Glasilo Občine Ormož Številka 49, junij 2020 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Tina Zadravec, Irena Kandrič, Slavica Šajnovic in Sonja Muhič. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce https://www.tiskarna-ekart.si/ Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma septembra 2020. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 4. 9. 2020. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. POGLEDI NA ORMOŽ — H)IWKltttlKtvi!ii| r.n r. in/i j:i¡>j[i. ii[ ¡v fo riu.itamjaii Ormoške novice Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Ormož Na življenjski poti nas večkrat čakajo prelomni trenutki, ki zaznamujejo naš vsakdan in nas usmerijo na novo, drugačno pot, na katero nismo navajeni in na kateri se nam izoblikuje drugačen tempo življenja. V tem letu nas je polovico časa zaznamovala ena izmed najzahtevnejših preizkušenj, ki smo jim bili priča v zgodovini človeštva. Pandemija koronavirusa je dobesedno ustavila svet. Postavila nas je v popolnoma nova dejstva, s katerimi smo se morali v kratkem času soočiti in konec koncev tudi sprijazniti. Ukrepi, ki smo jih izvajali na lokalnem nivoju v duhu preprečitve širitve okužbe bolezni COVID-19, so se izkazali za uspešne. V naši lokalni skupnosti smo zabeležili 6 primerov okužbe, v Centru starejših občanov Ormož pa zaradi COVID-19 nihče ni zbolel, kar je izjemen uspeh, na katerega moramo biti ponosni in za katerega moramo biti hvaležni vsem, ki so v teh časih, z doslednim upoštevanjem ukrepov, to omogočili ter s svojim družbeno odgovornim ravnanjem pripomogli k zajezitvi epidemije. V naši državi, kot tudi v naši občini, se v tem času sprošča mnogo ukrepov, ki so nas v času epidemije, seveda z razlogom, omejevali in nam preprečevali uživati dobrine, ki smo jih sicer vajeni. Napočil je tudi čas, da to izkušnjo ovrednotimo, se zamislimo in usmerimo poglede za naprej. V kratkem času smo namreč lahko ugotovili, kako ranljivi smo v primeru naravne katastrofe, kakršna je epidemija in kaj je vse tisto, od česar so odvisne posamezne aktivnosti našega življenja. Verjetno smo v tem času iskali odgovore na kar nekaj vprašanj, kot so npr.: Ali dovolj cenimo svoje zdravje? Ali namenimo dovolj časa družini in oblikovanju dobrih odnosov? Kaj pomenijo dobri sosedski in družinski odnosi? Kako pomagati ljudem, ki pomoč potrebujejo? Kakšen pomen ima lokalno pridelana hrana? Ob odgovorih smo se včasih vsi skupaj zamislili, verjetno pa vsi skupaj hitro ugotovili, kako pomembna je v tem primeru skupnost. Kaj pomeni moč skupnosti, ko stopi skupaj. Šivali smo zaščitne maske, pred javnimi zgradbami ljudi obveščali in ozaveščali o pomenu zaščitne opreme, ljudi na domu oskrbovali s prehranskimi izdelki, higienskimi pripomočki in še in še. Veliko občank in občanov se je angažiralo in pokazalo veliko srce. Vsem, ki ste v tem času pripomogli k delovanju raznih institucij, predvsem na področju zdravstva in izobraževanja, službam za zaščito in reševanje na čelu s Civilno zaščito, posameznicam in posameznikom, ki so v času izrednih razmer delali in bili na razpolago praktično dan in noč ter se, ne glede na možnost izpostavljanja okužbi, obnašali požrtvovalno in predano, družbeno odgovorno in strokovno, se iskreno zahvaljujem in čestitam za opravljeno delo. Iskrena hvala tudi vsem, ki so v tem času opravljali storitvene dejavnosti, gospodarskim družbam in podjetnikom, ki se s krizo soočajo ne le v zdravstvenem, temveč tudi v ekonomskem smislu. Iskreno upam, da bomo posledice čim hitreje preboleli. Preboleli kot posamezniki in kot družba. Veseli smo, da vemo, da je v državi in v lokalnih skupnostih toliko predanih in požrtvovalnih posameznic in posameznikov ter organizacij, institucij in služb, ki se v izrednih razmerah zavedajo, da so v službi ljudi, da jim pomagajo, skrbijo zanje in da upravičijo zaupanje državljank in državljanov. Srčno upam, da nam bo pretekla izkušnja v prihodnosti prihranjena. Iskrena hvala in ostanimo naprej zdravi. Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak IT» Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020 3 gja oq Ormoške novice Aktivnosti, investicije in projekti občine Ormož V občini Ormož se izvajajo številne aktivnosti in investicije. Občinski svet Ormož je sprejel tudi proračuna občine za leti 2020 in 2021, kjer so zajeti številni projekti in investicije za obe leti. V letu 2020 so se že ali pa so še v izvajanju naslednje investicije. Izvedla se je sanacija plazu Vičanci v skupni višini 400.000 EUR z DDV, ki bo v celoti financirana s strani Ministrstva za okolje in prostor. Občina Ormož je podpisala gradbeno pogodbo z izbranim izvajalcem Rafael d.o.o. iz Sevnice. Izvedla se je dostopna pot do samega plazu, narejeni so bili globoki jaški, v katere so bila vključena kamnita drenažna rebra iz masivnih skal. Voda je speljana v dolino deloma v obliki drenažnih in deloma v obliki kanalizacijskih cevi. Kjer se je izkazalo, da je teren bolj nestabilen, so se naredile dodatne kamnite zložbe. Zabijale so se tirnice za stabilizacijo masivnih skal in navozila se je zemljina, ki je zapolnila ogromno luknjo. Za letošnjo leto imamo podpisani pogodbi za modernizacijo in preplastitve cest v Občini Ormož za 588.700,00 EUR. Gre za 15 odsekov cest. Ceste smo razvrstili v 4 sklope. V prvem sklopu je dobilo delo KP Ormož v vrednosti 211.700, 00 EUR. Gre za dve cesti. Lokalna cesta Ormož - Koračice v dolžini 1200 m x 5m širine bo preplastena in javna pot v Frankovcih v dolžini 105 m, ki bo modernizirana. Pogodba je bila podpisana konec aprila. Dela bodo končana do konca avgusta. Ostale 3 sklope, gre za 13 cest - javnih poti v Vičancih, Mihovcih, Hermancih, Velikem Brebrovniku, Jastrebcih, Kogu, Mihalovcih, Pavlovskem Vrhu in Stanovnem, pa gradi podjetje Gradnje Žveplan d.o.o. Gre za investicijo vredno 377.000,00 EUR. Tudi ta pogodba je bila podpisana konec aprila. Rok izvedbe je konec avgusta. Ob izgradnji cest se ureja še odvodnjavanje z muldami in propusti ter urejanje brežin. Izvajala so se tudi številna investicijska dela na komunalni infrastrukturi, in sicer na kanalizacijskem in vodovodnem sistemu: sanacija kanalizacije na Kerenčičevem trgu 2, sanacija kanalizacije v Ulici kneza Koclja, sanacija filtrirne grede na RČN pri Veliki Nedelji. V okviru rednih vzdrževalnih del se je obnovila filtrirna greda na RČN Veliki Nedelji 20 x 5 m, sanacija filtrirne grede na RČN v Ivanj-kovcih in INOX pregrade v usedalniku. V okviru rednih vzdrževalnih del se je obnovila filtrirna greda na RČN Ivanjkovci 22 X 11 m in vgradila dodatna pregrada v usedalniku, INOKS pregradna stena iz pločevine 4 mm z ojačitvami. Izvedla se je kanalizacija za potrebe HŠ Hardek 42, 42A in 44 (pri trgovini Sam, Hardek). Ker so imele stavbe na naslovih Hardek 42, 42A in 44 neustrezno kanalizacijsko omrežje, je bilo potrebno v dolžini 41 m izvesti kanalizacijo DN 200. Izvedla se je tudi nadgradnja črpališč na odseku VN-Sodinci (stikalni bloki, krmilni sistem ...). Predvideva se tudi izvedba kanalizacije v naselju Ivanjkovci v skupni dolžini 195 m. Izvedla se bo kanalizacija za naselje Ivanjkovci (gradbene parcele) v dolžini 195 m. V letošnjem letu se bo pričela izvedba nadgradnje zbirnega centra na Dobravi. Gre za triletni projekt, kjer so predvideni betonski elementi (boksi za frakcije) z ločilnimi elementi, pokriti prostor (hala) z ločilnimi stenami, dodatna betonska stena za kontejnerje in nadstrešnica za kontejnerje. Izvaja se tudi obnova Kulturnega doma v Miklavžu v skupni vrednosti 384.910,00 EUR. Obnavljajo se notranji prostori preddverja, dvorana vključno z odrom, ureja se tudi prostor kuhinje. Zraven tega se bo uredil dostop in manjši podest za potrebe scenske tehnike. Zamenjal se bo kotel na olje in uredila razsvetljava, ozvočenje, prezračevanje in ogrevanje s klimatom. V letu 2020 bo svojo novo podobo dobila tudi vinska galerija v grajskem stolpu. Izvajalec je JURKOVIČ SSGD d.o.o. Vrednost investicije je 76.393,53 EUR z DDV. Na lokaciji Kolodvorska 2 v Ormožu bodo v letu 2020 in 2021 urejeni prostori za javno stranišče, trafiko in avtobusno postajo. Pridobljeni so bili tudi novi prostori: Staro sodišče - Vrazova 9, novi prireditveni prostor s Kolaričevo hišo in bivši prostori nogometnega kluba v Športnem parku »Mestna graba«. Pri kopališču v Ormožu se je izvedla celovita obnova ograje in vseh bazenov z epoksi premazom po fugah, zamenjana je bila tudi sanitarna oprema. Občina Ormož je bila tudi uspešna na razpisu WIFI4EU in je v okviru aktivnosti izvedla pokritost omrežja z WiFi, in sicer: glavni objekt oz. občinsko stavbo (2x notranji AP pritličje in nadstropje), oddaljen objekt Hostel (2x zunanji AP za pokritje trga), oddaljen objekt Grajska pristava Ormož (1x notranji AP in 6x zunanji AP). V okviru izvajanja LAS projektov se bodo nabavili 4 digitalni panoji, ki bodo predstavljali turistične znamenitosti občine Ormož. Občina Ormož je v tem letu gostila že številne visoke goste. Srečala sta se slovenski in hrvaški notranji minister. Glede tematike gradnje hitre ceste je občina gostila ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in državnega sekretarja Aleša Miheliča ter župane bližnjih občin. Minister Vrtovec se je na sestanku z župani občin Ormož, Ptuj, Markovci, Gorišnica, Zavrč, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž zavzel za čim hitrejši začetek gradnje cestne povezave Ptuj - Ormož. Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvonko Černač, se je v juniju 2020 srečal z županom občine Ormož. Z županom, mag. Danijelom Vrbnjakom, in njegovimi sodelavci je spregovoril o treh ključnih občinskih projektih. Izmenjali so mnenja o rekonstrukciji čistilne naprave, nadgradnji vodovodnega sistema in razširitvi ekonomsko poslovne cone Ormož. Minister je pojasnil, da je treba pri pridobivanju evropskih sredstev odpraviti številne administrativne ovire v postopkih in zmanjšati število nivojev odločanja. Glede pomoči mladim in mladim družinam pri pridobivanju ustreznih parcel za gradnjo je občina sprejela odlok, ki omogoča pridobitev finančne pomoči v višini 1/3 kupnine pri nakupu občinskih stavbnih parcel. Ukrep je že v izvajanju in se je nanj odzvalo že kar nekaj mladih in mladih družin. V naslednjih letih nas čaka kar nekaj investicij in izzivov, ki jih bomo izvajali in premagovali skupaj v sodelovanju z občani Občine Ormož. Vsi skupaj se bomo trudili, da bomo uspešni in da se bo izpolnilo čim več ciljev in želja občanov Občine Ormož. Milena Debeljak s sodelavci Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020 804 Ormoške novice ga do EU Opozorila lastnikom kmetijskih zemljišč in kmetovalcem ob občinskih cestah - škoda na javni infrastrukturi V poletnih mesecih pogosto prihaja do neurij z močnimi nalivi, točo in vetrom, nazadnje dne 3. 6. 2020. Ob ogledih posledic neurja z vzdrževalci cest je bilo ugotovljeno sledeče: -odprti obcestni jarki, ki se nahajajo neposredno pod kmetijskimi zemljišči, so v večjem delu do roba napolnjeni z zemljo in blatom, ki so jo močni nalivi v zadnjih neurjih odnesli iz njivskih površin, zaradi česar so v tem delu neprevodni, saj je onemogočen pretok meteornih voda; -usedline zemljine in blata, s katerim je napolnjen jarek, odnaša neposredno na vozišče in tako onesnažuje občinske ceste, posledično pa so le-te tudi nevarne za promet; -blato in onesnaženo vodo iz zasutih jarkov odnaša ponekod tudi preko občinskih cest in povzroča materialno škodo tudi lastnikom objektov. Ravno zaradi vse hujših vremenskih razmer lahko tovrstno škodo vsaj delno preprečimo ali omejimo s tem, da se zagotovi spoštovanje predpisov o cestah. Navedene težave so v veliki meri namreč posledica nepravilnega oranja oz. neupoštevanja predpisanih odmikov pri oranju od roba cestnega sveta, odsotnosti zadostnega zelenega pasu med kmetijskimi površinami in prečnih jarkov. Ob tem vas opozarjamo na naslednje predpise, ki ste jih dolžni spoštovati kot lastnik in uporabnik zemljišč ob javnih cestah. Skladno s 4. odstavkom 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15, 10/18; v nad.: ZCes-1) je prepovedano orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Skladno s 3. in 8. alinejo 2. odstavka 5. člena ZCes-1 je prepovedano na cestnem svetu javne ceste med drugim tudi zasaditi visoke nasade ali poljščine ter ovirati odtekanje vode. V prvi alineji 5. tč. drugega odstavka 5. člena ZCes-1 je določeno, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati. Pri tem je potrebno poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Poleg roba asfalta je za odmik pri oranju potrebno upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cestnega sveta. Na navedene predpise se smiselno enako sklicuje tudi 32. in 33. člen Odloka o občinskih cestah na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/2012). Zaradi čedalje hujših nalivov, ki se dogajajo vse pogosteje in se odražajo tudi na vse večji škodi na javni infrastrukturi kot tudi na zasebnih zemljiščih, prosimo, da tudi sami kmetovalci ustrezno sodelujete pri večji učinkovitosti obcestnih jarkov in prevoznosti občinskih cest. Kmetovalce, katerih kmetijska zemljišča so ob javnih cestah in tudi tista, ki so višje ležeča, zato opozarjamo, da poskrbijo, da ne bo odnašalo zemlje s celotne površine njiv, zagotovijo prečne jarke (»razgone«) ter preusmerijo vodo na stran v urejene jarke, kakor tudi zagotovijo zadosten zeleni pas, ki bo prav tako pomagal zaustaviti tok vode in posledično zasutje obcestnih jarkov in razlitje le-teh na prometne površine in druga kmetijska in stavbna zemljišča. Potrebno se je zavedati, da ste vsi, ki imate kmetijska zemljišča ob in nad občinskimi cestami, soodgovorni za posledice, ki jih prinaša neupoštevanje določil ZCes-1. Javni interes uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki ogrožajo ali so potencialno nevarni za udeležence v prometu. Poleg že zgoraj navedenih prekrškov iz 5. člena ZCes-1 opozarjamo še na naslednje določbe tega člena: - na cestnem svetu javne ceste je prepovedano odvajati odplake in druge tekočine; - preden se voznik vključi v promet na javni cesti, mora z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče; - na cestišču javne ceste je prepovedano vlačiti hlode, veje, skale ipd. kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje in druge dele tovora. Za naštete prekrške je po Zakonu o cestah je z zakonom predpisana zelo visoka globa: 1000 eur za posameznika (pravno osebo pa se kaznuje z globo 4000 eur ter njihovo odgovorno osebo z globo 1.000 eurov). Prosimo, da v prihodnje upoštevate navedeno in hkrati postopate skladno z državnimi in občinskimi predpisi, saj bomo v nasprotnem primeru morali ob takšnih kršitvah uvesti ustrezne inšpekcijske oz. prekrškovne postopke. Za morebitna vprašanja ali dodatna pojasnila smo na razpolago na tel. št. 02/ 741 53 42 ali na mail: jana.cavnicar@ormoz.si. Jana Čavničar, inšpektorica v Medobčinski upravi občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020 5 Ormoške novice Občni zbor ŠD Ivanjkovci Besedilo: Natalija Fajfar Foto: Natalija Fajfar -v S-1 Jt i portno društvo Ivanjkovci obstaja že od leta 1962. Imelo .je vzpone in padce. V letu 2008, ko je bilo društvo v slabem stanju, je vodenje le - tega prevzel dosedanji predsednik Denis Vamberger, ki je z novim elanom in pomočjo prijateljev ter novih članov društvu dal krila, kajti od takrat do danes se je društvo močno razvilo. Po dolgem času je nogometna ekipa, imenovana Lordi, postala znova močna in je tako bila uspešna na številnih turnirjih in ligah. Znova je igrišče v Ivanjkovcih zaživelo, prirejali so se namreč turnirji in tekmovanja v ligah. Ker je na ivanjkovsko igrišče znova zahajalo tudi veliko drugih nogometnih ekip iz različnih krajev, se je na Denisovo pobudo ob igrišču postavila lesena utica, ki je služila predvsem za garderobo domačih igralcev in za pogostitvene namene. Utico so člani in članice postavili s svojimi rokami in s pomočjo mojstra Marjana Horvata iz Mežice. Društvo je povezovalo dobro prijateljstvo, ki se nadaljuje še sedaj, kajti Lordi so imeli na vseh tekmah glasno podporo svojih navijačev, ki se jih je vedno zbralo veliko. Društvo v zadnjih letih pripravlja tudi odbojkarske ter pikado turnirje. V letu 2015 so se pobratili s Športnim društvom Grabe. Z borih dvajsetih članov leta 2008 je do danes število naraslo na 116 članov in članic. V začetku letošnjega marca je društvo pripravilo 58. redni letni občni zbor. Zraven številnih članov in članic je bil prisoten tudi predsednik krajevne skupnosti Anton Zadravec. Leto 2019 je bilo za športno društvo kar uspešno leto. Nogometaši so sodelovali v zimski ligi v Ljutomeru, kjer so v kar močni konkurenci osvojili tretje mesto. V začetku aprila je sledila pomurska liga na asfaltu. Že drugič zapored so osvojili naslov prvaka pomurske asfaltne lige s samo enim porazom. Po koncu rednega dela lige je sledil zaključni turnir, ki je potekal v Murski Soboti v Krogu. Tudi tam