LE TO I Štev i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Ž I G R A D Ob prvi številki „ZBORA VOLIVCEV" Družbeni razvoj je dosegel tak napredek, da so se za samoupravo zaceli zanimati ne samo člani različnih ttamoupravnih teles, ampak tudi večina tistih volivcev, ki o teh organih nimajo nobenih funkcij. Ta napre-, k} Sm0 Se. dokopali do zaključka, pravni' Pl°'?oce vprašanje rešiti s ? / Jsnim obveščanjem volivcev, 'lahko VSl' d:'k‘č do časopisa, ki čin rJ preprost in razumljiv na-n tj*'srednje osa važna dogajanja to iPJUil' l‘r,1 lem P' zel° Pomembno ovjavlja podatke in posreduje na osnovi katerih bo odlo-u organ šele sprejel sklepe, ne pa < posreduje take stvari, na katere ni več mogoče vplivati. - za,!JUČV’. da so prvi organi, ki so orann - lzdaJa(i lokalne časopise, bili gani stanovanjskih skupnosti. Soe-nad,n'llJDanJS,kih skupnosti so našli naibnl1/1 iS-k ,z oolioci in so zato in vr!.it ob.cuU,‘ Potrebo po hitrem ke J., (Prostem načinu obveščanja ne-ga6\^rSega kro8a ljudi, celo širše-volivcen Sa\r obijajno zajamejo zbori istih vzroJa i61 izkušvjah, zaradi "jem večiZ \c,lie"1’ da z mne-naj pravil volivcev zagotovimo rnuite je uJS’ razvoja ko- 1 johliarm■ 0bčlnski odbor SZDL svojčasopijž,gra( z*del izdajati uleSnih/'lani>rnP/il,‘aoi,fi Dse’ kar bi nase občine .v; ‘"J’ s področja opisoval delo orgRj^dfu način bo bora. delavskega ZZu J^ od' drugih organov loknlnc samotivJ oJg7JhZijdellredlrU'ben0'poUtični^ zvezeiZjnilZJ>SZ S(>ci‘distične & " ^Zš^Ži^JH Piša. Z naslovom JvbZ vol** ^7' l"- simbolizirati IdZZ^šeZjrul IjZu^f Z Z V0 "r^njf7to- II, la ,J'ldl nePosredno po c J J - aam?m na Principih L-^dJticne demokracije, kakor jo '"""'Jemo mi, program Zveze ko-mumstov Jugoslavije oziroma Socia- lugJdaviTe'70 lM0V"0*a li",htDa -Jj material o časopisu mora zato knJ,0i'-f"J služiti kvalitetnemu in *oan/itetncmu napredku naših zbo- oodnDi? ,OCeD ',la ,e.rpnu i" 0 Proiz-Preko njih celotnemu na-skn J'- katere naloga je s d, J, "J1 naP°ri truditi srečo in za-/>r. Jstoo vsem in posamezniku, vsem 'J 0! b" časopis izhajal pred-ozirJr,d sklicanimi zbori volivcev treh;"*1 "saka dva meseca, po podrast ohz Ud Pogosto. Upamo, ze ,1, / “J’ dani Socialistične zve-dmjLi 0 { nibn zadovoljni Zasumi !>a boste takrat, ko boste Prosi' ” " d'Ja. zato vas že zdaj t ‘mo za najtesnejše sodelovanje. Stane human Občinska konferenca SZDL Naš napredek - stvar vseh Nekaj manj kot 500 delegatov in gostov iz bežigrajske in čr- Poznamo nuške občine se je 20. januarja zbralo v Festivalni dvorani na občinsko konferenco SZDL. Konferenci so prisostvovali tudi podpredsednica GO SZDL proizvajalcev. več oblik medsebojnega financiranja, ki pa smo se jih do sedaj v občini premalo posluževali. Vse tc oblike naj zlasti utemelji zbor ... Pokazalo se je tudi, da moramo v bodočem delu SZDL in ObLO po- blokifi in ne v vrstnih hišah, ki se zaradi pomanjkanja prostora sploh ne bi smele več graditi. ... Poseben problem predstavlja v občini trgovska mreža, ki je zelo za- Slovenije Vida Tomšič, član lO OO SZDL Marjan Jenko in pred sednik DIT LRS ing. Pavle 2« v cer. _ svetiti večjo skrb pospešeni izgradnji Referat o nalogah SZDL v občini je prebral predsednik ObO stanovanjskih enot. Na primer: še SZDL s Črnuč Janpz Krmavner, ki je ponovil del misli in poro- vedno premalo angažiramo sredstva čila, ki so ga prejeli delegati pred konferenco, se dotaknil neka- Sr^^^i^koSti^o^^r prh terih dragih aktualnih problemov, s katerimi se je srečavala ta pravljene graditi stanovanja, toda najmnožičnejša organizacija od zadnje konference in nakazal tudi nekaj bodočih nalog. Po krajšem odmoru so se delegati in gosti razšli v štiri komisije: za gospodarska in komunalna vprašanja, za družbeno upravljanje in družbene organizacije, za ideološko-politična in nemarj_ena. Tehnična oprema lokalov SRJ- ’1—»1- «• orS»»i-cij,k« ter k»drov,k. vpr„!,,nj„ £ X “S SZDL. 1)a potrošnja. Da bi se ti problemi V vseh komisijah je bila razprava zelo živahna. 65 delega- n“ najhitrejši način odpravili in re-lov je govorilo o najitklnnlnejših problemih »o po.lrofjo govpo- ISUT t kSl (larstva, družbenega in delavskega samoupravljanja, o vzgoji itd. namembnost lokalov, upoštevajoč Na popoldanski plenarni seji pa ie najprej konferenco po- Potrebe prebivalstva! ■■ — —------------- - ... Obrti naj se zlasti razvijajo v okviru stanovanjske skupnosti, ker lahko spričo olajševalnih predpisov dosežejo nižje cene. da potrošnik uslug ne bo tako drago plačeval, kot jih mora pri privatnem obrtniku ...Razprava je nadalje pokazala posvetit, vebko težk(1 sta£je na področju cestne mre- zdravil član IO OO SZDL Marjan Jenko in nakazal nekaj vprašanj, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti rešiti v Ljubljani. Objavljamo glavne misli iz smer- čem letu in v prihodnje organi de-nic, ki jih je sprejela občinska k on- lavskega samoupravljanja in občin-ferenca SZDL za delo o prihodnjem ski sindikalni svet posve obdobju. Iz poročila komisijo za gospodarska in komunalna vprašanja ' "J' n i n v /; 0r nem območju občine slabe ceste, ki proizvajalcev OM O, k, mora sprem- jih b() nnjtl(J tr,ba urt.(,iti 2a SO(loblli Ijati vse morebitne spremembe krive poti promet. Tu dela pa zahtevajo velika denarna sredstva. Ker jih primanjkuje. moramo poiskati najnujnejša sredstva za nadaljnjo izgradnjo cest in-za dograditev že začetih del. Pri ... Za realizacijo investicijskih programov nam primanjkuje skoraj 50% sredstev. Socialistična zveza 7 , v . T mora v bodoče voditi tako politiko, tem pa bodo morali več sodelovati Za nase bodoče delo je najbolj ki bo imela za rezultat večjo aku- delovni kolektivi oziroma gospodar- i izdelava takega petletnega mulacijo sredstev, ki bodo v okviru v nn: “5? P'ana družbenega združenja vodila k hitri in uspešni 1961. leto, ki bosta dvigala dograditvi objektov tam, kjer se bo- r£ S Vk k /A g, I k g I ■ kk g-k I g *kgk -w vrgkg.ggk V k k'1 ^ « pokazale najnujnejše ske organizacije. V bodoče naj se razpoložljiva sredstva uporabijo v celoti tako, da ne bomo puščali za-potrebe. četih del na cestah nedokončanih! Potreben je skladnejši razvoj vseh gospodarskih panog in družbepega standarda važna perspektivnega načrta za gospodarsko moč občine. Brez večje do proizvodnje ni moč pričakovati večjega povečanja življenjske ravni. ... V družbeni standard je treba vlagati sredstva tako, da bo zago-tovljen vzporeden razvoj tako gospodarstva kot standarda. Pravilnega razmerja sicer se no bo mogoče doseči takoj, ker je treba razpoložljiva sredstva uporabiti za objekte družbenega standarda, ki še niso končani, toda tendenca k pravilnemu razmer- ...Poleg tega pa še ni rešeno trika, TT omrežje itd., kar zopet ju se mora že letos pokazati v tem, vprašanje cestne mreže v mestnem otežkoča dela in povzroča večkratna da se bo del sredstev vlagal le v merilu in v zvezi s tem zemeljskih prekopavanja. ObLO naj zato čim- tako industrijo, ki je sposobna ta instalacij vodov, kanalizacija, elek- prej poskusi dobiti potrebne rešitve sredstva najhitreje obračati in vrniti, da bodo na razpolago drugim gospodarskim organizacijam. To so v glavnem elektroindustrija, kovinska predelovalna industrija in predelava plastičnih mas. Takšne smernice so bile že sprejete na plenumu občinskega komiteja ZK in na lanski po-kongresni konferenci SZDL. Taka politika investiranja mora zajeti ne samo občinski investicijski sklad, temveč vse oblike združevanja gospodarskih organizacij in občine. ... Petletni perspektivni plan moramo čimbolj realno sestaviti, upoštevajoč predvsem lastne zmogljivosti gospodarskih organizacij in komune. Tako sestavljeni plani nam bodo dali največje možnosti za realizacijo. ... Predvsem bo potrebno bolj računati na jiovečanje produktivnosti (Jela ob boljši organizaciji in mo-uernizaciji proizvodnje. Poleg tega ie treba zelo racionalno razpolagati z delovno silo, kajti povečanje (lenivcev nam zmanjšuje produktivnost, obenem pa pritiska na razne sklade komune kot so stanovanjski, trgovinski itd. ...Čutiti je, da gospodarske organizacije še niso izkoristile vseh možnosti, da bi uvedle v svojih kolektivih tak način nagrajevanja, ki bi MNjdbujal njihove člane k racionalnejši in uspešnejši uporabi delovnega časa. ...Produktivnost mora postati edini kriterii za povečanje osebnih dohodkov. ...lem pojavom motajo v teko- in načrte za ceste in cestne instalacije. . . Smo v dobi velikih in zelo pomembnih sprememb v nadaljnjem izpopolnjevanju delitve dohodka med Zvezo, republiko, okrajem in občino ter gospodarskimi organizacijami. Smo tudi v začetku daljnosežne devizne reforme. Ker se kažejo pomanjkljivosti v delu sindikata in SZDL glede obveščamo državljanov o teh spremembah, se bodo morale v bodoče te organizacije dogovoriti z delavsko univerzo, da s sposobnimi predavatelji ta dogajanja na razumljiv način posreduje državljanom oz. proizvajalcem in potrošnikom. V ta namen se ie v večji meri posluževati zborov volivcev in sekcij krajevnih organizacij SZDL. (Nadaljevanje na 4. strani) J^kmoManfe ob 20-letnici vstaje V želji, da prispevamo čim več k pomembni obletnici vstaje, poziva Krajevni odbor SZDL Ježica — Mala vas vse elane SZDL v komuni mi tekmovanje. Pravilnik tekmovanja je že dostavljen vsem krajevnim odborom SZDL in se glasi: Tekmuje se na poziv Krajevne organizacije SZDL Ježica — Mala vas, in sicer od 15. februarja do občinskega tekmovanja na čast 29. novembru, katero je vsako leto. torej do i. septembra 1961. V tekmovanje je vključena vsaka krajevna organizacija občine Ljubljana-Bežigrad, katere odbor bo svoj pristanek sporočil pismeno iniciatorju tekmovanja najkasneje do 1. marca 1961. Tekmovanje bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali člani, imenovani od vsakega krajevnega (Nadaljevanje na 2. strani) Delegati uit občinski konferenci SZDL med referatom o nalogah SZDL POGOVORI Z VOLIVCI in odgovori na vprašanja Z ZBOROV VOLIVCEV Zelje in predlogi volivcev črnuške občine cestne razsvetljave se bo najel inve- 2. Zgraditi perišče o Senjakobu sticijski kredit, delno pa se bo krila in popraviti perišče v Podgorici: z uvedbo krajevnega samoprispevka. To investicijo krajevni odbor Pod- ?. Zgraditev zdravstvenega doma foricn lahko zgradi iz sredstev za nn komunalno dejavnost nli pa uvede „ . , krajevni samoprispevek za to grad- Za zgraditev zdravstvenega doma nj0. Na zborih volivcev se je obravna- na Črnučah je predračunska vsota val perspektivni plan 1961—1965 in 60 milijonov dinarjev. K gradnji ZBOR VOLIVCEV V DRAGOMLJU: druge zadeve. Sklepe je občinski zdravstvenega doma bo delno pri- _ , ljudski odbor analiziral in sprejel speval Okrajni zavod za socialno k Gradnja kulturnega doma: naslednje odgovore. zavarovanje. Gradnja kulturnega doma v Dra- J , goinlju m v perspektivnem planu, ZBOR VOLIVCEV NA ČRNUČAH lllič,uh cest ker ni finančnih sredstev je pa v na \ r/iucun. neposredni bližini v Šentjakobu Dom 1. Gradnja transformatorja. Gradnja uličnih cest na Črnučah kulture, ki ni povsem izkoriščen. Gradnia transformatorja na Crnu- ie Potrebna. Z izgradnjo novih hiš ^ Napeljava telefona: vjraunja iransiurmaiuiju xiu v-rnu . moralo urediti tudi nlire in Napeljava telefona v Dragomlju cah bi se morala izvršiti ze v letu P.0 moram ureuiti tuai utice in . v nersnektivnem nlann 1960 Ker Flektro T iubl iana-okolica okolje, da bo k novim hišam mogoč Je_v perspektivnem pianu. UM). Ku Llektro MU D i j a n u - o k o 11 ca, d h 3. Asfaltiranje ceste IV. reda ki je investitor, v letu 1960 ni dobil uu>oA voz. Šentjakob Pšata Dragomelj: obljubljenega investicijskega kredita 9 Gradnja novega pokopališča Asfaltiranje ceste IV. reda ni v pri Mestni hranilnici v Ljubljani, se „„ . transformator ni zgradil, o pomladi ... ,, r. 1961 začne Elektro-Ljubljana okoli- pokopavanje mrličev na Crnu- rana ca graditi transformator na Črnučah eali na sedanjem pokopališču ni več . Ponečanie easilskena doma in Beričevem. Ža oba je potrebna in- prostora, zato se bo moralo zgraditi na pšati: 0 vesticijska vsota 15 milijonov, ki jih novo pokopališče, -o kači ja za novo Povečanje gasilskega doma bo preskrbel občinski ljudski odbor, pokopališče se m napravljena, ven- p§aU ni v perspektivnem planu, ker robijo sredstva za komunalno dc- gradnja upoštevath ^ P,anU ne bo lo,iko finnnCnih *^stev. javnost ni. pa sprejme krajev.,, ml- perspektivnem planu, ker niti cesta benega plana za leto 196t se bodo te II. reda Šentjakob—Dol ni asfalti- okolnosti upoštevale. 