrtovanje
opremljanja in usposabljanja, urejanje razmer ter z ustreznlml zanlmivlmi prlstopi pridobivanje mladih in najmlajših. Casilstvo in vsako drugo pros-tovoljno delo pa mora postati ugledno in priznano kot najpomembnejša družbena vrednota.
Visoko moramo ceniti vsakega, ki deluje prosto-voljno kot gasilec ali je kako drugače pripravljen delati v javno oz. skupno in družbeno dobro, brez plačila zaradi ponosa, prepričanja in želje delati za skupnost, biti njen korišten član. v denarju in materialnih dobrinah ni vse oz. ćelo zelo malo.
Gospodu ministru za notranje zadeve dr. Petru Jambreku se zahvaljujem za sodelovanje na proslavi ob dnevu državnosti in za odkrlte In Jasne besede v nagovoru, kjer je dal polno priznanje narodno osvobodilni borbi in vojni za Slovenije Navedel pa je pomembno razliko med II. svetovno vojno - NOB proti okupaciji in za svobodno Slovenljo In Iz let 1987 do 1991 - med demokratizacijo, osamosvajanjem in vojno za državnost Slovenije. Dana obljuba borcem v NOB ni bila izpol-njena - po osvoboditvl je bila uvedena enopartijska diktatura oz. nedemokratlčnl komunistični revolucionarni režim, ki je pripeljal do razpada države in gospodarstva ter krvave etnlčne zločinske morije neverjetnih razsežnosti. S prvimi demokratičnim! volitvami, z uspešnim referendumom o samostojnosti v letu 1990, z razglasitvljo državnosti in zmago v vojni za Slovenijo ter međnarodnim priznanjem leta 1991 pa je bila izpolnjena dana obljuba slovenskih demokratičnih skupln, kl so bile zbrane pod nazivom DEMOS. Posebej prljetno Je bilo, da je prišel minister z vso družino, ki se Je prijetno zabavala In se še dolgo zadržala tuđi ob zabavnem delu prireditve, na katerem je že tretjlč po vrsti nastopila Helena Blagne.
zelo prljetno smo se imeli tokrat na srečanju jubilantov, med njimi so prišle tuđi tri 90 • letnlce: Hribar Matilda - Blaževa Tilka, Slevec Antonlja ■ Roščeva mami in Marija Zabret • Šuštarjeva mama. Slednja nas je s svojim petjem dobro ogrela, tako da smo se tokrat zadržali na skupnem kosilu dolgo v popoldan, se pogovorlli, skupaj zapeli in spoprl-jateljill!
Takl dogodki človeku ostanejo kot prljetno doživetje in popestritev ter pokažejo kako si lahko z drobei topline ustvarimo drobee sreče. Kot na primer ob nenapovedanem oblsku, zahvali in pesml skupine veselih In sproščenlh otrok Iz Oratorija ■ počitniškega druženja.
Za zaključek tudl tokrat mlsel Iz koledarja pod-jetja LEK za leto 1999 (prirejena na naše občlnske razmere/okoiiščlne):
snovanje. ustvarjalnost, ugotavljanje In prlla-gajanje novim okoliščinam, Iskanje prlložnostl ob zavedanju objektivnih možnosti, vrednostnih krl-terljev, sonaravnosti In naravnih zakonitosti.
Vsem želim prijetne, koristne In varne počltnice In prav lep pozdrav!
Tomaž štebe
Odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil g.Rado Škofic:
- Zakaj sta g. župan in Občina Mcngeš" tako radodarna in popustljiva do nekaterih pod-jetnikov občine Mengeš (najemnine, komunalni prispevki za oprcmljanjc zazidljivih zemljišč, reklame, itd.)?
V proteklih desetletjih so se iz različnih razlogov določale različne visine najemnin za poslovne prostore in podpisovalc različne pogodbe z in brez priznavanj vlaganj v poslovne prostore. V pogodbah praviloma razlogi za različen pristop nišo navedeni. Sam si prizadevam za ureditev leh različnih pristopov in ugotavljanje možne ulemeljenosli njihove upravičenosli. Občinske-mu svelu sem del problematike s predlogi reševanja že posredova I v odločanje. Zadeve so razvidne iz gradiv za seje občinskega svela in zapisnikov. Enako velja za ostale omenjene zadeve. Osebno, niti uprava, občine, za kalero odgovarjam, v mojem mandatu ni ravnala v nasprolju s pravili in tuđi ne na subjekliven način. Če se je kak lak primer vseeno pripetil, Vas prosim za navedbo konkretnoga primora, da ga raziščemo in razrešimo.
-  Zakaj g. župan nekaterc podjetnike proganja ćelo preko inspekcijskih služb in se pri   tem   ne   vpraša,   kako   bi   jim   lahko drugače pomagal, da do teh kršitcv ne bi prišlo? Zakaj ste mojo sestro, podjetnico Škofic  Marijo,   Liparjcva  45,   prijavili  za crno gradnjo prizidka cea. !>() m2 k njeni delavnici   (žal   mi   primeri   Tavčar  tradc d.o.o., Mušič, itd. nišo poznani)? Trenutno potoka izdelava cole vrste izvedbenih aktov (PUP, ZN, UN), s katerimi borno omogočili zakonito pridobivanje dovoljenj za gradnjo. ZN Industrijska cona in ZN Mali Mengeš sta lik pred začetkom izdelave, pa tuđi nokateri drugi, ki jih izdelujejo   invostitorji.   Zadeve   so   pogosto povezane! ludi z lastništvom zemljišč. Občina pomaga urejati tuđi povsem neurejeno slanje v SCT ]ami (ni izvedbenoga akla PUP, ni javne infrastrukture!). Za primer Vaše sestre slišim prvič in žalo nisem mogel bili prijavitelj crne gradnje, ki jo omenjale. Zavodam se, da je spoštovanje zakonodajc in njena operativnost in smiselnost naša velika hiba, ki je med drugim povzročcna ludi zaradi nezakonitoga in neustavnoga ravnan-ja najvišjih in najbolj odgovornih avlorilet in inštitucij. Kar pa ne bi smelo bili opravičilo za naše (balkansko) navade.
-  V zvezi s prvim vprašanjem glede bonitet nekaterih  občanov  sprašujem,  na  kakšni podlagi se le te podeljujcjo, saj sem že tuđi sam pred več leti zaprosil Občino Mengeš za industrijsko zemljišče in sem tako zainteresiran, če mi  bo zemljišče dodeljeno, zaprositi za oprostitev plačila komunalncga prispevka.
4
MENGŠAN
... ŽUPAN ODGOVARJA
Menim, da sem na to že odgovoril v zgoraj navedenom odgovoru. Sam nisem ravnal v nasprotju s predpisi. Sporne zadevc iz preleklosli pa bom postopoma urejal in uskladil s predpisi in če bo potrebno, zaščitil javni interes in enakopravno obravnavanje tuđi po sodni poli.
- Kor v zadnjem času opravljajo geodetske meritve v Hribarjevi ulici na pobudo Občine Mengeš, me zanima, kaj namerava Občina Mengeš graditi v Hribarjevi ulici, saj bi bili verjetno stanovalci Hribarjeve ulice zelo veseli javne razsvetljave ali plinovoda.
V Hribarjevi ulici je občina naročita geodetske meritve in iz razlogov, ki bi Vam morali bili poz-nani, saj ste eden od mejašev. Meritve se izvaja-jo zaradi različnih mnenj o mcjah javne in zasebne površine, prijavah zaradi neprehodnosli javne površine in zaradi želje občine, da se dol-golelni zapleti na tem majhnem koščku Hribarjeve ulice razrešijo. V zvezi s tem vprašanjem izrabljam priliko in Vas gospod Rado Skofic in tuđi druge, ki sodelujele v tem primeru ali pri pogovorih in razreševanju lahko poma-gate, prosim za pošten razmislck o zadcvi, ki bi jo lahko najprimerneje resili z medsebojnim osobnim pogovorom. Pogovarjam se z vsemi Vami v želji, da resimo to zadevo in predvsem tisto, kar je vzrok vsemu temu in kar veste sami. Sam in uprava, se zaradi možnih očitkov neenakopravnega obravnavanja, enostavno ne borno smeli oz. zmogli tako obsežno ukvarjali s to zadevo na tem majhnem koščku Hribarjeve ulice. Sem pa v svojem prostem času, kot župan in kot prebivalec te ulice in Vaš bližnji sosed, pripravljen sodelovati, da bi bili vsi skupaj bolj zadovoljni in srečni!
To so sedaj posledice
Mengšan, rožnik 2000 stran 13
Gospod Alojzij lanežič je v prispevkti pod 'ern naslovom, v imenu SLS - podružnice Mengeš, navedel tragično nesrečo v Mcngšu, ko je voznik tovornjaka s prikolico na prehodu za Pešce do smrti povozil pešca. Nesreča se je zgodila po spletu okoliščin, kjer je po vsej ver-jetnosli težko kriviti kogar koli, še najmanj pa župana. Nekdanji predsednik sveta Občine Mengeš je zapisal, da se je iz tega nesrečnega dogodka, ki naj bi se dogodil zaradi nevzdržnega prometa, dobro videlo, kako neumno so se obnašali župan in njegova koalicija, ko so raz-Veljavili prostorski plan, ki je vseboval tuđi ob-voznico, ki so jo sprejeli v njegovem mandatu!
Take neresnične, žaljive in sporne navedbe Sl-S - podružnice Mengeš zahtevajo odgovor in Pojasnilo vseh okoliščin oz. nepravilnosti, ki so Prljale do utemeljenih razlogov za takratno repanje. Za vse skupaj obstajajo uslrezni f°kazi, zbrani v teku dopolnitev poslopka in
dokumentacije, tor strokovni oz. uradni dokumenti državnih organov, ki so znani vsem članom sedanjega sveta Občine Mengeš (na voljo pa so ludi javnosti), torej tuđi SLS -podružnici Mengeš. To bi moralo zadoščali. Toda ne! Posamczni svetniki in tuđi postanci pos-kušajo z obtoževanjem, lažmi in zavajanjem prikriti nepravilnosti, nestrokovno in negospo-darno ravnanje v občini in drugje v preteklosti. Sedaj se ćelo na najbolj nizkoten način izko-riščajo skrajno težke prometne razmere v mestu Mengeš! Moj cilj ni obtoževanje in podtikanje pač pa da po točno določenem postopku, ki ga je določila in začela država, ki ga država vodi in plača, z našim sodelovanjem, čim prej pridemo do obvoznice in ceste!
Gospoda Alojzija Janežiča in vse ostale zainteresirane vabim, da si preberejo gradiva svela o tej lematiki ali se oglasijo pri meni osebno! V tej številki Mengšana navajam ustrezno kratko pojasnilo!
S spoštovanjem in željo po civiliziranih odnosih in skupnom sodelovanju za rešitev tega ležkega prometnega problema!
mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan
Spoštovani gospod Štebe!
V občinskem glasilu Mengšan, letnik VI, stran 4., september 1998, si mi pisal - citiram: "Že več mesecev se napnveduje rubrika Vi sprašujete, župan odgovarja. Ne vem, kaj je vzrok, da se rubrika ne pojavi, Name osebno pa se je oglasila gospa z Mengša, ki nima poguma, da bi sama javno postavila vprašanje, žalo me je prosila, naj ga postavim jaz: Kdaj bo občina zgradila pločnike vZadružniški ulici?"
•   Dragi   župan,  danes  te  sam  v  imenu sramežljive   gospe,    ki    nima    poguma, sprašujem isto: "Kdaj bo občina zgradila pločnike v Zadružniški ulici?"
•   V imenu občanov tuđi sprašujem gospoda župana, kolikšen je bil prispevek kra-janov pri izgradnji Kersnikove, Prelovškove in ulice Za Pšato in ali imajo te ulice tuđi uporabno dovoljenje? Navedite tuđi, kdaj so bili pridobljeni projekti.
Svetniška skupina SLS, Janez Per
OBČINSKA       UPRAVA
Povzetek zapisnika
1 5. in 16. seje Občinskega
sveta Občine Mengeš
15. seja Občinskega sveta Občine Mengei Je bila 10. maja 2000 v sejnl sobi casllsko-godbenega doma Mengeš.
■ Po sprejemu zapisnika preJSnje seje Je sledila pred-stavltev projekta Cero-Centra za ravnanje z odpadkl v gorenjskl regiji. Ustno Informacijo, pođprto s folljskl-ml projekcljaml, Je podala predsednlca projektnega sveta Konzorcija Cero mag. Bernarda Podllpnlk. V razpravl je Mirjana Trampuža zanimalo, zakaj se v Sloveniji Istočasno ne gradi štlrl ali pet enaklh slste-mov sežlganja odpadkov, kar bi njihovo gradnjo blstveno pocenllo. Mag. podllpnlkova Je povedala, da enotnega pristopa k ravnanju z odpadkl v Sloveniji ni bilo mogoče dosečl zaradi neurejene zakonodaje reglj In Je vse stvar dobre volje In razmer na področju zbiranja odpadkov, kl so v posameznlh regljah. v vsej Sloveniji še ni ekonomskega Interesa za boljšo uredl-tev ravnanja z odpadkl. Kljub temu tudl v nekaterlh drugih regljah že prlhaja do priprave podobnih pro-Jektov, vendar nlso vsl na enakl stopnjl, kot Je ta. verjetnost pa Je, da bo v končnl fazi prišlo tudl do bolj poenotenega nastopa več reglj. Župana mag. Tomaža Štebeta Je zanimalo, če Je s projektom mogoče
pohltetl, tako da bi Center za ravnanje z odpadkl, ražen sežigalnlce, leta 2002 že deloval. Mag. Bernarda Podllpnlk je odgovorila, da je to možno. Svetnlk Jože Rožman Je želei, naj se prlpravljo varlante rešltve, kako borno v občini Mengeš reševall problem zbiranja odpadkov čez dve leti, če projekt Cero ne bo realiziran.
Končno Je bll sprejet sklep:
1. Občina Mengeš predlaga Mlnlstrstvu za okolje In prostor v premlslek naslednja prlporočlla v zvezi s sežlgalnicaml/lnclneratorjl:
1.1   Ponovno preveritl ekonomsko upravlčenost več posebnih regijskih centrov za ravnanje z odpadkl (sežlgalnlc) v Sloveniji.
1.2   Izdelatl ekonomlko (stroškl, cena) enega samega centra za ravnanje z odpadki na državnem nlvoju In prlmerjavo z več regljskiml centri za ravnanje z odpadkl (sežigalnlcaml).
U Pripraviti ekonomske kazalce, parametre upra-vlčenostl In Izkušnje s podobnlml Inclneratorjl v tujlnl In Jih prlmerjatl s predvideniml oz. predviđenim v Sloveniji.
5
MENGSAN
OBČINSKA       UPRAVA
1.4.  Pripraviti celovlto prlmerjavo z druglml rešitvaml ravnanja z odpadki (klasičnimi in sodobnlml) in posebnih sistemov.
1.5.  predstaviti problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji (komunalnimi In industrijskimi).
2.    Pristopi se k izdelavi občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
3.    Pripravljo se drugi možni načini ravnanja z odpad-
ki in predstavljo v izhodiščih proračuna za leto 2001.
■  Naslednja točka seje je razkrila, da komisija za podeljevanje prlznanj ni uspela predlagati nagra-jencev v skladu z razpisnimi pogojl, to je za eno zlato, dve srebrni in tri bronasta priznaja. Občinski svet Občine Mengeš je zato sam presodil vsa predlagana imena in odločil o tem, komu in kakšna priznanja se podeli. Nagrajenci so bili predstavljeni v prejšnji številki Mengšana.
■  občinski svet Občine Mengeš je nadalje sprejel odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Mengeš in odlok o ustanovitvi občinskega redarstva in komu-nalnega nadzorstva v Občini Mengeš. Ob tem je župan pojasnll, da bo po novem redarsko službo Izvrševal nekdo, kl je redno zaposlen v Občinski upravi Občine Mengeš, ali pa nekdo na podlagi pooblastila župana. Glede inspekcijskih služb je predviđeno sodelovanje z drugimi občinami, ker je za tisto delo potrebna posebna strokovna usposobljenost in občina ne bo sama zaposlovala takega delavca. Stroški te službe se bodo predvsem nanašall na obrazce, uniforme, označbe in izkaznlce.
■ Občinski svet Občine Mengeš je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles Občinskega sveta In članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Proti temu sklepu je glasovalo kar šest svetnikov (Peter Cubanc, Branko Lipar, Ludvik Prelovšek, Jože Rožman, Franc Jerlč in Jožica Komatar, ki je poudarila, da ni prav, da se pravilnik tako pogosto spremlnja).
■ Irena Podboršek je poročala, da se stanje nerealiziranih sklepov občinskega sveta od marca praktično ni spremenilo. Peter Cubanc je pogrešal sklep v zvezi s spremembo prostorskega plana, kl je bil sprejet pred dvema ali tremi sejaml. Župan je pojasnil, da tega sklepa v Občini Mengeš ni mogoče uresničlti, lahko pa ga on kot župan da kot nelzvršljivega na upravno sodišče.
■  Pri poročilu o aktivnostih gradnje glavne ceste Želodnik ■ vodice, odcep Mengeš ■ Vodice in obvozn-ice Mengeš je župan povedal, da od zadnje seje ni bilo nobene spremembe. Glede sklepa sveta in zavrnitve njegovega predloga, da se sklep umakne, in pojasnila Ministrstva za okolje in prostor, je povedal, da bo z realizacijo sklepa počakal na osnutek lokacijskega nacrta, na osnovi katerega bo s strani države prlčet postopek spremembe prostorskih planskih aktov, točno po parcelah in njihovih delih. če se bo zadeva
vlekla dlje časa, bo moral občinski svet o tem ponovno glasovati in sklep umaknltl, ali pa bo zadeva dana v razreševanje pristojnim organom, saj gre na določen način za vprašanje Izvajanja sklepa, ki ga ni mogoče Izvesti mimo predpisov.
poročal Je še o zapletu, do katerega prlhaja v občini Komenda. Vaščanl ŽeJ nasprotujejo raznim variantam izgradnje ceste In zagovarjajo južno traso med Topolaml In Suhadolaml, kl jo je Občinski svet Občine Mengeš odločno zavrnil. Sklepi Občinskega sveta Občine Mengeš pa so jasni.
16. redna seja Občinskega sveta Občine MengeS Je bila 14. Junlja 2000 v sejnl sobi Casllsko godbenega doma.
■ Pod točko osnutek zazldalnega nacrta M22 • Tamiz Mengeš so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.  Občinski svet Občine Mengeš sprejema Odlok o zazidalnem nacrtu za ureditveno območje M22 v Mengšu v prvi obravnavi.
2.  Občinskisvet Občine Mengeš sprejema sklep o Javni razgrnltvl   zazldalnega   nacrta   za   ureditveno območje M22 v Mengšu v predloženem besedllu.
3.  Občinski svet Občine Mengeš zadolžuje občinsko upravo, da v času javne razgrnitve osnutka zazidal-nega  nacrta pripravi  In  posreduje  naslednje prlpombe na osnutek zazldalnega nacrta-.
■   izvedba skupne kurilnice in prehod na ekološko bolj sprejemljive energente;
■   preučitev uporabe kanalizacije tuđi za ostale objekte oz. v kombinaciji z že obstoječo kanalizacijo;
• zazidalnl nacrt naj se v tekstu dopolnl tako, da dovoljuje izgradnjo več parkirnih mest - lahko tuđi v več etažah;
- tekst naj se dopolnl še z besedilom, da se dejavnost v tem območju zazidalnega nacrta lahko spremeni samo s sklepom Občinskega sveta občine Mengeš.
■ Pod točko plinifikaclja v Občini Mengeš je potekala precej  obsežna  razprava. Občinski svet Občine Mengeš pa je sklenll, da se izbira konceslonarja opravi z javnim razpisom. Da bi se Ijudje zaradi spremembe cene plina ne odločali za druge energente, je bil sprejet sklep, da spremembe tarifnega sistema sprejme občinski svet. Končni sklep pa se je glasll: Občinski svet Občine Mengeš sprejema Odlok o Izvajanju javne gospodarske službe oskrbe z zezemljskim plinom v o bčini Mengeš v prvi obravnavi s tem, da se pri pripravi odloka upoštevajo prlpombe Iz razprave in obvezni sklepi Občinskega svet Občine Mengeš v zvezi s spremembo 1. in 31. člena odloka.
■ Burna In dolgotrajna razprava je potekala ob točki Priznanje vloženlh sredstev najemnlkov v povećano Investicijsko vrednost objektov Slamnlk In Trdinov hram, oddanlh v najem. Ker so se seje udeležili tuđi nekaterl najemniki, je bil sprejet sklep, da Imajo najemnikl oz. njihovi pooblaščenci možnost v okviru obrazložitve povedatl svoj pogled na predlagano ure-
ditev problema priznanja vložkov v Slamnik in Trdinov hram. izkazalo se Je, da so mnenja glede vrednosti vložkov zelo različna. Najemniki Imajo svoje predstave o njej, vložke pa sta ocenila tudl dva sodno zaprl-sežena cenllca, gospod Roman Kalušnlk In gospod Miro Balkovec. Tuđi njune ocene so se razlikovale In to kar za 20 %. Točka je bila zaključena z ugotovltvenlm sklepom, da Občinski svet Občine Mengeš ob glasovanju ni sklepčen, zato bo glasovanje na naslednji seji ponovljeno.