je ekipa odigrala odlično in na koncu že tretjič zapored osvojila zaključni turnir asfaltne lige in si s tem pridobila organizacijo zaključnega turnirja. Na samem turnirju je blestel Mitja Cimerman, ki je bil na koncu izbran za naj igralca turnirja. Lani so nastopili na turnirju v Litmerku, kjer so osvojili drugo mesto. Sledil je domači turnir v okviru krajevnega praznika Ivanjkovci. Izmed šestih ekip sta domači dosegli drugo in četrto mesto. Sledil je turnir na Malih Vinah, tam so osvojili odlično prvo mesto. V mesecu juliju so organizirali turnir v odbojki na mivki, za katerega se je prijavilo 12 ekip. Organizacijo turnirja je tokrat prevzel Sašo Rajh, ki je le - to odlično izpeljal. Konec julija so se udeležili turnirja v Ključarovcih, kjer so osvojili drugo mesto. Konec avgusta so sodelovali pri organizaciji krajevnega praznika v Ivanjkovcih, kjer so organizirali turnir v odbojki. Sodelovalo je 8 ekip. Popoldne so sledile vaške igre, kjer so branili prehodni pokal, ampak žal so na koncu osvojili drugo mesto. V začetku septembra je se pričela nova sezona pomurske asfaltne lige, kjer nastopa šest ekip. Po jesenskem delu zasedajo odlično drugo mesto. V mesecu decembru so se udeležili tudi zimske lige v Ormožu, kjer pa ni šlo vse po zadanih načrtih in so tako na koncu zasedli skromno 6. mesto. Konec decembra so zdaj že tradicionalno organizirali turnir v elektronskem pikadu. Turnir je uspel zelo dobro, saj se je prijavilo 32 parov tekmovalcev, posamično pa kar 42 tekmovalcev. Tako je za športnim društvom res izjemno delovno leto. V novem mandatnem obdobju društva je predsedovanje prevzel Boris Kosi, ki si je skupaj z ostalimi člani zadal veliko nalog. Prioritetna naloga bo še naprej nogometna ekipa Lordi, ki se bo udeleževala številnih turnirjev in lig. Na občnem zboru so se zahvalili sponzorjem, občini in krajevni skupnosti. Podelili so priznanje Domnu Školibru za športnika leta. Zahvalo za dolgoletno delo so podelili Zdravku Fajfarju. Prav tako so zahvalo za dolgoletno uspešno vodenje društva podelili dosedanjemu predsedniku Denisu Vambergerju, ki je zaslužen za obstoj in razpoznavnost društva ter tako tudi krajevne skupnosti. e Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020 Ormoške novice Delo Gasilske zveze Ormož v času koronavirusa Besedilo: Leon Antolič Foto: Leon Antolič Društva Gasilske zveze Ormož so se organizirala na način, da so ohranjala zdravo operativno jedro, ki je lahko operativno posredovalo ob rednih intervencijah in nalogah, vezanih na izvajanje ukrepov v povezavi z razglašeno epidemijo. Od dneva razglasitve epidemije do danes je bilo izpeljanih več aktivnosti. 17. 3. 2020 smo po navodilu in smernicah organizirali dežurne enote za izvajanje JGS v vseh PGD in operativnih enotah. Dežurne enote so še danes sestavljene in so pripravljene za izvajanje vseh nalog JGS. 21. 3. 2020 smo na podlagi dogovora z županom in s štabom CZ Občine Ormož formirali mrežo prostovoljcev, ki so pripravljeni na dostavo hrane, zdravil in pomoč občanom na domu. V času od 2. 4. 2020 do 14. 4. 2020 smo na podlagi dogovora z županom in s štabom CZ Občine Ormož vsakodnevno 2 do 3 ure izvajali aktivnosti pred javnimi objekti z namenom osvešča-nja, svetovanja in opozarjanja pri izvajanju ukrepov proti širjenju COVID-19. V tem času smo organizirali dobavo zaščitnih sredstev iz logističnega centra URSZR, Izpostave Ptuj, ki je bila določena za Občino Ormož. Na praznik dela, 1. 5. 2020, pa smo zjutraj z ormoškim pihalnim orkestrom izvedli budnico v mestu Ormož in jo nato z gasilskimi vozili ponesli v vse KS po Občini Ormož. Delovanje RKS OZ Ormož v obdobju januar-maj 2020 Besedilo: Maja Botolin Vaupotič Foto: Maja Botolin Vaupotič Dejavnosti in programi Rdečega križa Slovenije (RKS) so vezani tako na posebna pooblastila, ki jih je Republika Slovenija, na podlagi Ženevskih konvencij in Zakona o Rdečem križu, zaupala nacionalnemu društvu (krvodajalstvo, izvajanje usposabljanja za prvo pomoč, pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah, služba za poizvedovanje), kot tudi na druge programe, ki jih RKS opravlja kot temeljno poslanstvo. Pod okriljem RKS OZ Ormož že od leta 1998 deluje Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Medobčinska LAS). Aktivnosti RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS se tesno prepletajo predvsem na področju zdravstveno vzgojne dejavnosti in na področju dela z mladimi. Skupen je tako projekt Mali raziskovalec, ki je letos potekal v štirih vrtcih. Čeprav je dejavnost vezana na šolsko leto in se običajno zaključuje konec aprila, smo jo morali letos zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 zaključiti že marca. Pa vendar smo lahko v biltenu, ki ga izdamo ob zaključku dejavnosti, zapisali, da je »mali raziskovalec končno polnoleten«. Dejavnost, ki smo jo pričeli izvajati januarja 2002, je potekala že v vseh vrtcih in jo je obiskovalo skupno 811 otrok. V šolskem letu 2019/2020 je projekt finančno podprla tudi Ustanova dr. Antona Trstenjaka ter tako omogočila izdajo biltena. Zraven tedenskega izvajanja dejavnosti so v vrtcih postavljeni tudi zdravstveno vzgojni kotički, v katerih so na razpolago brezplačna zdravstveno vzgojna gradiva. Člani Medobčinske LAS so se srečali že tudi na prvi seji v novem mandatu ter pripravili vse potrebno za izvedbo ankete o uporabi alkohola in drugih drog, ki jo bodo med osnovnošolci in srednješolci izvedli že šestič. Z mladimi se srečujemo tudi na področju prve pomoči. Letos je žal odpadlo regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči, na katerem nas je v zadnjih letih uspešno zastopala OŠ Sveti Tomaž. Prav tako smo morali odpovedati tradicionalni kviz za osnovnošolce v tednu Rdečega križa. Mentoricam mladih članov Rdečega križa smo zato posredovali program za izvedbo dneva dejavnosti na temo prva pomoč na daljavo, ki so ga pripravili na RKS OZ Ljubljana in ga prijazno delili z nami. V mesecu marcu smo pomagali pri dvodnevnem izobraževanju ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, ki ga je RKS organiziral v gasilskem vadbenem centru Ormož in se ga je udeležilo 17 ekip iz cele Slovenije. Zaposleni in člani ekipe prve pomoči Rdečega križa smo se udeležili izobraževanja Priprava in ukrepanje v primeru morebitne epidemije infekcijskih bolezni, organiziranega v Mariboru. Prva dva meseca smo organizirali tudi tečaje prve pomoči Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 7 Ormoške novice za šoferje motornih vozil, nadaljevali jih bomo takoj, ko bo to mogoče, prav tako delo na postajah Rdečega križa, kjer našim občanom merimo krvni tlak in sladkor ter holesterol v krvi. Na področju širjenja znanj o Rdečem križu smo s predavanji o zgodovini in poslanstvu Rdečega križa sodelovali v okviru obveznih izbirnih vsebin na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, zgodba o Henryju Dunantu pa je vključena tudi v publikacijo Mali raziskovalec 2019-2020. V februarju smo organizirali krvodajalsko akcijo, ki je potekala v prostorih OŠ Stanka Vraza. Akcije se je udeležilo 78 krvodajalcev, sicer pa je v obdobju od 1. 1. do 21. 5. kri darovalo 226 občanov z našega področja. Udeležili smo se tudi svečanosti ob 70-letnici Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Ker smo ob razglasitvi epidemije prevzeli koordinacijo pri preskrbi ranljivih skupin prebivalstva, ki niso imele možnosti pomoči sorodnikov ali prijateljev, smo k sodelovanju povabili prostovoljke in prostovoljce. Mreža prostovoljk in prostovoljcev je tako v času epidemije koronavirusa skrbela za izvajanje aktivnosti za in v korist ljudi, ki potrebujejo pomoč, tako na področju neposredne humanitarne, materialne in finančne pomoči, kakor tudi na področju ozaveščanja posebnih skupin in širše javnosti. Štiriindvajsetim osebam so pomagali z dostavo humanitarne pomoči - najnujnejše hrane, higienskih pripomočkov ali zdravil, naša prostovoljka Marija Imerovič pa je vse od razglasitve epidemije merila temperaturo ob vstopu osebam, ki so morale po nujnih opravkih na Upravno enoto Ormož ali Občino Ormož. Na naše prostovoljce so se spomnili tudi v Mercatorju ter jih v okviru akcije Minute za junake obdarili z malico in nekaj pozornostmi, prav tako pa smo od Mercatorja prevzeli donacijo približno 200 kg hrane in higienskih pripomočkov. V okviru socialne dejavnosti smo v času od 1. 1. do 21. 