3. Ztigotovijo naj se sredstva za zgraditev perišča: Za zgraditev perišča se lahko uporabijo sredstva za komunalno de- 39. seja Občinskega ljudskega odbora Ljubi iann-Be/igrad Pri sprejemanju proračuna druž- otrok na Črnučah v starosti od t- let. 2. Stanovanjska graditev: »raunj« upoštevan. 5 Gradnja transformatorja Stanovanja se bodo gradila iz sta- iO. Izboljšanje telefonskega na Pšati: novanjskega sklada občinskega ljuti- omrežja v občini: Gradnja transformatorja na Psali skega odbora, sredstev gospodarskih v ' ni v perspektivnem planu, ker se bo organizacij in sredstev zasebnikov. . Zaradi pozarnovarstvenih ozirov za ta predel zgradil transformator v V občinskem stanovanjskem skladu le irnGebno, da se telefonska mreža Beričevem. je h-tno okrog 58 milijonov dinarjev. v občini razširi. lo pa bo tudi jiri- 6. Zgraditev ponikalnice o šoli o spevek k standardu prebivalstva. Dragomlju: 3. Gradnja vodovoda za vso ob- Ponikovalnica v šoli bi se morala že rajo bor krajevni samoprispevek v namen. ZBOR VOLIVCEV V DOLU PRI LJUBLJANI 1. V Dolu naj se ambulanta: Zmogljivost otroškega vrtca je 60 otrok. Zato bo Svet za prosveto in kulturo določil, katere otroke bi vzeli v otroški vrtec, napravil kalkulacijo cene oskrbe in jo p-^llngal ljudskemu odboru v odobritev, kakor tudi doplačilo oskrbnih stroškov. Svet naj bi tudi določil število zaposlenega osebja in v spodnjem predelu Črnuč: Gradnja vodovoda se bo izvršila D ^‘NadgoHci^ ^as^s^e^a ^oma etapno. Predračun znaša 200 milijo- * ~' nov dinarjev. Vodovod se bo gradil za dovršitev Gasilskega doma v z investicijskim kreditom in s kra- Nadgorici se morajo zagotoviti po- _ . _ jevnim samoprispevkom, ki ga bo trebna sredstva v proračunu ObLO naročene in plačane cevi. Ce pa bo treba uvesti. 4. Kanalizacija na Črnučah naj bi se zgradila o etapah z začetkom o spodnjem delu Črnuč: prispevek staršev za vzdrževanje otroka v otroškem vrtcu, kakor tudi odpre splošna poslovanja otroškega vrtca . INn zboru volivcev na Črnučah je n . ... .. 1 . 1 . bil sprejet sklep, da mora podjetje Pr, gradnji novih objektov sc mo- »Jambor Črnuče« popraviti poniko-.0 upoštevati tudi prostori za valnico, ki je pokvarjena tako, da -,,1., ■ - , „ ... , , meteorne vode tečejo z dvorišča sredstva bila na razjiolago. Pomko- ma so-inves ,tor za te prostore bo »jnmbor« „o cesto ali |>a vodo celo valnico naj zgradi krajevni odbor v občinski ljudski odbor. prečrpavajo na cesto z. dvorišča. leta 1961. 2. Gradnja kulturnega doma »Jnmborju« je bil dan pismen na- 7 Zgraditev kanalizacije na Psati: „ DoJu; log, da mora ponikovalnico jmpra- Za kanalizacijo na I sati_ so bile Cru<,I|ja kulturnega doma v Dolu vi,i.' vo‘le J?11 n<| *me prečrpavati na Z- za^e^(>rn ZBOR VOLIVCEV V NADGORICI: zgraditi pri adajdaciji šole. ker so sjilošno ambulanto. Investitor oz.iro- irietoorne ,,ok V! il T7£CSl s r cils t vi h gos jukI a r^ la =i^ff ve^r^gar^ ni\ v peVspck.ivnen jdan, p ker n cUl. gos,,(Kiar ^ rn. ^ finančnih sredstev. S podjetjem JUB _ zoor volivcev je zantevai, aa se skih organizacij. 2. Zamenjava električnega omrežja o vasi Nad gorica: Za gradnjo kanalizacije na Crnu- ZBOR VOLIVCEV BERICEVO: __ „_________________........... Izpopolnitev električnega omrežja, I- Zgraditev nove trgovine za čah je potrebno 50 milijonov din. kakor tudi ojačenje toka, bo rešeno Peričevo—Brinje: Gradilo se bo v etapah. Obenem s z gradnjo transformatorja v Beri- , Zgraditev primernega trgovskega kanalizacijo se bo reguliralo tudi čevem. lokala oziroma adaptacija s Crnušnica. Sredstvo zn gradnjo se 3 ZerruHtev ir„„nin„ „ Sr^/s/oa ^ za V PlaL1 l961' krajevni odbor uvede krajevni samo- fbmncnih sredstev. S podjetjem JUB napravj 0f,r0:a ,1a mosju čez Crnuš-prispevek. ^,l "“I ^ 'V1'.rav, najemna ppgod- “?pra^ °Srnf na Črnkah ba za uporabo dvorane, ki jo ze se- '• lluu v ruutaii, od strani uprave zn ceste LRS. Re-jnibliški cestni upravi je bilo ta zahteva za napravo ograje dostavljena. Uprava za ceste LRS je imenovala komisijo, ki je ugotovila po-. . . trebnost te ograje ter dnin nalog otroški vrtec na Črnučah, od katere Tehnični sekciji, da se ograja na- daj uporabljajo društva v Dolu! OSTALE ZAHTEVE IN ZELJE Zbor volivcev na Črnučah je spre^ lokala oziroma adaptacija starega jel sklep, naj se jnapravi anketa za trebnost te ograje ter bodo dobila iz investicijskega” kre- Ograditev trgovine v Nadgorici: 2. Sredstva za vzdrževanje cest starosti dalje naj bi se vzeli otroci pravi, ditn in s samoprispevkom. Izgradnja objekta za novo trgovi- ZF, reda naj se povečajo, ker kra- v Otroški vrtec. Zbor volivcev Beričevo-Brinje je o ne bi bila umestna, ker bi imela ieDni odbor nima lastne gramoznice: Anketa je bila napravljena za 300 kritiziral cesto II. reda Šentjakob— 5. Podaljšek trolejbusne proge od nremn/?68*00’ ker .^>1 'n>ela ležice do Doma borcev nn Gr vtič ah ■ !r6ovma premalo prometa in s tem jezice do Doma borcev na Crmuah. invesjjcjjn ne bi bila rentabilna. Ta- Za podaljšek trolejbusne proge od ko trgovino bi odklanjalo vsako Ježice do Doma borcev na Črnučah trgovsko podjetje. Naselja Ježa in je predračun 42 milijonov dinarjev. Prod, kakor tuifi Nadgorica, so tako Gradilo se bo z investicijskim kre- blizu Črnuč, da lahko kupujejo ditom. Idejni načrt je že odobren, stranke v trgovinah na Črnučah, Prispevale naj bi tudi druge mestne posebno sedaj, ko bo odprta nova občine, ker je podaljšek trolejbusne trgovina na Črnučah, proge pomemben za .vse mestne občine in ne le za Črnuče. Dolsko, ki je v zelo slabem stanju. Uprava zn ceste LRS je ne popravi. Občinski ljudski odbor je imenoval komisijo, ki je pri Upravi zn ceste LRS jjof^redovala zahteve volivcev. Poprava ali asfaltiranje ceste še ni v planu ker se bo obravnavala, ko bo gotova Zasavska cesta. Zbor volivcev v Beričevem je iz-Meje občin so se nekoč določevale krajevnega odbora Dragomelj-P.šata, razil željo, naj ljudski poslanci LRS Združitev občin Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Črnuče ZBOR VOLIVCEV V PODGORICI: po kriterijih, med katerimi ekonom- ki so izglasovali sklep, da se priklju- kakor tudi zvezni vsaj enkrat obiski ni bil najbolj važen, danes pa je čijo Domžalam. scejo svojo volivno enoto nn zborih Skoraj istočasno so združitev spre- volivcev, jeli tudi zbori volivcev občine Ljub- Ta želja zborov volivcev je bila b. Izpopolnitev cestne razsvetljave I. Gradnja trgovskega centra za ^'sičoraV edj1^0faktor Občini 'moni ^°lJ.ibume f™** P°iTebe krajevnega odbora Podgo- s Svl,jinu mejami zajeti tako področ- ,._____ _____________________________ . al’ kakor tudi izpopolnitev rua. je, da zajema najmanj toliko gos,,o- Ijana Bežigrad, tako da je Občinski Posredovana vsem ljudskim poslan- azsve tjaoe v celi občini. 'Pa gradnja je v perspektivnem darskih organizacij, da le-te ustvar- ljudski odbor lahko sklepal o tem že cem jnvso v decembru ljudski po- Obenem z gradnjo trolejbusne pro- planu in se bo z gradnjo pričelo v jajo dovolj sredstev za samostojno cine 29. 12. 1960 na skupni seji gbeh Manci že sodelovali na zborih vo- ge bo obnovljena cestna razsvetljava letu 1961. Investicijski kredit se bo finanejranje obstoja in razvoja ko- na cesti I. reda, ki je na Črnučah v dobil iz občinskega investicijskega mune." Kako močan je za^ obstoj in celi občini najslabša. Za obnovitev sklada. zborov. livccv v celi občini. Naslednji dan. t. j. dne 30. 12. 1960, Zbor volivcev v Dolu pri Ljublja-rnzvoj komune ekonomski faktor, je združitev sprejel tudi okrajni "j Je sprejel sklep, naj se uvede vož- i* 1 1 • .11 T • l.l I__¥ * • _ n 1 r nArtrvKiicn zi zv T&kmov&itje ob 20-letnici vstaje vidimo tudi po tem, da je bilo v Slo- ljudski otlbor, Ljudska skupščina nD avtobusa do Dola. veniji pred letom 1955, to je pred LR Slovenije j,n je združitev j,otr-uvedbo komunalnega sistema, 386 diln dne 30. I. 1961. občin, leta 1955 !30 občin, leta 1957 100 občin, sedaj pa jih je še 82. Gotovo je, da družbeni razvoj nakazuje potrebo po ekonomsko močnejših in razvitejših občinah. Oblike sicer: in poti k temu cilju so različne in 5 industrijskih, ena oblika je tudi združevanje ob- , ... . . g) kdo bo dosegel na število čla- čin. V zadnjem času smo imeli pri- odbora SZDL. Vsak krajevni odbor nov SZDL večje število ur prosto- liko čitati. da se združuje vrsta Ijub-določi enega člana in njegovo ime voljnega dela. Ijanskih občin, in sicer Moste s Po- ljem, šiška s Šentvidom, Vič z Do- Nekaj podatkov o obeh občinah Na področju prejšnje občine Črnuče je 18 gospodarskih organizacij, in (Nadaljevanje s L strani) ter naslov sporoči najkasneje do t. marca 1961 iniciatorju tekmovanja. Tekmuje se v naslednjem: Najboljša krajevna organizacija brDUČe ^ ^ bo dobila po posameznih točkah Kr"/-l vi o vrvv i rl^v-zo ir tovvv vi n. vi zi zl vi» dO'VOfln/1 Or^stfl * dinO- I lotllllk J) a | 1)1 SC Zgradil 1 Txr: . ( 3. z izkonom površinskega jarka nmvi- (inp0' S-e V • CiU- i?F>Fi !1rvenstvcno naj se poskrbi za odtok vode z Ro- o n . . , , . med nedavnim deževjem neprehodni dovodna cesta; ... ^ - nrrvlirco 11 f.1 ,.se krediti odobravajo cel0 za vozila. Volivci ugotavljajo, 4 volivci mrotavliaio da se ie uri- st iz osnovnih organizacij ZK, so ■ • .»i ... i °T . J i* “ .... IIUM IA U^llUVIIlll Ur^cllMAcUlI v večini kmečko'" ' ono,ah’ kier ie d"'%nP l)re!lrane- Predlog naj se dobile poseben pomen tako of'!,0:aiki °brazložili volivcem pred-stvcriA, uvedbo razširjenega zdrav-i enega zavarovanja kmetijskih de- lavcev. ------prouči in naj se morda za enkrat vzgojne skupine oziroma krožki, v olirazložili volivcem pred- pripravijo samo temelji; katere so se prijavili člani SZDL. Za 2. Zbor volivcev je sklenil, da se razliko od prejšnjega leta, ko so bili .• .■ ” - i -i . v- — iz komunalnega prispevka prispeva anketirani le člani ZK in se vzgojna Pred»vanju o prometni varnosti, s posrednih proizvajalcev m 50 že milijonov dinarjev za gradnjo te- dejavnost kar ni in ni mogla raz- P°?ebno razstavo in filmi, je bilo na Tudi v šoli za tuje jezike, kjer ne j še šanj, _ _ _ skupnostih, vestnih sil. Treba bo gledati, da se seminar za člane zadružnega sveta. tudi njihovo število ne bo skrčilo. Pripravljajo pa tudi več predavanj Za občinski politični aktiv je bilo iz Kmetijske problematike po posa-v tej sezoni prirejenih že šest uspe- meznih krajih. Vsa predavanja bodo lih predavanj iz najrazličnejših pod- spremljana s ponazorili, ročij. Do konca sezone pa jih pred- V treh oddelkih za odrasle pri videvajo še prav toliko. Tu se ne osnovni šoli v Savskem naselju je 91 moremo pohvaliti z udeležbo. Na gojencev. Zanimivo je, da je 65 nežen a. zavari« ™zšlrieno zdravstveno cein in V1«, kmetltskim proizvajal-čaio r k? lko sc zara(li tega pove-koliknd,ia-V? Proizvajalcev samih in odbora 7b„tV-e ol;?,nskeSa ljudskega tem nr,.,n1 vollycev so se tudi s *oga |),.(<.,i<|lsoni strinjali. Za sprejetje 8 to jen zb °^a ^ dokončno pri- j. Zbor skupine. k7 .Pr(>'zv.«inlc«y kmetijske najkrajšem’času" izvede"'imenovanje skoraj tisoč ljudi. V večini krožkov 71., ti . ‘"‘■iiuiiov miiaijLv za gruuujo u.- dejavnost kar ni in m mogla raz- >sti n so obrazložili, kakšne ugod- lovadmce pri osnovni šoli v Savskem mahniti, je letos stanje povsem dru- gačno. Krajevni odbori SZDI^ so anketirali 50%> vseh svojih članov in naselju, vendar pod pogojem, da se .........Miuizva|ai- najprej potroši znesek 60 milijonov ... čaio dlk?liko 50 zaradi tega pove- dinarjev, ki ga je stavil na razpo- tovrstno vzgojo kar najbolj poeno- i.A., uajatve proizvajalcev samih in lago občinski ljudski odbor. stavili. . ... . co . . ------- Naibolie ie bilo dn aedai izvedeno sandikalnih podružnic in ObSS; za se, ki delujejo pri vseh osnovnih šo STANOVANjSKA SKUPNOST anketiranje v stanovanjsk^skiipnosti Predsednike OO LMS in člane ObK lab in jih obiskuje nekaj sto Hudi »STOŽICE« »Borisa Kidriča«, kjer se je prijavilo L1"TS: za uslužbence ObLO itd. . i • /• , i vi v J\a vsrh sominnriih sn hi n < primer prisotnih le 60 ljudi (?). začeli že s poukom v "drugem seme-Na sedežu delavske univerze je stru, je še oholi 100 tečajnikov v pe-bilo dosedaj prirejenih več seminar- tih tečajih. jev. Tako dva seminarja za sekre- Na področju poljudno-znanstvene tarje OO ZK; dalje za predsednike vzgoje je treba omeniti šole za star- volivcev zahteva, da se v v 11 skupin (interesnih krožkov) kmetijski 'e 1-Udi zasedaI in sicer uljc zadrugi na Ježici dne hig. Pre k' nima v znori!!!' mostu na črnuški strani oi> križišču nem oziru bolj utemeljena, kot pa so opravljanje in gospodarska vpraša- V večini delovnih kolektivov bodo so „ • p'1 Pescc. Nezaščiteni oos„: cest, pri gostilni »Rogovile« in v bile nasprotne trditve v zvezi z de- nja pri UU, v katerega se je pri- morali na osnovi posveta, ki sta ga skin,!,US1 Jeni, uporabljati eesiiJ,-.