POŠTNINA NA DOLGU. Pohorska politika Nepodkupljiv list za pohorski narod. C E N A : za Pohorje in Kozjak Din 2.—, za Kobansko, Kranjsko in drugo inozemstvo: 1 DOLAR. Mesto telefona: Postrešček št. 18. Leto XX. Štev. edina in edinstvena. V senci planinskega plesa, dne 31. januarja 1938. Izhaja po potrebi in za potrebo. Ob S letnici. Z današnjo številko je postal naš list star tri leta. V resnici je star nekaj več, a dekliška sramežljivost mu narekuje, da jih ne prizna več kakor jih kaže. — V življenju naroda, ki je večen, tri leta ne pomenijo mnogo, v življenju lista pa so tri leta nemotenega, nesubvencioniranega življenja uprav čestitljiva leta. Koliko listov in lističev je tekom teh treh let bujno in hitro pognalo na veji našega novinstva, a je ravno tako hitro odpadlo in propadlo. Spomnimo se samo..pa kaj hi vzbujali žalostne spomine, radujmo se ob tej pomembni obletnici raje nad tem, da živimo mi, da rastemo navpik in na šir. Če planinec slopi na jaso, se ozre nazaj na pot, ki jo je prehodil, upre pogled v strmino, ki ga še čaka. Na taki jasi stoji danes naš triletnik-jubi-lant. Lepa je pot, ki jo je prehodil. Pod vsemi S. P. D.-režimi — od že-lezno-diktatorskega pa do najširše demokratičnega — je stal naš list vedno in ■‘^povsod na braniku integralnega planinstva. Premnogokrat to ni bilo krhko, posebno še, ker kot strokovno glasilo za pohorski in „kozjaški‘*šmeh ni smel prestopiti gotovih meja ostro začrtane lastne politike, ki se v mno-gočem razlikuje od dnevne politike, katere se je naš list dosledno izogibal. Vedno je bil le strogo objektiven promatrač vseh pohorsko-planinskih dogajanj in dognanj, podvigov in padcev posameznikov ali mnogote, pa naj so bili padci iz višin planinske hierarhije ali pa padci, pri katerih so bili osebno udeleženi ti ali oni današnji vlastodržci S. P. D-režima. V živo slikani in tiskani besedi je kazal planinskemu narodu pravo pot ali pa mu držal pred obraz v pavlihovski na-vihanosti zrcalo in ga bodril: O narod ljubljeni, glej, takšen si in takšen bi moral biti! V nizu planinskih dogodkov zadnjih let imamo razen ustanovitve našega lista beležiti velik dogodek vsakega planinskega leta: Planinski p 1 e s ! Kdor bo v poznejših letih pisal kroniko našega pokreta, bo moral nujno obstati ob tej manifestaciji i— da ne rečemo eksploziji — vsakoletnega navdušenja obdravskih planincev. Zato smo v glavi našega lista tudi zabeležili: v senci planinskega plesa, kajti veliki dogodki mečejo svoje sence vedno naprej. Tej instituciji, ki vsako leto združi planince vseh stanov, ver, spolov in prepričanj, je od vseh začetkov naš list posvetil vso svojo pozornost, dajal poguma in bodril posebno s sijajnim u-vodnikom 1. številke, ko končava z edinstveno globokoumnim geslom: Živeti hočemo! Prevelika — značilno slovenska — skromnost nam prepoveduje, da bi o pokretnikih in podvižnikih našega gibanja na tem mestu, posvečenem listu-jubilantu, pisali veliki tekst o vsem podrobnem delu, težkih planinskih pohodih za razširjanje planinsko - po- MANIFEST SPD vlade pohorskemu narodu. avtoritativne O, tebi narod moj, države steber, ki ves z menoj stojiš, stremiš navkreber iz dna dolinskih zemeljskih skušnjav, predsednik, ki s prestrogo sem dijeto po tvoji milosti še