5. razdelili 5.422 kg prehrambenih izdelkov 642 prejemnikom. V mesecu aprilu smo razdelili dodatnih 350 kg prehrambenih in higienskih izdelkov, ki jih je do-nirala Občina Ormož. V letošnjem letu smo določenim razdelili tudi finančno pomoč v višini 4.219,60 evrov (za plačila položnic, šolo v naravi, cepljenje otroka, pomoč pri popravilu strehe, nakup kurjave in pohištva). Zbrana sredstva v času organizacije spletnih kvizov Kluba ormoških študentov (357 evrov) in Mladinskega centra Ormož (114 evrov) - ta je potekal na mednarodni dan Rdečega križa, 8. maja - smo namenili za nakup računalnika za učenko OŠ Ormož. V letu 2020 smo zbirali tudi sredstva za študentko Samanto, ki zaradi invalidnosti potrebuje dvigalo (do 21. 5. se je zbralo 6.578,55 evrov), in deklico Nežo (zbralo se je 2.343,43 evrov). RKS vse od svojega začetka delovanja poziva tudi k varovanju okolja. Tako smo tudi v Ormožu 22. aprila obeležili svetovni dan Zemlje, letos že petdeseti. Odzvali smo se na pozive, da se namesto velikih čistilnih akcij tokrat lotimo „individualne čistilne akcije" in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberemo smeti iz svoje okolice. Na RKS OZ Ormož smo počistili ekološki otok v neposredni bližini naše pisarne. Vsebine z naravovarstvenim sporočilom so zajete tudi v publikaciji Mali raziskovalec 2019-2020. Na letovanje, ki je v februarju potekalo na Debelem Rtiču, smo z našega območja napotili sedem otrok, potekajo pa priprave na letovanje v Punatu, ki bo izvedeno, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Starši lahko otroke - osnovnošolce in srednješolce do 17 let - za zdravstveno kolonijo prijavijo pri izbranem zdravniku. Ob naštetih rednih dejavnostih Rdečega križa na RKS OZ Ormož opravimo še številne spremljajoče dejavnosti, brez katerih zadanega programa ni mogoče izpeljati. Prav vsako poročilo pa dokazuje, da so prostovoljci hrbtenica našega delovanja in dokaz, da so temeljna načela aktualna tudi 55 let po njihovem sprejetju, načelo prostovoljnosti pa še kako živo, zato se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za njihovo izjemno sodelovanje. Prostovoljke RKS OZ Ormož ob prejemu donacije (Foto: MBV) 8 Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 Ormoške novice Mladinsko delo vs. COVID-19 Besedilo: Tjaša Šnajder in Marijana Korotaj Foto: arhiv Mladinskega centra Ormož V času epidemije, ko se je svet navidezno ustavil, smo se v Mladinskem centru Ormož potrudili, da našega dela ni zaustavil niti virus COVID-19. Zelo dobro smo se zavedali, da so mladi še vedno dosegljivi, četudi samo preko virtual-nih kanalov. Skoraj čez noč smo se seznanili z naborom spletnih orodij, ki so nam olajšala vsakodnevno komunikacijo z mladimi. Prve dni karantene in dela od doma smo preko naše spletne strani, Facebook in Instagram profila skrbeli, da so bili mladi informirani glede ukrepov in prostovoljskih priložnosti v lokalnem okolju. Pripravili smo navodila za izdelovanje pralnih zaščitnih mask in občane pozvali k šivanju trudi za druge. V marcu se nam je iztekel mednarodni prostovoljski projekt Rezidenca za odraščanje. Naša turška prostovoljka Süheyla se je še pred zaprtjem meja uspela varno vrniti domov. Kmalu za tem se je mobilnost zaključila tudi našemu francoskemu prostovoljcu Ugoju, ki je zaradi poostrenih razmer in zapiranja meja, nekoliko hitreje kot načrtovano, odpotoval v domovino. Redni preventivni program Mladinske delavnice, ki ga za učence osmih razredov izvajamo na lokalnih osnovnih šolah, smo uspešno nadaljevali preko virtualnih srečanj. Pohvalimo se lahko, da smo z učenci OŠ Središče ob Dravi izvedli prvo virtualno mladinsko delavnico v Sloveniji, kar je posledica dobrega medsebojnega sodelovanja. Virtualne delavnice pa smo prav tako uspešno izvajali tudi z učenci OŠ Ivanjkovci. Naša prostovoljka Polona Niedorfer je izvedla 8 delavnic. Prvič smo se srečali s tako izjemno situacijo, ki je posegla v vse segmente našega življenja in se dotaknila slehernega človeka. V želji, da ohranimo spomin na izredne razmere, smo mlade povabili k likovno literarnemu natečaju in izdelke izdali v priložnostnem zborniku Kreantena. Objavili in izvedli smo tudi fotografski natečaj koncertne fotografije. Pri organizaciji različnih dogodkov pogosto sodelujemo s KAK ormož oz. Unterhund, zato smo obiskovalce koncertnih dogodkov v grajski poznamo. Zabeležili smo lep odziv in priročne nagrade pošiljali tudi v sosednje občine, kar je zagotovo pokazatelj, da naše delovanje presega meje naše občine. V sodelovanju s Timonom pa smo pripravili tudi MCO-jev dobrodelni online kviz. Zbran denar je bil namenjen pomoči socialno ogroženim otrokom iz naše občine. Kljub omejitvam smo se družili tudi z županom Danijelom Vrb-njakom. Seveda preko video pogovora, ki smo ga pripravili skupaj s Klubom ormoških študentov, sodelovali pa so še predstavniki organizacij, ki delajo z mladimi in za mlade: Planinsko društvo Franc Ksaver Meško Ormož, Gradimo prihodnost skupaj, KAK Unterhund, Medobčinske zveze prijateljev mladine Ormož, Gimnazija Ormož, Zveza gasilskih društev Ormož in RK Jeruzalem Ormož. Pogovor je bil v živo predvajan na našem Facebook kanalu in je dosegel veliko gledanost. Nadaljevali smo z online dogodki in skupaj z Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Ormož organizirali debato z mladimi podjetniki. Polona Kukovec Lakota, direktorica MPI Ormož, Nežka Orešnik, Grega Ivančič in Mitja Kelenc so z nami delili svoje izkušnje in zgodbe o razvijanju svojih podjetniških idej do uspešnega podjetja. Oba pogovora si še vedno lahko ogledate na naši Facebook strani ali na YouTube kanalu Mladinski center Ormož. Naše delovanje je bilo opaženo tudi na nacionalni ravni, saj so naši programi in dogodki v času karantene bili prepoznani kot primeri dobrih praks in objavljeni v naboru aktivnosti mladinskih centrov. Ves ta čas pa smo delali tudi na programih za v prihodnje in bili aktivni pri različnih prijavah na projekte. Z veseljem vas lahko obvestimo, da bomo ponovno gostili mladinsko izmenjavo Agrikultura, čakamo pa še na rezultat za evropski prostovoljski projekt. Vabljeni, da nas spremljate na naših družbenih kanalih, kjer redno objavljamo aktivnosti in kjer lahko preverite dosedanje utrinke iz naših druženj. Najdete nas na www.mco.si, YouTube kanalu Mladinski center Ormož ter Facebook profilu MCO - Mladinski center Ormož in Instagram profilu @mcormoz. kleti povabili, da nam pošljejo ujete trenutke z glasbenega odra. Na naš poziv se je odzvalo 5 fotografov. Pripravili smo razstavo, ki je na ogled v prostorih Mladinskega centra Ormož in razglasili najboljšo fotografijo po izboru strokovnjaka. Da pa življenje ne bi bilo samo resno in stresno, smo si tedne popestrili s karantena izzivi, kio jih je pripravljal Timon Grabo-vac, mladi Ormožan, ki ga že zelo dobro Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 9 Ormoške novice Na Gimnaziji Ormož RaST-emo in skrbimo za razvoj nadarjenih dijakov Besedilo: Blanka Erhartič Skupina dijakinj pri literarnem ustvarjanju (foto: Tomas Golob) V šolskem letu 2019/2020 se je Gimnazija Ormož prijavila na razpis Projekta RaST; ta je primarno namenjen nadarjenim dijakom, ki kažejo največje potenciale na določenih vsebinskih področjih. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja ga II. gimnazija Maribor za dijake kohezijske regije Vzhodna Slovenija, na šoli pa ga koordinira profesorica Polona Kosec Krajnc. V Gimnaziji Ormož smo v letošnjem šolskem letu na razpis prijavili dve aktivnosti, in sicer Literarno ustvarjanje pod mentorstvom mag. Blanke Erhartič prof., in Likovno kolonijo Malek pod mentorstvom Janje Rudolf, prof. Mentorici sta k sodelovanju povabili dijake, ki izkazujejo potenciale na obeh omenjenih področjih. Literarno ustvarjanje dijakov v okviru projekta RAST vodi mentorica mag. Blanka Erhartič, profesorica, tudi pesnica, pisateljica ter članica Slovenskega centra PEN. V dejavnost se je vključilo pet deklet iz 3. a splošne gimnazije, od tega sta bili kot nadarjeni s postopkom identificirani dijakinji Ana Zemljič in Sandra Kumer. Aktivno sta se vključevali v nastope, šolske in javne prireditve, predvsem z avtorskimi literarnimi besedili. Sodelovali sta na literarnih natečajih, imeli možnost nadgraditi svojo izkušnjo s tekmovanjem za Cankarjevo priznanje, pri čemer se Sandra Kumer lahko pohvali s srebrnim priznanjem; dijakinji sta svojo poezijo predstavili na literarnem srečanju članov Slovenskega centra PEN v oktobru 2019. Bili sta tudi udeleženki Likovno-literarne kolonije Malek 2019 v organizaciji JSKD Ormož, sodelovali sta tui na PEN-ovem natečaju za najboljši srednješolski esej. Ana Zemljič je sodelovala na natečaju Mala Veronika 2020. Celotna skupina dijakinj, ki je angažirana v projektu na literarnem področju, je prispevala svoje literarne izdelke za občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Središče ob Dravi dne 7. 