Kraljevina Jugoslavija. Upravna r^zctelite^ države na devel banovin. Pretekli četrtek (3. oktober) je pri/lesel velike in važne spremembe v upravni organizaciji naŠe države. Popoldne ob pol šesti uri se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je ministrski predsednik general Peter Živkovič poročal o novem zakonu, ki vsebu>je nov naslov naše države in razdelitev države na devet upravnih podroCij, ki bodo imela naslov banovin. Rekel je med drugim to-le: »Naša država, ki je bila razdeljena na 33 oblasti, bo v bodoče razdeljena na 9 oblasti, ki se bodo imenovale banovine. S to porazdelitv-jo se bo centralna uprava razbremenila, a uprava bo organizirana na enostavnejši in smotrenejši podlagi. S prenosom mnogih poslov s centrale se bo omogočilo hitrejše odpravljanje mnogih poslov, ki so doslej zaradi dosedanje ureditve zaostajali. Pri določitvi meja novih oblasti se je v prvi vrsti upoštevalo to. da bi bile te nove meje čim prirodnejše. Nadalje se je pazilo na to, da se dosežejo čim prirodnejše prometne in gospodarske zveze posameznih krajev z njihovimi središči. Končno se je hotelo novo porazdelitev po možnosti čim bolje priIagoditi potrebam ostale uprave. Da bi se nova razdelitev izvršila čim hitreje in čim lažje, so bile obdržane dosedanje meje posameznih srezov, ker so te meje ustaljene in splošno znane. Zato so bili posameznim oblastim prideljeni celotni srezi. Od tega se je odstopiIo le tam, kjer je bilo neobhodno potrebno in pa zato, da bi se dosegle prirodne meje. Nazivi novih oblasti so se vzeli v prvi vrsti po imenih večjih rek, ki tečejo po njihovih področjih. To pa zato, ker so pri nas že znani in kar na zelo izrazit način obeležujejo posamezne banovine«. Gg. ministri! Pri tej priliki se je neizbežno pojavila potreba, da se tudi v službenem naslovu naše kraljevine očitaje popolno državno in narodno jedinstvo. Zato se bo naša kraijevina v bodoče imenovala Jugoslavija. To ime fzraža ne le polno državno in narodno ledinstvo, temveč predočuje simbolič- no (v znamenju) tudi idejo popolne ravnopravnosti, jednakosti in bratstva nas Slovanov na jugu, Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Ministrski svet je predlog ministrskega predsednika sprejel in potrdil. Nato je Njegovo Veličanstvo kralj zakon podpisal, ki je naslednji dan izšel v »Službenih Novinah«. Zakon obsega 31. členov. Člen 1. se glasi: »Službeni naziv države Srbov, Hrvatov in Slovencev je: »Kraljevina Jugoslavija«. Člen 2.: »Splošna uprava v kraljevini Jugoslaviji se vrši po banovinah, srezih in občinah. Banovin jb 9, in sicer: 1. Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. 2. Savska banovina s sedežem v Zagrebu. 3. Vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki. 4. Primorska banovina s sedežem v Splitu. 5. Drinska banovina s sedežem v Sarajevu. 6. Zetska banovina s sedežem v Cetinju. 7. Donavska banovina s sedežem v Novem Sadu. 8. Moravska banovina s sedežem v Nišu. 9. Vardarska banovina s sedežem v Skoplju.« V členu 3. se natanko določijo meje posameznih banovin. Kar se tiče glavnega mesta Beograda. odreja člen 4. to-le: »Uprave mest Beograda, Zemuna in Pančeva tvorijo posebno upravno celoto ter stojijo pod posebno upravno in nadzorno oblastjo mlnistra notranjih zadev in nosijo naslov uprava mesta Beograda.