eno leto, pošiljam ti ministrski pozdrav! Ko Mars divja čez polja bojna, ti narod piješ vina ritoznojna in murskih biserov opojni vir. Ko Španija, Azija suče zdaj orožje, ti narod, ki te greje sonce božje, imaš notranji in zunanji mir. In ko odsek alpinski leze v steno, zahtevam, branim mir za vsako ceno planinskih, športnih jaz valov krmar, ki butajo ob vrhe, frate, kope,, od nas visi še zadnji mir Evrope, ne bo državni zrušil ga udar. J Planinstvo-sport. Dvoboj! Na pot idejno skoz suho prozo, vendar dušo žejno j gredo Slovenci verni v nov problem. j| Presečem čudno zmešane jim vozle, I preženem športne in . planinske kozle, I držeč koštrune, jance v svoj objem. 1 Sem opozicijo, združeno na dvojé, I razprl jo v medsebojne boje, j krepivši vlado z mladimi močmi. |Sem dal pomlajevati oskrbnice, ko čivkajo kraljiči, jim sanice, ko hribarji nam mažejo poti. j Vam dal bom boljše zveze in kontrole I in kot nadzornik strog moralne šole I vam pel, bo pel brezžični telefon. I Po vseh dolžnostih, funkcijah, nadlogah, I predsednik, ki stoječ na dobrih- nogah, pognal , vas bom v električni pogon. O, kje ste člani? Vas Jezernik šteje. O, državljani, kje so vaše meje? Odspodaj? Mi grepió navzgor! Poletje* zima, o najblažja klima nam čuva stranko in krepost režima, imenovani in izvoljeni odbor. O, tebi narod moj, nocoj vse misli ob fruškogorcu, sòdi, župi kisli, ko dvigam žezlo, svojo trdo pest. O, tebi narod nevbogljiv, nevzdramen v dolini solz na vekomaj ferdamen, pribijam ti svoj zadnji manifest. Sem zopet lahkokrili predsednik ljudomili v dejanju in v besedi, v lepi sliki: jaz Vladimir Velifii. burske ideologije in o mnogih sejah pozno v noč ter o vseh žrtvah, ki so bile potrebne,- da ostanemo — kakor se tako lepo pravi — na tekočem! Mirno pa lahko na tem mestu pribijemo, da imamo neznane junake tudi mi! Pa poreče kak zagrizen gospod dolinar: Pa čemu vse to, čemu se pehate tu doli, prirejate plese, izdajate liste, omagujete in omahujete pod pezo odborniških bremen, pojdite raje g o rt a na Pohorje, tam je Vaš pravi teren. Temu porečemo: Ljubček, kako si naiven! če ne bi bilo našega lista, našega planinskega plesa, našega pokreta, kako bi mogli služiti višjim ciljem? Vse naše delo naj nam prinaša dobičke, naj nam prinese melioracijo planinskih gospodarskih prilik (danes ko je gospodarstvo tisti konjiček, ki ga vse tako rado zajaha!). Hočemo, da nam ostane kaj več, da ne bo naše delo usmerjeno samo v smer ginljivega vzdrževanja visečih dolgov, nego da bo kaj ostalo za koče. — Kakor čudno se sliši, vendar je res, da vsi dobički naših prireditev tekó p? navzgor ! In tu treba, da upremo naše lepe oči v bodočnost in se ne zdrznemo, kamoli omahnemo, kljub temu, da dobro poznamo gospodarje naših koč in njihove prikrite in neprikite želje in načrte. Naj nam naš list in naš planinski ples in vse kar planinski ideji služi, prinaša toliko dobička, da bomo lahko ustregli vsem bujnofantastičnim željam po povečavi, povišavi, razširitvi, poglobitvi naših planinskih postojank. ~Vsa planinska srenja pa naj nam v delu pomaga v vse večjo čast in slavo vesoljnega Slopladruja! Dren. Da čar naših krajev spoznal bi ves svet in k nam bi prihajal dopust preživet' , — za to mi skrbimo! Da bi iz tujine le spet