2. 2020. V marcu, aprilu in maju sta mentoriranje in delo potekala na daljavo, preko spleta in telefonskih sporočil. V tem času je mentorica z dijakinjama opravila izbor stvaritev za posamezno zbirko, ju spodbudila k načrtovanju knjižne oblike, likovne opreme, k ustvarjalni izbiri naslova in razmišljanju o promociji. V mesecu juliju bosta zbirki natisnjeni. Likovna kolonija Malek Po uspešnih izkušnjah iz preteklih šolski let smo na Gimnaziji Ormož tudi v tem šolskem letu poskusili poskrbeti za dijake, ki se imajo namen vpisati na katerikoli študij, ki zahteva preizkus likovnih sposobnosti. Tako kot vsako leto, je tudi v letošnjih zaključnih letnikih nekaj dijakov, ki svojo prihodnost vidijo v raznih ustvarjalnih vodah. Ker na raznih sprejemnih izpitih zahtevajo določeno likovno znanje, smo se tudi v tem šolskem letu organizirali tako, da bi dijakom to znanje pomagali pridobiti. Likovno--literarna kolonija je bila načrtovana meseca maja kot ustvarjalno druženje likovno in literarno nadarjenih dijakov in osnovnošolcem okoliških osnovnih šol. Zaradi ukrepov ob epidemiji smo morali izvedbo kolonije premakniti na jesen. Mentorstvo na koloniji bo nudila akademska slikarka, bivša dijakinja Gimnazije Ormož, mentorica likovne kolonije pa je Janja Rudolf, profesorica likovne umetnosti na Gimnaziji Ormož. Delavnice za nadarjene učence Na Gimnaziji Ormož pa smo v šolskem letu 2019/2020 ponovno pripravili nekaj delavnic za nadarjene učence višjih razredov osnovnih šol, ki so nastale na pobudo delovne skupine za povezovanje šol v občini Ormož. Konec avgusta 2019 smo na Gimnaziji Ormož uspešno izvedli glasbeni tabor z naslovom »Mamma mia«. Izvedli pa smo tudi delavnice Logične igre: Jaz sem vitez, kaj pa ti? (12. september 2019) Kulturno popoldne z naravnimi govorci (ob dnevu jezikov, 25. 9. 2019) Planetarij in naravoslovne delavnice (21. 11. 2019) Animirajmo! Ustvarimo stop animacijo (28. 11. 2019) Načrtovana je bila še delavnica Likovno in literarno ustvarjanje na Maleku 23. maja, a je zaradi izrednih ukrepov odpadla ter se prestavlja v jesenski čas. Sandra Kumer: Se še spomniš sončnice? (2019) 10 Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 O rmoške novice ga do EU Knjižnica Ormož po zaprtju ponovno oživela Besedilo: Jana Petek Epidemija novega koronavirusa, ki je v mesecu marcu povzročila zaprtje vseh knjižnic, nas je postavila pred nove izzive. V Knjižnici Ormož smo se med samoizola-cijo trudili ohranjati stik z našimi bralci. Redno smo jih obveščali o novostih preko elektronske pošte, spletne strani in družabnih omrežij, pripravljali radijsko oddajo. Spodbujali smo branje e-knjig na portalu Biblos, dokupili nov izbor e-knjig za naše bralce, jim svetovali in pomagali pri uporabi Biblosa in izposoji e-knjig na njihovih pametnih napravah. V času zaprtja knjižnice smo bili devet ur dnevno na razpolago preko dežurne telefonske linije, odgovarjali na njihova vprašanja, jim svetovali. Med prvimi knjižnicami v Sloveniji smo omogočili izposojo knjig s predhodno rezervacijo preko telefona, spletnega mesta Moja knjižnica ali knjižničnega maila. Želene knjige smo bralcem dostavili na dom preko pošte in jim omogočili mirno branje v teh negotovih dneh. Za najmlajše obiskovalce knjižnice smo med karanteno in po njej pripravili virtualne pravljične urice Špelca, Pikina skrivnost in Petelinček prebudi upanje, ki si jih otroci še vedno lahko ogledajo na portalu YouTube, do katerega jih vodi povezava z naše spletne strani in Facebook profila. Knjižnica Ormož je s ponedeljkom, 4. maja, ponovno odpr- la svoja vrata obiskovalcem in omogočila varno izposojanje in vračanje gradiva. Čeprav je knjižnica odprta, poteka izposoja in vračilo gradiva po trenutnih navodilih NlJZS-a. V prihodnjih dneh in mesecih si prizadevamo ponovno obuditi dogajanje in organizirati različne dogodke na letni terasi knjižnice. Tudi letos pripravljamo Zelene četrtkove popoldneve, srečanja in predavanja, posvečena ohranjanju in izboljševanju zdravja, narave in dobrega počutja, ki se bodo odvijali vsak četrtek julija in avgusta ob sedemnajsti uri. V sklopu teh druženj boste lahko spoznali tudi našo novo pridobitev, čebelnjak, za katerega skrbita izkušena čebelarja, predsednik Čebelarskega društva Ormož, Jože Brumen in tajnik društva, Slavko Petek. Ponovno bomo obudili tudi literarne večere. Za začetek v juniju pričakujemo pri nas Beletrinine trubadurje in nadaljujemo literarna srečanja z zanimivimi gosti v jeseni. Ljubitelje knjig vabimo k opravljanju letošnje bralne značke za odrasle na temo Za ljubitelje knjig, kjer vam je na voljo petindvajset različnih avtorjev. Prebrati pa morate vsaj 5 knjig s seznama, ki smo ga pripravili za vas. Svoje misli ob branju knjig in prebrane knjige zapisujte v bralno mapico ter jo oddajte do 20. novembra 2020. Mapice so vam na razpolago v vseh naših knjižnicah, oddate pa jih lahko v kateri koli izmed njih. Prav tako za vas pripravljamo še zanimivo poletno branje. 10 zlatih pravil varnejše izvedbe vaj za preprečevanje širjenja okužbe s Covid-19 J S k d Besedilo: JSKD, OI Ormož Za omejitev širjenja okužbe z virusom Covid-19 si mora vsak posameznik in društvo kot skupina prizadevati za zagotavljanje varnih pogojev izvajanja vaj. Ob tem naj društva in posamezniki ravnajo preudarno, samoodgovorno ter glede na specifike delovanja posamezne skupine dodatno prilagodijo pogoje na vajah. KAJ LAHKO STORIM SAM? Na vaje ne hodim, če imam znake okužbe dihal ali če sem bil v stiku z osebo s potrjeno boleznijo Covid-19. Poseben premislek o udeležbi vaj naj velja za ogrožene skupine. Zavedam se, da so glavni prenosi okužbe možni s fizičnimi stiki, kapljičnim prenosom, prenosom prek aerosolov in površin, zato skrbim za redno higieno rok (ob prihodu, odhodu, odmorih), higieno kašlja in nošenje maske, če je le mogoče. Na vajo pridem s svojimi notami, rekviziti, pisali, plastenko vode ipd., ki jih ne izmenjujem z drugimi in jih po vaji odnesem domov. Uporabljam določeno mesto, stol, notno stojalo, kjer tudi odlagam osebne stvari. Ohranjam ustrezno razdaljo, kolikor je še možno za nemoten potek dela. Če je mogoče, pri plesu nosim masko ali katero izmed drugih zaščitnih sredstev. KAJ LAHKO STORIMO KOT DRUŠTVO OZIROMA SKUPINA? Če je le mogoče, vaje izvajamo zunaj na prostem, v odprtih atrijih ipd. Število udeležencev prilagodimo veljavnim odlokom in velikosti prostora. Če na voljo nimamo dovolj velikega prostora, vaje izvedemo v manjših skupinah ali poiščemo možnosti večjih dvoran. Med plesno aktivnostjo zagotovimo najmanjše možno število menjav med pari (priporočljiva je praksa stalnih parov). Omogočimo razdaljo vsaj 1.5-2 m med posameznimi glasbeniki in 3 m med posameznimi pevci, tudi zunaj. Na več vidnih mestih namestimo razkužila, plakate, piktograme ipd. Če imamo vaje v notranjih prostorih, prostor pogosto zračimo ter redno čistimo in razkužujemo površine, skupne rekvizite, inštrumente idr. opremo, prav tako zagotovimo redno čiščenje in razkuževanje toaletnih prostorov po navodilih NIJZ. Redno učinkovito komuniciramo med sabo in spodbujamo k odgovornemu ravnanju. To je povzetek osnovnih smernic JSKD in ZKDS za zagotavljanje minimalnega standarda na vajah. Glasilo Občine Ormož, številka 49, junij 2020 11 Ormoške novice Podobe Ormoža na vedutah, razglednicah in fotografijah Besedilo: Nevenka Korpič Foto: Ciril Ambrož in arhiv Ob prvem Občinskem prazniku Občine Ormož, ki ga v Ormožu praznujemo v spomin na najstarejšo omembo imena Holermuos - Ormož, tj. 16. junij 1273 - in je zapisana ter ohranjena na izvirni pergamentni listini v arhivu nemškega reda na Dunaju, smo v muzejski enoti Ormož v razstavišču Grajske pristave Ormož postavili na ogled zanimivo razstavo Pogledi na Ormož; Podobe Ormoža na vedutah, razglednicah in fotografijah. Na listini, datirani z datumom 16. junij 1273, Ptuj, je zapisano: Vitez »Wluingus de Poumgarten« se odpove v korist nemškega reda pri Veliki Nedelji (»in sancto Dominico«) ene kmetije na Gornji Hajdini pri Ptuju z vsemi pritiklinami pod pogojem, da mu nemški red izroči v dosmrtni užitek dve kmetiji v istem kraju. Listino potrdi deset prič. Prvi med njimi je Friderik iz Ptuja, za