■ Občinski svet Občine Mengeš je v nadaljevanju sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mengeš vi. obravnavi.
■  Občinski svet Občine Mengeš soglaša s prodajo poslovnega deleža bivše Občine Domžale v podjetju Geoplin d.o.o., Ljubljana In pooblašča Županjo Občine Domžale za podpls notarskega zapisa o prodaji deleža v visini 37,0 mio SIT.
Občinski svet ugotavlja, da se kupnlna za prodani delež v skladu s pogodbama o razdružitvi premoženja z novonastalimi občinami razdeli po splošnem ključu, tako da posamezna občina prejme:
■ Občina Domžale 56,16 % oz. 20,779.200 SIT
- Občina Lukovica 12 % oz. 4,440.000 SIT
- Občina Mengeš 14 % oz. 5,180.000 SIT
- Občina Moravče 12 % oz. 4,440.000 SIT
- Občina Trzin 5.84 % oz. 2,160.800 SIT
■  Občinski svet Občine Mengeš je imenoval Mateja Seliškarja, Grobeljska 6, Mengeš, v Svet javnega zavoda Mestna lekarna Kamnlk In Inko Malus, Zavrti 36, Mengeš, za nadomestno članlco v odbor za družbene in društvene dejavnosti, Katjo Jamšek, Na Muljavi 30, Mengeš, pa za nadomestno članico v Občinsko volilno komisijo Občine Mengeš.
■ Nadalje je župan poročal o ukrepih za realizacijo pri-hodkovnih postavk in zagotovil, da bodo pregledali vse pogodbe in ugotavljali stanje upravičenosti neekonomskih najemnin. Omenil Je prlmer Oranžerlje, kjer se najemnik ne drži pogodbe, kjer Je kot dejavnost navedena galerijska dejavnost, Izvaja pa se predvsem komercialna dejavnost (gostinstvo).
■ V razpravi o nerealiziranih sklepih je Peter Gubanc Izrazu začudenje nad nereallzacljo sklepa o Izvedbi revizije v Občini Mengeš. Zdl se, da je prišlo do zastoja, ker je župan predlagal, naj se za revizijo najame pooblaščenega revlzorja z licenco in ne drage revi-zljske hiše. janeza Pera je zanimalo, zakaj Občina Mengeš še vedno nlma zaključnega računa za leto 1999 in kje Je tistih 100 milijonov, kl so bili namenjenl za športno dvorano. Menll je, da bi moralo biti tudl v županovem Interesu, da se zadeva razčlstl in objavi v časopisu, kakšno je bilo finančno poslovanje Občine Mengeš v letu 1999.
■ V zvezi z gradnjo obvoznice skozl Mengeš Je župan svetnlke seznanll o novostlh In Jlh seznanll s pismom, kl gaje Občina Mengeš dobila od KS Preserje.
M.K.
6
MENGŠAN
OBČINSKA       UPRAVA
OBVOZNICA MENGEŠ
Zadnja dejstva
Izdclan je idejni projekt (IP) in osnutek lokacijskega nacrta (LN) in spre-memh prostorskih planskih aklov (PPA). Plačnik je investitor in naročnik DARS d.d. Na zadnjem rednem seslanku (bili so 14 dnevni) davnoga 17.09.1999 je bil naveden vzrok za zaoslanek pri nadaljevanju postopka dejslvo, da MPZ ni posredova I pisnega stališča na gradivo o preverbi dodatnih varianl glavne ceste med Škrjančevim in Mengšem. Posredovano je bilo 20.09.1999. Dne 02.09.1999 pa je Vlada RS sprejela sklcp o trasi glavne ceste (južna varianta) in o trasi obvoznice Mengeš (13 varianta). Roki za izdelavo IP, LN in sprememb PPA so bili december 1999!
Takrat sem začel iz Občine Mengeš pošiljati tuđi pisne zahtcve za pojasnilo in predlagat tuđi sklepe svetu. Bistvene sklepe navajam:
«*         Občina Mengeš zalileva izvedbo časovnegn plana izvedbe
P         posameznih dol, izvedbo sprejetih odločitev in pospešeno
JLf     pripravo dokumentacije za zarolek realizacije odkupov in
izgradnje glavne ceste Krlina-Vodice na odseku Želodnik-
Mengeš in za obvoznico Mengeš. Sklep / dne 29.09.1999 (8.
seja, šl. 104-8/2).
£"1| Občinski svet Občine Mengeš poziva Ministrslvo z,i okolje in '<*'. proslor, (I,i pospeši priprave in izdelavo dokumentacije za "           gradnjo glavne cesle ŽelodnikVodice in mengeško obvozni-
co, da se ujemajo piedvideni roki in v letu 2000 sprejme lokaeijski nacrt, v letu 200I pa začne gradili. V nasprotnem primeru bo kot izraz protesta zaradi nevzdržnih promelnih razmer v Mengšu izvedena zapora cesle v Mengšu. Sklep z dne 1S.12.1999 (11. seja, šl. 129-11/2).
(\ Minislrstvo za okolje in prostor, Urad /a proslorsko planiran-r% je mora navesti in pojasnili razloge za prekinjeno delo pri v/t     izdelavi dokumentaciji! za izgradnjo glavne ceste Želodnik -
Vodice n,i odseku Želodnik Mengeš in mengeške obvoznice.
Sklep z dne 16. 2. 2000 (12. seja, šl. 1.55-12/2).
U        Občina Mengeš od Minislrslva za okolje in prostor in Urada ZjL       za prostorsko planiranje zahleva, da se prednostno prislopi k ■*-ft     izdelavi dokumentacije vsaj za obvoznico Mengeš in nesporni del glavne cesle /elodnik Vodice na odseku Želodnik-Mengeš. Sklep z dne 10. 2. 2000 (12. seja, šl. 1 .lr>-12/2).
0 tem sem se pogovoril z MOP-UPP in od njih prejel strukovne in korekl-ne informacije. Dvakral sem se sešcl z državnim sekrelarjem na MPZ Rospodom Žarkom Pregljem (ob novem lolu in 20.06.2000). Pričakujem, da "° verjelni zaplet zaradi velikega povećanja ocene investicije, rešen na način, da se izvede v prvi fazi in prednostno obvoznica Mengeš. V nasprol-npm primeru bo kot izraz protesta zaradi nevzdržnih prometnih razmer v Mengšu izvedena zapora cesle v Mengšu (glej sklep št. 2 zgoraj).
Pojasnilo razlogov za razveljavitev (PPA)
in izključitcv dela za ceste iz postopkovno in vsebinsko
dopolnjenega PPA
Kazlogi za razveljavilev sprememb PPA iz novembra 1998 in posledično za postopkovno in vsebinsko dopolnilev novembra 1999 so bili, na kratko, naslednji:
1.  Vse v odloku navedene spremembe PPA nišo bile javno razgrnjene in obravnavane kot zahleva zakonodaja. To so bile posamezne parcele in obvoznica ter glavna cesta. Glede tega je bil nesporen le del, ki je bil javno razgrnjen tri leta pred sprejemom.
2.  Nekaj sprememb je bilo sprejetih z enostavnimi sklepi sveta - brez javne razgrnilve odloka (tekst z grafiko, navedbo parcel in delov parcel s površinami).
3.  Glede glavne cesle (odsek Želodnik Mengeš in obvoznica Mengeš) je bilo postopkovno in vsebinsko sporno oz. nepravilno, da je Občina Mengeš sprejela sklep o varianti obvoznice (nič o glavni cesti!) na osnovi prometno lehnične studije (PNZ) iz leta 1997 (revidirana feb. 1998) in ne na osnovi studije variant v skladu s predpisano metodologijo (LUZ) iz leta 1998, ki jo je Občina Mengeš prejela po sprejemu odloka o spre-membah PPA. Prometno lehnična studija PNZ, ki je služila Občini Mengeš za spremembo proslorskega plana leta 1998, je služila ministru za promet in zveze za odločitev o tehtnosti in potrebnosli glavne ceste in obvoznice ter za naročilo ministru za okolje in prostor za izdelavo vse potrebne dokumetnacije (studija varianl s Presojo Vplivov na Okolje -PVO, IP, LN, spremembe PPA), ki je potrebna za začetek izgradnje: izdelavo projeklov, odkupe zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo. Prometno lehnična studija v večih varianlah brez PVO ni ustrezala predpisom za le vrste posegov v prostor.
4.  Uradni grafični del je bil dostavljen občini dva meseca po sprejemu odloka, spisek parcel ni bil naveden v odloku! Grafični del in spisek parcel bi morala bili v osnutku dva glavna dokumenta za javno razgrnitev (ki je seveda ni bilo)!
5.  Sprejete spremembe PPA nišo vključevale poleka trase glavne ceste.
6.  Veliko število sprememb na prvo cono kmetijskih zemljišč ni imelo soglasja Vlade RS, kar je huda kršilev predpisov!
7.  Napovedane in zagrožene so bile presoje ustavnosti tako sprejetih sprememb, ter ena tuđi vložena še pred sprejemom sprememb novembra 1998.
Dobro dodatno pojasnilo o pravilnom ravnanju smo prejeli iz Ministrstva za okolje in prostor - Urada za Proslorsko planiranje, po vztrajanju svet-nikov, da naj občina kljub vsemu kar sama (ponovno!) pristopi k izdelavi sprememb PPA za obvoznico in cesto. Citiram del besedila z dne 4.4.2000 (v gradivu za 14. sejo svela): "Iz navedenega sledi (citirani so predpisi), da je sprejemanje sprememb občinskih PPA v delu, ki ga opredeljuje lokaeijski nacrt za državno infrastrukturo preden ima občinski svet vpogled v osnutek in kasneje v predlog lokacijskega nacrta, lahko podvajanje dela, saj je poseg določen na parcelno številko natančno sele v osnutku lokacijskega nacrta. Ravno izogibanje podvajanju dela je bil vzrok za spremembe in dopolnilve zakona o urejanju naselij v letu 1993."
mag. Tomaž Štebe, dipl.ing., župan
INFO:
"Obvoznice Mengeš" se pravilom,) obravnava na vsaki seji svela Občine Mengeš. Dokumentirano gradivo, ki najobsežneje pojasnjuje dogajanje, je bilo posredovano na naslerinje seje svela v lem mandalu: 02, 03, 14
7
MENGŠAN
O   B   Č   I   N   S   K   A
UPRAVA
OTVORITEVTREH ULIC
Dne 23. junija 2000
smo s priložnostnim rezanjem traku odprli
tri ulice, zgrajene v zadnjem letu dni.
Posebnost pri izgradnji teh ulic je, da imajo vgrajene vse potrebne "komunalije" in da ne bi smelo biti nobenega razkopavanja več. Prebivalcem teh ulic se zahvaljujem za potrpljenje in sode-lovanje, ki pa bo deloma še potrebno, da dokončno uredimo vse še preostale zemljiškoknjižne in lastniške zadeve.
Zahvala velja tuđi za pozorno pogostitev.
ULICA		TEHNIČNI PODATKI		CENA
		Dolžina (m)	Števllo prlkljuckov / •lemantov	(v SIT)
Kersnlkova	Cesta	326		14.540.237,10
	Vodovod	509	16	4.761.619,88
	Kanalizacija	332,5	29	5 169 259,50
	Plin	388,71	20	3 221.666,20
	^JR	388,7	1O	4 698.920,00
	Dodatna dola			2.114 158,68
	Skupaj			34.505.861,36
Prelovftkova	Cesta	151		7.750.233,00
	Vodovod	/	/	/
	Kanalizacija	167,7	10	1.895.601,60
	Plin	185	11	1.359.382,30
	JR	183	4	1.561 560,00
	Dodatna dela			150.OO0.O0
	Skupaj	686,7		12.716.776,90
Ulica za p&ato	Cesta	134,24		2 493 904,00
	Vodovod	155,8	6	2.443.924,95
	Kanalizacija	/	/	
	Plin	162	4	1.407.349,45
	JR	180	6	1.721.770,00
	Dodatna dela			
	Skupaj	632,04		8.066.948,44
8
MENGŠAN
OBČINSKA   U PRAVA
ŽUPAN       NA       OBISKU                 *"*»*■
dobro je vedeti
LOČENO
ZBIRANJE
ODPADKOV
Moinosl oddaje papirja v zabojnik pri obćini
Občina Mengeš je med Kulturnim domom in poslovno stavbo na lokaciji Slovenska cesta 2« postavila zabojnik za ločeno zbiranje odpad-kov.
Občani lahko oddajo papir, karton ipd. vsako sredo popoldnc od 15. do 17. ure in ob petkih od 9. do 11. ure.
Ločena
oddaja stekla in papirja
Prav tako je možno ločeno oddajati steklo in papir v zabojnike, ki so nameščeni pred trgovino Emona, Slovenska c. 67 in na Levčevi ulici v Mengšu.
Srečanje najstarejsih občanov
Srečanja so se udeležili:
MARIJA IANEŽIČ, MATILDA HRIBAR, ANTON1JA SLEVEC, IDA TROBEC, MARI)A ZABRET,  )ANEZ PER in LUDVIK MIKOLA.
Letošnje srečanje mengeških jubilantov je bilo 23. junija. Na srečanje je župan mag. Tomaž Štebe povabil jubilante, ki so v prvi polovici letošnjega leta praznovali svoj častitljivi rojstni dan - 80, 85, 90 ali več let. Vsi, ki so se odzvali njegovemu povabilu, so bili srečanja zelo veseli.
ftili so zadovoljni, soj so se srečali z županom, se z njim pogovarjali in ob prijelnem vzdušju ludi zapeli. Žanje je bil ta dan drugačen od ostalih dni v letu. Pozabili so na svoja vsakdanja opravila, se srečali s svojimi vrslniki, se poveselili in izmenjali izkušnje iz svojega življenja.
Čas je minev.il tako hitro, da se je bilo kar naenkral treba posloviti. Ob zaključku se jim je župan zahvalil, da so se odzvali njegovomu povabilu in jim izročil skromna darila v želji, da se
prihodnje leto ponovno srečajo. Vsi veseli in prav nič utrujeni so se poslovi I i.
Ob slovesu in že med samim srečanjem sem ludi sama začulila, kako pomembno je takšno srečanje za stare ljudi. Kako premalo časa jim posvečamo! Kljub temu, da živimo v času, ko nam življenje teče tako hilro, da komaj opazimo, ne bi smeli mimo starih ljudi.
Razmislimo in si vzemimo vsaj malo časa tuđi žanje, dajmo jim, kar so si v svojem življenju zaslužili, kajti čas teče hitro in kaj kmalu borno tuđi mi v njihovih letih. Mogoče borno sele takral sami spoznali, kako hudo je, če je človek osamljen, nemočen in se počuli odrinjenega in ne-pomembnega. Razmislimo zdaj, še je čas!
Marta Kuret
113         POLICIJA
Kronika dogodkov
Prometna nesreća
2.6.2000 ob 11.35 uri se ]e na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla TA, ki Je zaradi nepravllnega premlka trčll v parkirano vozilo, last B.M. voznlku T.A. so pollclstl Izdali Plačllnl nalog.
Prometna nesreća
3.6.2000 ob 09.00 uri se je na Prešernovl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlca osebnega avtomoblla H -A.N. in voznica osebnega avtomobila K.D. Do nesreće je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznice K.D., Pollclstl soji izdali plaćllni nalog.
Prometna nesreća
7.6.2000 ob 10.15 uri se Je na Crobeljskl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila K.A. In voznlk osebnega avtomoblla Š.K. Do nesreće Je prišlo zaradi vožnje z neprllagojeno hltrostjo voznika K.A Policlsti so mu Izdali plaćllni naog.
Prometna nesreća
7.6.2000 ob 12.20 uri se Je na zavrteh v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla R.B. In voznlca osebnega avtomoblla S.F. Do nesreće Je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostnl razdalji voznlce S.F. in nepravllnega razvršćanja v križišću voznika R.B. Obema so pollclstl Izdali placilna naloga.
Tatvina kolesa
11.6.2000 so bili policlsti PP Domžale obeščeni o tatvlnl kolesa v Mengšu. ugotovlll so, da Je 10.6.2000
iunii 2000
neznanec v dopoldanskem času pred trgovino Napredek ukradel nezaklenjeno žensko kolo svetio modre barve, last Ž.D. Policlsti za neznancem In kolesom še poizvedujejo.
Prometna nesreća
14.6.2000 ob 07.00 uri se je na Kamnlškl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomoblla Č.M. In voznik osebnega avtomoblla F.M. Do nesreće je prišlo zaradi neupoštevanja prometnega znaka voznice Cm. Policlsti soji Izdali plaćllni nalog.
Tatvina denarnice
14.6.2000 Je RK.obvestila policiste PP Domžale o tatvinl denarnice v lokalu Rothmans v Mengšu. Pollclstl so s pomoćjo obćanov In oškodovanke ob
9
MENGŠAN
18.00 uri Izsledill mladoletna osumljenca tatvine, katerima je bila zasežena denarnica s pripadajočo vseblno. Po razgovoru pa sta bila Izročena staršem. Zoper mladoletna osumljenca bodo policlsti podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Prometna nesreća
14.6.2000 ob 14.00 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, vkateri so bili udeleženi voznik tovornega vozila Š.S., voznik osebnega avtomobila R.M. in voznik osebnega avtomobila M.T. do nesreće Je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji voznika Š.S., kl Je trčil v vozila, ki so vozila pred njim. Voznlku Š.S. so policisti izdali plaćllni nalog.
Intervencija
15.6.2000 ob 21.15 uri so policisti intervenirali v zasebni stanovanjskl hlšl v Mengšu. Ugotovili so,
da je k P.F zaradi dolžnišklh zadev prišel KA, ki Je nasilno vstopll v stanovanje, pri tem pa je z lesenlm kijem razbll steklo na vratlh. Policisti bodo zoper KA podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožllstvu.
Prometna nesreža
19.6.2000 ob 14.10 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila RH. In voznik osebnega avtomobila Š.D. Do nesreće je prišlo zaradi nepravllnega premika voznlce RH. Policisti so Ji izdali plaćllni nalog.
Prometna nesreća
27.6.2000 ob 15.00 uri se je na Zavrteh v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležana voznik osebnega avtomobila EJ. in voznik osebnega avtomobila f.k. do nesreće je prišlo zaradi neupo-števanja prometnega znaka voznika EJ.
Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domiale -tel. št. 7241  218 ali na anonimni brezplačni telefon 080 12OO.
Policisti PP Domžale
Slovenska 30, Mengeš
maitce
kosila
jebi po naročitu
DELOVNI ČAS:
BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.OO, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACUA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRA2NIKIZAPRTO
REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL. 737-237
POLICIJA
S V E T U J E
Pred odhodom od doma na letni dopust policisti opozarjajo, da poskrbite za varnost svojega stanovanja ali hiše. Priporočajo, da prijatelja ali soscda poprositc, da vam izprazni poštni nabiralnik in skrbi za stanovanje. Denar, zlatnino in druge vrednejše predmete spravite v sef na banki ali varnostni agenciji.
MENGSAN
PRI SPE VKE z disketami (zapis v VVordu, shranjeno kot "sampjekst/(ext_pnly"), rokopise, fotografije (tiff ali jpg), oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš,
najicasnojo do  8. septembra.
Prav tako je poletje čas, ko na delo pridcjo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite doma, ali hranite račun kolcsa ali drug dokument, na katerem so identifikacijske številke predmetov, v nasprotnem primeru pa preglejte svoje kolo in si izpišite serijsko številko, kar je policistom v veliko pomoč pri ugotavljanju ukradenih koles.
113         POLICIJA
10
MENGŠAN
A   KTUALNA        RAZMIŠLJANJA
ŽENSKE
v medijih in drugače
Urad Republike Slovenije za žensko politiko je 3. julija organizirat že 2. srečanje občinskih in mestnih svetnic. Srečanje je potekalo v prostorih Državne-ga zbora. Glavna tema pogovora je bila prisotnost žcnsk v medijih in politiki. Preden pa se lahko posvetimo temi, pa fnorda čisto splošen uvod. Zakaj ni več žensk v politiki? Kako so ženske zatirane, ali bolje, diskriminirane? Morda bi se morali vprašati, če sploh so diskriminirane?
»druženi narodi so sprejeli konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žcnsk in Urad za žensko politiko je v lanskem decembru izclal že drugo poročilo o njegovan uresničevanju. Tema je seveda že na prvi pogled občutljiva in nehvalcžna. Z napačno predslavilvijo seveda doseže prej nasproten učinek kol izboljšanje stanja, saj se podoba ženske kot skrajne feministke v družbi ne obnese. Zavračajo jo namreč v prvi vrsti ženske same, ki se ne želijo poistovetiti s takšnimi predstavnicami, moškim pa služi za hvaležen vir zbijanja neslanih šal na račun žensk, ki jim v živ-ljenju nekaj manjka.
»eprav je na svetu in tuđi v Sloveniji po statističnih pcKlalkih več žensk kot moških, v politiki in tuđi v gospodarstvu na vodilnih položajih Prevladujejo moški. So ženske morda manj sposobne? Po izobrazbeni strukturi ženske seveda 2e dolgo ne zaostajajo za moškimi, med studenti |t' kvečjemu najli več žensk in to domala na vseh Studijskih smereh, ćelo takšnih, ki so še do fedavnega veljale za zgolj moške, lahko najdemo uspešne študentke. Isto velja tuđi za podiplomski studij, čeprav se razmerje nekoliko popravi v k°nst moških. Razlik torej ne gre iskati v umskih sP<Mobnostih, pač pa bolj v zanimanjih in željah P° »postavljanju.