in le spet se gostov nabralo pozimi, polet' — za to se borimo ! Da vse naše delo pognalo bi cvet, da slabih sezon bo naš narod otet v za to se potimo! Da vedno užival bi velik ugled v sosednjih državah naš tujski promet — za to mi živimd! Težko se dviga — tujski promet... Stran 2 Skalo žagajo. • • (Pri seji). Ne bom molčal, vsej javnosti odkrijem, kakó odborniška me peče vest, kot drugi podpredsednik bivši vpijem in dvigam močno glasni svoj protest: Tovariši,. Se društvo meni smili, okužil ga je že moderni vek, v planinskem društvu straši, rogovili nam zdaj nek alpinistični odsek. Ta krivi duh mladino nam zavrača ven s Póhorja do alpskih sten, strmin, planinsko društvo pa naj mirno plača jim štrike, kline, bat in rešpetlin. Rešilne še prispevke naj jim daje^ za „vzgojo volje" in „duhci polet", samó da fantje skoz plezalne vaje najlažje pridejo na drugi svet. Tovariši! Z menoj! Zdaj sami si pomégamo! Tovariši ! Na boj ! Zdaj skalo to odžagamo! II. (Po seji) Oj, dečki vi — alpinski, nekoč sem tudi jaz bil lep in mlad. O, ljubčki moji’ — omladinski, bom šel čez steno z vami, čez prepad. Planinsko društvo odgovarja in podpredsednik drugi bivši, mladostne sile vse izlivši zdaj srce burno mi udarja: M Pred sabo vidim strmo steno, na steni plošča mi stoji, ria plošči SPD je venec, a v vencu zlat napis blesti: Tu dol' je padel Alpinist Jelenec! Poh. Nov „kraljevi“ gospodar Mariborske koče. O, Mara, devic živa priča kraljica planinskih nevest, premladega fanta „kraljiča" dobila si zdaj v svojo pest. O, Mara, le bod' sramežljiva, je fantič sokoljih oči, poslušna mu bod' milostljiva, tvoj gazda je gorke krvi. O, kol'ko si jih že imela inšpektorjev za en strgan koš. O, kol'ko si jih že objela, še tega poglajštala boš. Si Mara zdaj druz'ga dobila, „kraljevi" je tvoj gospodar, a ti boš še Kralja obrila, kaj marnasti Mari je mar? Poh. 26. februarja 1938 velika planinska maškarada Ik. Senjorjevdom! Klanfarske“ : 99 Jelenec — Šlajmer, to sta dva, ki rada noge tentata: V registru sta družabnika, poklicno pa stavbenika. Pred dolgim b'lo je letom dni, so prvemu sešii'. kosti : Zdaj drugemu se dela kalus, latinsko temu prav'jo: Salus. u Iz pohorskih ne pr.ideš koč, da ne bi videl Te Bergoč! Na levo stopiš ali desno, že tam stoji — ves živ in „resno". Če „Urško" hočeš sam imeti, že vidi Te Bergoč presneti. In še poleti se mi zdi, da vlači sabo svoje ški. III. I Da v kočah nam ne zmanjka vina, že leta sem skrbi Rosina. Le to se vsem nam čudno zdi: V njegovi kleti vse kipi in kakor šampus vse šumi: Ko sodi pridejo pa gor... zgubi se vinu vsa natura ... in kriva je?: Tempera-Tura! IV. Ko zadnjič tu so bili Čehi, vsi člani Češko-Jugo lige, kazali so jim Maribor: Od gradu dol do konjske fige, ki dič'jo ceste, — vrhan vzor! — In šele tam v PlodérSnici, do dobre sape so prišli! Kaj mislite, kaj pa naš Trauner? Dekleta prav'jo: Ta je „gauner"! Jaz mislim pa, da vse nič ni — saj star je že, trhlih kosti. Je dolg pač, res, a nič ga ni, nemara, če b' ga skušali — gospod bi se — blamirali! VI. Ponosno hodi dol pa gor, . vsi pravijo: to je Senjor! Rojen tam v lepi Prlekiji, po češko tudi čebrna, če je oblečen še v črnini, si vsakdo misli: Ta pa zna! Še marsikaj bi Vam povedal, pa rajši jo odkurim spat V