« obračališču, ki naj bi bilo pred »Par- ficitom proge. Tako si je zahteva Jav"P 45 predsednikov DS in UO, je pripravila I z motornimi vozili. tizanskim domom«. Zadnii nodatki o ObLO Liutmana-Crnuče utrla not nspesno zaključil s poukom. Brez Tavska un 1 '■omet na tej važni sti tŠ izkazujejo *. tizanskim domom«. Zadnji podatki o ObLO Ljubijana-črnuče utrla jrot potrebni investicijski vsoti za te na- do razprave na Mestnem svetu, ki . _ — ___, JI r---------v februarju ObSS in de- uspesno zaključil s poukom. Brez Tavska univerza, začeti s sistematič-dvoina bo veliko nripoinogel k iz- nim izobraževanjem na delovnem ,.1 „ 4^1. ,1_vi. ..... , 1. ..."u ifj vazili nrnmp-fnl {^viitouiu iu vcmiuijski vsuli ic na- na iviusiiiuui svciu, ki , ,.v . 11,1 1 ^ v, jc vedno večji Nemrnrl™ r C*i” prave brez vozil znašajo približno naj bi odločil o kritju obravnavane- t)0lJsanJu dela teli družbenih or^a- mestu in misliti na ustanavljanjo irnosti . *CStl 1U J.9 Tniliiminv dinrtriAv frn nriinnnilčlinfn ttOV. izobraŽeVillllill Centrov zn strnknvnn predmetni tarifi letno okrog 5 mili- S*«',«' <«W- Sr tn*Š:2»K 'abljati vedno več meščanov,Ck? uno' a^Jal() tn prometno zvezo. ’ do Črnuč po- zvezo. so s tem tesneje vezilje tudi rešiiev nekaterih drugih uprav ki so sedaj v nemogočem ■ lunju (cestna razsvetljava). lM» navezane na c mestni kraji (Šentvid. ‘(aaJ° "godno prometno Času1 tcPa P« Črnuče v tem & [ tr,sPfvn'e velike vsote za po-fnbe družbene skupnosti ■ ' tih t 8r?lstev z"aSa v le. od w "aC eno milijardo dinarjev); vrnil SC vef ,et 'd v občino • - " noben investicijski okrog 10 milijonov dinarjev, če bi trolejbus vozil vsako uro do Črnuč. Izračun ne temelji na številu potnikov ali podobni osnovi, pač pa iz- ga primanjkljaja. Mestni svet je sprejel za Črnuče v glavnem ugoden sklep. Ugotovil je, da je prejšnja etapa rekonstrukcij cestnega prometa zaključena in da mora tej slediti nova. V okvir« te naj imajo Črnuče prednost. Postavljeni so bili pogoji, da morajo novi predlagatelji podaljškov _____1. ‘i:__i__1___:_____i; •• i__ __ izobraževalnih centrov za strokovno y bežigrajski občini je bilo v času izobraževanje, priprav za vzgojo v interesnih krož- Vsi KO SZDL oziroma zadevno kih prirejenih 56 predavanj po jx>- sekcije pa bodo morale po Zgledu sameznih stanovanjskih skupnostih KO SZDL »Boris Kidrič« storili kar oziroma vaseh, 'n sicer iz gradiva največ za vzgojo v interesnih sku-V. kongresa SZDLJ, knjige Edvarda pinah. kazuje celoten strošek prevoza brez Pr0£ kr‘'' potrebne investicijske zne-dohodka. Trdi se, da se s podaljša- ske- Vprašanje kritja deficita progo 'jjem proge do Črnuč sedanji dobo- 'n nabave vozil pa je v glavnem še ---------- * * -• • - - odprto, čeprav si' v tem stališča nekaterih in sprejeti sklepi deloma nasprotujejo. Konkretne obveze proge do Ježice ne bo povečal, Ker gre za iste jiotnike. ki morajo na SKtea I« ..I"* rS'l,ro'*Sl„!SheT£.T^pS Mielie o len, „i. Prie«ko- v°z. lo sicer delno drži. Znano je vat’ ie Pač. da bodo Črnuče imele Pač, da zagotavljajo rentabilnost sv°i zaželeni podaljšek trolejbusne mestnega prometa predvsem potniki zveze, vendar pod novimi pogoji: za na krajših relacijah (do približno lastno ceno z morebitnim dvojnim Rudnik) že zvezo z me- , | —-—- u|jii.,3ii (letni od- •tj. ^ajsin relacijah (do približno teh sredstev znaša v zadnjih le- zarad‘ cesar so vršički z,maže nad eno milijardo dinarievl: 'Fl 1 mcsFnih prog dcficitni. ega jia se več let ni v regresom prevoznemu podjetju, t. j. skupni ljubljanski regres in posebni kljub "»vestieijski znesek 1 'm^vcčkmTSbrav^va^‘nri P°v razVi5«miu teh in podobnih lup kopici nerešenih zahtev kraia Pristojni komi«;;; nt n r “ i r 1 vprašanj je bil v drugi polovici prc-PojačSaVil0,!VSaVfik^a muslii" m Tarn^o se sprv^poj/Sale^v JZ: ^ T ■ investicijski program ^ ' ^m elek‘"Čne Wic v fočc. ovire in pomislek?, ki..^ Z- * P^nje^K PejšT vzrok; l>lli mj^traiijeni 'iiajres-Problcm • ’ zar?dl katerih se ta in o n' Premaknil klanjali v raznih malenkostih pro Rrain na razne dopolnitve in spre- o,.!n.1 Premaknil z mrtve točke, membe. Je ženobPrkoncuV|etablll958I'i7dMai I .|Izrač!*n, ''cficita na tej progi je eaticijski nroeram T- hLTiekukor! nai‘?žji razlog za od- prograra. Ta obsega klomtev U in^iicTje. Crnuč^i terih temeljnih pogojev za čim ugodnejšo realizacijo. Pred nami je torej merjenje zadnjih sil — zbiranje fi-tej progi je nančnih sredstev v okviru nove združene občine Ljubljana-Bežigrad in pričetek gradbenih del. Med poukom v začetnem tečaju angleščine Nai napredek-stvar vseh socialistične demokracije v komuni, greš SZ DL J, niso pa dovolj krepko poprijele in v praksi uveljavile no- Posebno se ta vloga opazi po po-kongresni konferenci SZDL v naši vili oblik. Zato je potrebno poudariti občini. Treba je še bolj poglabljati važnost teh sprememb za nadaljnji ___... ’ Cr/IM :...._____1 . . • j .. K _ nično vlogo, posebno je treba še bolj razvoj SZDL in prilagajanje teh no-, aktivizirati njene komisije. V komi- vih obl" oblik konkretnim problemom in (Nadaljevanje s i. strani) Iz poročila komisije za družbeno upravljanje in družbene organizacije ...Z utrjevanjem dosedanjih oblik in z vzpostavljanjem novih bo potrebno doseči, da se bo čim več državljanov vključilo v družbeno upravljanje po interesu. V ljudski odbor, njegove svete in komisije, v krajevne odbore in organe stanovanjskih skupnosti, hišne in potrošniške svete bo potrebno vključiti take državljane, ki bodo v teh organih delovali s čutom polne odgovornosti. V nje bo treba vključiti predvsem več mladine, ki naj prevzema tudi odgovornejše dolžnosti, in več žena. miranju potrošniških svetov za področja stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov. ...Organizacije SZDL na kmetijskih področjih morajo posvetiti vso skrb bližnjim volrtvam novih zadružnih svetov. Z volitvami bo treba doseči, da se izboljša sestav zadružnega sveta, da se vanj izvoli več mladih ljudi, ki bodo bolj skrbeli za to, da se bo dejavnost zadruge razvijala v organizaciji kmetiiske proizvodnje, ne pa v stranskih dejav-nostih, kot so prevozi in podobno. ... Organizacije SZDL morajo posvetiti več skrbi nadaljnjemu razvoju organov delavskega samoupravljanja v podjetjih. Treba je še nadalje širiti in krepiti delavsko samoupravljanje z ustanavljanjem obratnih delavskih svetov. Delavci morajo dobiti neposrednejši vpliv na uvajanje moderne tehnike, zmanjševanje proizvodnih stroškov, boljšo organizacijo dela, na neposredno odločanje o razdeljevanju ustvarjenega dohodka po načelu: slehernemu po njegovem delu! sije je potrebno pritegniti čimveč sistemu socialistične demokracije v mladih delavcev iz neposredne pro- naši občini. izvod nje. Dejavnost, širina in učinkovi- . Konferenca poudarja, da je po-tost SZDL v obči ni ‘ sc^po večine's *po- ^jl1!0 sekciie. ^'jevnih organizacij večanjem vloge proizvajalcev v druž- SZDL °rganiz.rati *elo gibčno, upo-benem samoupravljanju. Zato so organizacije SZDL v mestnem predelu organizirati zelo gibčno, upoštevajoč probleme in specifičnosti, krajevnega območja in v zvezi s tem bolj živahne in konkretne, medtem pri«°biti državljane za določene :i. i,.„„o:’i.:i. Probleme. ko je v nekaterih kmetijskih področjih potrebno kmečko prebivalstvo Zelo pomembno in konkretno bolj aktivizirati. V zvezi s tem pa ne delo imajo sekcije na tistih področ- r* at ot,:«- ..• i i _ - i -i. Več pozornosti mladini! moremo biti zadovoljni s 67 “/o član- jih, kjer še ni ustreznih družbenih stva SZDL v primerjavi s številom organizmov. Krajevne organizacije volilnih upravičencev. Z aktivnejšo SZDL morajo z aktivizacijo in orga-udeležbo kmečkega prebivalstva v nizacijo sekcij samostojno in samo-SZDL so dani tudi objektivni pogoji iniciativno reševati lastne družbeno-za oriranizaciio močneiših kmetiiskih politične probleme n n svoiem nh- za organizacijo močnejših kmetijskih politične probleme na svojem ob-zadrug. S tem v zvezi je treba po- močju, ker jih najbolj poznajo, ne ... Na področju družbenih služb in vzgojnih ustanov, kot so šole, kultura, zdravstvo, socialno skrbstvo i. dr. je prav tako skrbeti za povečanje neposrednega vpliva državljanov — koristnikov. Ni dovolj, da ta vprašanja obravnavajo le organi upravljanja v teh službah in ustanovah, temveč morajo o tem razpravljati tudi sekcije ali komisije SZDL, kjer naj se zbirajo člani, ki jih to zanima in ki lahko največ pripomorejo k boljšemu delu, ali zbori volivcev itd. ... Za boljši in skladen razvoj zdravstvene službe v novih pogojih bo treba zagotoviti potrebne materialne pogoje, predvsem pa zagotoviti izgradnjo zdravstvenega doma. ... SZDL in sindikalne organizacije so dolžne voditi večjo skrb za boljše stanovanjske pogoje delavcev, ki sedaj stanujejo v neprimernih stanovanjih. ... Organizacije SZDL naj bodo koordinator dela družbeno-političnih organizacij, zlasti pri večjih akcijah. Z ozirom na proslavljanje 20-letnice vstaje v tem letu je nujno, da se osnuje pri Občinskem odboru SZDL poseben odbor, ki bo vsklajeval programe in prireditve posameznih organizacij. ... Organizacija SZDL mora v bodoče nuditi več pomoči družbeno-poliličnim organizacijam. ... Posebno skrb bo treba posvetiti prostovoljnemu gasilstvu, kjer se že sedaj zbira veliko mladine. ... Z ozirom na velik pomen in dosedanje uspehe je v bodoče skrbeti tudi za nenehen razvoj poravnalnih svetov. ... Novi komisiji za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL priporoča konferenca, da bolj uporablja posvetovanja, ankete, kakor tudi druge oblike, ki jih je priporočil V. kongres SZDL J. iskati boljše možnosti poglabljanja pa čakati direktiv z vrha. Vse te ...Zbori volivcev so ena najvažnejših institucij neposrednega sodelovanja državljanov v družbenem upravljanju, zato jim bodo morale organizacije SZDL, kakor tudi občinski upravni organi, posvetiti več pozornosti. ...Krajevni odbori SZDL morajo odigrati večjo mobilizatorsko vlogo pri sklicevanju zborov volivcev in zagotoviti boljšo povezavo z ljudskimi odborniki svojih volilnih enot. ... Orientacija nadaljnjega dela in razvoju stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov mora iti v smeri zadovoljevanja vsakodnevnih potreb prebivalcev in v reševanju problemov, ki bodo razbremenjevali zaposleno ženo, nudili pomoč družini, hišnim svetom itd. ...Zaradi razširitve področja občine Im treba vzpostaviti več krajevnih uradov, ki bodo skrbeli za boljšo povezavo obrobnih krajev z občinskim centrom. ... Potrošniške svete bo nujno okrepiti in poživiti njihovo delo ter jim dati s predpisi večjo vlogo pri reševanju vprašanj preskrbe na določenem področju ter vpliv na formiranje cen in kvaliteto potrošnega blaga. Dokončno izvršiti sklep o for- Časopisi stanovanjskih skupnosti prinašalo ... Na osnovi občinskega okvirnega programa vzgoje naj naredijo svoje programe vzgojno-izobraževal-nega dela tudi vsi KO SZDL, ki naj bodo prilagojeni konkretnim razmeram. ...Pri predavanjih bo treba uporabljati, bolj kot doslej, sodobna ponazorila in druge pripomočke (filmi, diafilmi itd.) ... Komisija za politično in idejno vzgojo pri ObO SZDL bo morala na-rediti_ program dela tudi za vzgojo političnega aktiva. Le široko razgledan in pravočasno informiran aktiv bo kos svojim nalogam. ... Preko društva inženirjev in tehnikov bo v bodoče morala SZDL nuditi pomoč tudi pri izvenšolski dejavnosti šolske mladine v raznih interesnih krožkih. ... Občinski odbor SZDL bo moral v bodoče posvetiti kar največ skrbi razvoju osrednje občinske knjižnice. V knjižnici je nujno zagotoviti primerno sodobno berilo in tako nuditi prebivalstvu in posebej še mladini primerne knjige. ... Za zdrav razvoj, razvedrilo in zabavo je potrebno kar najbolj podpreti DPD Svoboda in TVD Partizan, da bi bili ti dve organizaciji' sposobni zajeti čimveč prebivalstva, posebej pa še mladine v svoje vrste. ... Družbeno-politični razvoj narekuje bolj sodobno, pravočasno in dosledno obveščanje prebivalstva o vseh aktualnih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanjih v komuni. Z ozirom na to nai ObO SZDL organizira v ta namen izdajanje časopisa. družbenega upravljanja. Zato je tudi nove oblike brez dvoma zahtevajo dejavnost in odgovornost SZDL na večjo usposobljenost slehernega čla- tem področju čedalje bolj važna in na naše organizacije, zlasti odbor- bolj pestra. ... Krajevne organizacije SZDL so