čevljar -,« 5 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič ZBOR KOLEKTIVA AFIS V petek 26. aprila je bil vsakoletni sestanek celotnega kolektiva AFIS, katerega namen je, da se vsi seznanijo s potekom in rezultati poslovanja, aktivnostjo sindikata v kolektivu in podelijo priznanja tistim, ki delajo že pet, deset in petnajst let v Afisu. Letos mineva že šestnajst let od ustanovitve firme in trinajst let od takrat, ko je takratni glavni direktor JOŽE DOLENC podpisal za Peko družabniško pogodbo na osnovi katere ima Peko 49 % deleža v osnovnem kapitalu firme. Pri Afisu: Zbor kolektiva POSLOVANJE AFISA Nameravali smo objaviti rezultate poslovanja Afisa v preteklem letu, toda podatkov še nismo dobili, zato o tem v prihodnji številki, ki bo že dopustniško obarvana. V uvodnem nagovoru je g. Josef Schmitt na kratko prikazal razvojno pot Afisa ter sedanji obseg poslovanja. V tem nagovoru je bilo ime Peko še posebej izpostavljeno, saj so dejansko dosežki posledica dobrega in na skupnih interesih temelječega sodelovanja proizvodnje in trgovine Afis — Peko. Na tem zboru sem še posebej sprejel zadolžitev, da prenesem na kolektiv Peko zahvalo za dosedanje sodelovanje in željo, da tudi v bodoče tega stalno utrjujemo. V izredno zahtevnih razmerah zahodno evropskega tržišča je tako sodelovanje eden od pogojev uspeha. S strani Afisa sta bila na omenjeno slovesnost povabljena tudi Jože Dolenc in Janko Rozman, ki sta leta 1971 in 1972 s svojimi sodelavci vodila razgovor o ustanovitvi mešanega podjetja in vsebini pogodbe za ustanovitev tega. Pomembnosti te odločitve za razvoj Peka občutimo še posebej v zadnjih letih, ko je izvoz na konvertibilni trg pogoj obstoja Peka. Na slovesnosti je bilo tudi njima izrečeno posebno priznanje. V cilju še boljšega sodelovanja, predvsem pa spoznanja, kje in kako se izdeluje obutev, ki jo prodaja Afis, si bo konec meseca maja kolektiv Afisa ogledal Peko. Ta obisk je namenjen tudi medsebojnemu spoznanju tistih, ki vsak dan sodelujejo na poslovnem področju. Predsednik KOP Franc Grašič, dipl. oec. SINDIKALNI KONGRES V MAJU 1986 Deseti kongres zveze sindikatov Jugoslavije bo predvidoma maja 1986. Kongresi in konference republik in pokrajin morajo biti končani do konca marca prihodnje leto. ( ^ STOLETNICA PRI SOSEDIH Bombažna predilnica in tkalnica Tržič slavi letos svojo stoletnico. Osrednja proslava bo v soboto 8. junija. Gost in slavnostni govornik bo član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Članom kolektiva BPT ob njihovem jubileju čestitamo in jim želimo delovnih uspehov. v_______________z ■ . v . . ■ : ■’ SLOVESNO V TRBOVLJAH 1. junija 1924 leta je ORJUNA uprizorila enega svojih največjih terorističnih pohodov. Z izgovorom, da bo v Trbovljah na slavnosti razvila prapor, je pripravljala veliko operacijo in zbirala zanesljive sile iz vse države, da udari po znani trdnjavi komunizma. Krajevne partijske in skojevske organizacije v rudarskih revirjih so z oboroženim odporom ustavile or-junaški pohod in fašistom zadale udarec, ki je privedel do zloma prvih fašističnih organizacij v Jugoslaviji. Občani Trbovelj 