kosti mi strah sedaj že leze, če se le zmislim na — senat! Živ-žav. Po gorah in dolinah sigurei} je vodnik — „Planinski vestnik“! Si že naročnik? Mens sana ln corpore sano (Ali ko fizični minister v Maribor pride.) I. Skoz Pohorje šumno, opojno, zeleno gre v zarje planinske moderni sloves, v planinstvu in sportu zdaj vero le eno spričuje nam zdravje vzgojenih teles. Planine in frate, vse Pohorje poje: ministru telesne, turistične vzgoje. II. Na telovadišča in v športne arene budi omladince olimpijski zvon, gredo, oj gredo kot čelade jeklene: Železničar, Sokol, Rapid, Maraton. Vse gole in smuke, vse drže in stoje: ministru dekliške in fantovske vzgoje. III. Naprej, kjer požarnikov dom je gasilni. Pozor! On prihaja. Zatrobite v rog! Hura, vatrogasci slovenski agilni, gaseči junaci, pomozi Vam Bog! Čez stene in strehe, skoz ognje in boje: ministru ognjene požarniške vzgoje. IV. Po težkem, po vzgojnotelesnem izletu nam raste že moč in nam raste krepost. Pri Orlu v salonu na slavnem banketu je z nami visoki ministrski gost. Vse živo, vse zdravo in vse pokrepčano: Oj, braćo! „Mens sana in corpore sano!" Poh. Žalostna pesem dobre žene. Se ženka v kuhinji vrti, večerja v loncu že diši. Zdaj koj bo prišel možek zlat in ženka šla bo v miru spat. Že ura osem zazvoni, moža pa še k večerji ni. Večerjo v „ror" porivajoč, ah, ženka brižno premišljuje: in s strahom deda pričakuje: „Kod hodi le tak dolgo v noč?" Je morda imél sluzbéno pot, al' vjagal kje ga kak gospod? Se mu mogoče kaj zgodilo, al' ga prometno sredstvo povozilo. Dvanajsta ura zazvoni, se skrb za moža podvoji. Zdaj trdni sklep se porodi za „štrđf" sedél boš v kamrici. Pa ura je že dve, to je preveč za izmučeno srcé. V obupu loti se, ah, telefona in kliče vsac'ga brez pardona. Unjón: se nihče ne zglasi, ker tamkaj vse že sladko spi. Orel: Ja, milostiva, bil je tu, a ob desetih šel domu. Astorija: Ker bilo tamkaj je bolj prazno, je rekel, v baru bo pač bolj prijazno. Bar: Ja, en časek tukaj je sedel, a že pred uro z družbo je odšel. Ah, B6že moj, nikjer ga ni! Pri „Babah treh" mordé sedi? Tedaj pa vrata se odpro, se mož prikaže z opico. Pred vrati čevlje je že slekel, pa bos je v spalnico pritekel. Zdaj že pred ženo tam kleči in milo prosi: „odpusti mi!" jf Je mehko ženino srce, in kmalu odpustilo vse. Jo mirno, verno, mož posluša, pokorno gledati poskuša. « Ji srčno rad prav vse obljublja in pridne rbčice poljublja. Saj vsakokrat obljubi vse, zvečer pa spet obljubo sné. Kako mu pač. zvečer odleže: Pri Špacku spet si dušo veže! lika. Ena lz Slovenjgradca. Tri koče S. P. D. Slovenjgradec ima. Z novo na Pungartu se najbolj baha! , Ob njej bodo gradili še aerodrom, na Veliki Kopi pa rezervar za strelo in grom. Avtobus Maribor—Slovenjgradec pride spomladi v program. Bo vozil črez Ponorje. V vsaki S. P. D. koči ■ bo avtomatski bufet Daj — Dam. Nove se bajte zato še gradijo. Črni vrh dve. Pungart še eno. Porodnica eno. Eno še Mala Kopa dobi. Vse pač privatne. S. P. D. pravi se nič ne jezi. Vince najslajše pri nas bo, edina točilna pravica. Kuhinja international, zraven velika pohorska žlica. Sploh propaganda po vseh kontinentih, foto-razstave, tonfiimi, brošure do Severnega tečaja : Pridite vsa plemena naše vince in solnce pit, v S. P. D. koče Pohorskega raja. S. Vremenska poročila. V vseh družbah in vseh društvih sem nepogrčšen ud, v izlivih muze moje je močen moj adut, pri pohorskih vseh slavah me vdano sluša ljud, pri plesnih vseh pripravah - če hočem -rad pomagam, jaz Ljudevit - novice. Čez drn in strn. Horizontalno planinstvo — na pohodu. Igrokaz . v 4. slikah. O sebe : znane. ^ Fi C a s : sedanjost: Razgovor se vrši ysako nedeljo ob pol 3. uri v „Astoriji“. 