V   -
Prasanje, ki je svetnice v Ljubljani skorajda n;1)jx)lj zaposlovalo, je namreč, kako omogočiti Vecio prisotnost žensk v politiki. Zamisli so bile seveda različne, od obveznoga števila žensk v parfemu, do večje medijske pozornosti. Na tem mestu pa lahko začnemo iskati razlike. Ženske se v Politiki dobro znajdejoCmo), vendar le do neke
mere. Nis(m)o se namreč pripravljene dovolj ispostavljati. Vsako nestrinjanje z našimi zamislimi jemljemo kot oseben napad, vsaj v začetku to zagotovo velja, in zato raje ne tvegamo. Moški na drugi strani rečejo marsikaj in vendar vse kaže na to, da imajo ljudje (pre)kratek spomin in manjše spodrsljaje hitro oprostijo, ali pa jim sploh ne posvečajo večje pozornosti.
Smo torej ženske zato diskriminirane in zapostavljene? Verjetno niti ne, saj si izberemo pot, ki si jo želimo in potem se le pritožujemo, da nas nišo dovolj opazili. Sicer pa to ne velja le za ženske, prav z istimi težavami se soočajo moški, le da tis-tih, ki jim prodor ni uspel, sploh ne opazimo. Kar pa seveda še ne pomeni, da diskriminacije ni. Ste se že kdaj znašli v vlogi, da se nekdo ni želei pogovarjali z vami, ampak je želei vodjo ali pa predsednika (pri društvih)? Kaj pa mnogi poklici, ki niti nimajo ženskih oblik ali pa se nam zdijo preveč smešne, da bi jih uporabljali (na primer ženska oblika samostalnika pek - je to morda pekarica?). Sama imena še ne predstavljajo zapostavljanja, če ne gre za dvojna merila, kaj srne ženske in kaj srne moški.
Ah, to se pa res ne spodobi za žensko!" je stavek, ki se neprenehoma pojavlja. Pri tem se lahko vprašamo le, če je pa moškemu zato določeno ravnanje l»lj clovoljeno, ker je moški. Odgovori se navadno glasijo: "Ja, ampak moški so drugačni." Če se zaustavimo pri uživanju alkohola, naj bi pijana ženska vzbujala večji gnus kot moški? Ste se že kdaj vprašali, zakaj, ali ništa oba vredna enakega obsojanja? Primerov je seveda še veliko več in tuđi obsežne raziskave ne bi dale dokončnih odgovorov nanje.
Pa se ustavimo še pri zadnjem, aktualnem razmišljanju o pravicah žensk do umetnega oploje-vanja, ki je v začetku julija tako razburil slovensko javnost. Ne gre za to, kdo ima prav, ali bo umetna oploditev dovoljena ali ne, o tem naj si vsak oblikuje svoje osobno mnenje. Gre bolj za to, kako se lahko pri tem žensko telo v razpravi spusti na raven predmeta ali nežive stvari. Kot da ne gre za osebe z lastnim mišljenjem, ampak za neke stroje, pri katerih želimo doseći drugačen način proizvodnje. Da ne omenjam tega, da se ves
prepir suce okoli začetka novega življenja neke osebe!! Menim, da bi mi ob lem lahko pritrdili vsi nasprotniki feministk ali česa podobnega, da je neko mero dostojnosti vendarle treba obdržati.
Prav zato je seveda nujno vprašanje, če ni izda-janje raznih poročil in akcij Urada za žensko politiko ali pa drugih ustanov, le boj z mlini na veter, dokler se stvari ne bodo korenito spremenile v našem mišljenju. Podoba ženske kot okrasnega predmeta v domači hiši je seveda že zastarela, čeprav se je močno uveljavila z meščanskim tipom družine v prejšnjem stoletju. Ženske so seveda tuđi aktivne in s finančno neodvisnostjo sta postala partnerja enakovredna. Kljub temu se še vedno govori o dvojni obremenitvi žensk, ki morajo poleg dela v službi voditi še celotno gospodinjst-vo. Seveda obstajajo, kljub temu pa je vedno več moških, ki aktivno sodelujejo pri delu doma. Po statističnih podatkih pa so še vedno v veliki manjšini.
Končnih odgovorov na zastavljena vprašanja ni moč dati. Razlikujejo se od posameznika do posameznika. Moški bodo vsekakor morali ženske prenehati jemati, kot da ne znajo šteti do pet, ženske pa bodo morale bolj prepričljivo zastopati svoja stališča in sprejeti tuđi morebiten poraz. Seveda, če gre za kolikor toliko normalne odnose v vsakdanjem življenju, ki jih oblikuje zdrava tek-movalnost.
Sicer pa razlike med ženskami in moškimi k sreči obstajajo. Tuđi v politiki in gospodarstvu, čeravno želijo nekatere postati preveč podobne moškim in zato ne doživijo uspeha. Svetnice so se poslovile z besedami, da za večjo prepoznavnost v politiki lahko največ naredijo same, kdo drug le? Že ptički na vejah pa čivkajo, da je v občinah in podjetjih, ki jih vodijo ženske, boljše delovno okolje, kajti ženske s(m)o navajene iskati pot naprej in se ne ustavljati pri starih stvareh!
Odgovorno naprej, bi zaključila.
Ženske in moški! Vsi!
Mateja Jemec
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Urad za žensko politiko
Svetovalka sprejema vaše klice na brezplačni telefonski liniji
080 12 13
od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure.
11
MENGŠAN
PODJETNIŠTVO
Ob podelitvi certifikata ISO 9002.
CERTIFIKAT kakovosti ISO 9002
za mengeško podjetje LGM
Pridobitev certifikata kakovosti je zago-tovo priložnost, ki zasluži precejšnjo pozornost. Dejstvo, da gre za mednarodni certifikat in pa mengeško podjetje, ki sodi med vodilna na svojem področju v Sloveniji, pa je razlog več, da smo obiskali Marinko in Staneta Gregorca na Gorenjski cesti 20, kjer so novi poslovni prostori podjetja LGM. (Za tište, ki ugibate, kaj se skriva za kratico, pa naj izdamo, da gre za Ličarstvo Gregorc Mengeš).
Podjetje je bilo v zdajšnji ohliki ustanovljeno leta 1993 in se je razvilo iz skupne obrtne obratovalnice Staneta in Marinke Gregorc na Stari poti 4, kjer so že leta 1983 začeli z ekološko prijaznejšim prašnim barvanjem kovinskih izdelkov in aluminijastih pro-filov. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so nudili tovrstne storitve. S klasičnim barvanjem kovinskih izdelkov s tekočimi barvami pa se v družini Gregorc ukvarjajo že od leta 1935 dalje.
Z ustanovitvijo podjetja I.GM so prostori na Stari poti postali pretesni, razmere na trgu pa so zahte-vale nižje cene in kakovostnejše storitve, kar so lahko dosegli le z najsodobnejšo tehnologijo. Poleg iskanja nove lokacije, ki bi ustrezala potrebam podjetja, pa so morali v podjetju I.GM izpolniti tuđi vse bolj zahtevne ekološke predpise, zato so poleg opreme za ekološko prijaznejše prašno barvanje, postavili tuđi najsodobnejšo čistilno napravo za odpadne vode in peč za ekološko sežiganje barve z obešal, ki jih uporabljajo v tehnološkem procesu.
Kljub vsemu so ugotovili, da jim manjka še nekaj za večjo uveljavitev na zelo zahtevnem trgu. Odločili so se za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti po sistemu ISO 9002, katerega podelijo podjetjem, ki uredijo delo in poslovanje po mednarodno veljavnih standardih. Pri izbiri certi-fikacijske hiše, ki presoja izpolnjevanje zahtevanih določil, so se odločili za nemško podjetje TUV Bazern, delno tuđi zaradi tega, ker veliko poslovnih
Prašno barvanje je v Sloveniji prisotno že od leta 1988. S posebnimi elektrosta-tičnimi brizgalkami se na kovinske predmete nanese barva v prabu, ki bi jo lahko z izdelka, preden gre ta v peč, obrisali kar s krpo. V peči se barva utrdi pri 200 C. Ko se izdelek ohladi, ga je potrebno zgolj pripraviti za prevoz. Postopek barvanja ne zahteva uporabe topil ali drugih škodljivih snovi.
Novi proizvodni prostori podjetja LGM v industrijski coni Mengeš - Topole.
CERTIFIKAT TOV
C*rl»ll *tfl*M *.»«» p»i|i"j» i'runa b*r**f4*
<: »■»*<* », ta-*'** «■ tmufi*
partnerjev tega mengeškega podjetja prihaja iz nemško govorečega področja. Osnovni cilj sistema kakovosti ISO 9002 je zadovoljna stranka, ki se bo rada vračala, zadovoljni zaposleni in stalna racionalizacija poslovanja.
Priprave za pridobitev certifikata so potekale približno leto dni, pri čemer je bila zelo pomembna tuđi priprava ustrezne dokumentacije, ki je natančno opisala proizvodni proces od začetka do konca, s cimer se je izboljšala tuđi sleclljivost tehno-lo.škemu procesu. Podjetje LGM je eno od treh največjih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja s prašnim barvanjem večjih kovinskih izdelkov, prvi pa so uspeli pridobiti mednarodni certifikat kakovosti. Certifikat je poeleljen za dobo treh let, vsako leto se opravi tuđi delna presoja poslovanja, po treh letih pa zopet popolno preverjanje izpolnjevanja stan-dardov, ki zagotavljajo nivo kakovosti.
In nacrti za prihodnost
V družinskem podjetju Gregorc, ludi sinovi Gregor, Miha in Malija aktivno sodelujejo, je skupaj zaposlenih 1S delavcev. V bližnji prihod-nosti boclo skušali pridobili ludi ekološki certifikat kakovosli ISO TiOOO, ki polrjuje uslre/.nosl tehnolo.škega procesa pri varovanju okolja. Stalna iznajdljivosl, podjelnost in nenehno iskanje poslovnih priložnosti so odlike podjelja LGM. Nove proizvodne prostore je moč najti v industrijski coni Mengeš - Topole, kjer nas najprej pozdravi prijetilo urejena okolica. Sprehocl po poslovnem (Jelu slavbe in delovni hali pa nas prepriča, da je certifikat kakovosli le zunanje priznanje uslre/.nosti poslovanja, ki zagotavlja konkurenčnost na trgu nove: livrope tretjega lisočlelja.
Mateja Jemec
12
MENGŠAN
PODJETNIŠTVO
Temna stekla-daime?
V vroc'ih poletnih clnoh bi marsikdo narodil veliko za lo, da bi vsaj za odtonek ublažil vročino, ki noizprosno vdira
v notanjost vozilo.
Z nameslilvijo lemnorefleklivne folije, s katero zatemnimo stekla, povećamo orlboj toplolo od 1(5 - 70 %!
Ne le lep izgled,
temveč tuđi funkcionalnost!
Steklo, zaSfiteno s folijo, odbije do 9<) % nevarnih UV žarkov.
Nudi ludi učinkovito zašcito pred soncem nadobudnim malčkom
na zadnjih secležih, hkrati pa zakriva raclovedne poglede v notranjost vozila.
Vožnja poslano bolj prijema, saj občutek žgoćoga sonca na koži izgine,
fesar ne dosežemo nili s klimo.
Kaj pa varnost?
l'olijd zadržuje kose stekla pri razbitju, zmanjSa pa ludi možnost vloma skozi okna vozila,
saj jih jo težje rozliiti (vlomlec porabi prevef ("asa).
Zakonska določila
Zatemnjevanje slekel je 2H.O2.21WO konrno dobilo svoj prostor ludi v Uradnem lislu, saj je bilo pred lem lo področje zakonsko prečoj neurejono, lastnikom zatemnjenih vozil pa je lahko povzročalo pre^lavice pri tehničnih pregledih. Zdaj se torej lahko brez slabe vesti odlofile zaternnili svoji!g;i jeklenega konjička.
l'ovzetek iz Uradnega lista KS, šlevilka 17, 23.1)2.2000: Zatemnjcvanje stckcl in svctlobnih naprav na vo/ilu
U. Clcn
(1) Velrobrnnsko steklo in prednja bočnu stckfo (pri vozniku in savozniku)
iic smejo bili zatemnjenj bolj, kol lo doloCajo homologacijski pr&dpisi.
Izjema je h ozuk pas na zgornjem mini vcirobransko/fa Mrkla,
ki jo namrnjen /aifiiti preci soncem.
(2) /)/[/^,j stekla n;t vn/ilu so kihko /ii/c/rni/C/M
r'o le mele, tl.i /iro/«i.šr.i/o ši' najmanj 'III % sw//o/).
0) Prvdpisanih svetlobnih naprav na vo/iki
ni clovoljeno naslanjali, jim /manjševali svulilnosli
•'li jim ■ i tu-:) il nj, ili hji\'<-1 ><!<!. me svellobc.
Ne nasedajte slabim ponaredkom!
lolijo slrokovnjaki aplir irajo na notranjo si ran slekla, brez ležav jjn jo lahko ludi odslranijo.
Će /elile imeli slekla lirez zloglasnih mehinjev, razpok folije, ali folijo, seslavljeno iz vt'čih kosov, |>ot(,im je bolje, da so odloćite za kvalitetno opravljeno slorilev pri usposobljenih slrokovnjakili, kjer vam zagolovijo ludi garancijo za opravljeno delo.
l'ravi niojster vam zalomni avtomobisko sleklo i/ onoga kosa folije!
temnenje stehel hompore-
hompare
jgriflHBSlii
JRNŠEVfl ULICU I • MENGEŠ felefon: 723 0 303 • fax: 723 0 904 e-mail: hompare@siol.net
Smo pravi
naslov za:
• femneneje sfeliel
•  grafične sforifve
•  oblihovonfe
•  izdelovo nopisov
•  opremo vozil
i rehlomnimi sporočili
Podpiramo proFesionalna športnika:
Mišci Zupančič, 5-kratni državni prvak v epstno-hitrostnih dirkah.
Matej Ferjan,
večkratni državni in evropski
prvak v speedway.
13
MENGŠAN
POLITIČNE  STRANKE
DRUŠTVA
novice iz državnega zbora
v državnem zboru trenutno poteka 51. Izredna seja, na katerl smo do sedaj sprejell že nekaj zakonskih predlogov. med drugim:
1. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnostl cestnega prometa;
2. Predlog Zakona o orožju;
3. Predlog Zakona o potnlh listinah državljanov RS;
4. Predlog Zakona o spremembah In dopolnitvah Obrtnega zakona.
■  S predlaganlmi spremembaml in dopolnltvaml Zakona o varnostl cestnega prometa Je predlagatelj uveljavljal naslednje cllje:
•  s podaljšanjem prehodnega roka za uveljavltev novega sistema registracije motornih In prlklopnlh vozll, zagotovltl dodatno potreben čas za oblikovanje najprlmernejšega sistema plačevanja letnega povračlla za uporabo čest;
•  osebam, kl so se vključlle v program usposabljanja za voznlka Inštruktorja pred 1.5.1998, to Je dan, ko Je začel veljatl zakon, In so ta program že uspešno opravile po uveljavltvl zakona, omogočitl pridobiti Inštruktorsko dovoljenje pod pogojl, kl so veljali na dan vključltve v program In usposabljanje;
•  zagotovltev sankcioniranja kršltev odredb o prepovedl oz. omejltvi prometa;
•   novela vsebuje tudl spremembo, kl smo Jo vgradlll v zakon, in slcer na pobudo Minlstrstva za kmetljstvo, gozdarstvo In prehrano ter Minlstrstva za obrambo. Predlaga ukinitev šestmesečnlh tehnlčnlh pregledov za traktorje In traktorske priklopnlke ter gasllska vozila, kl so v lasti prostovoljnlh gasllsklh društev In so starejša od 12 let.
Predlog zakona Je bll s temi spremembaml sprejet.
■  Konec letošnjega marca smo obravnavali predlog Zakona o orožju v drugem branju, na tej seji pa smo ga sprejeli.
Ob sprejemanju se je razvila zelo zanlmlva razprava, predvsem zaradi dveh različnlh pogledov glede nabave, posestl In nošenja orožja. Predlagatelj predloga zakona za tretje branje se Je maksimalno skušal prllagajatl zahtevam tako ene kot druge strani in pri tem Izbral rešitve, kl omogočajo nadaljevaje slovenske civilno-orožne tradicije na področju lova in športa. Hkrati dajejo v večjl merl možnost, da se prepreci zloraba oz. uporaba orožja, kl ni neposredno povezana z varovanjem ljudi in premoženja, z lovom oz. športom. Kljub dokaj vnetl in zanlmlvl razpravi Je bll Zakon o orožju sprejet.
■ NaslednJI zalogaj Je bll tretja obravnava predloga Zakona o potnlh listinah državljanov Republike Slovenije. Zakonski predlog Je bil sprejet, in slcer je pod-laga za Izdajo novih potnlh listln, kl se bodo Izdajale po letu 2001.
Vendar pa Je Državni svet Republike Slovenije na svoji seji Izglasoval suspenzlvnl veto na ta zakon In ga s tem dejanjem vrnll v ponovno obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
■ Na tej seji smo sprejell tudl predlog Zakona o spremembah In dopolnitvah Obrtnega zakona.
Obrtni zakon v 8. členu določa, da lahko tuja flzična In pravna oseba opravlja dejavnost ob upoštevanju vzajemnostl In soglasju prlstojnega mlnistrstva. Tuje flzične osebe morajo po zakonu Imetl stalno blvallšče v Sloveniji, pogoj pa Je tuđi, da obvladajo slovenski Jezik.
Tudl ta zakonski predlog je bll sprejet In Je usklajen z evropsko zakonodajo.
Lepo vas pozdravlja poslanec v Drtavnem zboru Republike Slovenije
Janez Per
Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš
se zahvaljuje ob praznovanju
1104etnlce
delovanja - obstoja
za izkazana priznanja inpomoč
vsem krajanom Mengša in prijateljem gasilstva občine Mengeš,
županu mag. Tomažu Štebetu,
botroma gospe Marinki in Stanetu Gregorcu,
Mengeški godbi, narodnim nošam,
vsem društvom - udeležencem parade,
župnijskemu pomoćniku, direktorju škofijske
Karitas gospodu Stanetu Kerinu,
Gasilski zvezi Mengeš, Gasilski zvezi Slovenije,
pobratenim gasilcem iz Austrije - St. Egyden,
vsem gasilskim društvom in
udeležencem parade.
Hvala.
Mengeški gasilci
14
MENGŠAN
DRUŠTVA
110 let
Foto: Matjaž Koncilja
prostovoljnega gasilstva
v Mengsu
Praznovanje ob 110-lctnici se je začelo že v sredo, 5. julija, ko so mengeški gasilci pripravili gasilsko-reševalno vajo na objekte Karo, Slamnik in občinsko stavbo, v katcri so sodclovala tuđi društva, ki nišo v Gasilski zvezi Mengeš. Z vključitvijo vsc gasilske tehnike, gasilci so prikazali način potcka gašenja in scveda reševanja, ki bi potekalo ob pravi ogroženosti katerega izmed teh objektov, je bila izvedena vaja tuđi ključnega pomena za usposabljanje operativnih tlanov. V pelek se je praznovanje nadaljevalo s slavnoslno akademijo in podelilvijo mnogih priznanj zaslužnim članom in posameznikom, ki so ves la čas aklivno sodelovali v društvu ali pa podpirali njegov razvoj. 110-letna zgodovina namreč skrivn v sebi lako začetke z ročnimi brizgalnami, ki so jih Mengšani sredi prejšnjega slolelja dobili za varovanje pred požari, kol tuđi pridobivanje članstva, njihovo usposabljanje in vse boljše opremljanje, ki zagotavlja hitro in učinkovito pomoč. Če so včasih župani stali na čelu moštva, ki je gasilo požar, pa ga elanes spremljajo predvsem s finančno pod-poro in naklonjenosljo razvoju gasilske organizacije. Slednje je poudaril ludi župan Tomaž Štebe v slnvnoslnem nagovoru pred polno dvorano, saj so se polcg mengeških gasilcev zbrali tuđi gostje društev nekdanje domžalske gasilske zveze ler ostali Mengšani in prijatelji gasilslva. Za kulturni program so poskrbeli člani Mengeške godbe in Moški komorni zbor Mengeški zvon, slavljenci pa so prejeli ludi nekaj plaket in spominkov.
V nedeljo je s parado slavje ob 110-letnici doživelo svoj vrhunec, ko so mengeški gasilci prevzcli novo specialno vozilo Mercedes Atego, ki sodi med nnjmoclernejše v državi. Slavja so se udeležili tuđi predsednik Cinsilskc zve/e Slovenije Ernesl liorz, župan Tomaž Šlebe, časlni člani PGD Mengeš in častni občan Slavko Pišek ter gostje iz avstrijske Koroškc, nalančneje St. Fgzdena ali Sv. lija po naše. Avto je blagoslovil gospod Stane Kerin, zatem pa sta ga botra in boter novega vozila Marinka in Slane Gregorc še "krsli-la" s penečim vinom. Vsi pa, ki so se zbrali na ploščadi pred mengeško
osnovno solo, so lahko neeleljsko popoldne in večer preživeli ob zvokih ansambla Nagelj ler si ogle-dovali novo vozilo PGD Mengeš.