1. junija slavijo svoj občinski praznik kot spomin na oborožen boj proti fašizmu. Za naše sodelavce v Trbovljah bo 1. junija še posebej slovesno. Na ta dan pred petnajstimi leti je stekla proizvodnja v obratu za izdelavo zgornjih delov. Petnajst let je minilo od takrat, ko je 50 delavk pognalo stroje in začelo s proizvodnjo. Po petnajstih letih z zaključkom investicije se je število delavnih mest povečalo za desetkrat. Lepa in uspešna zmaga. Sodelavcem v tozd Trbovlje ob njihovem prazniku in jubileju čestitamo z željo za uspešno delo. DELOVNI UTRIP V ORMOŽU Bivše skladišče za rezervne dele v tovarni sladkorja Ormož je dobilo povsem drugačno podobo. Že skoraj mesec dni se tu odvija proizvodnja zgornjih delov. Za trakom je 66 delavcev. Izdelali so že prve zgornje dele. Njihovi izdelki so za športno direktno brizgano obutev (TRIM, TENIS, VENO). Ko bo dobavljena in montirana tudi druga linija bo v obratu še enkrat več delovnih mest, ki jih bodo zasedli nezaposleni iz Ormoža in okolice. STJEPAN KOCJAN je vodja obrata ORMOŽ. Že nekaj let je naš sodelavec, mnogi pa ga ne poznajo, ker je bilo njegovo delo na terenu. Sicer pa se nam je predstavil takole: Star sem 43 let. Delovne dobe imam 20 let. V Varaždinu sem končal srednjo tehnično šolo čevljarske stroke, prej pa sem se izučil najprej za izdelovalca spodnjih delov, nato pa še za izdelovalca zgornjih delov. V Viko Varaždin sem bil 6 let na delovnem mestu šefa priprave dela. Ko sem prišel v Ivančico smo organizirali proizvodnjo otroških čevljev. Do takrat se namreč niso bavili s proizvodnjo gotove obutve. Napravili smo kolekcijo, ki je bila izredno dobro sprejeta. Na beograjskem sejmu sem leta 1978 dobil prvo nagrado za otroški čevelj ZLATNO LANE. Leta 1980 sem začel v Peko na delovnem mestu kontrolor in prevzemalec zgornjih delov in gotove obutve od kooperantov. Za Ormož sem se odločil, ker je to blizu doma. Doma sem v Jalkovcu pri Varaždinu. Tu se v začetku spopadamo z vsemi težavami. Stroji še niso izdobavljeni, vprašanje je če bo druga linija montirana v predvidenem roku. Zaenkrat imamo samo dopoldansko izmeno. Težko bomo vzpostavili delovno disciplino, ker nimamo že takoj v začetku popolne oskrbljenosti in opreme. Tudi ritem privajanja bo daljši, ker je v večini delavcev to prva zaposlitev in še nimajo delovnih navad. Veliko pozornost bomo dali kvaliteti posebno še, ker taka vrsta proizvodnje to še posebej zahteva. Ugotavljamo, da je nekaj delavcev in delavk resnih in zainteresiranih za delo, nekateri pa so še neresni, predvsem tisti, ki stanujejo doma in gre življenje na račun staršev. Tako je povedal Stjepan. Kaj naj rečemo na koncu. Zaželimo mu veliko uspehov in takih delovnih prijemov, da bo ustvaril še en oddelek 512, čeprav pravi, da je v dislociranem obratu to skoraj nemogoče. Olga Habjanič, šivalka zgornjih delov je končala šolo za prodajalce. Zaposlitve ni dobila. Zadovoljna je, da ima delo. Tudi vživela se je že in navadila šivanja, čeprav je bilo v začetku težko. Šest mesecev je bila na priučevanju v Tržiču, sedaj je srečna skupaj s svojimi sodelavkami in sodelavci, da je doma dobila