nikov krajevnih organizacij SZDL _ zavedajoč se, da s starimi aktivistič- na letnih konferencah razpravljale nimi metodami političnega dela med o novih gospodarskih oblikah in me- množicami ni več mogoče pričako-todah dela, ki jih je nakazal V. kon- vati uspehov. V aktivno delo SZDL je prifegniti več neposrednih proizvajalcev ... Nekatere krajevne organizacije SZDL, ki imajo, na svojem območju večje število članstva, so pristopile k organizaciji podružnic. Konferenca predlaga, da se povsod, kjer je potrebno, organizirajo podružnice. Ugotovljeno je namreč, da v tako širokem mehanizmu družbenega samoupravljanja ni mogoče samo preko povericnikov povezovati članstvo SZDL. ...V družbenem upravljanju sodeluje 540 žena, v odborih krajevnih organizacij SZDL pa 53 žena. Organizacije SZDL su bolj uspešno delale na večjem angažiranju žena v druž-beno-političnem življenju, vendar še ne dovolj v primerjavi s številom žena — volivcev. Iz poročila komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja ... V razpravi so delegati govorili o problematiki večjega vključevanja in boljše aktivizacije delavcev v SZDL aa terenu. Poudarjene so tudi objektivne težave. Najbolj pereče težave so v tem, da 50 °/o zaposlenih delavcev v naših organizacijah stanuje v drugih občinah ali izven Ljubljane. V nekaterih podjetjih, posebno v gradbenih, je sezonska delovna sila z nizko kvalifikacijsko sestavo, poreči so tudi stanovanjski problemi itd. Naloga SZDL je, da sistematično dela na odstranjevanju ovir. ... V zvezi s tem se postavljajo naloge tudi pred stanovanjske skupnosti in krajevne odbore, ki bodo v bodoče morali razvijati takšne dejavnosti, da bodo razbremenile za-noslene žene. Ti organi morajo še bolj skrbeti za razvoj otroško-var-stvenih ustanov. Opaziti je-vse pre malo angažiranje žena prav v družbeno-političnih organih, ki bi lahko zelo koristno pomagale v nadaljnjem pravilnem razvoju teh organov, ke so tudi osebno zainteresirane. Naloga krajevnih organizacij SZDL je, dn pri kadrovanju posvečajo kar nniveč pozornosti ženam. »I leni os M Uijoj.u «i»**ijaAOf8« 4 •(donvpuu atupn II«4||if*v* S*auo»< ouvpuadjp » »PUSJJA n>A0upo 'flpog »p >1110 pjui m oi|«x (utf } ONIM" *J|apaj< <>P epaini Hu»[uouio »f »p •oiu*AoKoiin •( «. •uonti< voza«' •«JOS> afiafpod o*sut)K>0 Opj»At*n luoza« 'fuyoui VNUVIH VMBVDOB # Iz poročila komisije za ideloško-politična in vzgojna vprašanja ... Organizacija SZDL je postala močan činitelj v razvoju družbenopolitičnih odnosov in poglabljanja 2785 prelirštov v občini Krajevna odbora SZDL Stadion in Savsko naselje sta začela v 1961. letu izdajati svoji glasili, da bi na ta način prebivalce seznanjala z vsemi aktualnimi problemi na svojem področju. STADIONSKI VESTNIK ORGANIZACIJSKO GLASILO 00 SZDL STADION Zadnja številka tega časopisa je posvečena gradnji doma skupnosti. Po-leg članka, ki seznanja bralce z vsemi problemi gradnje in z velikostjo, je priobčena tudi skica idejnega projekta in anketa, da lahko vsak volivec predlaga spremembo. V posebnem sestavku obveščajo volivce, kako je s sklepi zadnjih zborov volivcev. K -^n r NAŠA SKUPNOST ''C/lAlHO iOOAHMKN« /Vlil IN SIANOVANttM SKUPNOM) SAVSKO NASI l)f V prvi letošnji Stevtlki Časopisa, ki ga izdajata KO SZDL, tn Svet stanovanjske skupnosti v Savskem naselju, seznanjajo prebivalstvo, kako so sj razdelili naloge v KO SZDL, z dejavnostjo servisov prt svetu stanovanjske skupnosti in kako Je bil uporabljen komunalni prispevek v tem naselju. V posebnem sestavku opisujejo, kako so v okviru KO RKS priredili za vse startke, stare nad 70 let, majhno slovesnost, ki se je Je udeležilo 20 mož in žena, medtem ko so osmim, ki so bolni, poslali darila na dom. Sta ostali del Časopisa pa Je poskrbljeno s sestavkom z zadnjega zbora volivcev. poročilom o najmlajših strelcih in humorjem. ... V svojem nadaljnjem delu bo morala SZDL dati poudarek na idej-no-političnem področju predvsem naslednjim vprašanjem: .. ..Več skrbi bo treba posvetiti vzgoji mladine nasploh, posebno mladim proizvajalcem, prav tako pa tudi šolski in kmečki mladini. Vzgojo mladih ljudi ne smemo prepustiti izključno mladinski organizaciji. SZDL mora biti idejni vodja mladim ljudem, zavzemati se mora za boljše materialne pogoje za delo z mladino. Bolj smelo kot doslej je treba vključevati mladino v razne družbene in upravne organe in ji tako omogočiti, da se neposredno z delom vzgaja v dobre upravljalce. ...Pri nadaljnjem razvoju našega komunalnega sistema, ko prevzemajo vedno večje odgovornosti družbeni organi upravljanja, mora postati SZDL idejni vodja za čirnširšo politično in strokovno vzgojo proizvajalcev, zlasti kot upravljalcev. Preko sindikalnih organizacij v podjetjih se mora zavzemati, da se nudijo mladim proizvajalcem tudi materialni pogoji za njihovo strokovno in politično izpopolnjevanje. ... Zn uspešno realizacijo programa izobraževanja, ki se v naši občini odvija v seminarjih, interesnih krožkih in na predavanjih aktualnih tem, ie treba sprostiti kar največ iniciative nu vseh področjih dela in izobraževanja prebivalstva. V nadaljnjem poglabljanju politične in idejno vzgojne dejavnosti je treba razvijati tiste oblike dela, ki so se v nraksi na določenem terenu izkazale kot najbolj uspešne. r- ■ ■ Bolj kot doslej se bo morala SZDL zavzeti tudi za poljudno-znan-stveno vzgojo, kot n. pr. šolo za slarše itd. Množična zainteresiranost, predavanja in skrb SZDL za uspešen razvoj bo v mnogih primerih pripomogla k pravilnejši in sodobni vzgoji mladine. »*1 morjH i OBVESTIM® §553 ^ Izvleček iz letnega poročila občinskega sodnika za prekrške Delavska univerza Ljubljana-Bežigrad prireja SKMINAK O SOCIALNEM ZAVAROVANJU: Namenjen je onim, ki opravljajo te posle v službi. — Začetek bo v zaCetku marca. ADMINISTRATIVNA SOLA: Prvi semester bo začel s poukom že marca. — Sola je namenjena onim. ki imajo že doloCenu prakso in želijo pridobiti potrebno znanje in kvalilikncijo. SEMINARJI ZA HIŠNE SVETE: Po vseh stanovanjskih skupnostih v obCini bo DU priredila v prihodnjih mesecih seminarje za hišne svete, v katerih bo predvidoma 6 predavanj. V letu 1960 se je delo občinskega sodnika za prekrške znatno razširilo, ker so bile prenesene pristojnosti od okrajnega sodnika za prekrške nu občinske sodnike za prekrške, in sicer zadeve s področja Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Občinski sodnik za prekrške je pristojen reševati vse zadeve glede prekrškov, za katere je s predpisi zagrožena zaporna kazen do 30 dni ter denarna kazen do 100.000 din, razen političnih prekrškov. določitve prebivališča in izgona iz določenega kraju ter zadev, za katere je zagrožena d oljarna kazen nad 100.000 din. za kur je pristojen okrajni sodnik za prekrške. V letu 1960 je bila kaznovalna politika v odnosu nu leto 1959 zaostrena, posebno pri kršitvi eestuo-prometnili predpisov in predpisov zoper javni red in mir. V preteklem letu je bila kaznovalna politika v odnosu na leto 1959 zaostrena za po skrajšanem mandatnem postop' kil, kajti s tem storilci niso izgub' Ijali časa zaradi zasliševanja. V lelu 1960 so podali največ preti logov za uvedbo npruvno-kuzen-skega postopka uslužbenci TNZ-prometne in železniške LM ter postaje LM. V odnosu na leto 1959 je bilo število prejetih predlogov v letu 1960 v porastu, in sicer z (J 725 zadev več. Tak porast je nastal zaradi prenosa novih pristojnost' v preteklem letu od okrajnega nit občinskega sodnika za prekrške deloma tudi zaradi povečane gostote vozil v cestnem prometu, deloma pu tudi zaradi strožje prijavne politike pristojnih organov. Občinski sodnik za prekrške jt' v letu 1960 sprejel v reševanje 262! predlogov za 2785 prekrškov. Iz le ta 1959 je ostalo nerešenih 69 pred logov; torej je bilo v letu 1960 v reševanju 2690 zadev za 2785 prekrškov. približno 40 %. Pri tem se je upo- števalo. da so nekateri predpisi v lih bili SOLA ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE: II. oddelek SDU bo zaCel s poukom predvidoma v zaCetku aprila. Sola Je namenjena predvsem predsednikom DS, UO in sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij ter za vodilne uslužbence. Prijave pošljite na tajništvo Delavske univerze, Smoletova 16/1, telefon: 30-717. IMi/oHi/dei/ ...Pri vseh krajevnih organizacijah SZDL, sindikalnih podružnicah v podjetjih in ustanovah ter na vseh dah v ob Štev. 1 Stran 4 Zbor volivcev šolah v občini je treba ustanoviti izobraževalne sekcije in komisije oz. že obstoječe utrditi. Povsod, kjer je to mogoče, si naj sekcije oziroma komisije organizirajo lastni predavateljski aktivi ureja uredniški odbor: Ljubo Brezigar, Ivan Dodič, Danilo Jančič, Franc Kokalj, Stane Koman, Janez Menard, Ivan Stih in Franc Šušteršič. Glavni urednik: Stane Koman. Odgovorni in tehnični urednik: Ivan Stih. Naslov uredništva in uprave: Občinski odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad, Smoletova ul. 16/II, telefon 32-567. veljavi že več let in bi jih bili storilci dolžni upoštevati, ker so z njimi seznanjeni, pa so zaradi tega storili prekrške vede ali pa celo namerno. Ostrejše kazni so bile izrečene zopet pijane kolesarje in voznike motornih vozil, pri čemer je bil dosledno izrečen poleg kazni tudi varnostni ukrep odvzemu vozniškega dovoljenja za določeno dobo. Ostrejše kazni so bile izrečene tudi zaradi brezdelja, prostitucije, kroš-njarjenja, pretepov in igranja hazardnih iger. Krošnjarje in igralce hazardnih iger je bil vedno izrečen poleg kazni varstveni ukrep — odvzemu igralnih knrt, priigranega denarja ter predmetov, s katerimi so storilci krošnjarili. Kadar je bil prekršek osebno ugotovljen po uslužbencih LM ali inšpekcijskih organih ter je bil jasno dokazan, ugotovljeno pa je bilo. da je za storjeni prekršek potrebno izreči le denarno kazen do višine 5.000 din, storilci niso bili zaslišani, temveč so bili kaznovani Poleg navedenega so usltižbenc1 LM kaznovali na licu mesta p0 mandatnem postopku 1.015 oseb tako da je bilo v letu 1960 skupni v postopku 3705 oseh, ki so storil® 3800 prekrškov. V istem čnsu je bila nudena pravna pomoč po zaprosilu drugih organov z zaslišanjem obdolžence^ oziroma prič v 79 primerih. Denarne kazni so bile izrečen® višini skupnega znesku 3,334.0il', din. Poleg navedenega zneska s° uslužbenci PLM storilcem cestnoprometnih prekrškov izrekli dennT no kazen v višini 172.100 din; lorcj je bilo v letu 1960 izrečeno skupni 3,506.100 din kazni. Ker obdolženi niso plačali v rok" izrečenih denarnih kazni, jim lc ■ ^ ■ ki, ■ , .'h ■ v | aa X - — a a .a -1 . a aa n aa a a aa I- .. .a.aaa aa • V K Cz bila neplačana denarna kazen spr<>' menjena v nadomestno zaporno kn-zen v 373 primerih. Kazen zaporo je bila izrečen^ 64 osebam v skupnem trajanju 1^* dni. . red' Varslveni ukrep, odvzem metov, s katerim je bil prekrš*’11 storjen, je bil izrečen v 14 prim*' rib. Več razumevanja za skupne pofrebe Kako je b‘'l izvršen lanski načrt investicij za Bežigradom Sprejet je bil naslednji razpored finansiranja investicij: REALIZACIJA: Objekti Iz občinskega investicijskega sklada Posojilo pri Mestni hranilnici Združena sredstva gospodarskih, organizacij in ljudskega odbora 1. Kmetijstvo 2. Trg na debelo T Podjetje Cenientar Mesnica na Ježici 5. Trgovski centri h' Obrtniški center <• Potljetje Ključnvničarstvo 8. Podjetje Ilrnst 9. Kleparski delavnici 10. Cfoslinstvo II- Šolske gradnje 12. Otroški vrtec Savsko naselje 15. Otroški\rtec Savsko naselje (oprema) (4. Otroški vrtec Stadion IOtroški vrtec Stozice ,b Nuerti z.a otroški vrtec B. Kidrič 17. Otroška kolonija 18. Zdravstveni dom 19. Rentgen, mikroskop 2t). Prečrpovalna naprave 21. I.inhartova cesta 22. Samova cesta 25. Rekonstrukcija cest in razsvetljavi! 24. Domova stanovanjske skupnosti 25. Dotacija stanovanjskim skupnostim 20.(>00.000 6.400.000 4.000 000 •5.000 000 79.000 000 48 000 000 to.ooo noo 5.900.000 6.000 000 to 000 000 10,000.0(«) f 20.000 000 10,000.000 22.000.000 400.000 6,000.000 2,500.000 600.000 4,000.000 30 000 000 30.000.000 2,000.000 7,060.000 10.000.000 30,000.000 25 000.000 30,000.000 10,000.000 1. Zn kmetijstvo so lani na predlog Ol O prispevale vse občine ljubljanskega okraja. Dele/, občine Bežigrad je bil v celoti izplačan, uporabljen pa je bil z.a melioracijska dela na Barju. Anuitete za to posojilo bo vračal okrajni ljudski odbor. 2. Zgraditev trga na debelo, ki bo pri bivši klavnici, je skupna stvar Ljubljane, zato so zanj prispevale vse ljubljanske občine. Tudi ta sredstva je obe investicijski sklad v celoti odvedel. Posojilo bo skladu vračal okrajni ljudski odbor. 