Ma te ja Jemec
Med
blagoslovom
novoga
gasilskega
vozila Mercedes
AteRo.
Začetek gasilsko-reševalne vaje na objektih okoli mengeške občinske stavbe.
Poleg gašenja "gorečega" objekta je bilo potrebno poskrbeti tuđi za gašenje okoliških stavb.
Na sliki je dobro vidno gašenje s topom s pomocjo lestve.
V nedeljski paradi je sodelovalo veliko ljudi.
Gasili so tuđi s peno.
15
MENGŠAN
DRUŠTVA
Državno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije
Državno tekmovanje Casilska zveze Slovenije pripravlja vsake štiri leta. Zadnje je bilo leta 1996 v Celju. Uvrstitve na državnem tekmovanju prlnesejo najboljšlm tuđi vstopnico za gasilsko olimpijado, kakor jo radi imenujejo gasilci, dejansko pa gre za svetovno prvenstvo gasilcev, ki ga pripravljajo na štiri leta. Naslednja olimpijada bo na Flnskem leta 2001.
Tuđi tokrat so na državnem tekmovanju tekmovali članl B Prostovoljnega gasilskega društva Topole, ki so si z devetim mestom prislužili zlato priznanje. V kategoriji članov B je tekmovalo 46 desetin, kl so se potegovale za prva tri mesta
in vozovnlco na Finsko. Topolcl so kljub težavam In poškodbl, kl je nastala med tekmovanjem, dosegli uspeh, ki si zasluži pozornost. Še bolje pa so se odrezale članice A Iz Loke, saj so dosegle drugo mesto in se-veda srebrne kolajne. Casll-ska zveza Mengeš je s tem potrdila, da ima še vedno tekmovalce, ki sodijo med najboljše v državi. Na sliki je ešalon regije Ljubljana m. na tekmovanju v Mariboru, v okviru katere deluje tuđi Gasilska zveza Mengeš.
Matcja Jemcc
ČLANICE A
Mengeški gasilci na vaji "Domžale 2000"
16. junlja 2000 Je Občlna Domžale organizirala veliko zaščltno reševalno vajo v stanovanjskem kompleksu SPB-1. Vaja Je bila organizirana v počastitev 120-letnice PCD Domžale mesto. Poleg domžalskih gasilcev In pri-padnikov civilne zaščite so na vaji sodelovall tuđi gasilci PCD Mengeš. Operativna gasilska enota PCD Mengeš je na vaj! Izvedla reševanje Iz visokih zgradb po drsnem prtu oz. reševalnem toboganu. Mengeški gasilci so na vaji pokazali zelo dobro pripravljenost na tovrstno reševanje, saj so svojo nalogo opravili brezhlbno In "pravočasno resili ogrožene stanovalce iz delno porušenega in gorečega stanovanjskega kompleksa."
Na vaji so bile izvedene tuđi druge oblike reševanja iz visokih zgradb, ki so jih prikazali domžalski gasilci, alpinisti, jamarji ter 1. oddelek reševalne enote CZ.
Na vaji, ki jo je vodil Štab civilne zaščite Obfine Domžale, je sodelovalo preko 270 reSevalcev in 25 vozil iz Domžal ter sosednjih občin.
Pcter Cuhanc
CEMENTNI IZDELKI
IZDELUJEMO:
•  cvetlična korita, fontane
•  elemente za ograje
•  elemente za brezine
•  tlakovce, plošče
•  robnike
•  tople grede, kompostnike
•  kamine, umivalnike
•  mulde, galanterijo
NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408
16
MENGŠAN
Gospa IDA TROBEC
Živahna gospa, ki nikakor ne kaže svojih let, se je rodila 11. marca 1915 v Cerkljah ob Krki. Dolcnjska pokrajina je zaz-namovala njen vedri pogled na življenje, čcprav ji slcdnje ni prizanašalo z raznimi preizkušnjami. Rodila se je v učiteljski družini, kjer sta učiteljski poklič opravljala že njen oče in stari oče, družinsko tradicijo pa nadaljujejo tuđi njeni potomci.
V solo je začela hodili že s šeslimi leli in v domaćem kraju opravila prve šliri razrede osnovne sole. Z deselimi leli je njen oče zaprosil, naj jo sprejmejo v meščansko solo v Novem meslu, pa so jo sprva zavrnili, češ da je še premlada. Navadno so sprejemali učenke, ki so že opravile peti razred osnovne Sole. Po očelovem posredovanju so jo le sprejeli. V soli so sicer postavili pogoj, da bo morala opravili še peti razred, če bo imela ležave z učenjem, vendar je bil strah odveč, saj je bila vseskozi nadarjena in pridna učenka in s štirinajstimi leli je imela v žepu žc malo maluro.
Želela je na učileljišče, vendar se je spel zatakni-lo pri njeni starosti, ker še ni dopolnila 15 let. Oče je moral zaprosili za posebno dovoljenje na minislrstvo v Beogradu, med lem pa sla bili učileljišči v Ljubljani in Mariboru že polni, zato pa so jo sprejele šolske sestre v Mariboru. Z 19 leti je leta 19.54 poslala diplomirana učiteljica. Najprej je učila na dekliški soli v Repnjah pri Vodicah, polem v Loškem Potoku, Gotenici na Kočevskem in v Viršlanju. V Golenici je učila Kočevarje, torej ludi tamkajšnje nemške otroke, seveda skupaj s slovenskimi. Vsak, ki je kdaj stopil v razred, pa ve, da je svojevrslna umelnost poučevati olroke dvoje različnih snovi hkrali, kaj sele v dveh jezikih! Vendar se je gospa Ida dobro znašla in je eno skupino zaposlila s pisanjem naloge ali spisa, z drugimi pa je jemala snov naprej. Nemško (in ludi srbohrvaško) se je namreč sama učila v meščanski soli in na učileljišču.
Na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem pa je sploh poslala prva učiteljica. Pri poučevanju se je pridružila tamkajšnjemu župniku, ki je otroke učil v mežnariji osnov računanja, braja in pisanja, gospa Ida pa je učila že po učnem nacrtu. V letu 1938 so na Črnem Vrhu zgradili novo dvon-adstropno solo, ki je imela tri razrede in ćelo telovadnico, na podstreŠju pa tuđi stanovanje za učilelje.Cenili so jo kol učileljico in človeka mnogih sposobnosti, saj so jo klicali ludi takral, ko je neka deklica dobila izjemno hudo vročino. Domačim je ukazala, naj jo povijejo z mrzlimi obkladki, ki so bili namočeni tuđi v kis in ko so to trikral ponovili, je deklici začela padati vročina in postala je tuđi rešiteljica življenja. Tam se je tuđi poročila, leta 1941 pa sta se z možem preselila v Cerkljc ob Krki, kjer je dobila službo. Začetek druge svetovne vojne je preprečil nadaljevanje poučavanja, oba z možem sta ostala brez službe, vrh vsega pa je grozila še izselitev v tujino. Z možem sta prebeg-nila na italijansko okupacijsko območje in od tam naprej v Log k moževim staršem. Mož se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1942 pa so ga Italijani ubili.
Mlada vdova, ki je izgubila Ijubečega moža, se je z dvema otrokoma, Marjanom in Miklavžem, preselila k svojim slaršem na Ježico, kjer je bil oče šolski upravitelj. Po osvoboditvi je spel začela delati kot učiteljica, najprej so jo poslali v Trzin, kjer so jo toplo sprejeli, vodila je tuđi več pevskih zborov, leta 1947 pa je prišla v Mengeš in tu našla svoj novi dom. Pa pravi, da so jo Gorenjci sprejeli sprva zadržano, kot visoke gore, ki jih človek zagleda v tem delu Slovenije. Kmalu pa so našli skupni jezik, ko so spoznali njen način dela. Za strogim pogledom, ki ga je kazala v soli, sta se skrivali skrb in pripravljenost pomagati.
V Mengšu je poučevala lako na razredni kot na predmetni stopnji, v lelih, ko pa so v Mengšu imeli ćelo gimnazijo, pa je učila ludi nemščino in ćelo ruščino. Z nadarjenostjo za jezike in zaradi prenovljenega učnega nacrta so se morali učitelji naučili ruskega jezika. Ruščina je lep jezik, pravi. Navodilo takratnega učitelja, profe-sorja ruščinc, pa je bilo, da se je jezika treba učiti glasno, torej brati, izgovarjati in pri tem odprav-Ijati napake. Ruščinc se je naučila lako dobro, da je celo prevajala "Ijubezcnska pisma" dekletom, ki so dobila pisma iz Rusije, same pa so jim odpisale v angleščini.
Pred vojno je dekleta na Črnem Vrhu učila tuđi kuhanja. Poleg tega, da so imeli poseben predmet kuhanje tuđi na učiteljišču, se je največkrat skrivnosti dobre kuhinje naučila pri svoji mami, saj je kot najstarejša nemalokral prevzela skrb za mlajše, naj bo pri igri ali delu. Tamkajšnja dekleta so jo namreč sama zaprosila, da naj jih nauči kuhali. Zagotovile so ji, da bodo poskrbele za vse sesavine, le začne naj jih učiti. Seveda jim je
pomagala in to zelo uspešno. Dekleta so si recepte zapisala v svoje zvezke, potem pa so kuhale. Že ob prvih poskusih jim je uspelo pripraviti okusne jedi in katera izkušena gospod-inja ne pogleda rada ocvrtih krofov, ki se bohoti-jo z lepimi "krancelni", toliko bolj so jih bile vesele mlade tečajnice.
Učitelj je poklič, ne more ga opravljati vsak, češ, će ne bom kaj boljšega, bom pa učitelj. Gospa Ida ima in je imela otroke zelo rada, kar pa seveda ne pomeni, da ni bila stroga učiteljica. Najprej človek poskusi zlepa, polem pa je treba ludi drugače, saj so učitelji tam zato, da otroke nekaj naučijo. Danes olroci znajo že zelo veliko ob vstopu v solo, starši jim nudijo vse, kar si želijo, le manj so vzgojeni, kol so bili nekoč.
Rada je pomagala tuđi pri dejavnostih izven sole. Že lakoj ob prihodu je postala članica Rdečega križa, kar 19 let je bila tajnica Turističnega društva v Mengšu. Letos pa je za svoje bogato delo prejela zlato občinsko odlikovanje, ki ga je prejela ob občinskem prazniku. Pravi, da je bila zelo presenečena, ko je izvedela za imenovanje, seveda veselo presenečena. Kot prava učiteljica s srcem pa se veseli uspeha svojih učencev, saj jo še danes zaprosijo za pomoč pri učenju nemščine.
Čas je v družbi nadvse prijelne gospe Ide kar pre-hilro minil, zato pa jo imajo tuđi njeni otroci, vnuki in pravnuki lako radi, saj jih vedno pocrkl-ja s kakšno dobroto in prijaznim nasmehom. Hvala za imenitno sobotno popoldne.
Mateja Jemec
Servis - trgovina
GREGORIČ
•  Najcenejša prodaja bele tehnike Gorenje
•  Nadomestni deli Gorenje, Candv, Bosch
•  Popravilo pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev Gorenje, električnih, plinskih številnikov, hladilnih naprav, bojlerjev
Trgovina je odprta
od ponedeljka do petka
od 14. do 18. ure.
•
Selska 22, Spodnfe Jari«
Tel. 7214 939 • 041 734 688
PORTRET      M   E  S   E  C  A
17
MENGŠAN
KULTURA
Ansambel Borisa Razpotnika
naiboljši v Števerjanu
Člani ansambla Borisa Razpotnika so v Mengšu dobro znani, saj žc vrsto let zapored nastopajo na Mengeški mareli, večkrat so že nastopali na Mihaelovem sejmu in tuđi sicer gre za uspešen ansambel, ki je lani praznoval 10-letnico igranja.
Za uspeh je potrebno veliko vaje in ker člani nišo želeli zaspati na lovorikah iz preteklih let, so se letos spet odločili za nastop na festivalu v Števerjanu. Ta znani festival, ki je že leta nekakšna odskočna deska za mlade ansamble in pa preizkus za tište z daljšim stažem, je bil tuđi letos uspešen za glasbeno skupino, v kateri igrajo tuđi Mengšani. Strokovna komisija jih je med več kot 30 ansambli izbrala za najboljši kvintet. V strokovni komisiji sta med drugimi oc.enjevala tuđi direktor Ptujskega festivala Franc Lačen in )anez Per.
Kot je navada v Števerjanu, so se predstavili z eno novo skladbo in z eno iz zakladnice narodnozabavnih viž. Novo skladbo je zložil Marjan Kregar, besedilo je prispeval Ivan Sivec, naslov pa se glasi S pesmijo ostajaš mlad. Več o festivalu in zmagovalcih pa v septembrski številki Mengšana.
Mateja Jemec
Kulturno društvo Miran |arc Škoc|an
pri Domialah
vabi na
opereto
^TJUOIDISKIIECS
premiera: 1 4. |ullja 2OOO ob 2 1. uri
ponovltve: 15.,   16.. 21.. 22.. 28.. 2V. in 3O.7.2OOO. ob 2 1 .  uri
Nastopa  I 3O pcvccv, Klasbenlkov )n i^ralccv
NAŠA ŠOLAJ
Najlepša šola za življenje -
• ■" ŠOLA V NARAVI
Na Osnovni soli Mengeš ima šola v naravi (zimska in poletna) že dolgoletno tradicijo. Prvo poletno solo v naravi so takratni športni pedagogi organizirali že v Ietu1967, dejavnost pa ni zamrla vse do danes.
Ob koncu šolskega leta, ko se počitnic veselijo že vsi šolarji, so se zadnjih dni pouka še poscbej veselili olroci 2.a b c d razreda naše sole.
Skoraj ćelo leto so se pripravljali na najlepšo solo za življenje - na solo v naravi. Pri glasbeni vzgoji so scstavljali "himno" razreda, pri naravoslovju so pokukali v svet morja, tuđi pri matematiki so z lahkoto reševali lekstne naloge, povezane s počitnicami, morjem in plavanjem. V solo v naravi so se prijavili skoraj vsi drugošolci, kar je zagotovo najlepše. Doma sla ostala le dva in še ta zaradi zdravstvenih razlogov.
Solo v naravi smo izvedli v domu domžalskih otrok v Vanlačičih -Malinska na Krku, ki nudi dobre naslanilvene pogoje, problem pa že od otvorilve doma naprej predstavlja plaža. "Domska" plaža je za skupino 80 otrok premajhna in neprimema za učenje plavanja, na takoimenovani "gradski" plaži pa nas nič kaj radi ne vidijo, saj gostom gredo na živce olroci in njih živ-žav. Otroci za domačine, željnih zaslužka, pač nišo goslje. Občine, ki so lastniki tega doma, bodo morale razmišljati tuđi o tem delu ponudbe, sicer bo dom postal nezanimiv za sole.
Ob vsebinski in organizacijski pripravi smo sledili širšim ciljem sole v naravi in svoj program sestavili v skladu z zahtevami le tch.
Za izvedbo lako široko zaslavljenega programa smo pol robova I i ludi dodalna sredstva in material. Za pomoč smo poprosili kar nekaj organizacij, ustanov in posameznikov- zasebnikov.
Lahko rečemo, da smo z rezultati zbiranja sredslev (denamih in v male-rialu) zelo zadovoljni.
Prav je, da poimenujemo vse, ki so nam po svojih močeh priskočili na pomoč, s tem nekoliko razbremenili starše, otrokc pa z darili prijetno razveselili. Izkoriščam priložnost, da se jim še enkrat zahvalim v svojem imenu ter v imenu olrok in staršev.
Debrotmilci so:		
		•  Frizerslvo Žnidaršič Vesna, Mengeš
• Odvetniki Bregant, Volgemut,		• Chio d.o.o. Domžale
Hajtnik, Mrhar, MengeŠ		• COCA COLA Amatil Slovenija,
	• Varnost Mengeš	Ljubljana
	»  ZORA Domžale z.o.o., Mengeš	•  CMC d.o.o., Milan Cvctkovič, Kranj
	•  MIAMM d.o.o., Mengeš	•  SPORT- ING, ga. Plnvšič, Ljubljana
	>  HEPIS d.o.o., Mengeš	• Corenjska banka eksp. Domžale
	> LIMATO d.o.o., Matko Lipovšek ml.	•  Avlohiša Real, Ljubljana
	> Lek d.d. Ljubljana	• Cradis CP. Ljubljana d.d., Ljubljana
	> Soboslikarstvo in pleskarstvo	• Corenjska mlekarna d.d., Kranj
	Janez Stopar, Mengeš	• Telekom Slovenije, Ivo Tome,
	• Foto Bobnar, Mengeš	Ljubljana
	>  Flexibile VM RECORDS d.o.o.,	•  Kolinska d.d., Loboda Mladen,
	Mengeš	Ljubljana
	•  Izdelava cokel Frido Bele, Mengeš	• Svet knjige Ljubljana, ga. Čelofiga,
	• Avtoservis Debevc, Franc Debevc,	Ljubljana
Mengeš		• Tatjana Sivec - Strmšck, Mengeš
Solisti:
>»l|a llrodnil,                   M..r|<.n fritk                  *■"»" |*"»6»
Mark* Uabjl                       M* Vlđl«                      rrlmoi Krt •
18
MENGŠAN
NAŠA       ŠOLA
Plavalna skupina učitelja (aneza.
Pouk "pod figami" je prijetncjši.
Pred odhodom v solo v naravi smo izvedli preverjanje znanja pla-vanja oz. stopnjo prilagojenosti na vodo. V lelošnji generaciji je bilo nekoliko več popolnili neplavalcev kol prejšnje leto. Rezultati preverjanja so pokazali naslednje rezultate:
Učenec je neprllagojen na vodo                                                           7
Bronastl morski konjlček (otrok drsl po vodi vsaj 5 sek.)                  ■      7
Srebrni morski konjlček (otrok kakorkoll preplava 8 m)                           2
Zlati morski konjiček (otrok preplava 25 m)                                          36
Delflnček pripravnik ( otrok preplava 35 m)                                          14
Bronastl delflnček (otrok preplava 50 m In opravi vmes še "mrtvaka")   20
Po  upravljeni  soli   plavanja,   36,5   urah  dela  v  vodi,   smo  na zaključnom prcverjanju I a liko ugotovili naslednje rezultate:
Neprllagojen na vodo                                     "mmmmm^^^^^^^M
Bronastl morski konjićek lotrok drsl po vodi vsaj 5 sek.)                  *^^|
Srebrni morski konjlček (otrok kakorkoli preplava 8m)                            2
Zlati morski konjlček (otrok preplava 25 m)                                            9
Delflnček pripravnik (otrok preplava 35 m)                                           3
Bronastl delflnček (otrok preplava 50 m In opravi vmes še "mrtvaka")    41
Srebrni delflnček (otrok preplava 50m v časovni omejitvl,
zmore nepreklnjeno plavatl 10 minut)                                                 30
Zlati delflnček otrok preplava 3 x 50m (prsno, hrbtno, kravi)
v časovni omejitvl                                                                —■meO
Mislimo, dn so rezultati odlični, hkrnli pa smo ponovno dobili polrdilev, da je bil premik sole v naravi v nižjo starostno obdobje, pametna odločitev. Za premik smo se odločili zaradi osipa prijav otrok četrtega razreda za solo v naravi. V zadnjih let ih pred spremembo je ostalo doma po 16-19 otrok.
Kot so sami povedali, jih je bilo sram pred vrstniki, ker še nišo znali plavati, zato so raje ostali doma. To je bil zadosten razlog, da smo se odločili prestaviti solo v naravi v nižjo starostno kategorijo. Ker imamo /imsko Solo v naravi v 3. razredu, smo se po razgovoru z razredničarka-mi /. razredov odločili za uvedbo sole v naravi v 2. razredu.
Za nemoten polek
sele plavanja se skrbeli
prizadevni učitelji plavanja:
Mitja Tancik, Primož Kos, Janez Zajc, Anita Flerin,
Angelina Flerin, Jasmina Zajc, Katja Frol,
Špela Flajnik in Simona Hrovat.
Čas, ki so ga otroci preživeli v Malinski smo jim zapolnili še z naslednjimi dejavnostmi:
•  pouk prilagojen okolju in času,
•  športno rekreativne dejavnosti,
•  kultura in zabava.
POUK
V okviru pouka so se učenci seznanili z bližnjo in daljno okolico, sez-nanjali so se z rastlinstvom in živalstvom obmorskega in morskega sveta.
Vsa opažanja so strnih v zapise, staršem in prijateljem pa so poslali tuđi pozdrave na razglednicah.
V  sklopu glasbene vzgoje so se naučili himno sole v naravi, v okviru likovne vzgoje pa so iz slanega testa modelirali živali morja. Ob spoznavanju živali so se vživeli v vloge nekaterih od njih in se predstavili na zaključnom večeru.
Vse dni sole v naravi so pisali dnevnik, kjer so beležili dogodke dneva, vreme in svoje počutje. V dnevniku pa ni manjkalo tuđi zabavne, počitniške matematike, ugank, rebusov, naravoslovnih nalog in ćelo napotkov za varno skakanje na glavo.
Marsikateremu otroku bo ostal še dolgo v spominu izlet z barko v Malinsko in nakup spominkov na mestni tržnici.
"Pouk" se je odvijal ludi zvečer, ko so pred spanjem spoznavali Š0, pravljične junake.
Največ pa je bilo vzgojnega dela z olroki, pa najsi gre za pospravljan-je postelj in sob, za osebno higieno, vedenje pri mizi, dežurstva v jediI-nici ali za medsebojne odnose in skrb za lastno zdravje in dobro počutje.