9. I. 1938. „„No fantje, kam pa danes?“ ‘J., Lojze: „Lep dan je, pa pojdimo enkrat v Pekre, Zorko ima dobre koline!“ |f„Dobro, pa v Pekre!“ In so šli: 16. I. 1938. ,r, „Kam pa danes, fantje?“ “ i Franjo I. : „Dan je lep. Kaj ko bi šli enkrat na Pobrežje k Balonu. Točijo dobrega Bizeljca.“ „''„Dobro, pa-na Pobrežje!“““#^ In so šli: 23. I. 1938. „„Kaj pa danes, fantje?““ Franjo II.: „Lep dan je zunaj. Kaj ko bi jo mahnili do Mariborske koče?“ „„Dobro, pa do Mariborske koče!““ In so šli;- 30.1.1938. „ „Fantje, kaj bomo pa danes?“ “L' Viktor: „Lepo vreme ’mamo. Kaj ko bi jo potegnili k Sv. Lovrencu na Pohorju?“ „ „Dobro, pa k Sv. Lovrencu!“ ‘Ut In so šli: Nepotrebno. Mlada dama si je najela vodnika, mladega fanta, ki bi ji naj razkazal čare naših pohorskih planin. Hodila sta ure in ure, penjala sta se vedno višje in višje, vedno lepši je bil razgled. Dospela1 sta do razglednega stolpa: Sama sta bila. Prevzet njene lepote 7-, mlada dama je namreč bila tudi zelo čedna — se dečko ni mogel več premagovati — krepko jo je stisnil in prav tako krepko poljubil, rg. Damico je ta hipni val ljubezni (seveda) silno pretresel in vsa razburjena je dejala: „Vi, slišite, zdi se mi, da ste šli predaleč!“ — „Meni tudi“, pravi on, „to bi bila lahko storila že kar v dolini!“ • Veselo in srečno rajanje na „Planinskem plesu“ želita cenj. poselnikom uredništvo in uprava. Udomačeni lovci, pozor! Ker se bodo današnjega planinskega plesa udeležili vsi odtenki našega naroda, je pričakovati, da se pojavijo v dvorani tudi divji lovci, ki še žive v nedostopnih predelih zelenega Pohorja. Zato je vodstvo plesa odredilo, da se za že udomačene lovce rezervira posebna miza, kjer se bodo lahko udajali krotkemu in prijetnemu kramljanju, nemoteni od divjih pranagonov svojih še neukročenih bratov. Preskrbljeno je, da bo lovcem na. razpolago v vsakem šotoru oseba, ki zna latovsko in latinsko. „Pohorska politika“ kot bibliofilska izdaja. Da ustrežemo želji nekaterih prijateljev in prijateljic lahko-krile muze, smo se odločili, da izdamo ob letošnjem jubileju tudi posebno bibliofilsko izdajo našega lista, ki je opremljena s posebnim žigom S. P. D. in z roko numerirana. — Ker bo to gotovo časopisno-bibliofilska redkost,, priporočamo planincem, da pridno segajo po tej številki. Lepa pietetna svečanost. Dne 20. januarja 1938 so se ob 8. uri zjutraj točno ob obletnici tragičnega dogodka v Sodni ulici zbrali številni prijatelji in čestilci humorja načelnika veseličnega odseka in na mestu, kjer je lani postal žrtev naših planili, položili krasen venec iz lilij in drugih planinskih cvetk. — Kakor izvemo, je v teku akcija, da se vzida na tistem mestu tudi spominska plošča, ki naj priča še poznim rodovom o žrtvah prvih planincev v Mariboru. Za pobijanje nepismenosti! Odbor za pobijanje