3. Podjetje Cenientar je lani začelo graditi veliko gramoznico poleg »Tomačevskega gozda«. Za odkup zemlje je podietie dobilo posojilo v višini 4,000.000 dinarjev, kar je bilo v celoti porabljeno. 4. Načrt za mesnico na Ježici je bil med izvajanjem del razširjen tako. da se je izgradil še lokal za prodajo kruha in mleka. Prostor pod obema lokaloma pa se je koristno uporabil za prostore strelske družine »Tabor«. Namesto 3 milijonov se je zaradi razširjenega načrta porabilo 9.200.000 din. Posojilo je najel občinski ljudski odbor. 5. Začeli smo graditi 2 trgovska centra, in sicer na terenu Borisa Kidriča in v Savskem naselju Ker pro-iektanti niso pravočasno naoravili načrtov, smo gradnjo pričeli prepozno. da bi lahko porabili vsa predvidena sredstva. Izkoriščenih je bilo 'e 51.151.000 din. Savsko naselje ZAKAJ ODHAJAJO podjetja iz občine? vOllforom-i Q7ni .. v , . . fim' ,f IS '>0'!i«i* Tesar se ,loleo sžhv*«rt«k“u” ' , Poslovne prostore n,. ..' . "K' sredstva ftovore da to 'ni |Jros,ore' Dejstva 'l0knz "bjav.jamrffij zamisli. dolgo n; >a . sedaj le, za realizacijo te podjetje zaprosilo za lokacijo. Že leli so. do bi bila lokacija blizi Gospodarskega razstavišču, blizi bodočega podvoza oziroma kjer h že bilo. Konkretno so podjetje za izteku Likozar Pod tetin i id • , , , mmale parcele ob -------------- ------ Radom11 nI, ‘ 'V1^0 f'}>ra}e v jevc na Titovo cesto. Občina res od ict ie Avtomontužu (prej i naši občini "UnV rl"Jkl Vor< "• v i,ncla za ta Predel zazidalnega n osenja) je že več Irt nazil Obratni flot Pe skupno upravo, črta. imela pa je idejni urbanistič ' rav|juIo vse potrebno za nove n?,' la e oS ‘ ' SV°V S° *khn,,i' ni,črt’ ki ** Pu OLO še ni potrd . nove po- ,e osamosvojijo lo ,c sprejel Zarad. nejasnosti, kako bo s kt žiščeni Titove ceste in železnico, | nihče ni hotel, niti mogel izdela zazidalnega načrta za ta predel. * 'V.sw,«;t'wrsi Prostorov. Medtei ....... rlibi".l.iiseiOVdI1P1viSe ,e [-'A'0 »Glob"s špedicija« je že Vodstvo Metalke je končno izje Ljubi iona Trn!« • ^ Prl ECŽ'. i l‘kaj e(,sn v «-lo težki sit,men, v,l°' ,lu se i(> Podjetje odločilo š ji kombinat v LJ)<*>rtf nai)ruv,li več- Vr se aiorn preseliti /urmli i/i?rml- (^at‘ v Centru, da pa bo pretek M ,'Miuuiat. v katerega naj bi — 'Vie nodvn/n v, , rriin _____u., ______________ m ko so bili načrti se je nekje poro- šla K a „ w„wia"V •- .... č;.;: š r.«,T,„, r.rouih;1 J “•■■'■'i i« ff T..,nr b......... „„ storovVrob!:Sli" P.rr^ebtev pro- eba ruš,t?nT ,1<,,>','k,01v- -ki >''' bo ... . v ^ obniočja Linhartove ceste mor I, ,,!'ko so„ lH>f''‘š nočeš ‘■redno je postalo to varu '"oral‘ sPre,eti ponudbo, da gredo "ušel. d« k,1'1"0:, SP j<' Porodila . xLnkIa*. ^ ze. 'frujeno skladišče Toda š,> ivi“ ‘.niiiarto ’ini*je Pred“o »e postalo I11S..1 r'" *n a bi o. SP ;0 norodda r x;r^ . v z‘‘, "firajeno skladišče k..... k 4«. še nekaj let, preden se bo mogoč jirescliti. Letošnja preselitev sedi ža pod jet ja v Center, ko se dela n novi stavbi takorekoč še niso pr čela, pa da misliti na to. da je poč jetje že od vsega začetka računal s Centrom. Za lokacijo so zaprosila še ne slednja podjetja: Avtoobnova, Tc varna kovinske galanterije, (Manic šport. Klektro Ljubljana okolici Lesnina. Komunalna banka in š vrsta domačih in drugih pod jeti ko* -'.'i' Pr- Mladinska knjiga. Rc on hi iška trg zbornico. Termika itc so lokacijo dobili. S Anuitete bo vračal občinski ljudski odbor. 6. Z obrtniškim centrom tudi letos nismo imeli sreče. Okrajna revizijska komisija ni odobrila idejnega načrta, ker le-ta ni predvideval pod-kletitve. Izdelava novih načrtov pa se je zavlekla vse do kraja leta 1960. Sedaj pa je začetek izgradnje zavrla zahteva Savskega naselja, da se nsi-mesto enega dela obrtniškega centra zgradijo prostori za obrat družbene prehrane 7. Obrtno podjetje »Ključavničarstvo« je 10 milijonov porabilo za dograditev novega poslovnega prostora v Kamniški ulici. Ker so se med letom gradbena dela podražila, bo treba Ključavničarstvu posoditi še nekaj milijonov. 8. Obrtno podjetje »Hrast« odobrenega posojila ni izkoristilo. Predvidevali so nakup strojev. 9 Kleparska delavnica odobrenega posojila ni mogla izkoristiti, ker načrti za novo delavnico niso bili gotovi. 10. Gostinstvo je v celoti izkoristile kratkoročno posojilo 10 milijonov dinarjev. Porabili so jih v glavnem za nakup aluminijastih stolov in miz, delno pa za povečanje kuhinjskih kaj>acitet. tl. Pod šolskimi gradnjami je mišljena izgradnja nove šole v Stoži-cah. Sredstva občinskega investicijskega sklada niso bila izkoriščena, nač pa so bila izkoriščena sredstva Mestne hranilnice. Ker se je kasno pričelo z izgradnjo, ni bilo mogoče porabiti več kot 20 milijonov dinarjev. Posojilo je najel občinski ljudski odbor. 12. Za nov otroški vrtec v Savskem naselju je bilo porabljenih 34.239.000 din, in sicer 10 milijonov iz posojila pri Mestni hranilnici, ostalo pa iz združenih sredstev gospodarskih organizacij in občine. 13 Prav tako je bilo porabljenih 400.000 din za opremo starega otroškega vrtca v Savskem naselju. 14. Sest milijonov zn odajjtacijo otroškega vrtca terena Stadion je bilo prav tako izčrpanih. 15. 2,500.000 din za adaptacijo kuhinje v otroškem vrtcu Stožice je bilo porabljenih iz združenih sredstev. ^16. 600.000 dinarjev je bilo izkoriščenih za načrte novega otroškega vrtca na terenu B. Kidriča. 17. Planirana sredstva za opremo v otroški koloniji v Novem gradu so bila porabljena. 18. Zdravstveni dom se je začel graditi, vendar ni bilo mogoče porabiti niti vseli sredstev Mestne hranilnice. Porabljenih je bilo 19,955.000 dinarjev, 30 milijonov iz združenih sredstev pa ni bilo. ker akcija združevanja sredstev ni uspela. 19. Za nakup rentgenskega aparata je dobil Zdravstveni dom dotacijo 1,330.000 din. medtem ko mikroskop ni bil nabavljen. 20. Sredstva za preerpovaluo napravo so bila izkoriščena. Plačane so bile železne cevi in naročena črpalka, ki jo izdeluje Litostroj. Naprava bo služila prečrpavanju Odpadne vode iz spodnje Ježice v kanal na Titovi cesti. Letos se bo pričelo s polaganjem cevi. Posojilo je najel občinski ljudski odbor. 21. 22, 23. Za Linhartovo cesto je bilo porabljeno vseh 10 milijonov, prav tako za Samovo cesto 30 tnili-ionov. vse iz posojila pri Mestni hranilnici. Poleg tega je bilo za razsvetljavo na Linhartovi, Smoletovi, Pleteršnikovi, Keržičevi in Livarski ulici porabljeno ostalih 25 milijonov dinarjev. S temi sredstvi smo delno uredili tudi ceste, ki so nanovo razsvetljene. 24. Za dom stanovanjske skupnosti terena Stadion in dom stanovanjske skupnosti v Savskem naselju je bilo porabljenih 28,507.000 dinarjev. 25. Dotacija stanovanjskim skupnostim ni bilo podeljena, ker se sredstva 10 milijonov niso zbrala. Le stanovanjska skupnost Borisa Kidriča ie dobila 1,500.000 din pod pogojem, da 500.000 din prepusti stanovanjski skujinosti Stadion. Problemi nagrajevanja uslužbencev v uoravi občinskega ljudskega odbora Problem nagrajevanju v državni upravi je iz leta v leto bolj pereč, ker razlike med nagrajevanjem uslužbencev v gospodarskih organizacijah in nagradami uslužbencev v državni upravi vedno bolj naraščajo. Zaradi tega je tudi fluk-tuaci ja sorazmerno visoka. V upravi ObLO Ljubi ja na-Bežigrad je zapustilo v letu 1959 službo 15 uslužbencev, od katerih se jih je 9 zaposlilo pri gospodarskih organizacijah. Iz drugih razlogov je službo zapustilo samo 6 uslužbencev, in sicer 2 ženi, ki sta zaradi družinskih razmer ostali doma in nista več zaposleni, t uslužbenka, ki je spremenila službo zaradi tega, da lahko živi skupaj z možem, 1 uslužbenec pa ie bil upokojen. Dejansko sta torej spremenila službo samo 2 uslužbenca, pri vseh ostalih 9 uslužbencih, ki so se zaposlili v gospodarskih organizacijah, pa so bili glavni razlogi večji mesečni prejemki. V letu 1960 je zapustilo službo na občini 7 uslužbencev, od katerih se jih je 5 zaposlilo v gospodarski organizaciji. Stalni problem na občini je predvsem visokokvalificirana delovna sila. Že nekaj let brezuspešno razpisujemo delovno mesto pravnih referentov, gradbenih inženirjev in tehnikov in gradbenega inšpektorja. Tako je bilo v letu 1959 8 razpisov delovnih mest, v letu 1960 pa 4. Na vse te razpise nismo dobili niti enega pravnega referenta niti gradbenega strokovnjaka. V kolikor so se takšni uslužbenci zanimali, se niso več javili, čim so zvedeli za višino mesečnih dohodkov. Sele v letošnjem letu nam je uspelo zaposliti enega gradbenega tehnika, toda tudi ta ni žal prišel iz gospodarske organizacije, temveč je bil zaposlen v državni upravi. Razlike med nagradami v gospodarskih organizacijah in plačami v ustanovah znašajo pri mlajšem kodru, zlasti pri visokokvalificiranih uslužbencih preko 10.000 dinar-ev. Gospodarske organizacije do-očajo plače po delovnem mestu, ne glede na strokovno sposobnost in leta službe. Samo bežna primerjava z nekaterimi gospodarskimi organizacijami kaže naslednjo sliko. Uslužbenec z visoko strokovno izobrazbo ima v manjšem obrtnem podjetju od 35.000 do 40.000 din plače, v večjih podjetjih 50.000 do 60.000 din, v nekaterih primerih pa tudi preko 90.000 din. Visokokvalificiran uslužbenec na občini z najmanj 15 leti službe in na vodilnem mestu načelnika oddelka ali odseka ima približno od 33.000 do 39.000 din plače. Mlajši uslužbenci z visoko strokovno izobrazbo pa zaradi tega, ker običajno nimajo strokovnega izpita, takega delovnega mesta ne morejo zasesti in znašajo zato njihovi dohodki 20.000 din. Predaleč nas bi zavedlo analiziranje vseh vrst uslužbencev, vendar lahko rečemo, da povsod nastopajo razlike, saj imajo n. pr. strojepiske v podjetjih od 17.000 do 25.000 din plače, medtem ko ima na občini začetnica 11.000 din plače in šele verzirana strojepiska I. a razreda lahko dobi 24.000 din plače. Tako strojepisko pa imamo na občini samo eno in tudi po podjetih ni položaj mnogo boljši, kar kaže, da imajo že začetnice v podjetjih mnogo višje plače kot v državni upravi. Zaradi tega je administracija v državni upravi stalni problem. Na podlagi takega dejanskega stanja in upoštevajoč načela samoupravnosti, ki, se skušajo čimbolj uveljaviti na vseh področjih našega življenja, je res nerazumljivo, da se na drugi strani uvajajo centralistična določila zakona o javnih uslužbencih, ki so tako stroga, da občinski ljudski odbori ne morejo brez pristanka nadrejenih organov povišati plače uslužbencem niti za 1 dinar, čeprav jim je istočasno zaupano gospodarjenje z milijardami. Razen tega obstoječi zakon upošteva samo izobrazbo in je torej strogo formalističen, ne upošteva pa sposobnosti in prakse določenega uslužbenca. Tudi tukaj bi se moralo uvesti načelo, da se odmerja nagrada vsakemu po njegovih sposobnostih in po njegovem delu. Morda bi se s tem res izpostavili nevarnosti preveč samovoljne presoje, vendar mislimo, da če je bilo možno to načelo izpeljati v gospodarskih organizacijah, bi bilo možno tudi v državni upravi. Nedvomno je, da je od načina nagrajevanja uslužbencev odvisna uspešnost dela. Nagrajevanje naj bo tako, da stimulira uslužbenca k temu, da svojo službo čimbolj ekspeditivno in uspešno opravlja. Zato ni nobenega dvoma, da je sedanji način nagrajevanja popolnoma nestimulativen in administrativen in zato tudi v nasprotju z osnovnimi načeli naše družbene ureditve. Zato (Nadaljevanje na 7. strani) Zbor volivcev tlZi \ 42. seja občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad Otroški vrtci v pristojnosti STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Seje se je udeležilo 17 odbornikov občinskega zboru in 13 odbornikov zboru proizvajalcev. Zbor proizvajalcev ima sedaj samo 21 članov, ker so trenutno 4 razrešeni dolžnosti odbornika. Manjkalo jib je torej 8, od katerih jih je 5 opravičilo odsotnost, '3 pa ne. V občiskem zboru je bil razrešen dolžnosti 1 odbornik. Na seji ni bilo 12 odbornikov, ki so vsi opravičili odsotnost. Občinski ljudski odbor je potrdil spremembo odloka o opravijaju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov. Z navedenim odlokom predpisuje, kdo lahko opravlja gostinske storitve na priložnostnih shodih, prireditvah, sejmih ali razstavah in da morajo imeti zasebna gospodinjstvo, ki dajejo hrano več kot 5 abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, posebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. 