Pouk in vse dejavnosti vezane nanj so izvajale učiteljice in rezervne mame: Marija Kamin, Lidija Ropolar, Helena Repanšek in Urška Humar.
SP0RTN0-REKREATIVNE   DEJAVNOSTI
V sklopu športno-rekreativnih dejavnosti so olroci opravili vrsto tek-movanj. V mešanih rekreativnih skupinah, ki so se imenovale Mravlje, Melulji, Slonoge in Komarji, so se pomerili v igri Med dvoma ognjema.
Veliko borbenosti in občulka za zabavno tekmovanje so otroci pokazali ob glasbeno družabnih igrah, največ slave pa so požele najhitrejše plavalke in plavalci, ki so se pomerili v plavanju na 50 m kravi.
Prav je, da ji omenimo:
Dekleta:
1.  ANAPIŠEK
2.  MONIKA ŠKRJANC
3.  NEŽA HROVAT
Fantje: 1.GREGORSKOK
2.  ŽIGACRECOREC
3.  ROK JAKOMIN
<;m
19
MENGŠAN
NAŠA       ŠOLA
KULTURA   IN   ZABAVA
Prvi dan so se otroci na "Spoznavnem večeru" predstavili s pesmijo in plesom, naše tedensko druženje pa smo zaključili s kulturno prireditvijo, na kateri so se predstavile plavalne skupine, ki so pripravile skeče in pesmice.
V zelo kulturnem vzdušju je potekal Pokaži, kaj znaš, kjer ni manjkalo plesalcev, pevk, ćelo "telovadec" Blaž je pokazal nekaj ele-mentov.
Žirijo pa so
najbolj navdušili naslednji:
•   Gospa Ofelija- skeč (Dejan Dejanović),
•  Standardni plesi - ples
(Eva Levičnik in Tine Jagrič),
•   Franci  na balanci  - pesem (Blaž Osolnik),
•  Dekle povej, povej! - pesem (Petra     Hribar     in     Katja Koželj).
Vsi sodelujoči so prejeli manjse nagrade sponzorjev oz. donatorjev, nagrajeni pa seveda nekoliko vred-nejše.
Na zakljufnem nastopu so se predstavili tuđi plavalni učitelji.
Največ zabave in veselja pa so otroci doživeli v večeru, ko smo izbirali MISS in MISTRA "KRK 2000". Na tekmovanje se je prijavilo kar 25 deklct in 15 fantov.
Po predslavitvi v oblačilih za prošli čas, je komisija izbrala 9 finalistk in
8 finalistov. Le ti so so morali pokazati še v oblačilih za na plažo.
Finalisli so s svojim programom poskušali prepričali strogo komisijo
in nekalerim je uspelo.
Za 2. spremljcvalko so izbrali Majo Šinigoj, 1. spremlje-valka je postala Katja Koželj, naslov "MISS KRKA 2000" pa je Ictos pripadel NATAŠI PIRC (iz OŠ Mengeš in ne iz POP TV). Nagrade Avtohiše Real in Coce Cole so prišle v prave roke.
Tuđi fanlje so poskušali prepričati komisijo, le, da so se oni poslužili razkazovanja mišić in postave s pravimi skoraj telovadnimi prvinami.
Naslov 2. sprcm-Ijevalca je osvojil Vid Ojsteršek, 1. spremljevalec je postal Miha Lucin, najvišji naslov "MISTER KRKA 2000" pa je bil dodcljen BLAŽU OSOLNIKU. Tuđi njih so razveselila darila Avtohiše Real, Coca Cole in Gorcnjskc banke.
Nastop plavalne skupine Meduze.
r y^>lni prijelnih vlisov smo se zadnji večer zbrali na obali, kjer smo se s spuščanjem lučk zahvalili bogu morja Neplunu za čudovite dneve, od Vantačičev pa smo se poslovili z lepo slovensko pesmijo. Še dolgo v noč je v ušesih odmevala pesem "V dolinci prijetni...", ki nas je zazibala v spanec in nas v sanjah popeljala proti domu.
Otroci so zagotovo spoznali veliko novega in lepega. Mi, ki smo z otroki delali, pa si želimo, da bi jim ostala ta šola v naravi v spominu kot nekaj lepega in kot najbolj prijetna šola za življenje.
Vodja ŠN: Milica Tomšič
I
"Barčica po      I morju plava..."
20
MENGŠAN
N A.&A JLCH A
Morski ježek
1.
Prinesi jcžka na kopno. Opazuj njegove boditc. Prcmikajo se, zato ježek lahko z njimi tuđi hodi. Ne pozabi ga vrniti morju!
2. Ali vcš, kaj je to?
Morski ježek ima lupino-ogrodje, ki je prekrito s kožo in daje oporo in obliko morskemu ježku.
Bodice so oštre in krhke. Na njih se lahko pošteno zbodeš!
Ali veS, da morska zvezda lahko poje morskega jcžka?
Jcžki ohjcdajo alge - usta imajo na spodnji strani, zadnjico pa zgoraj.
ŠPORT
Smučarsko skalcalni klub Mengeš
v mednarodni eliti
Po Roku Benkoviču smo dobili še reprezentanko Slovenije Sabino Pevc
V Velenju.je bilo sedmega in osmega ju lija žc tradicionalno lekmovanje v smučarskih skokih Za rudarsko svelilko in Pokal Gorenja. Tekmi sla oben-cm šteli za točke evropskoga pokala. V hudi mednarodni konkurenci iz 15. držav sla na prenovljeni, 90 m skakalnici barve Slovenije, svojega kluba in občine Mengeš dostojno zaslopala tuđi naša tekmovalca Rok in Sabina. Še posebej bučno pozdravljena od številne publike je bila štirinajstletna Sabina Pevc, ki je dokazala svoj pogum, pn čeprav je bila do sedaj še brez izkušenj na lako veliki skakalnici. Kes pa je ludi, da Irenira komaj dve leli, pa se je že pomerila s sotekmovalkami iz držav, velesil v tem tekmovanju.
V obeh nastopih je zasedla osmo mesto.
Rok lienkovič pa je imel z letošnjo konkurenco nekaj več težav kol lansko leto, ko je presenetil z odličnim 13. mestom. Letos je bil velik uspeh že sama uvrstitev v kvalifikacijah, saj so v njih obstali tuđi prekaljeni asi sve-lovnega pokala. Samo tekmovanje pa je krojilo tuđi vreme, saj sta dež in spremenljiv veter odpihnila ludi eno serijo drugega dne tekmovanja. Tako je bil vsak nastop in uvrslilev velika lolerija.
V skakalnem klubu se zahvaljujemo g. županu občine Mengeš za skromno pomoč pri bivanju in poli na lekmovanje v Velenje.
Reprezentanka Slovenije Sabina Pevc na mednarodnem tekmovanju na 90 m skakalnici v Velenju.
Podrobnosti in slike najdetc tuđi na internetu,
naslov http://skakalni-klub-menges.s5.nel/
Šuštar & Trplan
Foto: lože "HlAN
7. julij 2000
21
MENGŠAN
ŠPORT
Alpski
Tour de France 1999'
Po stlrlletnem kolesarjenju po Alpah so ostali neosvojeni le Se prelazi v najbolj zahodnl alpski državi • Francijl. Tako sploh ni bilo dileme, ka] na] bi bll dl] tokratne kolesarske odprave. z organizacijo In pripravami na pot sem Imel tokrat neka] manj težav kot pretekla leta, vse Je postalo ze nekaksna rutina.
Štartal sem tako kot vedno v Mengšu ob spremstvu kolesarjev domaćega društva, ki so se kljub zgodnji uri (04.30) in kislemu vremenu zbrali v doka) številni zasedbi. Traso sem si zamislil tako, da se v tren ravnin-skih etapah približam francoskim Alpam, nato pa naj bi približno štirinajst dni kolesaril po prelazih v visokogorju in predalpskem hribovju ter se nato v treh do štirin dneh vrnil po približno enakl potl v Sloveniji.
vse je potekalo po načrtih oz. še hitreje, tako da sem četrti dan zjutraj že prečkal italijansko-francosko mejo preko prelaza Col du Pt. St Bernard (2188 m). Potem pa sta sledila dva dneva polna težav. Najprej se mi je vnela tetiva na levl nogl, nato so se pojavile še bolečine v kolenu. Vzrok vsemu temu je bil gotovo mraz, ki ni popuščal niti v dolinah. Da pa je bila mera polna, jo je zagodlo še kolo. Nič ni za kolesarja tako moreče, kot če se mu neprestano in dan za dnem kvari kolo. Med tem, ko sem depresiven "šantal" okoli kolesa in se trudil, da bi ga nekako usposobll, so me začele obhajati crne misli o avtobusih in vlakih ter o vrnitvi. Na srećo so hitro minile in sem le nadaljeval, slcer bolj turistično, ker poškodbi ništa dopušćall hitrega tempa, proti prelazom v okolici Albertvilla (Col de la Colombiere, Col d Aravis, Col des Salsles...)
Šesti dan pa sem bll kot prerojen, bolečine so čudežno izginlle in tudl kolo ml ni povzročalo nikakršnih preglavic. Naslednje dni je šio vse kot po masluč kolesaril sem od zore do mraka, zaustavljal sem se le zanajnujnejše potrebe, tako so se kilometri nablrali In tuđi splsek osvojenih prelazov Je bll vse daljši (Col du Callbier 2646 m, Col d iseran 2770 m, Col de la Cazolle 2326 m ...).
Petnajsti dan vožnje sem se povzpel na Col de la Bonette, najvišji prelaz na letošnjl potl, ki je po visini le 2 metra nlžjl od našega Triglava. Cesta se vseskozl vzpenja v dolžlnl već kot 30 kllometrov. zadnji kilometri pred vrhom vodijo po golem peščenem pobočju, tako da Imaš občutek, kot bi se vozil po puščavi. Na vrhu Je sijalo sonce in zrak je prevevala čudovita svetloba. Ko priđeš na vrh, naj bi bilo vseh težav konec, napetost In zbranost popustita, nehote se predaš občutku brezskrbnosti, ki pa je lahko silno nevarna. To sem spoznal že na naslednjem prelazu (Col de Vars 2109 m), ko so me gore grozljivo opom-nile. V dežju, ki ga Je vrtinčil moćan veter, sem se spustil v dolino, v podzavesti pa sem Imel dogodek izpred nekaj let, ko me je v okolici Sestrlera pred ubi-Jalsko točo resila voznlca avtomobila. Na mojo srečo se tokrat toča ni pojavila In tuđi nevihta se je polegla, tako da sem že pred večerom prečkal francosko mejo in prenočll v Italiji. Po treh dneh kolesarjenja pa sem že prečkal domačo mejo v Ratečah. Naslednji dan je sledll le še epilog iz Kranjske Gore do Mengša s postankom v Kranju, kjer so me pričakali prijatelji Iz Kolesarskega društa Mengeš.
Zahvalil bi se vsem sponzorjem, ki so mi pomagali pri izvedbi kolesarske odprave: Občina Mengeš, KD Mengeš, CMT d.o.o., Glaso d.o.o., Avto Car, Milcsi, Pa-Ko, Tottar-Midi, |ancz Jenko s.p., Limato, Opti-Com, Svečarstvo Pire, Avtogume Gregorc, Ključavničarstvo Cogala s.p., Zavcsc Sršen, Jelen d.o.o., Sharp servis.
Za konec pa še nepogrešljiva statistika:
Odhod: 19.6.1999 Prihod: 7.7.1999
Številoetap: 18
Kilometri na posameznlh etapah: 358, 225, 249, 173,
181,195,190,189,199, 229, 239, 237, 222,176, 209, 232,
220, 262
Skupno kllometrov: 3.985 (povpr. 221,4 km na dan)
Število prelazov: 74
Visinska ravlika: 55.000 m
Najvišja točka: Bonette 2.862 m
Corazd Lukan
Ob prihodu 7.7.1999
J'jcskiz^čardena, Italija, 21.(7 m
Ob vznožju Mont Blanca.
22
MENGŠAN
MIŠEL ZUPANČIČ
5-kratni državni prvak
Vonj po bencinu in želja po hitri vožnji sta Mengšanu Mišelu Zupančiču v krvi že skorajda desctletjc, takorekoč od prvcga dne, ko je naredil vozniški izpit. 27-letni mladenič sodi med boljše avto-mobilistc na naših tleh, v letošnji sezoni pa meri moči le na gorsko-hitrostnih dirkah. In to uspešno. Na prvih štirih je kar dvakrat stal na najvišji stopnički.
Lotos tekmujetc Ic na gorsko-hitrostnih dirkah, kjer vam gre za sedaj vse po načrtih.
Res je. Zelo sem zadovoljen. Na prvi in tretji dirki nisem imcl nobenih pripomb, za nameček pa ludi vem, zakaj sem na drugi dirki boj za prvo
Miiel vozi BMW 3201 razred soper touring
meslo izgubit. Pri kasnejši obdelavi podatkov smo namreč ugotovili, da so bile problematične pnevmatike.
Vajini dvoboji s Slavkom Deklevo so bili lani na robu incidenta. Kakšni so odnosi letos?
S Slavkom sva ocenila, da je nesmiselnih soglasij dovolj. Na prvi dirki sva imela pošten razgovor. Od ledaj se najini odnosi normalizirajo. Upam, da bo šio tako tuđi naprej. Moram priznati, da sem osebno veliko bolj zadovoljen, da se dirke končujejo in da je med dirko vse normalno in športno.
Avtomobilizem je vse prej kot poceni šport. Nam lahko zaupate vrednost vašega BMW-ja in koliko vas stane sezona dirkanja v celoti?
Mišel Zupančič (na desni) z bratom Matjažem.
Stroški se od sezone do sezone razlikujejo. Nekaj je sicer fiksnih, ki so si na vsaki dirki podobni. Vcdeti je tuđi potrebno, da nekaj stanejo ludi priprave motorja in pomembnih sklepov že pred sezono. Med sezono pa so pogoste okvare motorja in menjalnika, kar seveda veliko stane. Drugače pa o številkah nebi rad govoril.
Seveda pa sem zadovoljen, da sem našel sponzorje tuđi med mengeškimi podjetniki: Kompare k.d., Slikopleskarstvo Majdič d.o.o. in I3arve Glaso d.o.o.
Hitrost imate v krvi že desetletje. V tem času ste že nastopali tako na rallvjih, cest-no-hitrostnih dirkah in gorsko-hitrostnih dirkah. Hujše nesreče še niste imeli.
Kakšnih hudih nesreč res nisem imel. Na srečo tako za avto, mene in ostale udeležence. Sloves razbijača se me za enkrat ne drži. Moj dirkalnik razreda ST je zelo hiter, tradicionalni dvoboji s Slavkom pa so dostikrat na meji. Zahtevajo veliko tveganja in hitre vožnje. Nesreča tako lahko doleti tako enega kot drugega. Upam, da bo blaga, če bo že do nje prišlo.
Gorske dirke so nekaj posebnega, saj ni izlet-nih con, zato se ob nesreči naredi velika škoda. Na zadnji dirki je bilo tako spremenljivo vreme, asfalt se prav tako menjuje, potrebna je pravilna ocena.
Končne hitrosti so tuđi do 200 kilometrov na uro, zato je dirkanje nevarno.
Čeprav seveda za volanom sedite vi, pa ima veliko vlogo pri vaših uspehih tuđi celotno moštvo. To je lepo prišlo do izraza na Predzadnji dirki pri Bogenšperku, kjer je bila pravilna izbira pnevmatik v muhastem vremenu odločujoča.
Tradicionalno se od začetka kariere naslanjam na isto moštvo, v katerem so moji domači in za-nesljiva prijatelja ing. Janez Flerin in Borut Skok. Skupaj smo rasli kar se tiče razredov kot tuđi tehnike avtomobila, razumejo tuđi moje razmišljanje in avto. Lažje peljem dirko, ker vem, da mi stojijo ob stani. Ne zanima jih le rezultat, temveč predvsem moja varnost. Izbira pnevmatik je vedno zadnja odločitev, pri kateri imam zad-njo besedo. A mnenje moštva mi veliko pomeni.
(M.Š.)
23
MENGSAN
ŠPORT
ŠD Partizan
Balinarska sekcija Mengeš
Balinarske novice
Zopet se vam s svežimi in nekaj manj svežimi novicami oglašam z "balin placa". Upam, da vam v času kislih kumaric ne bo odveč prebrati ta članek. Balinarji smo, ne glede na visoke temperature, zelo aktivni.
■ 15. aprila smo organizirali klubsko pvcnslvo dvojic, ki se ga je udeležilo rekordno šlevilo igralcev, kar 28 članov, kar predstavlja 1/3 vseh članov sekcije. Sestavili smo 14 parov, rezultati pa so naslednji:
1.  mesto Andrej Šink - Jože Šuštaršič
2.  mesto Jože Kunstelj . Igor Tomazin
3.  mesto Drago Zdravič - Mitja Pengal
4.  mesto Primoi Sterle - Marjanca Lavrič
■  20. maja smo v počastilev občinskega praznika organizirali odprto prvenstvo občine v "trojkah". Vabljenih je bilo 16 ekip, prvenstva pa se je udeležilo 14 ekip (Duplica, Budničar, Količevo, Lukovica, Mengeš 1, Mengeš 2, Krim, Bratje Smuk, Kranj, Ihan, Zadvor, Veterani Mengeš, Repe market Domžale, Zalog, Strahovica in Ku-Bu Vodice). Po zatrjevanju mnogih je bil to eden najmočnejših turnirjev do sedaj. Imeli smo smolo z vremenom, tako da smo popoldansko polfinale in  finale odigrali na pokritem balinišču na Količevem. Po ogorčenih in do konca napetih bojih smo v naši klubski sobi naredili slovesni zaključek ter podelili pokale najboljšim štirim ekipam:
1.  mesto Mengeš 2
(Igor Tomazin - Ivo Bleje - Viktor Loparič)
2.  mesto Krim
3.  mesto Mengeš 1
(Andrej Šink - Drago Zdravič - Boštjan Podgoršek)
4.  mesto Zalog
■ 27. maja smo organizirali igre kot razvedrilne dejavnosli, ob srečanju, ki ga je imela Zavarovalnica Triglav s svojimi poslovalnicami iz Slovenije, na ploščadi pred solo. Vendar ni bilo pravega zanimanja. Ob lem, tuđi po besedah predsednika društva gospoda Mlakarja, ugotavljamo, da organizator tega velikega srečanja ni imel posluha za vse dejavnosli, s katerimi bi lahko zaposlili tako množico ljudi, ki je tisto lepo soboto iz vseh koncev Slovenije prišla v naš lep športni park.
■ Junija smo organizirali klubsko prvenstvo med posamezniki. Imeli smo rekordno udeležbo . 29. članov se je borilo za štiri pokale, ki so na stojalu med cvetjem čakali nanje. Naj še omenim, da so med vsemi klubskimi ekipami, ki tekmujejo, po-
javljajo ludi ženske. Prav naše mengšanke pa so naj-bolj aktivne. Tekmovalo jih je pet. Naj povem še rezultate:
1.  mesto Stane Kužnik
2.  mesto Primož Sterle
3.  mesto Brane Marolt
4.  mesto Janez Ravnikar
(prav on, na splošno zadovoljstvo, vodi vse IummijCv
■ Po končanom tckmovanju smo organizirali igro v krog, kjcr smo pripravili vabljivc nagrade.
1.  mesto - odojek - Marjan Tomazin
2.  mesto - zaboj vina - Franc Lukan
3.  mesto - zaboj piva - Primož Sterle
4.  mesto - steklenica borovničevca -Peter Jerše
5.  mesto - steklenica domaćega vina - Drago Zdravič
6.  mesto - steklenica domačega vina -Lojze Pečnik
Igro v krog organiziramo zato, da z izkupičkom vsaj delno pokrijemo slroške prehrane igralcev in nakup pokalov, ler da se tuđi gledalci, ki drugače ne balinajo, lahko preizkusijo v lem. Verjcmite mi, da ni tako pre-prosto spravili kroglo v kog, ki ima 160 om premera. V centru je balinček, okrog njega pa sta še dva manjša kroga, ki se ločkujela od 1 do 3.
■ Tuđi naša ekipa, ki tekmuje v 2. ligi l..obz-a, melje nasprotnike, kot smo načrlovali. Čeprav smo po prvi tekmi jesenskoga dola zapustili Zalog poraženi, smo še vodno prvi. Za vral nam dihajo Ihančani, s katerimi smo enaki v točkah, imamo pa boljšo razliko v "punlih". Ko boslc prebirati ta članek, bo vso žo bolj jasno, saj se z njimi spopademo v lorek, 4.7.2000.
Lestvica po končanom spomladanskom deki prvenstva
Šahisti - upokojene! prvaki Gorenjske
Pred kratkim je Zveza društev upokojencev v RadovlJIcl organizirala moštveno prvenstvo upokojencev v šahu za leto 2000. Prvo mesto in s tem pokal v trajno last je osvojila kamnlška ekipa v postavi Igor Penko, Marjan Ogrlnec, Albln Štrajhar, Pavla Kosir In Franc Ravnikar. za najboljšl uspeh na prvi deskl je Igor Penko dobll posebno priznanje, Albln štrajhar pa za najboljšl uspeh na tretjl deskl.