« V naslednjih členih (5—20) se nahajajo doiočbe o delokrogu bana, ki stoji na čfilu banovine ter zastopa kraljevsko vlado v banovi^i. Ban je izven skupin in kategorij, določenih z zakonom o uradnikih. V zakonu ie izvede- no načelo dekoncentracije politične W pravne oblasti (prenosa oblasti iz srei dišča v Beogradu na banovine). Balj( izvršuje posle svoje zakonite pristoj* nosti samostojno in po svoji odgovor« nosti. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi splošne uprave banovin. Batt izvršuje nadzorstvo nad samoupravol. V njegovo pristojnost spadajo skoro vsi posli iz ministrskih resorov kme« tijstva in javnih del, zatem nadzorstvp nad vsemi delniškimi in drudiml gospodarskimi družbami, posli trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, odločevanje pri obrtnem zakonu, izvrševanje zakonov o šumah in lovu, nadzorstvo nad vsemi državnimi rudniki, vsi posli socialnega skrbstva, vs! posli sanitetne uprave, vsi posli, ki sa tičejo osnovanja, ureditve in dela narodnih in meščanskih, državnih in za» sebnih in nižjih strokovnih šol, nad« zorstvo nad delom in osobjem srednjih' šol, graditev in vzdrževanje vseh šol in njihovo oskrbovanje. Vse posle, ki se prenesejo od centralne oblasti na bana, izvršuje ban pod vrhovnim nadzorstvom in po na* vodilih resornih ministrov, toda njegovo delo je popolnoma samostojno. jj tem prenosom poslov, ki so bili doslej v pristojnosti centralne uprave, na delokrog bana, se bo v mnogem razbremenila in osvobodila uprava ter bo postala narodu pristopnejša in bližja. S tem se bo uprava pocenila in osvottodila ter bo v bodoče v njej nemogofl zastoj v poslih, ki so doslej delali cen« tralizem pogosto neokoren. Ker je banovinam dana široka prlstojnost dela, se bodo na banske položaje postavljale osebe velikega ugleda. Za strokovne posle banovine jim bodo dodeljeni banski pomočniki, kl bodo morali imeti dovršeno pravno vlsoko šolo in najmanj 12 let državn« službe. Službeno osobje v banovini se bo vzelo iz dosedanjih županij, oblastnih samouprav in poedinih pristojnib. ministrstev. Kakor dolo5a § 20., more ministar notranjih zadev po odobritvi ministr- skega predsednika ve5 okrajev v banovini združiti v okrožni inspektorat ter mu določiti sedež. Na čelu takega več poglavarstev obsegajočega inspektorata stoji poseben inspektor. Dosedanji veliki župani se morejo po odredbi 51. 21. postaviti ali za pomoenika bana ali pa za okrožnega inspektorja. Okrožni inspektorji (§ 22.) so pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti in v vseh tistih, ki jih minister notranjih zadev na predlog bana odredi, ter v imenu bana vršijo nadzorstvo n&d srezkimi upravami. Kakor določajo prehodne naredbe, začne poslovanje v banovinah najdaIje v roku 2 mesecev, odkar stopi ta zakon v veljavo, obenem pa preneha poslovanje dosedanjih velikih županstev. Zakon o oblastni in sreski samoupravi od 26. IV. 1922 se ukinja. Osobje samoupravnih korporacij (teles) sestavlja na razpoloženje. Pripominjamo še, da znaša številoprebivalstva v posamcznih banovinah: savska 2,320.000. donavska 2,120.000, vardarska 1.405.000, drinska 1.400.000. moravska 1,200.000, dravska 1,040.000, vrbaska 850.000, primorska 800.000, zetska 740.000. Površine posameznih banovin bodo v kvadratnih kilometrih: vardarska 39.5(56, savska 36.897, zetska 32.322, drinska 29.273, donavska 28.160, movavska 25.721 vrbaska 20.558, primorska 19.417. dravska 15.936. Okraj Crnomolj pride pod savsko .-._.-. J--,. T.i ;-_-- ~-..,_ ........;. _. rj _,, ,_. banovino, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Okraj Čabar pride pod dravsko banovino, Medjimurje k savski bar.ovini. Prekmurje se je priključilo naši dravski banovini.