1. FLRJ, št. 14/54), ker se to šteje za gostinsko dejavnost. Kot običajno vsako leto je tudi letos občinski ljudski odbor v začetku leta sprejel odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v 1. tromesečju 1961. Začasni odlok velja, dokler občinski ljudski odbor ne sprejme družbenega plana in proračuna za leto 1961. Z odlokom o spremembah odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov so se predvsem regulirali prejemki nižjemu in srednjemu kadru. S tem odlokom so se plače srednjega in nižjega kadra, zaposlenega pri občini, vsaj v glavnem izravnale ali pa vsaj približale plačam enako kvalificiranega osebja v gospodarskih organizacijah. Zelo važen je sklep občinskega ljudskega odbora o prenosu pristojnosti otroških vrtcev na stanovanjske skupnosti. Glede financiranja otroških vrtcev ne bo nobenih sprememb, ker bo občina še nadalje nosila vse tiste stroške kakor doslej, samo s to razliko, da bo potrebna sredstva nakazovala v obliki dotacije pristojni stanovanjski skupnosti. Vprašanje financiraja otroških vrtcev pa je itak začasnega značaja, ker novi zakon o šolstvu bistveno spreminja dosedanji način financiranja prosvetne službe. Vsaka stanovanjska skupnost bo rirevzela v svojo pristojnost otroške vrtce, ki se nahajajo na njenem območju. Občinski ljudski odbor je ta sklep utemeljil iz dveh razlogov: S prenosom vseh pristojnosti v zvezi z otroškimi vrtci na stanovanjske skupnosti bomo imeli v bodoče samo eno vrsto otroških ustanov, ne pa 2 vrsti kot doslej, namreč (iste, ki so v pristojnosti občine, in druge, ki so že v pristojnosti stanovanjske skupnosti. Še važnejši pa je drugi razlog, namreč, da občinski ljudski odbor smatra, da so se sedaj stanovanjske skupnosti že toliko razvile, da so sposobne prevzeti te ustanove v svojo pristojnost in da bodo z dobrim gospodarjenjem lahko marsikaj prihranili. V zvezi s stanovanjskimi skupnostmi je občinski ljudski odbor potrdil še statut Stanovanjske skupnosti Bežigrad, statut Stanovanjske skupnosti Savsko naselje in pa sistc-mziacijo delovnih mest v tajništvu Stanovanjske skupnosti Boris Kidrič. Na področju premoženjsko pravnih zadev je občinski ljudski odbor sklenil, da se v nacionaliziranem področju odvzame bivšim lastnikom zemljišča, ki so potrebna za ureditev Samove ulice od Vodovodne ceste do Staničeve ulice, za gradnjo lope zn kurivo in dovozne poti podjetju Kamin v Mali vasi in pa parcele, potrebne za gradnjo nove osnovne šole v Stožicah. Bivšim lastnikom se določi odškodnina na 200 din za m*. Odškodnina bo izplačana po predpisih zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Ob Savski cesti je bil dodeljen večji kompleks zemljišča iz sklada splošnega ljudskega premoženja, razen tega pa še 3 nacionalizirane parcele Tovarni električnih aparatov, ki potrebuje zemljišče za gradnjo tovarniškega objekta. V upravo Uprave za ceste LRS so bila prenesena zemljišča, ki predstavljajo današnjo Titovo cesto. Vsa ta zemljišča so že zdaj bila splošno ljudsko premoženje. Občinski ljudski odbor je na to dovolil tudi uporabo posameznih oarcel bivšim lastnikom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Tozadevna dovoljenja so bila izdana po predhodni ugotovitvi, da se sme določeno zemljišče uporabiti za gradnjo eno- ali dvodružinske stanovanjske hiše pod pogojem, da prosilec še ne poseduje tolikšnega stanovanj- skega fonda, kolikor ga predpisuje zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Občinski ljudski odbor je nadalje odobril prodajo hiše na Ježici št. 30 izven javne dražbe Antonu Dežmanu, ki že stanuje v tej stavbi. Odobrena je bila pripojitev trg. podjetju »Promet Kočevje«, ki se je bavilo s prometom z odpadki, k sorodnemu podjetju Odpad Ljubljana. Odobrena je bila tudi pripojitev trg. podjetju Bežigrad k trg. podjetju Grmada pod pogojem, da se predhodno ugodno rešijo kadrovske zahteve poslovalnice trg. podjetja Bežigrad v Savskem naselju. Na predlog sveta za trgovino, gostinstvo in turizem je občinski ljudski odbor v soglasju s stanovanjsko skupnostjo Boris Kidrič odobril likvidacijo obrala družbene prehrane stanovanjske skupnosti Boris Kidrič, ki bo v bodoče poslovala kot servis družbene prehrane, in sicer kot samostojna enota stanovanjske skupnosti. Na ta način se bo doseglo precejšnje zmanjšanje režijskih stroškov. Predvideva se letni prihranek 504.000 dinarjev. Ta znesek se bo predvidoma potrošil za izboljšanje prehrane in za potrebne investicije. Po vsestranski obravnavi pretlmcta je občinski ljudski odbor sklenil, da mora svet za gostinstvo, trgovino in turizem na eni prihodnjih sej razpravljati o problemu zbiranja sredstev za rekonstrukcijo servisa družbene prehrane in o problemu ureditve skladov v servisu. Skupno z likvidacijo je bila imenovana tudi likvidacijska komisija. Odobrena je bila ustanovitev splošnega projektivnega podjetja Konstruktor, ki ga sestavlja skupina državljanov. Podjetju Ljubljanske mlekarne je bila odobrena razširitev predmeta poslovanja in sicer tako, da bo pod-ietje registrirano tudi kot proizvodno podjetje za mlečno in pitovno živino. Vsa leta sc namreč Ljubljanske mlekarne borijo s stalnimi težavami za zagotovitev mleka. Problem bi bil rešen s tem, da se osnujejo v okolici Ljubljane večja družbena kmetijska posestva, ki bi dobavljala večje količine mleka. Zato je delavski svet sprejel sklep, da podjetju pripoji živinorejski obrat Horjul, ki se bavi z vzrejo mlečne in pitovne živine. Z likvidacijo Poslovne zveze Ljubljana je ta obrat ostal brez dokončnega investitorja in upravljalen. Delavski svet zagotavlja, da bo obrat Horjul, ki je že danes relativno lepo urejen, dokončno zgradil in si s tem zagotovil nujno potrebne surovine in uredil celoten postopek proizvodnje mleka tako, da bo ta obrat lahko vzor vsem proizvajalcem mleka. V zvezi s tem sklepom je občinski ljudski odbor prevzel tudi garancijo za najetje kredita v višini 17,500.000 din, katerega bodo Ljubljanske mlekarne potrošile za dokončno zgraditev živinorejskega obrata. Garancija je bila dana za dobo 5 let po 1 “/o obrestni meri. Nadalje je bila odobrena razširitev predmeta poslovanja komunalnemu podjetju Elektro Ljubljana-oko-lica, in sicer tako, da se obstoječemu predmetu poslovanja doda še avlo-transportna dejavnost. Predlog je utemeljen, ker je podjetje s 1. januarjem 1961 prešlo na obračun po ekonomskih enotah in se je tudi delitev osebnega dohodka že izvedla po zalaganju posamezne ekonomske enote. Zato je vsaka enota zainteresirana na čimbolj ekonomskem poslovanju. Problem je nastal v dejavnosti avtomobilskega prometa, ki je oodjetju sicer nujno potreben, vendar ob določenih letnih dobah zaradi vremenskih razmer ni v podjetju polno izkoriščen. Zaradi tega nameravajo z razširitvijo predmeta poslovanja sanirati to vprašanje. Občinski ljudski odbor je odobril garancijske izjave za najetje kredita stanovanjski skupnosti Štadion v višini 1 milijona dinarjev za dobo 5 let po 3 °/o obrestni meri. Stanovanjska skupnost potrebuje sredstvu za ureditev avtomehanične servisne delavnice v bivši Moletovi pekarni. Odobreno je tudi soglasje za izdajo garancije podjetju Tonosa v višini 25,209.000 dinarjev za dobo 5 let in oo obrestni meri 4“/o. Odobrena ni bila garancijska izjava podjetju De-korles, ker je to podjetje v stavbi, ki bo porušena v zvezi z gradnjo podvoza na Titovi cesti. Občinski ljudski odbor smatra, da mora to stvar ponovno predhodno proučiti pristojni svet, na kar bo o zadevi ponovno razpravljal ljudski odbor. V zvezi z ustanovitvijo Komunalne banke ljubljanskih občin je občinski ljudski odbor imenoval v upravni odbor te banke Lojzeta Savoma, direktorja podjetja »Astra«, v nadzorni odbor banke pa dr. Lojzeta Kiauto, direktorja podjetja Silva produkt. Imenovan je bil tudi upravni odbor podružnice Komunalne banke ljubljanskih občin za Bežigradom. Na predlog sveta za kmetijstvo je občinski ljudski odbor sprejel odredbo o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze, po kateri mora biti pregledana vsa goveja živina na področju občine. Lastnik živali plača za cepljenje 100 din za vsako žival. Izdana je bila tudi odredba o obveznem cepljenju kokoši proti kokošji kugi. Cepljene morajo biti vse kokoši, stare nad 2 meseca. Cena cepljenja za eno kokoš znaša 20 dinarjev. Kaj dela mladina v občini Ljubljana-Bežigrad Štev. 1 Stran 6 Zbof volivcev 8. januarja je bila redna letna konferenca LMS bežigrajske občine. Konferenci so prisostvovali tudi sekretar ObK ZK Jože Santa, predsednik ObLO Ljubljana-Bežigrad Stane Koman ter predstavniki ostalih množičnih organizacij. V poročilu sekretarja je bila prikazana aktivnost mladine v letu 1960. Glavni poudarek v preteklem letu je bil namenjen vzgoji mladih v zavestne nasilce naprednih socialističnih misli in odnosov, kajti okolnosti, da mladina živi v socialistični deželi še ni dovolj, da ima mladina tudi že socialistične nazore. Zato je potrebna močna zavestna akcija, predvsem zato, ker imamo v svojem izredno dinamičnem razvoju mnogo objektivnih pa tudi subjektivnih težav, ostankov starega itd. Proti tem pojavom pa lahko mnogo naredimo z močno subjektivno akcijo, s prepričevanjem. V ta namen je ObK LMS v sodelovanju z delavsko univerzo v sezoni 1959/60 organiziral tudi dve politični šoli, kjer so se mladinci seznanjali z. osnovami našega delavskega ter družbeno političnega razvoja, kajti pri nekaterih mladincih, med njimi je tudi nekaj aktivistov naše organizacije, se opaža nepoznavanje sodobnih družbenih problemov. Kljub nekaterim negativnim pogojem lahko z veseljem ugotovimo, da zanimanje za idejno-vzgojno in izobraževalno dejavnost neprestano raste. V pretekli sezoni so ta porast zanimanja najbolj občutili preobremenjeni predavatelji DU in izpraznjena blagajna ObK LMS. Vendar pa se z doseženimi uspehi ne smerno zadovoljiti. Podatki nam povedo, da je še vedno premajhen del mladine vključen v or- Diijaške skupnosti morajo sodelovati pri reševanju učnovzgoj-nih problemov, socialno-ekonomskih vprašanj ter pri vsej problematiki dela in življenja na šoli. Razredne skupnosti naj skrbe, da celoten kolektiv obvlada učno snov in da si osvoji solidno in življenjsko potrebno znanje. Organizacija LMS mora v večji meri sodelovati pri vsestranski vzgoji mladine, razvijati mora razne svobodne aktivnosti, predvsem pa seznanjati mladino z osnovami našega družbenega sistema in z nalogami, ki jo čakajo pri njenem praktičnem delu. Na konferenci je bilo tudi govora o tem, da je treba mladini omogočiti dobro zabavo in zdravo razvedrilo. Žal še naletimo na ljudi, ki na to udejstvovanje gledajo v najboljšem primeru z velikim nezaupanjem, sprejemajo ga pač kot nujno zlo, za katerega pa želijo, da bi ga bilo čim manj. Ni mogoče zanikati nekaterih nezdravih pojavov v zabavnem življenju mladine, vendar samo kritika, grožnja in obup kot poslednje vzgojno sredstvo vedno odpove. Cc bi se mladina znala vključiti v bogato in pestro življenje, potem ne bi mislila, da mora najprej v gostilno, če hoče dokazati, da je odrasla. V našem izredno hitrem razvoju bo morala tudi organizacija LMS zavzeti važnejše mesto, to pa pomeni, da bodo morali spremeniti, predvsem pa obogatili in popestriti nekatere oblike svojega dela. Sklepi, ki so bili sprejeti na konferenci bežigrajske mladine, nam pričajo, da so prvi koraki k temu že narejeni. Radko ščepanovič POGOVORI Z VOLIVCI gane delavskega in družbenega upravljanja, kajti od 1454 zaposlenih članov mladine ali 36 % vse zaposlene delovne sile je bilo v začetku leta 1960 le 13 članov mladine v organih delavskega samoupravljanja. V teku leta se je to stanje nekoliko izboljšalo tako, da je v času letne konference aktivno delovalo že 83 mladincev in mladink. Šolska reforma, ki je pripeljala naš šolski sistem na sodobno obliko vzgoje mladega človeka, je brez-dvomno zagotovila mladini tudi njeno udeležbo na področju družbenega upravljanja, kajti bistvo šolske reforme ni v preimenovanju šol. v spremembi učnih metod in podobno. Ugotoviti moramo, da so dijaške skupnosti pravzaprav životarile. (Nadaljevanje s 3. strani) V TOMAČEVEM NI BILO ZBORA VOLIVCEV ■ Vse kritike je vredno dejstvo, da zbor volivcev ni bil opravljen za področje krajevnega odbora Toma-čcvo-Jarše, ker ga ni sklical niti odbornik, izvoljen v tej volilni enoti, niti predsednik krajevnega odbora, kljub temu, da je bil na to večkrat opozorjen. Tak malomarn odnos do zborov volivcev je še bolj obsojanja vreden zaradi tega, ker občina posveča posebno pozornost razvoju tega dela občine, kljub temu, da že vsa leta kažejo volivci s tega področja zelo malo volje za sodelovanje z občino. Tudi obljuba, da se bo to stanje popravilo z napeljavo vodovoda v Tomačevo in Jarše, kar je bila davna želja prebivalcev iz teh