Drugo mesto je med ekipami dosegla ekipa iz Radovljice, tretja pa ekipa Iz Kranja, med tem ko so lanskl zmagovalcl ■ ekipa Iz Škofje Loke, bili sele četrtl.
Kamniškl šahisti ■ upokojene! bodo kot prvaki gorenjske regije tekmovall Jeseni na državnem prvenstvu.
24
Ekipa                        št. točk                   punt razlika 1. Mengeš                            15                                   +48 2. Ihan                               13                                 +18 3. Zalog                             13                                   +6 4. Ilirija                              10                                    -2 5. Grad Fužine                     8                                   +2 6. Lokomotiva                      8                                    -0 7. Moste                                7                                      -4 8. Dob                                   6                                      -8 9. Strmec                               6                                    -18 10. Litija                                4                                    -42
■ Drugače pa še naprej skrbimo za okolico balinišča, skrbimo in redno zalivamo naše lipe in si želimo, da bi ostale na svojih mostih. Naredili smo ludi obrobe na strehi brunarice, pri čemer je mojster doživel in k sroči prozivci padec z nje in že okreva. Povećali smo skladišče ler uredili okolico za Pšato. Trenutno pa se pripravljamo na izdolavo vral iz klubske sobe v skladište ter pripravo maratona Veliki in Mali Mengeš.
Še naprej pa čakamo in čakamo, sedaj verjetno že vsi, ki redno prebirale naše novice, veslo kaj.
Prcdscdnik BS Marjan Tomazin
MENGŠAN
ŽIVLJENJE
O B Č I  N  I
Dan državnosti
v Mengšu
Tuđi letos je Občina Mengeš pripravila praznovanje ob dncvu državnosti. Kar devet let je že, odkar je Slovenija postala samostojna in stopila na pot, ki vodi v Evropo. Petek, 23. junija pa si bodo dobro zapom-nili tuđi prebivalci Kersnikove, Prelovškove in ulice Za Pšato v Mengšu, saj jih je župan slovesno odprl in prcdal v uporabo. Kar precej časa je namreč trajalo, da so ulice dokončno obnovili, zato je bilo tuđi veselje toliko večje.
Potem pa so se Mcngšani zbrali na ploščadi pred mengeško osnovno solo, kjer so člani ansambla žc preizkušali svoje ozvočenje. Nekaj minut čez sedmo se je začela tuđi urad-na občinska proslava ob državnom prazniku. Na prizorišče so prikorakali veterani vojne za Slovenijo in časlna enola Slovenske vojske, potem pa so veterani izvedli tuđi veteransko spominsko dejanje, ki na simbolen način pojasnjuje vlogo Slovenije v tem delu Evrope in vsa prizadevanja za njeno samostojnost, žrtve ter končno veselje ob zmagi.
Zbrane je nagovoril najprej župan mag. Tomaž Štebe, slavnostni govornik pa je bil notranji minister dr. Pcter jambrek. Svoj nagovor je zaključit z nogometno mislijo, ki pa naj jo posplošimo na vsa področja bivanja, to je, Slovenija gre naprej! Clasbcni program je oblikovala Mengeška godba pod taktirko Primoža Kosca.
Po uradnem delu se je začela zabava. Mengeški gasilci in Potjetniško združenje Mengeš so pripravili velik srečclov,, goslinci so poskrbeli za pečenega vola in ostalo hrano, za glasbo pa je poskrbela Helena Blagne, pridružil pa se ji je tuđi brat Hajni. No, in 2'i. junija je bil ludi kresni večer. Trdinova Kresna noć, pripovedka, ki opisuje ta večer in noč, ki v sebi skrivata mnogo čarobnosti in posebnosti, pa je gotovo komu pričarala nasmeh na usta ali pa ćelo izpolnila
Mateja Jemec
Minister za notranje zadeve, g. Jambrck ob nagovoru...
PrizoriSče uradne občinske predstave,
ki se je odvijala na ploščadi pred osnovno solo.
... in s svojo družino, s katero je obiskal prire-ditev.
25
MENGŠAN
VAŠA     POŠTA
Novice v obćini
V Delu z dne 16.6.2000 sem ponovno bral polemiko o morebitni reviziji financ za leto 1999. Menim, da bi morali nekateri pred-vsem razčistiti, kaj je računsko sodišče in kaj revidiranje.
Revizija bi bila nujna, če se resnično domneva osebno okoriščanje, sicer pa revizorji ugotavlja-jo predvsem tehniko in pravilnost računovod-skega dela. Žal lahko trdim, da revizijske firme ne opravijo svojega dela enakovredno zahte-vanemu plačilu. Nekdanja SDK je zelo dobro opravljala revizijska dela.
Trdim, da mora biti odgovorni finančni delavec toliko usposobljen, da odgovorno podaja računovodske izkaze, ki temeljijo na stvarnih pri-hodkih in odhodkih določenega obdobja v primerjavi s sprejetim nacrtom. Za to svoje delo je plačan in moralno in kazensko odgovoren. Upam, da poslovnik vsebuje tako določilo.
Žal novinarji radi pišejo in napihujejo stvari, da postanejo "pomembni" in Ijudem solijo pamet. Ko se je sprejemal proračun, je novinar ćelo zapisal, da se je na predlog neke svetnice ugo-tovila "računska napaka", pa se človek vpraša, ali je bila napaka namerna ali povsem človeška. Prepričan sem, da to ni za v časopis, ražen za novinarske vajence.
Kadar koli je članek v časopisu Delo o naši občini, imam občutek, da ražen polemiziranja ni drugega in da je vse, kar se dela narobe.
Preljubi demokrati vseh barv, postanite demokrati. Nišo politične stranke občina, pač pa občani. Tuđi opozicija mora biti stvarna in naj tako prispeva k najboljšim rešitvam. O takih zadevah naj piše novinar!
Občani smo potrebni resničnih obvestil, ne neumnosti!
Stane Lužar
ZUPNIJSKA KARITAS
MENGEŠ Trdinov trg 8 • Telefon: 061 738 977
Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure.
•
ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98
KMETIjSTVO      IN      EKOLOGIJA
Predstavitev
novega Zakona o kmetijstvu v Mengšu
Novi Zakon o KmetHstvu so v Mengžu predstavili mlnlster cirll SmrkolJ. državni sekretar Boris Crabrljan In Igor Hrovatlč.
Državni poslanec in bivši župan Občine Mengeš Janez Per Je že druglč poskrbel, da je bll novo sprejetl zakon, tokrat zakon o kmetijstvu, predstavljen občanom, kmetom In vsem tištim Ijudem, ki jlh novosti na zakonodajnem področju zanlmajo.
Vsak Izmed prlsotnin poslušalcev se Je po pred-stavltvl zakona lahko pozanimal o področju, kl ga posebno zanima. LJudJe so postavljali razllčna vprašanja v zvezl z razvodjem podeželja, kako se spoprljetl z dodatniml dejavnostml na kmetljl, kako ekološko prldelovatl zdravo prehrano. Med poslušalcl so bili tudl mladi obrazi podjetnlh kmetov, kl bodo kmetovall nekoliko drugače, kot so to počeli njihovi starši.
Zanimalo jlh Je marslkaj, na vsa vprašanja so dobili odgovore; na nekatera, bolj kompleksna, pa bodo odgovor prlšel v pisni obllki na domačl naslov.
Ustvarjatl Evropo na domačlh tleh Je zahtevna naloga, ne samo kmetovalcev, kl s svojim delom hkratl skrbijo tuđi za urejeno In utrjeno slovensko krajino, ampak vseh nas, kl živimo na tem koščku zemlje, kl Je že devet let samo naš, kl ga svetu In Evropi predstavljamo kot državo Slovenije
Spoštujmo In cenlmo želje naših prednlkov In z razumevanjem in dobro voljo gradimo In cenlmo svojo državo, do katere nismo prišli kar tako, brez prevellkega truda. Cenlmo jo danes, jutri, ves prlhod-njl čas, kl nam bo še na voljo. Trud v ta dosežek Je bll vložen po majhnih kapljlcah dolga stoletja; dodajamo kapljice še naprej na vseh ravneh našega bivanja In
sodelovanja med državljani razllč-nlh prepri-čanj In raz-ličnih pok-llcev.
Kmetljstvo je glede na pokrajino In njeno gospo-dasko razvltost različno zastopano. Na poljlh v okolici Mengša se razprostlra pogled na razllčne posevke, tuđi v hlevlh v naši okolici "blnglja" različno števllo repov. Vsak Izmed njih pa zahteva svoj čas In določen trud. Kmetlje popestrljo našo krajino, pokažejo Ijudem, ki se peljejo skozi naše mesto In mimo njega naprej v svet, da znamo skrbetl zase In za svoj mladi rod s prldelkl, kl zrastejo na domačih njlvah; zeleni travnlkl, kl se razprostirajo ob prometnlcah proti Corenjskl, Kamniku, Domžalam In Trzlnu, sporočajo mimo vozečlm In prlložnostnim sprehajalcem, da si ravnlnskl kmetje z mehanlzalcjo le nekoliko omllijo naporno delo na zemlji. Že do sedaj, pa tuđi v bodoče, bo zakon zagotavljal različno flnančno pomoč prav po legl kmetlje. Tišti kmetje, kl Imajo tudl različne dodatne dejvnostl, kl izvirajo Iz kmetije, seveda lahko Iz svoje posestl z dodatnim delom Iztržljo nekaj več na drugačen način.
v zgodovlnlje bll naš kmet svobodnjak, neodvisen, razpolagal Je s svojim zaslužkom, bll je previđen, pameten In neuklonljiv tujim gospodarjem. Že davno so Ijudje spoznali, da je znanje osnova napredka v gospodarstvu, šolstvu, književnosti, umentostl.
Prav slovenski kmet Je pogosto šolal vsaj enega Izmed svojih otrok, s tem pa postavil temelje za naš Jezik v moderni dobi, nam tako drago kulturo in dokazal, da smo bili evropski narod že v stoletjlh pred Krlstusom. Naš Jezik dokazuje, da smo v Evropi naj-manj totllko časa kot Baski In drugi srednjeevropskl narodi in se nismo od nlkoder prlselili, čeprav so nas učili v razllčnlh šolsklh zgodovlnskih knjlgah pretekle-ga časa povsem drugače.
Prebivale!, ki so žlvell v času halštadske kulture tudl ob rekl Pšatl, s kulturo žarnih groblšč dokazujejo naše slovensko bivanje v krajlh, kjer živimo še sedaj. Kdor želi izvedetl še ka) več o naših zgodovinskih predniklh In našem jeziku, naj vzame v roke knjigo patra Ivana Tomažlča z nasovom Slovenci In zanlmivlma pod-naslovoma: Kdo smo? Od kdaj In od kod Izvlramo?
Mlca Kavka
26
MENGŠAN
,N A S V E T I
POKOJNINE
po novem
Pokojnin v prihodnje ne be.
V Sloveniji scdanji pokojninski sistem ne more več zagotoviti izplačil pokojninc na nivoju iz prejšnjih let. Razlogi za to so v zastarelosti sedanjega sistema, demografskih spremembah in tako imenovani preveliki velikodušnosti dosedanjega sistema.
Zaradi našatctih vzrokov se je pojavila nujnost po reformi obstojcčega poko-jninskega sistema. Z reformo pokojninskega sistema je država prevalila del odgovornosti za starost na posameznika. To pomeni, da se bodo pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja s časom zniževale in da je od posameznika odvisno, ali si bo sam priskrbel dodatni vir prihodkov za starost.
Dohodki povprcčnega posameznika pa v većini primerov nišo tako visoki, da bi lahko investirali v nepremičnine ali podobne naložbe, iz katerih bi na starost prejemali dodatno rento. Zato je država ponudila organizirano možnost dodatne-ga pokojninskega zavarovanja, ki ob davčnih olajšavah nudi posamezniku, da si s čim manjšim odrekanjem ustvari kar največje premoženje, iz katerega lx> na starost prejemal dodatno pokojnino.
Kako do dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Najvi.šjo davčno olajšavo, ki jo omenjamo, omogoča kolektivno zavarovanje oz. pokojninski nacrt, ki ga financira delodajalec.
Za posameznika, ki bi želei imeti vsak mesec na svojem varčevalnem računu 9.000 SIT pomeni, da bi se moral odreci od 0 SIT do 4.500 SIT neto dohodka mesečno. Koliko od 0 SIT do 4.500 SIT, je odvisno od tega, koliko bo prispeval delodajalec v smislu povećanja plač.
Slika 1.: Primer sestave premije posameznika
Možnost	1	2	3
Prispevek delodajalca	9.000 SIT	4.500 SIT	
Prispevek države		2.250 SIT	4.500 SIT
Prispevek delavca		2.250 SIT	4.500 SIT
Skupaj	9.000 SIT	9.000 SIT	9.000 SIT
V sliki 1 so predstavljeni trije primeri oblikovanja posameznikove premije na mesečnem nivoju 9.000 SIT;
•  V prvem primeru bi delodajalec pokrival celoten prispevek. Pri tem primeru gre za povečanje plače za celih 9.000 SIT. Delodajalec bi povečal plačo delavcu za 9.000 SIT, da bi imel posameznik na svojem osebnem varčevalnem računu 9.000 SIT.
•  V drugem primeru bi delavec z državo in delodajalec prispeval vsak polovico. Povečanje plač s strani delodajalca bi bilo v visini 4.500 SIT, delavec bi prispeval iz svojega dohodka 2.250 SIT in iz naslova davčnih olajšav bi prispevala država v visini 2.250 SIT.da  ima posameznik na svojem varčevalnem računu 9.000 SIT.
•  V tretjem primeru bi delavec pokrival celoten prispevek. Delavec bi se odrekel svojemu dohodku v visini 4.500 SIT, 4.500 SIT bi prispevala država.
Prvi in tretji primer sta skrajna primera. Za prvi primer ne moremo pričako-vati, da bo delodajalec v celoti pokril prispevek, saj bi tolikšno povečanje stroškov dela lahko ogrozilo normalno poslovanje podjetja. Bolj verjetno je pričakovati, da 1» posameznik prevzel pobudo, kot je prikazano v tretjem primeru, saj bo s tem pridobil enkrat več sredstev na svoj varčevalni račun, kot pa če tega ne bi storil.
Najmočnejši interes in pobuda pri dodatnem pokojninskem zavaravanju je s strani posameznika, da izkoristi dane davčne olaljšave in si tako priskrbi dodatno pokojnino. Posameznik si na ta način z istim dohodkom pridobi večje premožeje, saj da manjši delež državi. Pričakovati je, da se bodo zaposleni dogovorili z vodstvom podjetja, da v začetku leta (torej 1.1.2000) namesto uskladitve plač z rastjo inflacije, del tega porasta namenijo za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Na kakšen nažin
borno izbrali med razližnimi ponudniki?
Ko smo se odločili za dodatno pokojnino in se dogovorili, kolikšna bo naša mesečna premija, nas zanima, kolikšna bo naša pokojnina in na kaj moramo biti pozorni.
Bistvene stvari, ki vplivajo na visino pokojnine, so:
•  čas varčevanja (dlje ko varčujemo - hitreje se večajo naša sredstva)č
•  stopnja donosnosli (višja je stopnja donosnosti, hitreje se večajo naša sredstva in
•  stroški izvajalca (nižji kot so stroški, večja so naša sredstva).
Kaj to pomeni v našem primeru,
ko varčujemo po 9.000 SIT mesečno?
Predvidevamo:
•  da je sklad posloval z desetodstotno donosnostjo,
•  da so stroški (vstopna 5 %, izstopna premija 5 % in stroški ob upokojitvi 5 %) in
•  da smo že odšteli plačilo 25 % pokojnine.
Iz informativnega izračuna dobimo podatke, da bi posameznik, ki bi plačeval po 9.000 SIT mesečno deset let, ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v visini nad 7.000 SIT mesečno do smrti. V primeru, da bi posameznik vplačeval po 9000 SIT mesečno trideset let, bi ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v visini nad 75.000 SIT mesečno do smrti.
To pomeni, da bi posameznik, ki varčuje trikrat dlje, dobil več kot desetkrat višjo pokojnino.
Sedaj smo že ugotovili, kako pomembno je, da varčujemo dlje časa, se pravi, da čim prej začnemo varčevati za starost. Prv tako pa lahko na podlagi infor-
A%/O    All)l<)
AVS vimo
pooblaščeni servis: SHARP    KENWOOD
servisiranje:
E-mail: avs.menges@siol.net
delovni čas:
9.- 12. in 15. - 18. ure
sobota: 10.-12. ure
tehniČne informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in
KENWOOD
♦  TV APARATI,
♦  CD KOMPONENTE,
♦  VIDEOREKORDERJI,
♦  HI-FI KOMPONENTE vseh znamk;
♦  KAMKORDERJI znamke SHARP;
♦  AVTORADIJI,
♦  DVD (digital versatile disk) in
♦  MINIDISKI znamke KENWOOD
1234 Mcngcš, Hribarjcva 38 tcl,fex.: 061/738-409
27
MENGŠAN
N A S V E T I
mativnega izračuna vidimo, kako pomembno vpliva še tako majhna razlika v donosnosti na našo pokojnino.
Če bi posameznik varčeval trideset let po 9.000 SIT mesečno ob 10 % donosnosti, bi ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v visini nad 75.000 SIT mesečno do smrti, kot smo že ugotovili v prejšnjem primeru. V primeru 5 % donosnosti pa bi prejemal nekaj manj kot 30.000 SIT.
To pomeni, da bi posameznik v primeru 10 % donosnosti prejemal skoraj trikrat višjo pokojnino, kot v primeru 5 % donosnosti.
Možnest korištenja davčnih olajšav je omejena!
Država je z dodatnim pokojninskim zavarovanjem dala možnost in odgovornost posamezniku, da si oblikuje lastna sredstva, iz katcrih bo prejemal dodatno pokojnino na stara leta, saj država sama ne more vcč jamčiti pokojnin v visini, kot so bile doslej. Ker pa je država dala na kolektivno dodatno poko-jninsko zavaravanje velike davčne olajšave, po drugi strani zahteva tuđi izpol-nitev določenih pogojev in omejitev za dosego tch olajšav.
Eden od pogojev je ta, da se mora znotraj podjetja najmanj 66 % zaposlenih odločiti, da pristopijo h kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavaravanju in pa omejitev, ki omejuje posameznika, dne more vplačati več kot 30.000 SIT mesečno, oz. največ 5,844 % bruto plače. Ta omejitev je dana, ker bi zaradi ugodnih davčnih olajšav in drugačnim načinom varčevanja za starost (pri dodatnem zavaravanju smo dejansko lastniki vplačanih sredstev, ki so nam neodtujljiva in se v primeru smrti pred upokojitvijo dedujejo) vsi raje odločali za dodatno pokojninsko zavaravanje, kar bi pomenilo propad osnovnega zavaravanja.
Obstaja pa tuđi spodnja meja mesečnega vplačila v visini 3.000 SIT. Spodnja meja je postavljena zaradi administrativnih stroškov nadzora, ki jih ima država z nadzorom izvajanja danili davčnih olajšav. Nadzor manjših zneskov bi pomenil višje stroške nadzora, kot pa je vrednost zbranih sredstev.
Želimo se vam predstaviti kot Prva pokojninska družba d.d., ki je spe-cializirana zavarovalnica za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavaravanja.
Prva pokojninska družba je specializirana zavarovalnica, ki podjetjem ponu-ja možnost, da omogočijo svojim zaposlenim varno in donosno varčevanje za starost.
Prva pokojninska družba si je postavila za cilj z ustrezno naložbeno politiko dosegati donosnosti, ki jih dosegajo tuđi pokojninski skladi v nekaterih razvi-tih državah in je zadnja leta 10,71 %. Prepričani smo, da borno na ta način omogočili posamezniku vi.šjo pokojnino kot alternativni ponudniki.
Prednosti Prve pokojninske družbe d.d.
pred drugimi izvajalci z vidika lastnika so naslednje:
•  lastniki imajo svoje predstavnike v nadzornem svetu in imajo s tega stališča večji nadzor nad upravo Prve pokojninske družbe d.d., kot v prvem primeru, da jim pokojninske nacrte vodi drug izvajalec;
•  relativno visok donos na vložena sredstva, ki je zaradi usklajenosti z rastjo plač manj občutljiv na inflacijo;
•  prva pokojninska družba d.d. nudi večjo transparentnost stroškov administracije ter uprave Prve pokojninske družbe d.d., kot tuđi boljši pregled nad stroški upravljanja s sredstvi glede na druge izvajalec.
Prdnosti Prve pokojninske družbe d.d.
pred drugimi izvajalci z vidika zavarovancev:
•  majhnost - hitrejša in bolj dinamična;
•  tuj strateški partner -ne borno se učili, temveč znanje imamo;
•  nižji stroški - posledično višja pokojnina;
•  optimalni izbor naložbenih produktov - višji donosi;
•  manj konzervativno nalaganje - višje pokojnine;
•  višji donosi- enaki riziki;
•  kapitalska povezanot;
•  varnost.
Pva pokojninska družba d.d.
opravlja naslednje posle v skladu s pokojninskimi nacrti:
•  zbiranje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in vođenje osebnih računov zavarovancev;
•  upravljanje s premoženjem pokojninske družbe;
•  izplačevanje pokojninske rente.
Poleg tega Prva pokojninska družba d.d. nudi:
•  svetovanje podjetjem in sindikatom na področju oblikovanja pokojninskih načrtov, ki jih financira delodajalecč
•  izobraževanje in osveščanje delavcev v podjeljih v pomenu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vsebini pokojninskih načrtov.