delo. Ekipa, ki uvaja v delo: Anton Meglič, Irma Branda, Franc Branda in Mira Leban. Ormož: Prvi izdelki. PRIZNANJA Na prvomajskem praznovanju so najbolj aktivnim sindikalnim delavcem v naši občini podelili priznanja SREBRNI ZNAK SINDIKATA. Sindikalno priznanje je dobil predsednik osnovne organizacije sindikata Mreža MIHA ROŽIČ. Sindikat Mreže je že nekaj let najbolj delaven. Združuje delavce iz 144 poslovalnic in centrale. Največ so dosegli na področju organiziranega letovanja. Iz lastnih sredstev so nabavili počitniške prikolice. Danes se lahko pohvalijo, da imajo že toliko zmogljivosti, da zadovoljujejo osnovne potrebe, seveda pa tudi zato, ker je sezona dopustov pri njih daljša, oziroma niso vezani na kolektivni dopust. REFERENDUM V TOZD OBUTEV Delavci TOZD Obutev so dne 15. 5. 1985 na referendumu odločili o sprejemu spremembe pravilnika o osebnih dohodkih. Na referendumu je glasovalo 1088 delavcev, kar je 90 % vseh zaposlenih v TOZD, 116 delavcev je bilo opravičeno odsotnih od glasovanja, neopravičeno pa so izostali 3 delavci. ZA predlog sprememb je glasovalo 810 delavcev (67 % vseh zaposlenih), proti predlogu je glasovalo 235 ali 20 % delavcev, 43 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Po sklepu referenduma veljajo spremembe pravilnika od 1. 5. 1985 dalje. DOPUST IN LETNI ODDIH S hitrimi koraki se približuje poletje, obdobje v katerem večina delavcev preživlja letni oddih. To je čas, ko naj bi si vsak izmed nas nabral prepotrebnih moči, za nadaljnje delo in ustvarjanje. Prav bi bilo, da bi se potrebnosti oddiha zavedal vsak in si dneve letnega oddiha temeljito načrtoval in resnično preživel čimbolj koristno. Zavedati se moramo pomena spremembe okolja, podnebja in dnevnega aktivnega ciklusa. Dneve oddiha moramo preživeti čimbolj aktivno, se sprostiti v vseh pogledih, se kulturno razvijati in zabavati. Predvsem, pa se moramo zavedati da spremembo in oddih potrebuje celotna družina. Smisel letnega oddiha je torej, da se po preteku le tega vrnemo na delo z obnovljenimi močmi in polni novih idej, ki jih bomo še kako potrebovali pri opravljanju delovnih obveznosti in pri premagovanju težav v dolgem hladnem obdobju. V naši delovni organizaciji preživljanju letnega oddiha posvečamo precej pozornosti, vendar nam skromna materialna osnova sedaj ne omogoča smelejših organizacijskih prijemov. Žal v preteklih letih tem vsebinam in materialni osnovi nismo posvečali potrebne pozornosti. Za prihajajočo sezono smo tako okrepili naše počitniške zmogljivosti z nakupom štirih novih počitniških prikolic, vse ostale pa opremili z novimi predprostori. Vse zmogljivosti imamo zasedene v času med 13. 7. in 23. 8. 