vasi, ni bila izpolnjena, saj voda danes že teče skozi Jarše in Tomačevo, stanje pa je še vedno isto. Volivci ne upoštevajo, da je občina potrošila za izgradnjo lega vodovoda kljub temu, da še ni v celoti dograjen, skoraj 11 milijonov dinarjev. Za zgraditev preostalega dela vodovoda pa bo potrebnih'še nadaljnjih 4 milijone dinarjev, vendar bo za to potrebno tudi večje in boljše sodelovanje prebivalstva. NA ZBORIH VOLIVCEV VEDNO ENI IN ISTI Na vseh zborih volivcev je bilo navzočih skupno 1030 volivcev, to je približno 7,5 “/o vseh volivcev s področja občino. To število je postalo že konstantno vsa leta od obstoja občine in dokazuje, da se zborov volivcev udeležujejo večinoma vedno isti ljudje. Nedvomno bo potrebna v bodoče mnogo večja politična dejavnost organizacij, da sje stanje izboljša. NI VSE ZA ZBOR VOLIVCEV Večkrat ugotavljamo, da zbori volivcev razpravljajo o posameznih problemih, ki jih iznašajo osebno prizadeti volivci, o problemih celotnega področja pa ne. Na drugi strani pa opažamo celo vrsto pripomb, za katere je zbor volivcev najbolj pristojen forum. Tako n. pr. stanovalci manjših družinskih hiš, ki so prenaseljene, ugotavljajo, da so mali smetnjaki, ki jih dostavlja podjetje »Snaga«, premajhni in da bi se morala velikost smetniakov ravnati po številu prebivalcev v hiši, ne pa po velikosti hiše. Prebivalci Stadiona čestokrat negodujejo, ker jim avtobusi podjetja Ljubija na-tra n šport pri obračanju zaprejo dostop v Ptujsko ulico itd. Še cela vrsta je takih problemov, ki jih ljudje individualno iznašajo na cesti, ne povedo pa jih tam. kjer bi jih morali. Res je, da občina ne more ugoditi vsem zahtevam zborov volivcev, zlasti tistim ne, ki so vezani s finančnimi izdatki, lahko pa se ugodi upravičenim zahtevam, ki se dajo urediti brez finančnih stroškov rili pa le z malimi finančnimi slroški. SLABI ZAPISNIKI Z ZBOROV VOLIVCEV V zvezi s sumim vodstvom zborov volivcev moramo ponovno ugotoviti, da zapisnikarji le redkokdaj navedejo, koliko volivcev se je udeležilo zbora. Ker je ta podatek zelo važen, mora upravni aparat ObLO naknadno zahtevati te podatke, ki jih pogostokrat dobi šele na ponovne intervencije. SKLEPI, VPRAŠANJA IN ODGOVORI ' Zlasti mnogo težav pa povzroča upravnemu aparatu ObLO ugotavljanje sklepov, sprejetih na zboru volivcev. Največkrat so zapisniki sestavljeni tako, da se ne ve, kaj je sklep zbora in o čem so volivci razpravljali, dejansko sprejeti sklep pa je v zapisniku samo mimogrede omenjen. Prosimo vse predsednike zborov volvcev in zapisnikarje, da poskrbe, da bodo vsi sklepi jasno označeni in točni. Dolžnost občinskih ljudskih odbornikov pa je, da zapisnik pred dostavo občinskemu ljudskemu od-, boru pregledajo in, če ni dobro sef stavljen, zahtevajo dopolnitev. Stvaf je namreč važna zaradi tega, ker je sklep zbora volivcev, ki je bil sprejet v pravilnem postopku, obvezen za organe občinskega ljudskega odbora. ki morajo o njem razpravljati in dati odgovor. Zato mora predsedstvo zbora volivcev dati vsak predlog v razpravo in po zaključni razpravi ugotoviti, ali je problem dovoli pojasnjen ali ne. sestaviti na podlagi razprave predlog za sklep in ga dati na glasovanje. Potrebno je tudi ločiti zahtevek ocl vprašanja Sklepi bi praviloma morali biti taki: Po razpravi, v kateri je sodelovale 8 prebivalcev, je zbor volivcev z glasovi vseh navzočih (ali s 130 glasovi za in 20 glasovi proti) izglasoval naslednji sklep: »Ljudski odbor prosimo, da odgovori na vprašanje, ki ga je postavil tov. N. N., in sicer, kdaj bo napeljal* vodovod v Savlje.« Ali pa: »Zahtevamo, da ljudski odbor izvede vse potrebno za čimprejšnjo ureditev vsaj enega hodnika v Keržičevi ulic1 itd.« jb Odgovore na sklepe oziroma vprašanja zborov volivcev bežigrajske občine pred združitvijo bomo obj»' vili v prihodnji številki našega čusp( piša. Prav tako bomo v prihodnj* številki objavili analizo zborov volivcev v proizvodnji. Počitniška skupnost Ljubljana-Bežigrad v Portorožu Bežigrajska mladina je lani sodelovala na večjih delovnih akcijah. Na sliki: Skupina, ki je sodelovala pri pogozdovanju. Decembra lani so pospešili priprave za gradnjo objektov počitniškega naselja v Portorožu. Zaključene so že tudi pogodbe z gradbenim podjetjem »Gradbenik Izola«, ki bo gradilo objekte. V počitniško skupnost je do danes vključenih 30 delovnih kolektivov. Posamezni delovni kolektivi bodo imeli v okviru skupnosti določeno število hišic oziroma ležišč, ki jih bodo samostojno uporabljali vse leto. Ostali objekti — restavracija, kuhinja, igrišča itd. pa se bodo uporabljali skupno. Počitniška skupnost Ljubljana-Bežigrad sodi med prve, ki so se odločile za gradnjo večjih objektov in temeljiteje zavzele za napred- nejšo organizacijo oddiha. LokaC* ja v Portorožu je neprecenljU vrednosti. Kljub temu, da je Porht* rož svetovno znan turistični kr M' bo našim delovnim ljudem omot?0” čen cenen oskrbni dan. Organi?11” torji predvidevajo, da stroški 0 bodo presegali 550 dinarjev. To o^ kazujc, da bo oskrbni dan občllt'^ nižji, kot je v manjših počitniški domovih. Sedaj se predvideva, da bo v o* sel ju okoli 400 ležišč. Naselje predvidoma nudilo v sobah z< ^ udobno bivanje. Vsaka druži1, oziroma koristnik bo imel vse. 6^ je potrebno: kopalnico, toplo ^ mrzlo vodo itd. Hranili se bodo (Nadaljevanje na 8. strani) Inenovanje ulic in označevanje hiš M at pomembno vprašanje 2e/ nekaj let zahtevajo volivci se-oeiMcgu dela bežigrajske občine, ila ’i uredili oštevilčenje hiš in imena naselij. Naprosili smo Ivico Velikonjo, o. d. načelnika oddelka ObLO, ki nam je oala o tem naslednje pojasnilo. Ze naslednje leto po ustanovitvi občine Ljubljana-Bežigrad »o se obcmsJci organi začeli baviti z vprašanjem imenovanja ulic in oznaee-'li«- Območje občine pred združitvijo je obsegalo naselja bjubljana. Stožice, Mala vas, Je-ziea, Savlje, Kleče, Tomačevo iu J“rsc: Razen v Ljubljani, kjer je oštevilčenje izvedeno po uličnem sistemu, velja za določevanje hišnih števil k v ostalih naseljih še vedno ya;ski sistem. V severnem delu ob-. "e, ki zajema navedena naselja, je bila v zadnjih desetih letih posebno živahna gradbena dejavnost, žrasle so številne nove hiše, nasta-la so naselitvena območja, ki presegajo meje nekdanjih naselij, tako da se ta združujejo, kar velja zlasti za Stožice, Malo vas in Ježico. Med mestnim območjem in Sto-zicami meja postopoma izginja, naselje se spaja z mestom. Nove hiše so označene s hišnimi številkami, ki si slede v zapovrstju dograditve. Ker ulice niso bile imenovane, saj so šele nastajale, J® tak način označevanja kmalu Problemi nagrajevanja (Nadaljevanje s 1. strani) bi bilo potrebno ne samo razprav-jati, o novih sistemih nagrajevanja, ampak tudi razpravljati, kako to nagrajevanje vskladiti z načeli nase družbene ureditve in kako naj bi z uspešnejšim delom v državni nir!; -z> išab učinkovitost jav- Za izvedbo te naloge bi sc laliko ()M C'V 4‘ra,,i Posluž-ili Ugotovitev dm vsJu.zbe (organizacija in meto-Ki je v lanskem letu točno ana-iizirala delo vsakega uslužbenca, i Poilatke bi bilo treba primerno !n,n° ni '■ t,u bi lahko služili kot f.a za ocenitev delovnih mest. ,, ‘1 a Je bl bilo treba pripraviti ocenili normatlve, ki bi sluzili kot n e. n 1 Posa,nezncga delovnega nestd m kot osnova za določevanje osebnega dohodka. J I ri formiranju osebnih dohodkov uslužbencev javne uprave bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da Javne službe neposredno vplivajo b. nee»V,>J"Sr Pri-šli, ter odstotek udeležbe. (Nadaljevanje na 8. strani) Februar: 20. Začetek seminarja za člane svetov in uslužbence stanovanjskih sScupnosU. Seminar bo trajal do vključno 2. 3. 1%1 in bo obsegal 9 aktualnih predavanj. 21. Teren Borisa Kidriča: Književnost med obema vojnama. Sola za starše S oad.: Vaš šolar. Pekarna Ajdovščina; Naloge organov delavskega samoupravljanja pri organizaciji in poslovanju podjetja. Tovarna pisalnih strojev: Odnosi med fantom in dekletom. 22. Pekarna Ajdovščina: Racionalizacija proizvodnje. Modna oblačila: Principi delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in naloge organov delavskega samoupravljanja. Stanovanjska skupnost Borisa Kidriča: Zakonska zveza in družina v socialistični družbi. Teren Borisa Kidriča: Pomen pro- duktivnosti dela in metode njenega razvijanja v našem gospodarstvu. 23. Poklicna gasilska brigada: Mehani- zacija in avtomatizacija proizvodnje. Sola za starše 1. odd.: Puberteta — drugo rojstvo. Sola za starše 2. odd.: »nižina v socialistični družbi. 24. Tomačevo, Jarše: Obdelovanje zemlje v kmetijstvu. Ježica, Stožice, Mala vas. Savlje, Kleče: Zmagovita pot tehnike na. vasi. Črnuče, Ježa, Nadgorica, Dobrava: Pereča vprašanja poljedelstva. Dol: Sodobno sadjarstvo. Teren Borisa Kidriča: Delovna razmerja v gospodarskih organizacijah. 27. Ljubljanske mlekarne: Oblikovanje medsebojnih odnosov. 2«. Črnuče, Ježa, Nadgorica, Dobrova: Ključ do odličnega mleka in mlečnih izdelkov. Podgorica. Šentjakob. Pšata: Gospodarska prehrana živali. Dol: Pridelovanje medu in uporaba čebel pri opraševanju kmetijskih rastlin. Peričevo: Nova odkritja v varstvu rastlin. Marec: 1. Stanovanjska skupnost Borisa Kidriča: Problemi spolne vzgoje. Tuba: Principi delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in naloge organov delavskega samoupravljanja. Pekarna Ajdovščina: Pomen in vloga izobraževanja konkretno za vsak kolektiv. Sola za starše Ježica: Mladoletnik na krivi poti. 2. Poklicna gasilska brigada: Raciona- lizacija v proizvodnji. Sola za starše 2. odd.: Kadar vaš otrok zboli, zdravje in bolezni našega otroka. Soda za starše 3. odd.: Kako pomagamo otroku pri učenju. 6. Astra: V čem in zakaj so razlike v življenjskem standardu delovnih ljudi v različnih deželah. Teren Borisa Kidriča: Marksizem kot znanstvena teorija. 7. Globus-špedicija: V čem in zakaj so razlike v življenjski ravni delovnih ljudi v različnih deželah. Teren Borišh Kidriča: Zgodovinski razvoj delavskega gibanja. Sola za starše 3. odd.: Puberteta drugo rojstvo. 8. Stanovanjska skupnost Borisa Kidriča: Ali je tvoj otrok res na krivi poit? Tuba: Ekonomske enote. Pekarna Ajdovščina: Obrazložitev osnovnih finančnih in gospodarskih pokazateljev v podjetju. Sola za starše 1. odd.: AH je tvoj otrok res na krivi poti? 9. Poklicna gasilska brigada: Komuna kot osnovna oblika združevanja delavcev in proizvajalcev, upravljal-cev In potrošnikov. 1«. Ljuibljanske mlekarne: Gospodarska politika FLRJ. Industrijski biro obstoju /, o/in .* v 1951, pod gornjim imenom po od leto lOT^loMe^n^ dejavnost, podjetja je projektiranje in izerodiun’-??11 Mrira0bjek<°V’ ,,U,e" ‘ef:a ,>n je I,H,"strijski biro tudi" striran zn uvoz opreme. 11 V1''1' ,e,ih obst°ia je podjetje v glavnem razv Io/e°in TV"<>St objektov na industrijo izdelavoPrid,rJ?' ° 1’Rdjetja pa se ni omejilo sam me . nom w-Hl°-kl ' Pr,ojek’ov’ ‘emveč tudi na uvoz »h- 111 pomoč pn izvedbenih delih. IndnsfiUrr0 n‘‘ik?j ':,vara- I)ri katerih izgradn SalaU v Vin* '1'0 sodelovaI: Tovrrnn rolo papirja »I J Vidma, lovnrna celuloze in ponirin v Priie Ba3PLuki.r0n Pa'>irjn V MnS,njn’ T= celuloz reknnet^1 >,a je podjetje sodelovalo pri Ste* rekonstrukcijah ne samo tovarn celuloze !n nnni. i., sfiinn fiJ panog (Steklarna Hrastnik, Ro, 7 vse vočpr,,0",elj’ 1Knr‘°"?zn.n tovarna, Novoles nes/- h J,im razmahoin nase industrije se vedno Mojekn(),vnina/n0^‘|PO spcciali"ra"em podjetja za izd linio • !./" , ‘jR'ovo uresničevanje. To zahtevo ni jajo investitorji raznih industrijski!, panog ki I"d^"rijJeenek/?’ '"di. ‘?8no aktivno sodelo usirijskcga biroja pri sami izgradnji. Ustrezno »os in"'!!. Jt‘ Padjetje v letu t960 začelo širiti svojo ,1 stri j« tor !';!,0UVU,<.