nepismenosti za pohorski planinski okoliš je na zadnji seji sklenil, da bo razposlal vsem analfabetom svojega okoliša obširne, tiskane pozive, naj se čijnprej odrečejo nepismenosti. Tako je prav! Odboru čestitamo! Popravek. Ni res, da spada Štajerska med snegapasivne kraje, res pa je, da je tudi na Štajerskem iv izredno ostrih zimah zaslediti kako trohico snega, včasih celo na Pohorju. — Ni res, da so gorenjski tujskopro-metni činitelji na Zidanem mostu pregovorih Zagrebčane, bi so bili namenjeni na Pohorje, naj tega ne storé, „Jagerska meša“ pri Sv. Arehii. Bilo je takrat, ko je bukovca zelo dobro obrodila. Pohorski polharji so prorokovali, da bo po daljšem času zopet enkrat dober polžji lov. Okoli Smihelovega je trobil velik ,.alarm“ òd Sv. Areha proti izhodu in Zahodu, proti Smolniku in Lobnici, Rušam in Mariboru, „Generalštab polžje vojske“ je delal noč in dan načrte. Sklenil je razdeliti polžjo vojsko na dva dela. Prvi oddelek naj napade polžje domove pri Blazovniku, Ošanku in „na Ravninah“, drugi oddelek pa naj preišče teren pri Ravbarskih pečeh in v Servitutih ter napade nevarnega sovražnika za hrbtom. Obe armadi bi nato proti večeru udarili proti Ruški koči. V boju padli in ranjeni bi se naj tudi tja prenesli. Tudi. „tren“ ozir. „komora“ bi morala pred nočjo biti na istem mestu. „Poljske kuhinje“ pa dobijo rezervatna navodila. Vse se je vršilo po načrtu 'in brez večjih nesreč. Proti večeru se je polžja vojska, utrujena od hudih bojev zbirala pri Sv. Arehu. To vam je bila prava demokratična vojska. Raznovrstni stanovi so bili zastopani. V tej veseli družbi je vladalo načelo bratstva; sloge in enakosti, česar v dolini ni najti! Tam v kotu je sedel širokopleč pohorski kmet, poleg njega bradat odvetnik z velikimi „špeglami“, na drugem voglu si videl sodnika, ki je svojo resnost pozabil v sodni dvorani, poleg njega se je lahkotno obračal na vse strani ker na Pohorju ni snega, res pa je, da so Zagrebčani pri premikanju vlaka sami opazili, da na štajerski strani ni snega in so se spontano odločili za Gorenjsko. -J- Ni res, da so vremenska poročila mnogokrat pomanjkljiva, res pa je, da sp lè redkodaj pravilna. Nova tiskarna — ne v Mariboru — ampak na Pohorju! Mariborska organizacija grafičarjev je kupila na Pohorju ogromno parcelo, na kateri ši hočejo postaviti baje še v tem letu (?!) štirinadstropno planinsko kočo. V tej koči, ki bo opremljena z vsemi teko-vinami moderne opreme planinskih koč, bo samo članstvu na razpolago penzija, in to brezplačno. V posebnem traktu té koče pa bo urejena moderna tiskarna s številnim^ tiskarskimi in stavnimi stroji, slednji bodo tako urejeni, da bodo lahko sprejemali poročila kar iz daljave in se bo dalo na njih tudi staviti iz daljave. Posebno čudo tiskarske tehnike pa bo rotacijski stroj, v katerega bodo na eni strani metali debla, urednike ‘ in pesnike, na drugi pa bo že izhajala — „Pohorska politika“. S tem bo rešenih kar dvoje vprašanj: pohorski les se bo kar na licu mesta porabil, in hiperprodukcija planinskega humorja bo usmerjena v pravilen tok. Tako se bo poštnim in finančnim pridružila še koča grafičarjev,. katero, zaenkrat — ko še nima gostinske koncesije — zadovoljno pozdravljamo! Ko v listu boš prebral vse „špase“, se spravi tudi