1985. Izven tega obdobja, pa se še vedno najde prostor. Vabimo vas, da se oglasite in si izberete obdobje, ki vam odgovarja. Predvsem bi vas spomnili na ugodnosti preživljanja oddiha v pred in po sezoni, ta za nas velja v juniju in septembru. Takrat je zelo primeren čas za nabiranje novih moči v miru in blažjem podnebju. Vse proste zmogljivosti oddajamo našim delavcem in upokojencem brez omejitev. Želimo da bi v njih preživeli prijetne in sončne dni. Hkrati, pa vas prosimo, da objektom in inventarju posvetite malo pozornosti, da bi lahko to kar imamo, ohranili za čim dalj časa. Hostnik PEKO V BOSNI BANOVIĆI Bijeljina je središče Semberije, rodovitnega nižinskega kota med Savo in Drino. Ima 30.000 prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. V mestu je 15 prodajaln čevljev. Poslovalnica Peko je v novozgrajeni stolpnici v centru mesta. Prodajalna je izredno lepa, polna zelenja. Poslovodja Dušan Lazarevič pravi, da je zadovoljen, posebno še, ker ima dobre modele iz Bijeljina mnogo mladih, ki so največji potrošnik modne obutve. Mesto Banoviči je nastalo po osvoboditvi, kjer so odprli nov premogovnik in zgradili za rudarje popolnoma novo naselje Litva. Sklad premoga je debel do 16 metrov in leži tako blizu površja, da ga kopljejo večidel v dnevnem kopu. Jalovina, ki jo odlagajo v nekaj letih popolnoma spremeni okolico. Nastane namreč nov hrib, ki ga zasadijo s sadjem ali iglavci. Banoviči z okolico imajo 24.000 prebivalcev, od tega jih je zaposleno 6000. V mestu je 5 prodajaln obutve. Naša poslovalnica je bila odprta 15. septembra 1962, adaptirana pa leta 1976. Trgovina je izredno okusno opremljena in zanimiva za kupce, ki so prišli v Banoviče iz vseh koncev Jugoslavije. Dušan Lazarevič, poslovodja poslovalnice v Bijeljini. TUZLA V Tuzli je bila poslovalnica Peko odprta že leta 1934. Tuzla je veliko razsežno mesto. Novi center se seli iz starega mesta, ker se le-ta pogreza. Iz takoimenovanih »bunara« pridobivajo sol, tako, da izvrtajo luknjo do stene soli, nato napolnijo vrtino z vodo, ki stopi sol. To nato izčrpajo, ostane pa prazen prostor, zato se teren poseda. Lokal Peko je na ogroženem območju. Ženska trojka v Banovičih: Ivanka Dvanajščak, poslovodja Begajeta Kuranovič in Zijada Viden. BIJELJINA Poslovodja Vilibor Todorovič je upravičeno zaskrbljen, ker se Tuzlani selijo v novozgrajeno naselje stolpnic, njegova trgovina pa sameva. V takem primeru je treba povečati aktivnost sodelovanja in izpostaviti posebnosti ter reklamo. V Bjeljini je prodajo obutve organiziral že Peter Kozina. Obratovala je do leta 1941. Peko — Bjeljina leta 1936. Pri brskanju po arhivu smo našli podatek, da je bil v Tuzli poslovodja Karel Zajc, operativni vodja tozda Mreža. Kako to, ko pa vemo, da je pristen Gorenje? Njegova delovna pot je bila dokaj pestra. Za prodajalca se je izučil v poslovalnici Ljubljana I. Na povabilo dolgoletnega poslovodje Damjana Škerlja je odšel z njim in bil dve leti v »beograjski enki«. Od tam je nadaljeval v Tuzlo, kjer je bil nekaj časa revizor, dokler se ni »ustalil« v centrali. in 9. aprila 1985 ZENICA Kolektiv poslovalnice Zenica: Fatima Potoković, poslovodja Hajrudin Suriko, Jasna Baltic in Gadjun Atija. ZENICA je bila pred vojno preprosta »kasaba« z nizkimi hišami in ozkimi ulicami polnimi prahu in blata. Danes je Zenica velik sodoben jeklarski kombinat z lastnim premogovnikom, koksarno in elektrarno. Ogromne talilne peči in številni dimniki puhajo dim noč in dan. Med vojno so hoteli Nemci čim bolj izkoristiti premogovnik in železarno, zato so partizani jeseni