> "1ove strokovno enote za kemično kre>i tudi v,rnbVmSkr'Predp.l01vnl"e industrije, hkrn dusfriie v *‘roki,v,,c kaPneitete zn izgradnjo pnpiri, »ManoJvii,mnPrir.epn° * ®?nov«''Jcm teh novih enot jc 'iidiisdriisleL h' 0PerB‘,vnn skl*P'"«. Razširjena deja tiranie V M, |,a se 110 razteza samo na pr Prevzemom; * Predvsem na prevzemanje inženiring celokupni*,... ,!!Ze,-"f7?pn .Prevzema Industrijski biro izbor in .r ! Pnajektiranja tudi vodstvo in odgovorne janjem „ B’,nVO.L0preme. organizaci jo in nadzor nad J > gradbenih 111 montažnih del ter spravilo indu 06l 10-iebtUci INDUSTRIJSKEGA BIROJA skegn objekta v poskusno in redno obratovanje. S temi deli praktično prevzema Industrijski biro odgovornost za ekonomsko utemeljenost industrijskih objektov, odgovornost za pravilnost izgradnje, dosego predvidenih kapacitet iu zahtevane kvalitete proizvodov. Jako je Industrijski biro prevzel inženiringe za izgradnjo novih tovarn celuloze v Ivangradu, Sremski Mitroviči in Drvarju. Papirni stroj — Nadalje je podjetje prevzelo inženiringe za tovarno metanola v Lendavi, tovarno melamina in ultrapas plošč v okviril Kemične tovarne Kočevje, razgovori pa tečejo za prevzem tovrstnih del še za druge tovarne. V zvezi s prevzemom inženiringa za vrsto domačih tovarn pa je treba omeniti, da Industrijski biro zc nastopa tudi v inozemstvu: tu mislimo razgovore in ponudbe za gradnjo novih tovarn v Egiptu, Indiji^ Perziji in Iraku. Pri izvajanju svojih nalog vključuje Industrijski biro poleg drugih projektantskih organizacij in inštitutov tudi domačo strojegradnjo in montažna podjetja. V tej smeri si podjetje tudi prizadeva, da bi naša strojegradnja prevzemala postopoma Izdelavo strojev, ki jih danes še ne dela. da bi tako povečali delež domače opreme in v čim večji meri zmanjšali odvisnost od inozemskih dobaviteljev. To sodelovanje podjetja z našo strojegradnjo je posebno važno pri ponudbah in kasnejšem prevzemu industrijskih objektov v inozemstvu. Razvoj Industrijskega biroja pa s prevzemom inženiringov ni končan. Podjetje stremi, da bi že v najbližji bodočnosti pričelo prevzemati izgradnjo kompletnih industrijskih objektov, to je od projekta do ključa v zvezi z domačimi in inozemskimi dobavitelji opreme. Prevzemanje izgradnje celotnih industrijskih objektov tudi za"'inozemstvo pa bo imelo velik pomen ne samo za Industrijski biro, temveč tudi za naša proizvodna podjetja, ki bodo v to delo vključena. Industrijski biro bo letos praznoval 10-letnico delavskega samoupravljanja. Če se ozremo na že izvršeno delo ter na zastavljen nadaljnji razvoj in perspektive, lahko z vedrostjo gledamo v prihodnost, saj bo uresničevanje omenjenih ciljev iu perspektiv pomenilo lep prispevek jugoslovanskemu gospodarstvu in ugledu doma kot tudi v inozemstvu. Ta prostor smo odstopili Industrijskemu biroju. RESNE POMANJKLJIVOSTI nekaterih odbornikov občinskega ljudskega odbora (Nadaljevanje š 7. strani) sij, ki jih imenujejo sveti ali pa ob- činski ljudski odbor, tfismo navedli. . v tabeli so upoštevane samo seje Izjema je urbanistična komisija, ki ljudskega odbora, svetov in stalnih smo jo pri sestavi tega prikaza upo-odborniških komisij. Ostalih komi- števali. Navzočnost odbornikov Zbora proizvajalcev ^ Odbornik £ N Število sel ljud. odbor Število sej svet. in kor ¥ i i ! to Z Opravičeno odsoten Sl ŠŠ ta 38S il t?* II S« 1. Bregant Stane 42 23 65 47 17 i 72 69 2. Cerjanc Ferdo 42 54 76 65 7 4 86 93 3. Debevec Anton 42 33 75 52 18 5 69 64 4. Dekleva Vladimir 42 18 66 46 13 1 77 76 5. Dolenc Dušan 42 20 62 49 10 3 79 83 6. Dobravec Vinko 42 42 22 15 5 52 52 7. Hartman Anica 42 55 97 81 13 3 84 88 8. Hrastnik Anton 42 23 65 55 7 3 85 81 9. Jerman Jože 42 24 66 61 5 92 93 10. .Jovanovič Mirko 42 74 116 59 56 1 51 52 11. Kraigher ing. Miloš 42 39 81 66 14 1 82 74 12. Kanilo Marija 42 25 67 50 14 3 74 67 15. Lipovec Franc 42 48 90 76 6 8 84 88 14. Ložar Marija 42 24 66 28 15 23 42 60 15. Mozetič Boris 28 10 38 21 15 2 55 54 16. Merlak Janez 42 42 32 1 9 76 76 17. Mesojedec Ludvik 42 54 96 27 15 52 28 29 18. Ogrin Viktor 42 28 70 40 14 16 57 52 19. Peršin Franc 42 24 66 42 12 10 64 52 20. Plestenjak Andrej 42 53 95 65 23 7 69 67 21. Sarnavski Aleksander 17 10 27 17 10 63 29 22. Špindler Franc 42 40 82 44 13 25 54 52 25. Strns Lojze 42 51 93 45 36 12 48 60 24. Zakotnih ing. Zvone 28 24 52 38 11 3 73 75 25. Zupančič Rajko 42 53 95 66 21 8 69 48 ;X X: s I 1 zadružno podjetje GR00BN0VA priporoča Ljubljana Črtomirova 4 f•l•fon 31 -493 usluga svojih strojnih in gradbenih ekip, s kalarimi obnovijo vinograda in sadovnjake, opravlja agromelioracijo, gradi kmeti/skrn gospodarska zgradbe, izdeluie betonsko vinogradniško kolje za žično napeljavo itd. Pogrebni zavod Žale obvešča, da ima svojo lastno cvetličarno V Cvetličarna Zale Izdeluje vence in šopke za vsako priliko iz svežega in umetnega cvetja po naročilu. V lastni vrtnariji vzgaja vse vrste sadik za dekoracijo grobov, ki so vsak čas na razpolago v cvetličarni. Tovarna farmacevtskih kemičnih proizvodov LJUBLJANA Vam priporoča: za oož vitev in okrepitev Vašega organizma pri dnevnem naooru pri športu pri študiju za volanom pri rekonvalesceaci VI fERGlN-tablete .LEK' kt v pravilnem razmerju vsebujejo glukoza, C-vitamin in korig. VIVERGIN-tablete dobite dobite v vsaki lekarni brez recepta! VELETRGOVINA .ASTRA' specializirano trgovsko podjetja z usnjem, gumijem, plastičnimi masami, čevllarsklml, sedlarskimi. In taoetnišklm' potrebščinami In orod lem, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, usn|eno In plastično galanterijo, vas postreže Iz svojih sortiranih za og vedno po na|nlž|ih cenah LJUBLJANA, BEZiGRAD 6 Iz tabele je razvidno zanimivo dejstvo, da je odstotek udeležbe odbornikov občinskega zbora na sejali občinskega ljudskega odbora v večini primerov precej nižji, kakor pa od-odstotek, izračunan od celotne udeležbe na vseh sejah. To dokazuje, da se odborniki veliko točneje udeležujejo sej svetov in pa komisij, kakor pa sej občinskega ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev Odborniki zbora proizvajalcev so sodelovali na 42 sejah, ki sta jih imela zbor proizvajalcev in občinski zbor skupno, razen tega pa še na 21 sejah zbora proizvajalcev. Pri analizi dela odbornikov zbora proizvajalcev je treba upoštevati, da nekateri odborniki niso sodelovali na vseh sejah, ker so bili zaradi prenehanja mandata nekaterih odbornikov šele kasneje izvoljeni. Ti odborniki so Boris Mozetič, ki je bil izvoljen v 6. volilni enoti namesto ing. Zmagoslava Pipana dne 17. 10. 1958 in ing. Zvone Zakotnik, ki je bil izvoljen v 23. volilni enoti namesto ing. Tatjane Slanovec prav tako dne 17. 10. 1958. Imenovana sta sodelovala od 15. seje dalje, torej skupno na 28 sejali. Isto velja za Aleksandra Sarnavski, ki je bil izvoljen namesto Zvoneta Mlinarja v 18. volilni enoti dne 16. 10. 1959. Na sejah ljudskega odbora je sodeloval od 26. seje dalje ali skupno na 17 sejali. Navzočnost odbornikov občinskega zbora 2 ¥ j? •gl ¥ O I i! . D iiS Odbornik h >•0 S 3 Z* o-S I I Navzoč Opravi če odsoten Neopravi odsoten */• udelež vseh sej ■S^j 1. Avbelj Marija 7 2 9 8 t 89 85 2. Avbelj Pavel 42 55 97 76 21 __ 78 55 3. Bajec ing. Viktor 42 24 66 39 23 4 59 45 4. Crnugeli Jože 5. Drobež Franc 42 42 23 44 65 86 56 63 9 23 — 86 73 86 60 6. Gorjanc Joško 42 4 46 34 12 _ 74 76 7. Kavčič Vinko 42 15 57 54 3 __ 95 100 8. Kerševan Nuša 42 52 94 83 10 i 88 86 9. Klemenčič ing. Ivo 42 53 95 39 55 i 41 33 10. Kmetič Anton 42 28 70 60 9 i 86 86 11. Kopitar Jože 42 22 64 52 11 i 81 76 12. Koman Stane 42 42 41 1 98 98 13. Kutin Jelka 42 34 76 54 22 71 71 14. Kumar Andrej 42 30 72 60 11 i 83 86 15. Lajevec dr. Stanko 42 24 66 31 32 3 47 45 16. Lasič Marica 42 25 67 52 13 2 78 76 17. Miloševič Rado 42 23 65 50 15 77 76 18. Pernuš Anka 42 57 99 72 26 1 73 76 19. Pirnat Janez 42 21 63 45 18 71 71 20. Poznik Ivo 42 31 73 61 12 84 76 21. Resnik Julči 42 18 60 53 7 88 86 22. Rožman Jože 42 49 91 56 25 10 62 64 23. Rupnik Jakob 42 21 63 55 8 87 83 24. Škandali Zvonimir 42 34 76 65 11 __ 86 79 25. Sladič Franck 42 25 76 51 16 __ 76 64 26. Pavšek Marija 42 15 57 27 22 8 47 55 27. Škerjanc Janez 42 73 115 83 28 4 73 64 28. Verstovšek Zdenko 31 19 50 31 19 62 55 29. Vakselj Bojan 42 55 97 53 32 12 55 64 30. Zatler Miro 42 26 68 50 4 14 73 64 Naslednja tabela (št. 2) prikazuje, koliko sej je bilo sklicanih v mandatni dobi sedanjega ljudskega odbora, kolikih sej so se odborniki ude-Iježili ter na koliko sejah so opravičili odsotnost oziroma niso opravičili odsotnosti, ter odstotek udeležbe. Iz tabele lahko ugotovimo ravno nasprotno kakor pri občinskem zboru, namreč, da odborniki zbora pro-izyajalcev bolj obiskujejo občinske seje, manj pa seje svetov in odbor-niških komisij. Sploh pa moramo ugotoviti, da je dejavnost odbornikov zbora proizvajalcev manjša kakor pa dejavnost odbornikov občinskega zbora. Iz tabele je razvidno, da je samo 12 odbornikov zbora proizvajalcev, ki so se udeležili več kot 70 odstotkov sej. To pomeni, da se več kot polovica odbornikov zbora proizvajalcev ni udeležila več kot '/* sej, zlasti pa je porazna ugotovitev, da se je 8 odbornikov udeležilo komaj polovico vseh sej. Ce upoštevamo. da ima naš zbor proizvajalcev 25 odbornikov, potem vidimo, da kar Vs le minimalno sodeluje z ljudskim odborom. Še nekaj slabosti Posebne težave so s poročevalci na sejah ljudskega odbora, zlasti če poročevalec zadnjo minuto pred sejo opraviči izostanek in izjavi, da na seji ne bo mogel poročati. Prav gotovo je, da se kaj takega pripeti, vendar se to tako pogosto dogaja, da dvomimo v rčsnično upravičenost in utemeljenost vsoh opravičil. Odborniki J>i morali namreč upoštevati dejstvo, da ni vseeno, kdo o stvari poroča. Zelo neprijetno je, če poročevalec, ki stvari ne pozna natanko, ne more odbornikom pojasniti, iz kakšnih razlogov se je svet ali komisija odločila za predlog, kakor ga je prečita! ljudskemu odboru. V zadnjem času se je tudi razširila navada, da se zlasti odborniške komisije sklicujejo neposredno pred sejo ljudskega odbora. Jasno je, da v kratkem Času pred občinsko sejo ni mogoče obdelati točno in nadrobno ves material. Odbornik se v od-borniški komisiji z določenim predlogom strinja, ko pa pride predlog v razpravo pred ljudski odbor, kritizira in celo glasuje proti sprejetju predloga. Res je, da so v določenem oziru komisije nepotrebna formalnost, ker vso stvar predhodno nadrobno prouči eden ali pa celo več svetov, vendar dokler zakon predpi; suje, da mora o vsakem predlogu, ki pride na sejo l judskega odbora, predhodno razpravljati odborniška komisija, potem tega ne moremo izpustiti. Bistvenega pomena pa je. kako in koliko sodelujejo odborniki v razpravah. Nekaj odbornikov namreč nikoli ne sodeluje kljub temu, da vestno obiskujejo seje. Če bi napravili poimensko analizo odbornikov, ki sodelujejo v razpravi, bi ta pokazala, da so pravzaprav na sejah vedno isli diskutanti. Pa bi tudi pokazala, da se razprave udeležujejo predvsem odborniki občinskega zbora, medtem ko jih iz zbora proizva-falcev sodeluje polovico manj. To pa ne pomeni, da razprave niso tehtne in živahne. Večkrat se ie žo dogodilo, da odborniki predloganik sklepov niso sprejeli. To dokazni® zrelost ljudskega odbora, ki se n® da speljati na morebitni tanki IcO; In tako je prav, še bolj prav pa h' bilo, če opisanih pomanjkljivosti n® bi bilo. ' Počitniška skupnost Ljubljana-Bežigrad v Portorožu Portorož (Nadaljevanje s 6 strani) v sodobno nrejenili restavracijskih prostorih. Zagotovljena jim bo kvalitetna :n zadostna količina hrane. Razen tega bo možno dohiti tudi vse pijače. \’u razpolago bodo še športna igrišča, najrazličnejše prireditve ipd. Starši bodo lahko oddali svoje otroke v posebno obliko varstva, ki bo pod strokovnim nadzorstvom vzgojiteljic. Nadaljuje prednosti počitniškega našelia so v tem, da bo mogoče preko vsega leta uporabljati posamezne objekte za razne nedeljske izlete ter kolektivne zabave. Istočasno pa bo možna tudi zamenjava z drugimi domovi in bodo imeli upravičenci možnost, spoznavati lepote naše domovine. Dostop v nns-die bo > ceste Portorož—Sv. Lucija po drevoredu, ki senčena pota do posameznih skupi® počitniških hišic. Hišice v posameznih skupinah bodo razporejene tako, da si ne bodo zakrivale razgleda. Pestrost teh skupin bo poudarjena s postavitvijo raznih objektov, n. pr. vodnjakov, senčnic, poseb-ne-m stolpiča z bifejem itd. Celotno naselje bo obdajal .širok zeieu pas borovcev. Po severozahodni strani pa bo med temi borovci urejena promenadna stez®1 Hišice bodo enonadstropne in tak® grajene, da sosedje ne bodo motili drug drugega. Tudi vhodi posameznih enot bodo ločeni. Vsaka hišica bo imela v nadstropju loče® dostop po stopnicah. Vsaka hišica bo imela dve enot'! v pritličju in v nadstropju. Vsak® enota pa bo vsebovala sobo s štir'" mi ležišči, kopalnico z WC, um*' valnikom in prho s toplo vodo tet teraso za sončenje. Enote bodo d®' stopne s terase ali po stopnica®' Mišiče bodo zidane s 25-centiuieff' skirn opečnim zidom iny api*®®0 vodi na Vesno. Tu bo stala restav- malto. / Jože Ziber* raeiia, od nje |»a bodo vodila Instalacija OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE Ljubljana, Kamniška u'. 48 Kleparstvo, instalaterstvo za centralno kurjavo in naprave za klimatizacijo, instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo ter projektiranje vseh teh del