njim ptujski župnik Kondrad, nato komendator brat Bertold in še štirje redovni bratje. Na zadnjem mestu je kot priča omenjen »dominus Frizo de HOLERMUOS« - VITEZ Friderik (Fric) iz Ormoža. Osebno izkaznico našega mesta lahko spremljamo na najstarejših ohranjenih vedutah, starih razglednicah in fotografijah ormoških fotografov. Ormož se ponaša s številnimi upodobitvami mesta in okolice. Od 17. stoletja naprej so nastajale vedute mesta Ormoža in okolice. Pomemben vir so tudi stare ormoške razglednice od konca 19. stoletja naprej, na katerih je upodobljen Ormož s svojo vinorodno okolico. Poglede na mesto so s fotoaparati zabeležili tudi tukajšnji predvojni in povojni fotografi prejšnjega stoletja: Štefan Hozyan, Marija Polak, Anton Kosi in Rudolf Rakuša. Razstava predstavlja izbor vedut in razglednic mesta Ormoža do sredine prejšnjega stoletja, ki jih hranimo v fototeki Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, enota Ormož, dodane pa so fotografije Cirila Ambroža. Priznani ormoški fotograf Ciril Ambrož si skozi objektiv prizadeva ujeti podobe, zlasti narave in goric, v rodni Prlekiji. Tokrat je na ogled njegov pogled na Ormož, ki ga je v objektiv ujel s ptičje perspektive, kjer se vidi njegov svojevrstni način odkrivanja mesta. Nenavadni zorni koti prikazujejo znane mestne lokacije na drugačen način.. Postavitev razstave: Nevenka Korpič. Razstava Pogledi na Ormož; Podobe Ormoža na vedutah, razglednicah in fotografijah bo v razstavišču Grajske pristave na ogled do konca meseca septembra 2020. 12 Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 O rmoške novice Risba, figura, slika ... Besedilo: Nevenka Korpič Foto: Nevenka Korpič V razstavišču Grajske pristave Ormož je ormoška muzejska enota 18. maja ob Mednarodnem dnevu muzejev postavila na ogled razstavo Borisa Novaka z naslovom Moje podobe, sledi in zgodbe. Razstavni opus ustvarjalca Borisa Novaka, ki živi v Središču ob Dravi, predstavlja izbor njegovih slik, kipov in risb. Kot slikar razstavlja olji na platnu in risbe v pripovedni obliki stripa, kot kipar pa zanimive človeške like v gibanju. Ljubezen do likovne umetnosti je razvil že v otroških letih, kasneje pa so likovna dela začela nastajati v njegovem prostem času. Boris Novak se že več kot dve desetletji posveča prav posebnemu likovnemu izražanju, pisanju in risanju stripov. Kar nekaj časa je iskal sebi lastno temo, po kateri bi bil prepoznaven. Ustvarjati je začel stripe kot likovna dela, ki »pripovedujejo« zgodbo s pomočjo linije (črte), ploskve in barve. Te elemente je želel postavljati v kompozicije, ki bi imele dolgotrajno avtorsko vrednost. Tako sta nastali njegovi izdaji stripa Sloven, ki sta na nek način nadaljevanje znanih slovenskih stripov, kot sta Diareja in Stripburger. Ob prebiranju teh je dobil tudi navdih. V stripu Sloven spremljamo dogajanje okrog glavnega lika Slovena, ki je dobrosrčen, voljan pomagati nemočnim in ubogim, čeprav potem pade v težave. Njegovo zgodovinsko obdobje je izmišljeno, kljub temu pa bi ga lahko locirali v poantično obdobje nastanka Karantanije. Dodatek k zadnjemu stripu Sloven je kratka zgodba v obliki stripa z naslovom Ein bishen dali, ki se dogaja v sodobnem času. Kot zanimivost imajo junaki v ščitih podobe grbov občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Pri ustvarjanju stripa si avtor najprej skicira stripovske table, ki so osnova za njegovo izdelavo. V stripu se morata dopolnjevati oba elementa, tako besedilo kot risba. Zaveda se, da je pomembna zgodba stripa, ki omogoča, da »se bralcu med branjem v glavi odvrti film z vsemi detajli slike in zgodbe«. V zadnjih letih se ukvarja tudi izdelovanjem likov iz žgane gline, tako je ustvaril zanimivo zbirko kiparskih del. S svojim spoštljivim odnosom do materiala ročno gnete in oblikuje glino tako, da nastajajo figure človeka. Na posameznih likih se še vidijo sledi prstov, in to s posebnim občutkom za gibanje. Serija upodobljenih človeških likov je tista, ki nakazuje figuralno živost in naravno verodostojnost. Med njimi še posebej izstopajo figure človeka z naslovom Mislec. V letu 2019 je imel samostojno razstavo v galeriji Ante Trstenjak v Domu kulture Ljutomer. V natečaju za Naj stripovsko izdajo leta 2019 je njegov strip Sloven med več kot 80 izdajami zasedel odlično 10. mesto. Med prvimi desetimi je bil edini izdan v samozaložbi in je bil med stripi slovenskih avtorjev na tretjem mestu. Izbor in postavitev razstave je pripravila Nevenka Korpič. V razstavišču Grajske pristave Ormož bo razstava na ogled do 16. junija, nato pa do konca avgusta še v avli Občine Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 49, junij 2020 13 ga m Ormoške novice Zadihali smo globoko! Besedilo: Tone Pučko Res je, lažje smo zadihali po blagi ublažitvi stroge karantene in striktne izolacije, ki jo je uvedlo vodstvo Centra starejših občanov v Ormožu, pod vodstvom novoimeno-vane direktorice, gospe Janje Jurkovič. Večina nas varovancev je ukrepe sprejela z razumevanje, čeprav smo čutili nekaj tesnobe in nelagodja. Verjetno se je pojavila pri kom tudi depresija, nedvomno pa istočasno tudi strah za lastno varnost. Ta »trdi režim« je tudi od vseh zaposlenih terjal izredne napore in dosledno vestnost. Varovanci smo jim hvaležni, da so svoje delo opravljali prizadevno in ohranili prijazen odnos do nas. Nam ostarelim laikom je bilo ob pojavu tega uničujočega virusa marsikaj nejasno. Če smo sledili obvestilom sredstev javnega obveščanja, smo spoznali, da tudi strokovnjakom ni bilo vse jasno. Vedeli so le to, da je virus začel svojo pot na Kitajskem. Obveščali so tudi o tem, da verjetno gre za zoonozo, ki se je prenesla iz živali na človeka, vse drugo pa so bila v prvi fazi le ugibanja. Tudi inkubacijska doba ni bila definirana. Govorilo se je, da traja nekaj ur do enega meseca. Dokopali so se do mnogih spoznanj, ki so izredno pomembna za ravnanje ob morebitnem ponovnem pojavu epidemije. Izredno pomembno je spoznanje, da je virus izredno virulenten in zlahka prenosljiv. Pomembno je tudi to, da povzroča velike patološke spremembe na organih za dihanje. Mnoge zadeve v zvezi z boleznijo Covid-a 19 še niso jasne, predvsem to, ali po prebolelosti bolezni nastane imuniteta in koliko časa traja. Znano pa je, da za zdravljenje ni ustreznega ciljnega zdravila. Tudi vakcine ni, ki bi ljudi zaščitila proti temu soju virusa. Čeprav je spoznanje o lastnostnih virusa zastrašujoče, laiki zaupamo strokovnjakom, virologom, imunologom, mikrobiolo-gom in vsem ostalim, da bodo uspeli izdelati ustrezno cepivo, čeprav z velikim naporom zaradi mutacijskih sposobnosti virusa. Zaupamo tudi farmacevtom, da bodo izdelali zdravilo, ki bo vsaj lajšalo bolezen, čeprav je splošno znano, da za viroze ni ustreznih zdravil. Virus lahko premaga samo odpornost organizma. Zavedamo se tudi tega, da je razširitev virusa povzročila veliko gospodarsko škodo na širokem področju sveta, kar bo imelo bistveni vpliv na življenje ljudi in gospodarski razvoj. Predvsem pa mi varovanci CSO zaupamo vodstvu, da nas bo ob ponovni morebitni razširitvi virusa, ustrezno zaščitilo na enak način, kot nas je v sedanjem pojemajočem primeru. Razumljivo pa je, da nas je strah ponovitve bolezni in naše stiske. Hvaležni smo socialni službi doma, saj so nam ob naših osebnih strahovih stali ob strani in nam lajšali težave. Posebno še gospa Nataša Čavič, ki ima poseben čut, da takoj zazna, če je kdo v stiski in mu priskoči na pomoč. S poglobljenim strokovnim znanjem in izrednim čutom za ljudi ter odločnim nastopom ji je v teh težkih časih uspelo obdržati ravnovesje pri varovancih. Varovanci smo seznanjeni, verjetno pa tudi občani, o delovanju raznih služb na področju občine, ki so v času največje krize opravile pomembno delo. Zaščitne ukrepe so usmerjali strokov- njaki medicinske smeri iz Zdravstvenega doma Ormož. Naloge pa so pod vodstvom župana, magistra Danijela Vrbnjaka, izvajali pripadniki civilne zaščite, policije, gasilci in mnogi drugi. Mi v domu, verjetno tudi občani, smo jim hvaležni za njihovo opravljeno delo, saj lahko že rečemo, da so nas očuvali pred velikim zlom. Zaradi vestnega opravljanja nalog na področju občine prebivalci nismo doživeli tako hudih pretresov, kot so jih v nekaterih drugih domovih in občinah. Zato živimo v prepričanju, da smo lahko nekoliko bolj mirni, saj bodo v primeru potrebe odgovorni ravnali enako kot v sedanjem času. Na podlagi izkušenj bo delo lažje in zanesljivo uspešno. Veseli pa smo, da upoštevajo, da tudi ostareli in onemogli radi živimo. Mogoče kdo pomisli tudi na to, da smo nepotrebni. Njegovemu razmišljanju ne želim oporekati, lahko pa razmišljam o njegovi moralnosti. Živeči v CSO upamo, da bo karantena v najkrajšem času ukinjena, da nas bodo lahko obiskali svojci, sorodniki, prijatelji. Pogrešamo tudi obiske kulturno-zabavnih skupin, ki so nam popestrili življenje. Posebej še pogrešamo učence osnovnih šol in gimnazije, ki so nam z dobro pripravljenimi programi, predvsem pa s svojo mladostno živahnostjo pričarali spomin na lastno mladost. S tem svojim pisanjem jih kličem: »Pridite, čakamo vas.