leta 1943 onesposobili večji del podjetja. Peko je zastopan v Zenici od leta 1954. Poslovalnica je nujno potrebna adaptacije, oziroma nove opreme. V trgovini so premični regali, ki so za sedanji način prodaje nepraktični. Mesto živi od železarne, zato se v trgovini pozna dvakratno izplačilo to je 1. in 17. v mesecu. Seveda pa ni več tako kot je bilo, ko je marsikdo kupil po tri pare čevljev naenkrat. Tuzla: Ante Peič in Šukrija Bekrič ' PARTIZANSKI MARŠ Ob dnevu zmage 9. maju so se v soboto 11. maja odvijala v Ljubljani športna in rekreativna tekmovanja. Poleg najmnožičnejšega dela te manifestacije — pohoda okrog Ljubljane in štafetnih tekov, je bil zelo množičen tudi »Partizanski marš« za moške na 28, za ženske pa na 14,5 km dolgi progi. Udeležilo se ga je 270 moških in 50 ženskih ekip s po tremi člani. Iz OO sindikata Peko smo imeli letos 3 ekipe, kar je doslej največ. Prva ekipa je bila kombinirana, zanjo pa so tekli: Jože Bohinc, Vito Stare in Rajko Šarčevič in zasedli 31 mesto s časom 2 uri 5 minut in 35 sekund. V drugi ekipi so tekli Dare Lausegar, Janez Ambrož in Jože Štefe in zasedli 71 mesto (2 uri 20 minut 8 sekund). Tretjo ekipo so sestavljali: Marjan Nunar, Marjan in Lado Sedej, ki je zasedla 95 mesto (2,27,2). Vse tri ekipe so bile tako v prvi polovici vseh uvrščenih ekip. V ospredju so bile ekipe iz atletskih športnih klubov, najboljši čas pa je dosegla ekipa iz Velenja s časom 1 ura, 42 minut in 36 sekund, ki so bili skupaj z atletskim klubom Ljubljana razred zase. Za Tržič sta nastopali še dve ekipi: moška iz Tria (120 mesto) in ženska ekipa TKS (11. mesto). SPOZNAJMO JIH Kolektiv poslovalnice Ljutomer: Amalija Farkaš, Angela Pušenjak, Milan Kosi, poslovodja Alojz Nirdorfer, Marija Novak, Jelka Jurinec in Dragica Žabot. Sedanja poslovalnica Ljutomer je stara osem let. Stari lokal je bil nedaleč stran. Trgovina je izredno lepa, prostorna z urejenimi skladišči v kletnih prostorih v prometnem centru Ljutomera. Delovni pogoji so dobri. Da smo v Ljutomeru dobili tako lepo, veliko prodajalno je nedvomno zasluga poslovodje Alojza, ki je trgovec z vsem srcem. Jože Bohinc DEBELUŠEN DEČEK POVELJSTVO, ŠTAB OPORUI 5TEBER STI5NJE-MA DLAU ZAHODNI ATRIK1 PREPOJEM VOTARVI PAS, 0PA5AČ ji POLITIK (TOUE) PREBIVALEC ASIRIJE PILOT LETALEC GLAVNA ULICA V ZAGREBU ANÜKÄ BARVA KOŽE, POLT LAHKA BOMBAŽNA TKAM INA mm IUPIJ5KO ŽEN5K0 iOBLACILO R15AW3E KARO VZORCEV SESTAVIL- BLU KOZAREC Z ROČEM MAZIV OB ROJSTVU VRSTA RAZCVETA JEDILNI PRIBOR Ih ZGOLJ, SAMO ZDRAVILNA TRAVNIŠKA IE RA5TLINA SKRBMI K VARUH' M1UERAL- NAVODA VEČ3A VOJAŠKA ENOTA SAHITARMI PROSTOR CIKLUS PESMI SIMO-MAJEMKA DO DMA PRI PITJU) DODATEK ZA DOPUST IPU^EP VELIKO GLA5BENO DELO VZVOD. ROČICA NAŠI RAZGLEDI IUDU5TRIJA BOMBAŽ. IZDELKOV ir TARSKI PRIBOR IRAN5KI POLITIK MOHAMED, mm) SREDICE, BISTVA TRAVNIŠKA SOLATA" 5TIK ROKE STRUPOM ARTHUR- KRAJČE ÜTVÄR“ OROŽJA KARDELJ EDVARD AM.M.JME KEÜMETH) UMRLI CES $AHI5T RICHARD^ OZMAKAZA MEZMAMCA GRSRA ČRKA 0DÌ5TOZ LJUDSKA TEHNIKA" M MATASA DOLENC T DILE |TANT5TV0| ANGLES. MESTO Z UNIVERZO URADUi 5PI5, LI5TINA INDORI -TAJ5RA IME ITAL. ATLETINJE 5IMEON1 NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 75 rešitev. Križanko je žrebala naša sodelavka Marjeta ŠKAPER. Nagrade je podelila takole: 200 din - PEPCA ZAVRL - 512/6 150 din - METKA GROS - 510 100 din - ZDENKA FUCHS - 600 70 din - LADO RESNIK - 200 70 din - FRANC BOHINC - 500 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 14. junija 1985. ZAHVALE Ob smrti drage mame MARIJE JELAR Ob izgubi mojega dragega očeta ZDENKA LEVIČNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 600, ki ste mi izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za denarno pomoč in tolažilne besede. hčerka Milena Ob izgubi moje drage mame KATARINE MIKIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tozda Komerciala in skladišča za izrečena sožalja in denarno pomoč. Ivanka Lukman Vsem sodelavkam oddelka 512/3 se iskreno zahvaljujem za prisrčno slovo ob odhodu v pokoj. Želim vam še veliko delovnih uspehov. Darinka Štular se iskreno zahvaljujem sodelavcem 523 za denarno pomoč in izražena sožalja sin Zdravko z družino Ob boleči izgubi drage mame IVANE TIŠLAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 520 za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi upravi podjetja za pismeno sožalje. sin Janez z družino L t< -r /t> CJ 2 isg Uj/ M 1 h -.to,-D £0 19 N Na paradi ob dnevu zmage v Beogradu sta sodelovala tudi naša sodelavca Dejan Bučinel in Miro Oman odkoder sta nam poslala pozdrave. \/AČ*vt A/ &č/ * slc/7 /»^c- 'XLX a*1 '■>-< j| IA^^r C ~hAO*~ 4/ s«*S* sl t /LuX-J-xr /hcei^cLpsy ye.'cf^>*™r ài £ \AoyuZt ' ^Lćr^uSs « IH“ s*^Xt s** ^ i'j 1 g1 ^ POZDRAVI S HIMALAJE Izpod gore Jalung Kang nam je poslal pozdrave sodelavec Filip Bence. Več o odpravi, ki se je tragično končala za Boruta Berganta nam bo povedal, ko se bo vrnil. ŠPORT • REKREACIJA • NAŠI ŠPORTNIKI Na športnih tekmovanjih v počastitev 1. maja so naši delavci dosegli lepe rezultate: V streljanju je bila ženska ekipa OO Obutev druga, moške ekipa pa so bile: OO Mreža (4 mesto), Orodjarna I. (5), Obutev I. (8), Orodjarna II. (9), Obutev II (15 mesto). Namizni tenis: ženske; 1. Olga Benčina, 2. Ana Ribnikar, 3. Svetlana Krsmanovič, moški: 1. Janez Muzik, 2. Božidar Kaloper, 4. Mali Peter, 6. Polde Steiner, 7. Janez Benčina, 8. Jože Stainer, 9. Tomaž Berglez, 11. Pavel Erlah Šah: 1. Stane Valjavec, 3. Franc Kokalj, 4. Darko Zupan 5. Mali Peter, 7. Miro Novak, 8. Milan Meglič, 9. Zde-ne Šulgaj, 11. Vinko Gros Balinanje dvojice: 3. Obutev I., 5. Orodjarna, 8. Obutev II., 9. Obutev III. Kegljanje ekipno: ženske: 2. Obutev I., 3. Obutev II. moški: 2. Obutev I., 3. Obutev II., 5. Orodjarna I., 9. Obutev III., 16. Gumoplast, 17. Orodjarna II. KEGLJAŠKO TEKMOVANJE Za čim hitrejšo rehabilitacijo zdravljenega alkoholika je pomembna zdrava rekreacija, zato jo uvrščamo tudi v program dela KZA Peko. V zimskem času imamo dvakrat mesečno kegljanje, katerega se udeležuje večina članov dokaj redno, čeprav to ni obvezno! Kot eden izmed redkih KZA na Gorenjskem smo se povezali v ZSMS že pred dvema letoma in imeli nekaj skupnih akcij — v mesecu novembru — mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji, skupaj pa smo organizirali tudi medsebojno srečanje v kegljanju. Lansko leto so bili organizatorji ZSMS Peko, letos pa so dvoboj organizirali člani KZA-Peko. Odziv pri članih ZSMS je bil presenetljivo velik, zato je bilo tudi srečanje bolj zanimivo. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču gostinskega podjetja Zelenica v Tržiču. Zbrali smo se ob 17. uri in se najprej dogovorili za pravila tekmovanja in po kratkem klepetu začeli tekmo. V lepem in razburljivem dvoboju so zmagali člani ZSMS za 62 podrtih kegljev. Po končanem tekmovanuju smo se ob skromni večerji še malo pogovorili, veseli pa smo bili, ko je predsednik ZSMS predlagal, da bi spomladi priredili še eno tekmovanje in se dogovorili za sodelovanje še bolj uspešno kot doslej in, da bomo ZSMS lahko še kdaj pohvalili, saj je prevečkrat izpostavljena neupravičeni kritiki. Klub zdravljenja alkoholikov NAŠI PETDESETLETNIKI DRNDAREVIĆ STANKA — poslovodja v poslovalnici Novi Beograd ISKRENO. ČESTITAMO Viti* <^4LaV CO.W c&fch'4<»W«c? 2c\ Š& VMW-elülcUwiU dipelio>J . VZDIHI UPOKOJENCEV Dolgo je trajala delovna doba bilo nam lepo je — vmes pa bila je tudi grenkoba, včasih za vsakdanji kruh trd je bil boj, končno dočakali smo le zasluženi pokoj. Srečni smo bili, da smo delo imeli, za obnovo porušene domovine lepo smo skrbeli, lepo je dokler človek je zdrav in mlad, saj zdravje na svetu je največji zaklad. Med sodelavci in sodelavkami bilo nam je lepo, četudi je včasih kaj narobe vmes prišlo, misli nam večkrat hitijo nazaj, v tovarno, kjer v mnogih letih doživeli smo marsikaj. Dopust nam pripada zdaj 365 dni, smrt horoskop sreče nam piše in smo brez skrbi, če zamerimo si ji samo enkrat, v hipu s koso mahne nas za vrat. Ko pride poštar v našo vas, vsi psi zalajajo na glas, poštar pozvoni samo enkrat, upokojenci že kukamo izza vrat, težko čakamo, da nam prinese »pension«, ta naš dosmrtni Ion. Ko upokojenci dobimo regres, odpeljemo se v Zagreb z express, privoščimo si dobro kosilce, pa že mislimo na gorenjskega brinjevca Šilce, hitro se odpeljemo nazaj, v naš prelepi gorenjski kraj. Poleti gremo gobe brat, velike jurčke pobere nam srnjad, majhnih gobic pa ne vidimo mi, ker nam že pešajo oči. Minulo spet bo mesec dni, poštar spet se oglasi, hitro daj nam naš denar, da vsaj dvakrat razveseli se nas mesar, saj meso vsak dan zdravo jesti ni, ker arteriosklerozo povzroči. Spimo upokojenci zelo težko, ker muči nas išias-revma in boli nas hudo, oh saj spali in ležali bomo potem, ko hladna zemlja sprejme nas v svoj objem. Od prvega do zadnjega v mesecu je dolga doba, vse skrbi odpadejo, ko odprejo se nam vrata groba, nihče po nam ne bo hrepenel, marsikdo pa našega odhoda bo zelo vesel. Lep pozdrav od upokojenke Nade! DRAGA UPOKOJENKA NADA! Že dolgo gojiva papirnato poznanstvo. Vaši prispevki so mi izredno všeč, zato tudi najdejo svoje mesto v Čevljarju. Prav bi bilo, da se spoznava. Vabim vas na klepet ob kavici. Vaši spomini so gotovo bogati in bi zanimali naše bralce. Torej oglasite se v uredništvu ali pa določite mesto dogovora. Za vas imamo v uredništvu tudi honorar za vaše prispevke. Urednica ^ Iav U. le* \ h 2JZ. PvoWt'Jl oiwcl/Hß ščl<2 Vi e-VojO* POZDRAV MLADOSTI Letošnjo štafeto mladosti smo pozdravili tudi v naši delovni organizaciji. 