Na koncu lahko povzamemo, da ni res, da pokojnin ne bo. Lahko pa se nam zgodi, da zaradi brezbrižnosti do samega sebe pridemo v situacijo, ko nam prejemki na stara leta ne bodo zado.ščali za normalno življenje. Zato je nujno, da že sedaj vsak posameznik začne razmišljati o tem problemu in ga čim prej resi.
Država ni več sposobna zagotoviti pokojnin v dosedanji visini, zato je že ponudila rešitcv za posameznika v obliki kolektivnega dodatnega zavarovanja.
Prva pokojninska družba d.d. Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Prva pokojninska družba d.d.
Dunajska 55 • 1000 Ljubljana
01/436 12 06
fjSVCT
ZAMENJAVA KOTLA II.
KAJ S STARIMI
IN PO IZVEDBI ZASTARELIMI KOTLI ?
Najbolj značllna lastnost zastarellh kotlov je njihova neekonomlčnost. če jih prlmerjamo s sodobnlml kotu Imajo slabšl izkorlstek že pri polnl obremenltvl. Še slabše Je pa Je pri nlzklh obremenltvah v prehodnem obdobju In pri morebltnl pripravi tople vode Izven kurllne sezone, zastarele Izvedbe kotlov Imajo tudl zelo visoke toplotne Izgube, na primer v dimnih plinlh, kl so lahko dvakrat višje kot pri sodobnlh. Sodobni kotll delujejo s prekinltvaml, kar pomeni, da Je količina dimnih pllnov manjša. Posledlca tega Je, da so tudl obstoječl (zidani) dlmnikl neustreznl In so potrebni sanacije. Pri sodobnlh kotllh, so temperature dlmlh pllnov na Izho-du Iz dimnlka nižji. Toplotne Izgube so z uredbo o emisiji snovi v zrak Iz kurllnlh
28
MENGŠAN
N A S V E T I
naprav (glej Uradnl list RS, št. 73Ž94) omejene, tako za nove, kot za obstoječe kurllne naprave.
To pomenl, da po preteku s to uredbo določenega prehodnega obdobja, male kurilne naprave ne bi smele obratovatl, če bodo prekoračile v tabeli navedene toplotne Izgube v odstotklh >•:
Poleg toplotnih Izgub so po tej uredbi določene tudl mejne koncentracije za dimno katransko števllo, dimno število, skupni prah, ogljlkov monoksld, dušikov oksid, presežek zraka, razmerje gorlvožklsik, vsebnost kisika.
Za vsebnost žvepla v trdlh gorivlh uredba velja že od 1.7.1995. Ko vsi kemijski elementi, kl so navzočl v gorivu, reaglrajo med seboj, predvsem pri starih kotllh nastanejo težave, kl se kažejo v obllkl korozije Ipd..
Naslovno vprašanje je zelo pomembno In kočljivo za tište občane, kl se ob prehodu na plinasta goriva sploh ne zmenljo za napotke In zahteve, kl so za normalno in varno uporabo plina potrebni, v večlnl primerov zadostuje že "znanje in mnenje" sosedov, oz. tlstlh, kl "vse vedo In znajo". Največja težava Je v tem, da občani želijo uporabljatl stare zastarele Izvedbe kotlov, pri čemer bi zamenjali samo na primer oljnl gorilnik z razmeroma dragim plinskim goril-nikom. Na tak način bodo ostali približno pri starih toplotnih Izgubah, kl ne bodo ustrezale predpisanlm mejnlm vrednostim navedene uredbe, da ne omen-Jamo škodljivosti onesnaževanja zraka. Podobno Je pri prehodu s trdlh goriva na tekoča goriva. V taklh prlmerlh je edlna smotrna reSltev zamenjava starega kotla z novim.
Danes Je na voljo velika izblra kakovostnih pros-tostoječlh ali stensklh kotlov, tako za uporabo olja ali plina. Zato domače in podobne rešltve nlmajo strokovne niti ekonomske osnove. Pričakovatl Je tudl, da se bo nadzor zaostrll tudl zaradi ekoloških razlo-gov. v združeni Nemčijl, kjer veljajo še strožja pravila, Je bilo na odpad oddanih preko 7 mllljonov kotlov, čepravjlhje bila većina še sposobnih obratovatl ali pa
Kurilne naprave	Moč kotla	Toplotne izgube v % za		
		Trdna goriva	Tekoča goriva	Plinasta goriva
NOVE	8-25	19	12	12
	25-50	18	11	11
	nad 50	17	10	10
OBSTOJEČE	8-25		15	15
	25-50		14	14
	nad 50		i:i	13
so bili po naših kriterijm ćelo v mejah uporabnosti. Opisana vprašanja so zelo žgoča, saj lahko ugotovlmo, da so v Sloveniji v veliki većini stari In po Izvedbi zastarell kotu, potrebni zamenjave. Poleg kotlov je obvezno zamenjatl tudl regulacijo, kar pomeni čim manj ročnega dela, sanirati pa Je potrebno tudl dlmnlke.
REŠITVE ZA PRIPRAVO TOPLE VODE
Pri zamenjavl kotla, kl Ima vgrajen hranllnlktoplote (bojler), moramo resiti tudl pripravo tople vode. Ob zamenjavl kotla imamo možnost urediti in resiti tudl to težavo. priporočljlvo Je, glede na rapoložljlv prostor v kotlovnici, da Je hranllnlk toplote prostostoječ. Zadnje čaše pri centralnem ogrevanju s toplo vodo, hranilnlki toplote nlso vgrajeni v kotel. Prostostoječi hranllnlkl toplote, ki Imajo već toplotnih Izmenjeval, so lahko povezani s sprejemnlki sončne energije ali s toplotno črpalko. če so ustrezne Izvedbe, lahko toplotno črpalko kar vgradimo nanj. velikost hranllnl-ka tople vode naj bo prilagojena potrebam, oz, glede na štebilo družlnskih članov. Za štlrlčlansko družino naj velikost hranllnlka toplote ne preseže 300 litrov, oz. naj ne bo manjšl kot 300 litrov, če se boste odločlli za uporabo obnovljivih vlrov energije.
ZAKLJUČEK
Zaradi zgoraj navedenega moramo biti na zamen-Javo kotla pravočasno pripravljeni, saj so nam običajno znani razlogi zaradi katerlh lahko do tega prlde. Najslabše Je, če nas zamenjava preseneti sredi zime. Nekaterl IJudje se iz varnostl odločajo, da stare in zastarele kotle preventivno zamenjajo prej. Ob zamenjavl kotla bodi pozorni na njegovo pravilno moč, saj ste v zadnjih desetih, morda dvajsetlh letlh, ko ste Imeli v ogrevalni sistem vgrajen kotel, hlšo morda na novo toplotno izolirali, morda ste zamenjali okna, izolirali podstreho, dozidali nove prostore In podobno, če Je ogrevalni sistem že star In mislite zamenjati tuđi ogrevala, Je to odlična prlložnost, da ogrevalni sistem na novo preračunate. Z Izračunom boste dobili dejanske toplotne Izgube vašega objekta In morda boste ugotovill, da je bil zastareli kotel prevelik za tretjlno, morda za polovico. Če ste vsa leta uporabljall za ogrevanje les In premog, ob prehodu na tekoča ali plinasta goriva sanirajte dimnlk. Sanirajte ga tako, da v obstoječo tuljavo vgradite nerjavne tul-jave. Poskrblte tudl za kakovostno regulacijo, saj vam bo le ta prihranila marsikatero urlco.
IVAN KENDA, univ. dipl. inž.
ZDRAVIE     IN      LEPOTA
V Ijudskem zdravilstvu slovi rman kot krepčilo za živce. V Nemčiji so ga uporabljali proti melanholiji in slnbemu raspoloženju. V stari Angliji so ga doda-jali v poročne šopke, da bi mladoporočencema pri-nesel srećo. Uporabljali so ga še proti napetosti, živčnemu razbijanju srca, izčrpanosti in za okrepitev po bolezni. Med prvo svetovno vojno so ga vojaki nosili s seboj in gn uporabljali za prvo pomoć.
Nckaj slovenskih ljudskih imen: arman, erman, kaček, krvavnik, kunića, mezinec, ribica, škorocelj, skoreca, škrbec, zavrelec, zobci ...
Rman je 20 do 50 cm visoko zelišče, s temno zelenimi listi, ki so peresasto oblikovani, drobno razcepljeni, izredno številni, kar pove tuđi drugi del njcgovega latinskega imena "Millefolium", kar pomeni tisoč listov. Na vrhu stebla so cvetni koški. Cvetovi in listi diše svojevrstno, ncžno in dišavno. Okus je rezek in trpek.
Rman je razširjen po vsej Evropi do polarnika. Najdemo ga po mejah, travnikih in pašnikih, po sončnih posekah, ob poteh in njivah, posamič ali v skupinah. Je zelo skromna rasllina, neobčutljiva za vročino, sušo in mraz. Le na premokrih tleh ne uspeva dobro.
Nabiramo ga od junija do oktobra. Lahko nabi-ramo ćelo zel ali pa samo cvetove. Zelišče sušimo vedno le v senci.
Zdravilne učinkovine v rmanu so: eterična olja (vključno s proazulenij, izovalerianska kislina, salicilna kislina, asparagin, steroli, flavoni, grenčice, tanini, kumarini.
Delovanje: rman predvsem tonificira tkivo in zato ustavlja krvavitve, spodbuja delovanje vsega organizma in mu vrača splošno čvrstost. Čudovit je kot zdravilo za uravnavanje celotnega prebavnega sistema. Spodbuja tek, poživlja prebavo in presnovo ter sprošča napetosti in krče. Zaradi razkuževalnih
RMAN
(Achillea Millefolium)
Latinsko ime te rastlinc od staro-grškega junaka Ahila in priča, da so rman že med trojansko vojno uporabljali za ce-Ijenje ran. Ahil naj bi bil svojo ner-anljivost dobil tako, da si je natrl telo z rmanom, le desne pete si ni namazal, in to je bilo zanj usodno.
29
MENGŠAN
ZDR AVIE   I N   LEPOTA
in protivnetnih lastnosti zdravi okužbe in vnetna stanja: vnetje želodčne sluznice, vnetje grla, prehlad in gripo. Zaradi grenkih snovi izboljšuje delovanje jeter in žolčnika. Znižuje tuđi krvni tlak, pospešuje izločanje seča, pospešuje znojenje, spodbuja krvni obtok. Še posebej pa je potrebno poudariti njegovo blagodejnost pri vseh ženskih težavah, na kar so opozarjali že mnogi znani zeliščarji, češ: "Će bi ženske vedele..." Rman torej pomaga pri motnjah menstrualnega ciklusa, bolečinah v predelu trebuha ter belem toku. Med nosečnostjo pa rmana ne smemo uporabljati v večjih količinah, ker spodbuja delovanje maternice.
Zunanje uporabljamo rman za zdravljenje ure-znin, ran, opeklin, razjed, podpludb, zanohtnega prisada, hemoroidov, kožnih vnetij in ekcema. Rmanov poparek uporabljamo še za izpiranje no-žnice pri belem toku, izpiranje vnetih oči, kot čistil-ni tonik za kožo in kot lasno vodico proti prhljaju.
Za vse navedene težave si večinoma pripravljamo čaj, in sicer kot poparek. Na skodelico vode vzamemo čajno žličko zelišča. Stoji naj pokrit približno deset minut, nato ga precedimo. Čaj pijemo dvakrat na dan. Poparek lahko uporabljamo tuđi za inhaliranje pri senenem nahodu.
Rmanovo eterično olje uporabljamo za pripravo masažnega olja, s katerim zdravimo sklepna vnetja tako, da pet do deset kapljic rmanovega eteričnega olja pomešamo s 25 mililitri šentjanževega olja. Mazilo za prsi zoper prehlade in gripe dobinio tako, da 20 kapljic eteričnih olj rmana, evkalipta in timijana razredčimo s 25 mililitrov mandljevega ali sončničnega olja.
Zeliščnim čajem navadno ne dodajamo sladkor-ja, kar pa ne pomeni, da moramo piti grenke. Dodamo jim lahko med, limonin sok ali malo jabol-čnega kiša. Vsi ti dodatki so tuđi zdravilni in z njimi še povečamo zdravilnost zeliščnega čaja.
Torej le pijmo zeliščne čaje, vzemimo si čas ter se ob njih sprostimo in ne pozabimo dodati medu, naj bo naše življenje zdravo in sladko.
Marija Koncil/a
mali OGLASI
■ Za novi salon pohištva v Mengšu išče pocljetje Inpa   Bled  d.o.o.   prodajalca  oz.   poslovodjo. Informacije na telefon (04) 5741 502. Zaposlitev takoj in za nedoločen čas. Olvoritev predvidoma 02. septembra 2000.
■  V Mengšu za našo stranko kupimo enosobno ali manjše dvosobno stanovanje v bloku, nižje nadstropje ali v urejeni hiši z manjšim vrtom. Resne  prodajalce  prosimo  za   ponudbo   na družbo Planet, koda RR, tel.: 01/588 50 50 ali 031/576 983.
■ Mlada družina iz Mengša išče gospo za pomoč v gospodinjstvu - Irikrat tedensko v dopoldan-skem času. GSM: 041/860 884
O B V E S T I  L A
Sporočilo za javnost
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
obvešča zavarovane osebe o novi možnosti elektronskega naročanja
konvencijskih potrdil za uvcljavljanje pravic do nujnega zdravljenja
med začasnim bivanjem v tujini preko Zavodove spletne strani
http://www.zzzs.si.
V okviru celovite akcije "Urcjanje zdravstvenega zavaravanja pred odhodom v lujino v lolu 2000" Zavod z dnem 26.6.2000 omogoča ose-bam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, elektronsko naročanje potrdil, ki so določena z meddržavno pogodbo (konvencijo), in sicer za države: Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, llalijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo.
Naročnik polrebuje za uspešno elektronsko naročanje konvencijskih polrdil poleg veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja doslop do inler-neta ter spletni brskalnik Microsoft Internet Explorer ali Netscape Communicator, različico 4.0 ali novejšo. Zaželjeno je, da ima naročnik tuđi naslov za prejemanje elektronske |)ošte.
Postopek naročanja je preprost in prilagojen intemetu. Konvencijska potrdila naroči naročnik na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si) zase ali za večjo skupino zavarovanih oseb (skupnj največ. 7 oseb), in sicer na podlagi vnosa vidnih podatkov, izpisanih na karlici zdravstvenoga zavarovanja. Pristojne službe Zavoda z elektronsko pošlo naročnikti v roku 24 ur potrdijo sprejem naročila, obdelajo naročilo in v primeru, da ni ovir za izdajo konvencijskih polrdil (npr. neuspešna identifikacija osebe, neurejen status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenom zavaravanju ipd.) pošljejo konvencijska potrdila naročniku z navadno poštno pošiljko v roku 3 delovnih dni.
Zavarovane osebe opozarjamo, da je posamezno naročilo lahko vezano le na eno državo in da se konvencijsko polrdilo izda za obdobje največ 90 dni. Zavaravanim osebam priporočamo, da opravijo naročilo vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino, in sicer zaradi časa, potrebnoga za obdelavo naročil in pošiljanja po pošti.
Nova elektronska slorilev je brezplačna, saj Zavod na ta način pomemb-no znižuje stroške lastnega poslovanja, promovira sodobno elektronsko poslovanje in dosega boljše organizacijske pogoje za delo oddclkov oz. služb za mednarodno zavaravanje v času Uirislične sezone.
Nova elektronska storitev se je v obdobju testiranja izkazala za varno. Informacijski sistem, ki podpira elektronsko naročanje, zagotavlja varen prenos osebnih podalkov, saj omogoča kripliranjo podatkov, celovilosl pronosa podalkov in skrbi, da so podalki naročnika zagolovo posredovani na slrežnik Zavoda in ne na kaleri koli drug strežnik. Zavod bo, tako kot to velja tuđi za celotno dejavnosl Zavoda, vse podatke varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Dodatne informacije; dobijo zavarovane osebe na splelnih straneh Zavoda in na oddclkih oz. službah za mednarodno zavarovanje v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

30
MENGSAN
Gozdni bonton
Gozd ima pomcmbno vlogo v našem življenju. Kadar smo napeti, se v gozdu sprostimo, nabiramo lahko gozdne sadeže, zdravilne rastline in se sprehajamo. Za lastnike gozdov predstavlja banko za hude čaše, v katero se lahko zatečejo, pri pravilnem gospodarjenju pa tuđi stalni vir zaslužka. Za pustolovce je gozd džungla, v kateri skušajo preživeti, taborniki se učijo preživetja v naravi. Umetniške duše iščejo navdihe za svoja ustvarjanja. Vendar pa lahko naše uživanje v naravi prekine hrupni in brezobzirni motorist, kup smeli ob pol i ali pa ćelo pogorel gozd.
Cozd opravlja ludi druge funkcije. Uravnava klimo v njegovi okolici (veter, vročina), predstavlja velik naravni rezervoar pilne vode. Žalo da borno v gozdu doživeli (isto, zaradi česar smo prišli in bodo to doživeli ludi drugi, se moramo v gozdu primarno obnašali.
LBV
V GOZDU NIKOLI NE KURIMO Iz nezavarovanega kurišča nam ogonj lahko hitro pobegna in se razširi na gozd.
• NE PUŠČAMO SMETI V GOZDU
Smeli kazijo lepolo gozda. Gozd ludi ni odlagališče za slarc
nvlomobile in
kmetijske sirupe, saj iz gozda pogoslo lece
voda v razne izvire ali podlalnico, ki jo
črpajo za pilno vodo.
NE OBSEKUJEMO DREVJA, NE TEPTAMO MLADIH DREVES IN NE POŠKODUJEMO SKORJE DREVES
Drcvesa, ki so kakor koli poškodovana, so manj odporna na škodljivce (lubadarji, glivc) in so s lem obsojena na propad ali pa se razvrednotijo.
• NE POŠKODUJEMO KAŽIPOTOV, MOSTOV, OGRAJ IN DRUGIH NAPRAV V GOZDU V gozdovih je veliko umctnih objeklov (poli, mostovi, kažipoli ...), ki so pomembni za gospo-darjenje z gozdovi in tuđi razne obisko-valce. Če so objekti poškodovani, poslane    v gospodarjanje z gozdovi dražje, obiskoval-ci pa se lahko ćelo izgubijo.
NE KRIČIMO IN NE PLAŠIMO DIVJADI, NE VZNEMIRJAMO MLADIĆEV V GNEZDIH
Gozd in divjad si a odvisna drug od drugega.
Tako predstavlja gozd za divjad dom. Ker \^( ludi mi ne maramo, da drugi kričijo v našem domu in nam vznemirjajo otroke, tega ne delamo v gozdu.
• NE UNIČUJEMO GOZDNEGA RASTJA
( CVETJA, PLODOV IN GOB) (ludi če so slrupeni). Kadar hodimo po gozdu, je lepo videli lepe cvetove, rastline, gobe, ki se bohotijo v svoji lepoli in je narava lako neokrnjena. Gobe imajo izredni pomen ludi za stabilnost in odpornost gozdov, saj so ene pomembnejših razgrajevalk organskih snovi.
NE VOZIMO SE Z AVTOMOBILI, MOTORNIMI KOLESI IN
KOLESI V NARAVNEM OKOLJU V KS volja od leta 199r>
predpis, ki prepoveduje vožnjo z vozili na motorni pogon in
kolosi v naravnom okolju. Tako je propovedano voziti, parkirati in uslavljali na
vseh površinah zunaj nasolij in vseh vrst čest, kolovozov in poljskih poli.
Prepoved volja ludi za gozdne in planinsko poti.
1K©
Slovenska 28, Mengei Telefon: 738 988
ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
POLETNI DELOVNI ČAS OD 18.00 DO 21.30 URE.
NOVO V VIDEOTEKI
Runaway Bride (Pobegla ne vesta) -
komedija
Igrajo:
Julia Robcrls, Richard Cere, Hector Elizondo Pa me ujemi, če moreš... Julia Roberts je v Icj komediji razpeta med vročo željo.da bi se poročila in strahom, da se bo to zares  zgodilo.  Ta  nenavadna mešanica    občulkov    jo    kar štirikrat pripeljc pred oltar, od koder nazadnje pobegne ćelo Kichardu Geru, loda....
Blue Streak
(Oropaj policijsko
postajo) - ak.
komedija
Igrajo:
Marlin Lawrence, William Forszlhe, Luke VVilson
Onje kol poticaj... vendar v resnici ni .... Kralj tatov draguljev Miles Logan (Lawronce) ima veliko te-žavo. Ta ležava je vredna 20 milijonov dolarjev, Pravkar je prišel iz zapora, v kalerem je bit zaradi lalvine velikoga diamanla. Ko pa se vrne na gradbišče, kjer je pred leti skril diamant, ugotovi, da je njegov zaklad skrit v novi policijski postaji.
Brokedown Palače
(Palača z resetkami) - triler
Igrajo: Claire Danes, Kate liackinsale, ISill Pullman
Le za kralek čas je bilo vse popolno,...
Claire in Kate natopala v vlogah najboljih prijateljic,
kalerima se sanjske počitnice spremenijo v nočno moro.
Ko pa se obe zaljubila še v istega skrivnoslnega
mladeniča, pozabita na vse in v enem samem trenutku se
njuni življenji popolnoma spremenita...