« Kaja Mar, 5. razred OŠ Ivanjkovci Mentorica: Brigita Fridl DRUŽINA Vsak ima družino, eno in edino. Skupaj se veselimo ter se veliko družimo. Družine so si različne, a vseeno enakovredne. So majhne in velike, ampak saj sploh ni razlike. Nikoli se ne zapustimo, ker se neskončno radi imamo. PRIJATELJ Pravi prijatelj nikoli ne spi, ko se drugemu hudo godi. Stoji ti ob strani čez dan in noč in ti pomaga, ko rabiš pomoč. Bodi njegov rešitelj tudi ti in v njegovem srcu kot pravi prijatelj zaznamovan si. Vse to počni z nasmeškom, veseljem, pa te v svet prijateljstva popeljem. Prijatelj pa bodi tudi zato, ker vse se ti obrestovalo bo. 14 Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 O rmoške novice ga do EU VIDA TOPOLOVEC - po sledeh njenega življenja in dela Besedilo: Edvard Pogorevc Foto: Edvard Pogorevc Vsi čudoviti dnevi imajo svoje večere. Tako je tudi s človeškim življenjem. Vido smo poznali po njenem plodnem delu v šoli in novinarskem delu. Povsod so jo radi sprejemali in jo poslušali, a prišla je tudi jesen in začela je pešati. Kruta bolezen je bila močnejša in je pred enim letom omahnila. Zaradi njenega dela in lepega odnosa do ljudi, je prav, da si ogledamo njeno življenje. Rodila se je v delavsko kmečki družini 14. junija 1940 na Podložah pod Ptujsko Goro v župniji Majšperk. V družini so se rodili še številni soro-jenci. V Majšperku je hodila v osnovno šolo in takratno nižjo gimnazijo, v Mariboru pa na učiteljišče in ga končala leta 1960. Kot učiteljica začetnica je v letih 1960- 62 poučevala na osnovni šoli na Runču blizu Ormoža, a se kmalu zaposlila na osnovni šoli Ormož v letih 1962-79. V Ormožu je rodila dva sinova Janija in Vlada, ki jima je posvetila glavnino svojega življenja. S študijem na pedagoški akademiji v Mariboru si je pridobila naziv predmetne učiteljice zgodovine in zemljepisa. Med študijem se je srečevala z univerzitetnim profesorjem dr. Jožetom Koropcem in začelo se je njuno dolgoletno strokovno sodelovanje. V ormoški šoli je Vida vodila zgodovinski krožek in njeni učenci so izkazovali izredno poznavanje zgodovine. Skoraj vsako leto so se udeležili republiških tekmovanj. Skupaj z učenci je uspešno raziskovala ormoško krajevno zgodovino. Bila je priljubljena učiteljica pri učencih, starših in med člani svojega kolektiva. Vendar je Vido gnala radovednost izvedeti kaj novega in narediti v življenju še kaj več. Tako je leta 1979 zapustila osnovno šolo in pri Delavski univerzi Ormož prevzela delo novinarke in urednice na ormoškem lokalnem radiu - od leta 1979 do leta 1989. Na Radiu je takrat delala požrtvovalna trojica prijateljev: Vida, novinarka in urednica, napovedovalka Majda Lukner in radijski tehnik Franček Novak. S spoštljivim odnosom do ljudi in strokovnim delom so si pridobili ormoške poslušalce in postali popularni celo onkraj Drave, na Hrvaškem. Vida se je trudila, da bi bil Radio Ormož znan tudi po kvaliteti programa, zato se je udeleževala mnogih strokovnih srečanj o delu lokalnih radijskih postaj v Sloveniji. Postala je uspešna in priljubljena novinarka in aktivno sodelovala v vodstvu Krajevne skupnosti Ormož, Pri turističnem društvu Ormož in še pri drugih društvih občine. Vzpodbujala je obujanje starih ljudskih običajev, kot so npr. prireditve vinskega praznika in drugo. Turistično društvo Podgorci ji je ob svoji 20-letnici podelilo priznanje za pomoč pri organizaciji njihovih prireditev. Zelo uspešno je po potrebi sodelovala tudi z nekaterimi slovenskimi časopisi in revijami. Bila je članica Društva novinarjev Slovenije, imela je tudi mednarodno novinarsko izkaznico (International Press Card). S svojim delom je pokazala, da je uspešna novinarka, zato so jo leta 1989 sprejeli kot novinarko na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednika Ptuj. Za ptujski Tednik je pisala o dogajanju na območju Ormoža. Med slovensko vojno 1991 je kot novinarka poročevalka poročala o prvih bojih TO obrambe na ormoškem območju, še posebej o bojih za ormoški dravski most. Takrat je doživela svoj ognjeni bojni krst v topniškem napadu JNA. Dogodek je opisala in dokumentirala s fotografijami. Kmalu zatem je začela poročati tudi o življenju na območju slo-vensko-bistriške občine. Leta 1995 je prenehalo redno Vidino delovno razmerje pri tedniku Ptuj, ko se je upokojila. Vendar je niso pozabili in so ji z avtorsko pogodbo podaljšali delo pri časopisu. V tem času se je preselila v Slovensko Bistrico in seveda nadaljevala svoje novinarsko in svetovalno delo. Spodbujala je novinarske začetnike, sodelovala pri lokalni kabelski televiziji, pisala za občinsko glasilo Bistriški utrip, Panoramo; pisala za Kmečki glas, Gospodarski vestnik in še za nekatera druga glasila. Bila je članica Turističnega društva Slovenska Bistrica, podpredsednica Turistične zveze Slovenska Bistrica, članica Geografskega društva Maribor, Zgodovinskega društva Ptuj in Slovenska Bistrica in delala v komisiji na ZDUS. Bila je med prvimi slovenskimi novinarji, ki so pisali o ljudskih in cerkvenih praznikih ter vodila razgovore s škofom Francem Krambergerjem. O Vidi je treba povedati, da je gradila svojo osebnost in ugled skozi čas. Najprej kot učiteljica, nato kot pa kot uspešna novinarka. Svoje poslušalce in bralce je znala pridobiti z jasnim oblikovanjem misli, posebej pa si je pridobila spoštovanje tudi s tem, kako je znala pristopiti k vsakemu človeku. Svoje uspešno učiteljsko in novinarsko delo je posvetila svojim ljubljenim krajem. Najprej je bil to Ormož, ki mu je ostala zvesta vseh štirideset let svojega poklicnega dela. Zato se mi je zdelo prav, da spomin nanjo obudim v glasilu ormoške občine. Glasilo Občine Ormož, številka 49, junij 2020 15 g¡a m Ora Ormoške novice Gusti Ozmec (1931-2020) Besedilo: Jani Gonc Foto: arhiv družine Ozmec V aprilu nas je za vedno zapustil Gusti Ozmec (1931-2020), rojen Ormožan, ki je življenje posvetil pospeševanju evropskega gospodarstva. Čeprav je za svoje domovanje izbral Bruselj, je svojo domovino in rojstni kraj vedno nosil v srcu. Osnovno šolo in nižjo gimanzijo je končal v Ormožu, izobraževanje pa je nadaljeval v novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru. Tam sta se najini poti križali v prvih dneh šolanja leta 1947. Vpisala sva se v vinogradniško sadjarski oddelek in matu-rirala leta 1950. Po odsluženi obvezni vojaščini se je Gusti zaposlil pri takratnem podjetju Slovenijavino. Podjetje je imelo podružnico v Bruslju in tako se je njegova življenjska pot nadaljevala v Belgiji. Kmalu je Gusti ugotovil, da njegove ambicije in sposobnosti presegajo vinarstvo. Poslovno so ga zanimale različne panoge, med drugim proizvodnja keramike, tapet, še najbolj pa steklarska industrija. Postal je eden pomembnejših akterjev v panogi, saj je pripomogel k zagonu steklarske industrije v Romuniji, Moldaviji, na Poljskem in v drugih vzhodnoevropskih državah. Pri teh velikih poslih se je srečeval s pomembnimi posamezniki, ki so krojili usodo takratnega evropskega gospodarstva. Njegova velika strast je bil lov. Organiziral je lov za številne državnike, evropsko plemstvo in predstavike finančnih korporacij. Poznal je lovišča vsega sveta, od Severne Amerike do Afrike in Azije. Velikokrat je pripravil lov za poslovne partnerje in prijatelje v bližini Ormoža, v lovišču Zelendvor na Hrvaškem ali na Madžarskem. Družini Ozmec je bilo v drugi svetovni vojni odvzeto premoženje. Po vrnitvi je Gusti v imenu družine prevzel upravljanje posesti. V sklopu tega je prenovil in razširil vinograde na Gomili. V njegovih načrtih je bila še izgranja sodobne kleti. Na žalost so ga prehitela leta, zato je vinogradniško premoženje prodal Vinski kleti Ormož. Z Gustijem sva ostala zvesta prijatelja od prvega dneva srečanja do dne njegovega slovesa. Še v zadnjem telefonskem pogovoru me je bodril pred koronavirusom, naj pazim nase, da me še potrebuje. Nečesa pa mi je iskreno žal, in sicer da tako zaslužnega promo-torja slovenskega vina in rodoljubnega človeka, kot je bil Gusti, nismo sprejeli med slovenske redovnike vitezov vina. Ob vsakem obisku Slovenije je prirejal prijateljska srečanja sredi Jeruzalemskih goric, ki so jih popestrili folkloristi in domači pevci. Velike zasluge ima, da se je o kvaliteti jeruzalemskih vin govorilo z veliko začetnico. Ne samo Ti, dragi moj prijatelj, ampak celotna tvoja družina bi si to zaslužila. Počivaj v miru, dragi Gusti. Demenca - bolezen sodobnega časa Besedilo: Majda Keček Foto: Arhiv Društva Spominčica Ormož Osnovno poslanstvo društva je ozaveščanje o demenci, de-stigmatizaciji in pomoč dementnim osebam in njihovim svojcem. Deluje od leta 2007. Na podlagi demografskih podatkov vemo, da se populacija stara, s tem pa se povečuje tudi število oseb, obolelih za demenco. Ocenjujemo, da živi danes v Sloveniji okrog 33. 