18. aprila je štafeta obiskala Tržič. Osrednja slovesnost s kulturnim programom je bila na igrišču pri osnovni šoli v Bistrici. Štafetna palica, ki potuje skozi tisočero mladih rok je simbol ljubezni, bratstva, enotnosti in predanosti delu tovariša Tita. Mladinci Peka so štafetno palico prevzeli od mladih iz Zlita in jo ponesli po tovarniškem dvorišču. Delovno dopoldne v Benediktu. Začetne težave uvajanja so mimo, nadaljuje pa se borba za kvaliteto. SVETOVNA GEOLOŠKA ZNAMENITOST 18. in 19. maja je bila v Tržiču že 13. mednarodna razstava mineralov in fosilov. Pokroviteljstvo so letos prevzeli Skupščina občine Zagreb, INA — nafta plin in Geološki zavod Zagreb. Osnovna vsebina razstave je bila: Minerali in fosili okolice Zagreba in krapinski pračlovek. Obiskovalci razstave in ljubitelji mineralov in fosilov so si ogledali tudi Dolžanovo sotesko in prehodili prvi del geološke transverzale od Jezerskega do Jesenic. Dolžanovo sotesko so odkrili avstrijski geologi že pred sto leti. V kameninah so vidni številni fosilni ostanki na podlagi katerih se določa starost. Običajno so take kamenine porasle ali v rudnikih, Dolžanova soteska pa ima viden in odprt presek, zato jo geologi uvrščajo v svetovno znamenitost. Da bi bil možen dostop do znamenitosti v skalah, so zgradili takoimenovani »hudičev most«. Ta je močno vzburil kri ljubiteljev narave, ki želijo sotesko ohraniti tako kot je. Člani društva mineralov in fosilov se resnično trudijo, da je Tržič z geološko zanimivo okolico in organizacijo razstav svetovno znan, zato so bili deležni velikega priznanja, dobili so »turistični nagelj«. PEKO V ALŽIRIJI V Frendi in El Bajadahu ni kaj posebno novega. Zaradi pomanjkanja ustreznih materialov proizvodnja ne teče tako, kot je bilo predvideno. Zapleteni predpisi pri uvozu v Alžirijo onemogočajo uvoz nekaterih materialov. Domača proizvodnja namreč ni na taki stopnji, da bi kvaliteta odgovarjala zahtevam za tako obutev, kot je bila izbrana v kolekciji. Naši sodelavci svoje delo opravljajo tako kot je bilo predvideno. Iz Frende se bodo vrnili 7. julija, iz El Bajadaha pa 31. avgusta, ko poteče pogodbeni rok. V polnem teku so priprave za tretjo tovarno v Bou Saadi. Prijave na razpis so zaključene. V Alžiriji je izbor končan. Z naše strani pa bodo sodelovali delavci z izkušnjami, to so tisti ki delajo pri uvajanju v prvih dveh tovarnah. Alžirski motiv: Sahara je prostrana peščena pokrajina. Edino kamele se dobro počutijo. ŠUŠTARSKA NEDELJA Že tradicionalna ŠUŠTARSKA NEDELJA bo 1. septembra. Prireditveni odbor se je že sestal in sestavil program, ki ne bo bistveno drugačen kot zadnja leta. Tako bo »frajšpre-hunga« uprizorjena za gledalce in poslušalce, modna revija, razstava obutve. Kot gost bo nastopala češka godba na pihala, osrčje »Šuštarske nedelje« pa bo kot ponavadi »šuštarski semenj.« Prihodnjič: Osebni dohodki: KAKO DELIMO KOLIKO DOBIMO. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.