Inspector Gadget
(Inipektor
Gadget) -
Walt Disney -
pustolovski
Igrajo: Mallbcvv Broderick,
Kupert Everelt, )ollz Fisher
Iz   Disnezeve   delavnice prihaja InSpcklor Cadgel, iz tisoč delov seslavljeni junak. Akcija, odlični efekti in nopozabne Sale...
31
MENGŠAN
Knjižne nuvufti
julij/avgust
(Enota Mengeš)
Filozofija
•   Mathevvs, Andrew
Bodi srečen z Ijudmi. - Žalec: Sledi, 2000
•  Schvvartz, Morrie
Živeti do konca: življenjska modrost izjemnega človeka. - Tržič: Učila, 2000
Psihologija
•Chiazzari, Suzz
Barve. - Ljubljana: Slovenska knjiga, 2000
Verstvo, bogoslovje
•De Mello, Anthonz
Minuta nesmisla. - Nova Gorica: Eno, 2000
Sociologija
•Nemetschek, Monika
Je čas prihoda  in  je čas slovesa.   -Celovec:
Mohorjeva družba, 2000
Politologija
•Keane, lohn
Civilna družba: - Ljubljana: Znanstveno in pub-
licistično središče, 2000
Gospodarstvo
•Potočnik, Vekosav
Trženje storitev. - Ljubljana: Gospodarski vesl-
nik,2000
Pravo
•Bevc, Viktorija
Posvojitev otrok: o pogumu in bolečini žensk, ki so oddale otroka v posvojitev. - Ljubljana: DAG grafika, 2000
Ekologija
•Carrada, Giovanni
Spoznavanje narave, rastlinslva, živalstva in naravnih okolij in pojavov. - Brezovica pri Ljubljani: Alba 2000, 2000
Medicina
•Likar, Miha
Porajajoče se nalezljive bolezni. - Ljubljana: Zbornica sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije, 1999
• Nees-Delaval, Barbara
Če otrok zboli. - Ljubljana, DZS, 2000
•Friebel, Volker
Depresije:     prepoznavanje,     preprečevanje,
zdravljenje. - Ljubljana: Slovenska knjiga, 2000
Obrti
•Carsten, Lili
Lepota skozi letne čaše. - Ljubljana: Prešernova
družba, 2000
Kmetijstvo, gozdarstvo
•Vardjan, France
Posodovke. - Ljubljana: Kmečki glas, 2000
Gledalište
• Muck, Kristijan
Med krinko in obrazom. - Ljubljana: Cankarjeva
založba,2000
Literarna teorija
• Erhartič, lilanka
Književnost    v   srednji    soli:    priročnik    za
srednješolce. - Ormož: samozaložba,2000
Zgodovina
•Benz, VVolfgang
Holokavst. - Ljubljana: Institut za civilizaicjo in
kulturo, 2000
Leposlovje
• Berle, Maria Anne
Tu je moj dom: življenje v domu upokojenccv. -
Ljubljana: Naša žena, 2000
•jcrman, Janka
Sledi v času. - Radomlje: samozaložba, 1999
•King, Stephen
Zelena milja: roman v šestih delih. - Ljubljana:
Fun, 2000
•Pelan, Žarko
Sadovi zmot. - Grosuplje: Modena, 2000
•Rovvling,). K.
Harrz  Potler.  Dvorana  skrivnosti.  - Ljubljana:
EPTA, 2000
•Švigelj-Merat, Brina
Smrt    slovenske    primadone.    -    Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2000
KRATEK IZBOR
POČITNIŠKEGA
BRANJA
ZA NEŽNE IN ROMANTIČNE DUŠE TER TIŠTE, Kl HOČEJO POLEG LJUBEZENSKE ZGODBE ŠE NEKA) VEČ:
Paulo Coelho: ALKIMIST
Alkimist je v srcih šestih milijonov bralcev po vscm svetu. Pastirčku Jakobu se v sanjah prikaže zaklad. Ponj se odpravi v Egipt in po napetih dogodivščinah dojame Alkimistovo skrivnost, da je zaklad pot, po kateri hodi in ne kraj, kamor je namenjen. In Ijudje, ki jih srečujc na pot i, so edini učitelji.
32
MENGSAN
Paulo Coelho:
OB REKI PIEDRI SEM SEDELA IN
JOKALA
Ljubezenska zgodba med Pilar in njenim mladoslnim prijateljem, s katerim se znova srečata po cnajslih lelih. Moć njune Iju-bezni ju vodi skozi nolranjo preobrazbo.
Alessandro Baricco: SVILA
Zgodba o Ijubezni, hrepenenju in bolečini je postavljena v 19. stolelje. Francoskega svilarja zanese poslovna pol na daljno Japonsko, kjer spozna deklico čarobnih oči, ki mu podari nepozabno Ijubezensko noć.
ZA PUNCE, Kl BI SE RADE MED DOPUSTOM ČESA NAUČILE:
Ute Ehrhardt: PRIDNE PUNCE PRIDEJO V NEBESA, POREDNE PA POVSOD
Pridne punce morda res pridejo v nebesa, toda tam se bodo po vsej verjetnosti dolgočasile. Toda če se otresejo lažne pridnosti, pridejo v slik s salio, s svojimi čustvi in holenji, s tem pa si priborijo ludi občutno več možnosli. I Ikrali ponujajo novo priložnost ludi moškim, ki so pripravljeni sprejemali nove življenske izzive in spremeniti vse bolj zasarele zapovedi o hierarhiji moči.
Ute Ehrhardt:
IN VSAK DAN MALO BOU
POREDNE
Priročnik k "porednim puncam" vsebuje nasvele, kako z majhnimi in drznimi koraki ohranili borbeno miselnost. Na koncu knjige je psihološki test, s kalerim punce preverijo, koliko so napredovale v porednosli.
LJUBITELJEM KRIMINALNIH ROMANOV PRIPOROČAMO
PISATELJICO MINETTE VVALTERS
Minette VValters je obiskovala isti inlernal kot Agalha Christie, romane pa piše v idiličnem podeželskem okolju Dorseta. Za svoj prvi kriminalni roman Ledenica je leta 1992 pre-jela nagrado zveze pisateljev kriminalk za najboljši prvenec leta. Doslej je napisala šest knjig, ki so doživele prevode v 32 jezikov, tri pa je ekraniziral tuđi BBC. Prevodi njenih knjig: Ledenica, Kiparka, Nagobčnik za jezikavko, Temna soba, Odmev.
A. V. Mederal
Dclo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je. prerano, v srcih naših boš ostal.
Zahvala
Zahvala
V 60. letu nas je nepričakovano
zapustil naš dragi mož,
oče in stari oče
IVAN BREZOVNIK
Iskreno se zahvaljujemo
sorodn ikom, sosedom,
prijateljem in znancemza izkazana
Jrisna iu ustna sožalja, darovano
cvetje, svece ter spivmslvo na njegovi
zadnji poli.
Hvala gospodu župniku Mateju
Zevniku ler gosj>odu Piivlelu Krtu
za lejK) (pravljen obred.
l'osebej hvala /levcein cerkvenega
mešaiiega />evskega zbora župnije
Trzin ter iijihovemu organisln
Franciju in ueuazadiije
MKZ Mengeški zvon.
Vseni isrena hvala.
Vsi njegovi
Ob boleči
in nenadomestljivi izgubi
našega dragega moža, očeta in
starega očeta
FRANCA KALANA
Iskreno se zahvaljujemo
vsem sorodnikorn, prijateljem,
sosedom in znancem za izkazana
ustna in pisnu sožalja, za podarjeno
cvetje in svece.
Zahvaljujem se
Ministrstvu za nulranje zadeve in
Godbipolicije za igraue žalostinke
in Tišino.
Vsi njegovi
33
strip
VEZENJE VERONIKA
Wiegele Veronika s.p.
GSM: 041 744 599 • vwiegele@tris-a.si
Naprošamo vse, ki bi želeli postati pokrovitelj stripa, da to sporofite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517).
LE KAJ POČNE VSAK DRUGI MENGŠAN ČEZ DAN NA POLETNIH POČITNICAH?
HMMM... ?
PLAVA...
NIČ NE SKRBITE, SOSPOD! VAS
BOMO JAKOJ NA KOPNO \     -■-, PO"ksi/CLr!!!
... IGRA TENIS...
...OBOJDUJE ŽIVAU IN NARAVO...
IN SE ZVECER VES UTRUJEN VRNfc" K ŽENI...
horoskop
OVEN   21.03. • 2O.O4.
Po zapletlh ln problemlh boste laž]e zadlhali. Največ, kar vas motl so medsebojnl odnosi In težko se Je prilagoditi in zadovoljiti vsakega. Ne ozlrajte se na prlpombe. temveč odločno stopajte naprej. Denar bo začel prltekatl. v družlnskem krogu zadeve počasl prlhajajo na svoje mesto, zato Imejte več potr-pijenja In razumevanja. Najboljše Je, da v tem času pripravite kovčke in odldete na zasluženi dopust. Nezadovoljstvo In notranje napetosti.
BIK   21.04. - 2O.O5.
Kljub dopustnlškem razpoloženiu boste imeli dela preko glave. Želeli bi čim več In čim bolje Izkorlstlti vse možnostl, ampak ne pozablte na sebe. Bodlte previdni In ne Izzivajte. včasih ]e bolfe malo popustiti In počakati, ker boste Imeli več koristi. Glede denarja ne morate skrbeti. Na osebnem področju že đolgo razmišljate o spremembah In seda) |e čas, da začnete reSevatl vse ključne zadeve. Zaljubljenost vam bo dala krila, prevldno s kalorljaml.
DVOJČKA 21.OS. - 21. O6.
PriSlo Je va5e "srečno" leto In Izkorlstlte vse kar se vam ponu-Ja, seveda pođ pogolem, da to zares želite. Jupiter vam bo stal ob strani In pomagat reSevatl poslovne, flnančne in osebne zadeve. Skratka čas |e za akcijo. Odločlte se kaj želite In delulte odločno in pogumno. Z druge strani vas bo prlsllil reSevatl vse tlsto kar ste pustili za "Jutri". Zelja za avanturo In spremembo vas lahko zapelje v Ijubezenskl trikotnlk... Prevldno s alkoholnl-mi "flaskami".
RAK   22.06. - 22.O7.
imeli boste ogromno kreativne energije, ki vas bo silila, da menjate svoj način delovan|a In življenja. To je lahko naporno, ampak pomislite, kđaj ste naredili nekaj samo za sebe. Veliko dela ln obveznosti vas ne bo ustraSllo, temveč boste želeli Imeti večjo plačo In vas ne bo strah svojo željo povedatl na glas. Kljub novim obveznostim ne pozabite na svoje družlnske člane. Samskl raki Imajo možnost za novo, bolj trajno zvezo. Prevldnost v prometu.
od 25.07. do 25.08.
Todenskl horoskop METE MALUS (od ponedel|ka do ponedel|ka) lahko vsak trenutek poslušate na Telekomovlh odzivnih itevilkah:
Zraina znamenja (Vadnar, Dvojika, Tehtnlca) ■ 9835 Vodna znamenja (Ribi, Rak, Skorpljon) ■ 9831 Ognjena mamenia (Oven, lev, Slrelec) • 9832 Zemel|ska znamen|a (Bik, Devica, Kozorag) - 9833 Lunln Mtveni koledar - 9834
LEV   23.07. - %%, OS.
Sprejmite ponujeno pomoč od sodelavcev, ne bodlte tako vsevedni In ponosni, včasih Je dobro priznati, da potrebujemo pomoč. veliko obveznosti si nalagate na svoj hrbet z novim poslom. Ne dovollte, đa vse ostane na papir|u, temveč aktivirajte tudl vse druge, ki so vključenl v ta projekt. LJubezen Je na pohodu, pripravite se samski levl. Konec Je dolgotrajnemu Iskanju "pravega" partnerla za skupno življenje. Čas je za san-Jskl dopust In sprostitev.
DEVICA   23.OS. • 22. 09.
Odplrall se bodo posll s tujlno ln pojdlte brez clncanja in dol-gega razmišljanja. To bo velika In lepa sprememba v vaSem življenju. Flnančno ste naredili prave korake, sedaj Se počakajte, da se vse realizira. Tudl kariera Je na prelomu, ln potrebno bo spremenltl svo|e razmišljanje In odnos do drugih ljudi, v družlnskem krogu Je mirno In vse pripravljeno za dopust. Samske devlce bodo svojo Ijubezen našle v tujlnl, ampak bo več od avanture. Pazite pri dietah, ne pretlravajte.
TEHTNICA   23.09. - 22.IO.
v poslu boste potrebovall več potrpljenja in odločnosti. Ne boste se mogli Izmaknlti svojim obveznostim. Slabe Izkušnje so za vaml. imejte pogum, ko se odločate spremenltl delovno mesto. Flnančno Je zlata sredina, ampak to ni dovolj za vaSe velike potrebe. V medsebojnlh odnosih boste malo cinični In napadalnl, ampak bodite "nežni". imate občutek, da vaS partner stalno nekaj zahteva, a sam ne daje dovolj, zato se pogov-orite odkrito. prevldno v prometu.
ŠKORPIJON    23.10.-21.11.
Poslovne obveznosti bodo vse večje In vi boste s tem zadovoljni, ker potrebujete akcijo, odgovornost ln občutek korist-nostl. Lahko si priznate, da ste sposobni in brez strahu pred ključnlml spremembaml. Denar vas ne skrbi. Sedaj je čas, da uresnlčlte svoje san|e v Ijubeznl. Spoznali boste nekoga, ki vam bo tako) prlrasel k srcu. Veselili se boste skupnih podobnih pogledov na življenje in družino. Bodlte odprtl ln iskreni. Clavoboi zaradi preplha.
Ccna cplotncg.1 kika jo 'H SIT.
STRELEC    22.11. - 20. 12.
Spremembe v poslu so nujne. Imeli boste možnost menjatl službo z dobro plačo, ampak tudl večjo odgovornostjo. Flnančna situacija Je spremenl|lva In malce nestabilna, ampak ni potrebno skrbeti. Ne nasedajte, ko vas sodelavcl Izzlvajo In nastavllajo past. Prlhaja čas, ko se boste umirili na Ijubezenskem planu, Bodite sproSčenl, odprtl, Iskreni In se prepustite. Vezani strelcl bodo naredili korenlte spremembe. Pozornost dajajte na prltlsk.
KOZOROG 21.12. • 19.01. Veliko obveznosti In odgovornosti vas bo malo utrudllo. 2 večjimi projekti počakajte ugoden veter. NI ravno dober čas za podpisovanje pogodb, finančnlh naložb in sposojanje đenarja drugim. Sprostite se in skušajte bolj odprto komunicirati s sodelavcl. Prevldnost Je dobra samo do ene mere. Pokažite svoja čustva in ne bolte se, đa bi vas na|bliž|l Izkorlstlli. Pazite na arogantni Jezik, če Se niste bili na dopustu, Izkorlstlte neu-goden čas za delo, za dopust.
VODNAR 2O.O1. - 18.02. Jupiter pomaga vsem zračnim In ognjenim znamenjem, tako, da bo poskrbljeno tudl za vas. Spremembe so pred vrati, a vi ste tako neučakanl In polni želje, da prekinete stari način življenja. Poslovno se odplra skozl tujlno. Na potovanju boste združili posel in užltek. Ambicioznost vam Je v krvi, ampak vedno mora biti dodatek drugačnostl. Družlnski vodnarjl bodo potrebovall razčlSčevanJe, a samske caka nova vzburljlva zveza, Telovadba se prlporoča.
RIBI    19.O2. - 2O. 03.
vse vam bo šio kot po maslu. Poslovno boste bolj odločnl, delovnl, odgovorni, vaša Intuicija bo izredno močna In nepogreSljlva. Odplra se novi poslovni projekt kler boste dobro sodelovall s poslovnlml kolegi. Ugoden čas za nakup zemlje ali hISe. Denarno Je situacija stabilna. Vse več pomočl imate od svoje družine in vas popolnoma podplrajo. To vam bo dalo novi pogum In moč za delovanje. Samskl bođo imeli pestro Ijubezensko življenje. Nemir.
UF!
...UŽIVA V HITRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM...
'\..TO BO PETDESET TISOČAKOV ZARADI PREHITRE -',' ,rJVOŽKljE,6OSPOW
KJE si spet
Nagradna križđnka
Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratnc križanko, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do 8. septembra 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade KOMPARE k.d., Janševa ulica 3, in sicer:
1.  nagrada: storitev v vrednosti 10.000 SIT
2.  nagrada: T-shirt
3.  nagrada: T-shirt
Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki.
Naprošamo vsc, ki bi želeli prispevati nagrade
za naslednje križanko v glasilu Mengšan,
da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 6f>1 517).
Pravilno geslo križanke v aprilski številki MehgŠana: "GORENJE, CANDV, BOSCH"
Žreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil:
1.  nagrada: Irena Abe, Mengeška 32, Trzin
2. nagrada: Nina Bergant, M um ova 20, Mengeš
3. nagrada: Breda Martinčič, Murnova 14, Mengeš
	RS | MEHGEŽ. JRNSEVft IILICH 3 Uža OS					i'MHlU'TuI					MMAVII MAKM > t (KAl K"	Ml Al><\ II'IA t'l VKA UIKIINH i	IUK<"I|A	MM )MAk	AM< )NI-Ak( >VA SPOIINA	i;iN<. 1 IANII MM IN HA	"PIH'IA Dl AkA"	Skl ADIiA /A /ItUK IN OKKISIIR	IONI ANDIKIIC
					9 1	rp li g-    TEL.: [01] 723 0 9tJ3 r~,       6SM: 041EE! 362  .					■JAI'A('NA PO1								
											kKSINA !PKI/< >-KIM V JH^JVAN NI MIC								
													UNIČUJOĆ1 IXX'.A|ANH INI1IISKA 1 LUNJA						OSNf^VNA MIRA
																			
					ta 1	'I	ffn			1 1									
											A/IISKA 1IKANA NI (.*1-siilM		-------------------	V/kl Ik OSRI ONJI PROS1OR UMPIIA	PKN V ^aknk:ai i (mi'uvui				
						o poučno pnsHmilllHlililMillIilH													
	VA< Ml NC ;v\N Ski )I>A NA DRIVJU /AKADI SNI < iA Skl '('INA i'on i|< x'm i SM J/l pi inVavi »	Skorosi, škKIOSI	1/ VI <" riAsii/ NADIVUM	SIN >l NUM	1 iki |l N <i«.)/l>K*IK		'.i mi ii' / (.OKI ulo VKI H >VNIk										GR$KA ĆRKA VINII-1 AIOK		
												/111 NA KAMNINA PRHXJK-NtNA							
												PAK AHI/ ANC".. P|O5**"IN. MIRA				2LLI/UV OKSID			
																VODILO ZA VRVI			
	("DINO IN I)UM VNO llfil >D|I I'K' >l )l 'ki HIIKr >Sl 1 IN Časa						(»l'< )klš<'l						P( >KAM A P( )VKSlNA V PU^AVI V/K .Al NA I'KICKAVA kKA| PKI kAMNIkU					VISI 1 (»-K..KA	Al JANA M II
					1» )KII NI Spori		1 )K/AVA Olt IVfKAlU IN IICKISU												
	oiok /Al K >I>N( > OD PAGA						HIV AKUN1, VODIMI | (CAKI i iSi							NA|VI<|I IUa)M. ORC.AN M(l> NOfi					
	< .KAI <k IH liINJAk. grSki JONSKI OIOK						NAIVK'IA AKIIKHA	M IkAK kllMIN('K'						IGRAIKA B	ASINCER				VI.ADAK V SIAKI AVSIKIII
														Ml D-a i iNski > MOKJI	Nf KDANJI MAI>/. l'< >IINk (1 AS/I ())				
				/1 NA. s< il'K' k ;a NA-ili kl Kl N DIIIC	—			KAKMI N SIAVIC				otkoSki SFOPAI							
								PONOVNO /IJKU/INII				PIV1C OIAMONO							
	IAKANH >															O/NAKAIKLNK"			
																SI OVI NSKA USNICA (MA)DA)			
	t. UM HA MN< i/INI				CICiAN					CRSKI JUNAK VIRCIIO-VTGA1 PA						11 KOĆA /AĆIMBA			
					NlkOt A| THIONOV														
																IVAN LOTRlC			
										DANSKA									
	Itl AC.AI-Nlškl l'( H'HM								SKIDNII-ŠOIKA										
	I'KK,KIŠNI kKAII 1/ " ihSkl ; Mili H U( ,|||								kll'NA kili A						IIAII -SI ( )VNI IIKItANSkl kkAii				»A
VELE
Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR
VELE
prijeten  nakup
POSEZONSKO ZNIŽANJE-CENJlOi-ElNIhl-OPlAClL.
20. julij - 2. avgust
J^$S@
calitrrnian titv tlmikinft
THINK PINK
f*n;/i uai „t dinihinv J/ Hunk l'ink wa*twrntn Vose/Tute SaltonaS Park to fcia\ \our tnind und undc ytuml natunr
Blagovnica Vele Domžale, tel: 01 7218-100
Češminka Domžale, tel: 01 7219-290
Diskont oblačil in obutve Domžale, tel: 01 7244-253
Zarja Mengeš, tel: 01 7237-044
Modna niša Kamnik: 01 8391-404
Nova moda Kamnik: 01 812-570
Velika izbira poletne obutve po ugodnih cenah!
Vele Trgovska družba d.d.. Domžale, Ljubljanska 64