000 oseb, obolelih za demenco. Zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da bi se naj v naslednjih dvajsetih letih to število podvojilo. Demenca je bolezen sodobnega časa, ki ne prizadene samo posameznika, ampak tudi njegovo ožjo in širšo okolico. Je kronična napredujoča bolezen možganov, ki je posledica propadanja možganskih celic. Po navadi se začne bolezen neopazno, prve neznačilne znake pogosto spregledamo in jih velikokrat pripisujemo starosti in značajskim lastnostnim posameznika. Opazimo jih kot postopno izgubljanje spomina, težave pri govoru, težave pri orientaciji, iskanje in izgubljanje stvari, ponavljanje enih in istih vprašanj, težave pri vsakodnevnih opravilih, sprememba vedenja in čustvovanja, upad intelektualnih sposobnosti, zapiranje vase, izogibanje družbi, nezmožnost presoje... Bolezen traja v povprečju 10 do 15 let in poteka skozi različne faze, za katere so značilni tudi številni različno izraženi simptomi, psihične in vedenjske spremembe posameznika. Ne glede na posamezne faze bolezni pa se moramo zavedati, da se moremo osebi z demenco prilagoditi mi, kajti ona se nam več ne more. Za dementne osebe je najbolje in najbolj humano, da lahko ostanejo čim dalj časa v domačem okolju, seveda ob podpori ustreznih služb. To so tudi priporočila Alzheimer Europe in Alzheimer DISEASE Internacional in združenja Spominčic Alzheimer Slovenije. Tudi rezultati ankete, ki smo jo v okviru našega društva izvedli v lokalni skupnosti v mesecu februarju, so pokazali, da si velika večina oseb želi preživeti starost 16 Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020 O rmoške novice doma (98% vprašanih). Večina oseb z demenco živi doma, zaradi tega lahko lokalna skupnost z oblikovanjem demenci prijaznega okolja pomembno vpliva k socialni vključenosti in razumevanju oseb z demenco in njihovih svojcev v lokalnem okolju in na tak način izboljša kakovost njihovih bivanj. V preteklih letih smo organizirali številna predavanja za strokovno in širšo javnost, osebna svetovanja, delavnice, INFO točke, izdali smo zloženke z informativno vsebino...Sodelovali smo v projektu »Za demenci prijazno skupnost« in v okviru tega projekta odprli dve Demenci prijazni točki (eno na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Ormož in drugega v Centru starejših občanov Ormož), ki sta namenjeni osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem ostalim osebam v lokalni skupnosti, zlasti pa vsem zaposlenim javnim uslužbencem, ki se pri svojem delo pogosto srečujejo tudi z dementnimi osebami, z namenom, da prepoznajo te osebe in jim tudi lahko pomagajo (policisti, trgovci, bančni in poštni uslužbenci.) Na Demenci prijazni točki lahko dobite informacije o sami bolezni, o prvih znakih, kako jih prepoznamo, kam in kako do diagnoze, kako se sporazumevati z osebo z demenco, kam po nadaljnjo pomoč, na voljo pa so tudi informativne zloženke o demenci, glasilo Spominčica in drugi koristni nasveti. Z namenom, da bi izboljšali kakovost življenja teh oseb v domačem okolju, smo začeli z usposabljanjem mreže družabništva v lokalnem okolju in tako s prostovoljskim delom prispevati k boljši kakovosti življenja teh oseb in k razbremenitvi njihovih svojcev. Družabništvo je brezplačno druženje usposobljenih prostovoljcev z osebami z demenco. Namenjeno je aktivnemu preživljanju prostega časa z osebami z demenco. Tako lahko družabniki z osebami z demenco berejo revije, igrajo družabne igre, grejo na sprehod, ohranjajo prijetne spomine ob gledanju slik v foto-al-bumih... Z družabništvom želimo preprečiti socialno izključenost teh oseb in njihovih svojcev, hkrati pa jim pomagati pri ohranjanju njihove samostojnosti in kognitivnih sposobnosti. Naša vizija za prihodnje pa je ustanovitev »Centra Spominčica« na primerni lokaciji, kjer bi se lahko družile osebe z demenco, zlasti tiste v zgodnejših fazah demence, z zainteresiranimi osebami različnih starostnih skupin, kjer bi lahko organizirali različne aktivnosti in bi tako pomagali osebam z demenco pri ohranjanju kognitivnih funkcij, ohranjanju njihovega dostojanstva in zmanjševanju socialne izključenosti teh oseb in njihovih svojcev. Ti cilji so v naši lokalni skupnosti uresničljivi, vendar le ob sodelovanju vseh deležnikov, tako vladnih kakor tudi nevladnih. Spoštovani dragi naši! Besedilo: Marjana Kelenc Zdravje je naša največja življenjska vrednota, zato je prav, da se tega zavedamo in se zanj potrudimo. Preživeli smo čas, ki je bil za vse nas izziv, tako za vas, kot za nas. Sedaj, ko se stvari malo umirjajo in življenje teče dalje v neki »novi« normali, se prav tako soočamo z stiskami in se sprašujemo, kako naprej. Tako kot pred epidemijo, vam je tudi sedaj na voljo tim Centra za krepitev zdravja Ormož z vsemi svojimi dejavnostmi, ki so opisane v nadaljevanju. Naše poslanstvo je skrb za ohranjaje in krepitev zdravja in veseli bi bili, če bi tudi vi bili del naše zgodbe. Da poskrbite za svoje zdravje, se lahko pri nas udeležite: Več informacij pa najdete na naši spletni strani CKZ Ormož, Fa-cebooku Center za krepitev zdravja Ormož, na telefonskih številkah 02 741 09 27 in 041 943 000 ali pa nam pišete na: ckz@ zd-ormoz.si Programi so za vse z veljavnim obveznim zdravstvenim zavarovanjem brezplačni oz. jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Veselimo se že srečanja z vami. KREPITEV L/i ZDRAVJA M t* Zraven vseh prikazanih delavnic, za vas izvajamo tudi: - Zdravstveno vzgojo otrok in mladostnikov, - Pripravo na porod in starševstvo, - Varno vadbo v nosečnosti, - Svetovanje o vseh presejalnih programih: ZORA, DORA, SVIT, - Promocijo ustnega zdravja pri otrocih in mladostnikih, - Pogovorne ure vseh izvajalk v CKZ ( medicinska sestra, fizioterapevtka, psihologinja, kineziologinja in dietetičarka). Tu TnJjiH-'/krj* ku duFdvnicr idriv trvljfnjik i Miijj Ali iJ?m lili TrtiniVr iproii-jnjj UcjAvnl k I IwjîsnJs fvUanr ItMïfrftllf v krtt yVi^ifi kn/rii Ifctk /vitjn kiurki '.l.klk.M $J*udkjgrru bi:lHLjE'n Lip.4 II mi temne pr"tro\lii"njiii (il ic.irrl V_ Poglobi junir/dulisu duljwicc in individualna iwtovjnjj Swtzjvnfmca za dvievna Trtravje Podporo pri ipflprljomanju E drprfrupj Kûd^û'.^ srp ipnp'IJçman^j 5 IpsnDbu ïpîpi.Jfmjn|* t IVCfQVQ'lSCO 10 ;: Organizatorja festivala JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ in OBČINA ORMOŽ SKO POLETJE Od 20. junija do 5. julija 2020 Sobota, 20. junij 2020 HUM MAŠA ZA DOMOVINO ob 19:00 Petek, 26. junij 2020 PRED GRAJSKO PRISTAVO ŠUKAR OPEN AIR Koncert ob 21:00 Sreda, 1. julij 2020 PRED GRAJSKO PRISTAVOO PALČEK NOS Otroška lutkovna predstava ob 18:00 Sreda, 24. junij 2020 PRED GRAJSKO PRISTAVO ORMOŽ PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA Gimnazija Ormož in Brass BAND Maribor ob 18:00 Sreda, 24. junij 2020 KERENČIČEV TRG ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK Atletski klub Ormož ob 20:30 Sobota, 27. junij 2020 ORMOŠKI GRAJSKI PARK ROŽMARIN KI N FESTIVAL IN ŠPORTNI BUM S ŠPORTNO ŠOLO DADA Predstava KAKO POSTATI SUPERJUNAK Animacija za otroke od 14. ure naprej Petek, 3. julij 2020 PRED GRAJSKO PRISTAVO TADEJ TOŠ Stand up ob 21:00 Nedelja, 5. julij 2020 PRED GRAJSKO PRISTAVO JAZZVA Koncert ob 21:00 VSTOPNINE NI. V primeru dežja bodo prireditve v Športni dvorani na Hardeku. JERUZALEM SLOVENIJA ORY PRO Irena Yebuah Tiran Andreja Pod logar & Blaž Bertoncelj Cena vstopnic v predprodaji 10€, na dan dogodka 12€, Prodajna mesta Eventim, TIC Ormož, OMV Ormož. JAVNI Z)WOD ZA TURIZEM. kulturo in Šport oečtL-iE ORMOŽ FESTIVAL SOSOTA, 20. JUNIJ 2020 OB 20.30, GRAJSKA PRISTAVA OftMOŽ