nad oglase! POHORSKI POLICAJ. Neko mesto pa Pohorju je nastavilo za policaja dosluženega vojaka. Ta vojak je bil sicer nepismen; zato pa zvest in energičen. Nekoč so prišli v mesto mladi turisti in vrgli med meščane par prevratnih idej. Mestni o-Četje so takoj izdali svojemu policaju nalog, da sme v bodoče pustiti v mesto samo take turiste, ki predlože posebne legitimacije s podpisom Župana. Tako si je neki turist omislil novo legitimacijo s svežo fotografijo. Ko je prišel do mestnih vrat, je pokazal legitimacijo policaju. Policaj, ki ni mogel razbrati županovega podpisa, je začel primerjati fotografijo s turistom. Obraz se miu je bolj in bolj širil od veselja in končno je ves srečen vzkliknil: „Bogami, baš ti si, možeš napred!“. prijazen „šolmaster“, na nasprotni ničar. Velika industrija je poslala dva odlična zastopnika, pa še grofa si videl v tej pestri družbi. Saniteto so zastopali visoki gospodje zdravniki „Specijalisti“, ki so obenem tudi „jagerski“ Specijalisti. Nekateri s „špeglami“, drugi brez njih. Toda vsa ta visoka gospoda, pred katero se je v dolini vse treslo, kadar je opravljala svojo civilno opravilo, ni bila, kos polžjemu sovražniku. Skrit na stoletnih bukvah in hojkah jim je polh pošiljal pozdrave „veselega svidenja“. Zato je to delo morala prevzeti posebna, formacija ,‘,P. P. ki je bila sestavljena iz prvovrstnih pohorskih „kolesarjev“ in polharjev. Ta udarna četa je bila zbrana v prvi gostilniški sobi. Živahno je razpravljala o podvigih in doživljajih-minulega dne. Manjkalo seveda ni tipičnih in „mastnih“ jagerskih dovtipov. Ker smo Slovenci sploh pobožni, posebno pà še „jagri“, je samö po sebi razumljivo, da v tej vojski ni manjkalo vojnega kurata, ki se je rade volje odzval prijaznemu vabilu in prošnji, da bi drugo jutro molil pri sv. maši v cérkvi Sv. Areha za grešne duše polžjih jagrov. Po praznih želodcih „izčrpanih bojevnikov“ je krulila lakota. Veselje je zavladalo, ko so začele „fest dekline“ nositi na mizo uničenega in pečenega sovražnika. Tiho je postalo v. prej živahni družbi. Vsak je gledal in skrbel, kako bi čim več že pobitih sovražnikov popolnoma „vkraj“ spravil Da bi pa le ne bil dolg čas, je „generalštab“ preskrbel vojaško „bando“, katero je vodil znan narodni po- Preteklo leto je bilo gotovo eno izmed najbolj razburkanih let. Po vsem svetu so se vžigali in kresali novi pojmi o notranji ureditvi držav. Vžigali in kresah so se pojmi o demokracijah, korporacijah, fašizmu i. t. d. Vse . tč nove pojme so pohorski politiki bistroumno zasledovali in vse, kar sé jim je zdelo pametno, • prenesli v pohorsko upravo. Tako so poglobili in razširili svoj finančni odsek, ki deluje naravnost z diplomatsko tajnostjo in ne po--laga nobenega računa. Izgleda, da jim je ta novotarija tako prirasla k srcu, da so sploh vse svoje delovanje koncentrirah v ta odsek. Razumljivo je, da je ta odsek sijajno deloval in da je pohorski narod mirno spal. Odsek je skrbel za dobro vino, za obiske raznih odličnikov, za počastitev zaslužnih planinskih mož in sploh za vse, kar se ljudem dopade in kar prinaša planinski blagajni-korist: Bil je tudi borben in je z uspehom vodil pravdne bitke za pohorska pota, markacije in table. Umek je prenesti obresti svojih dolgov .-r kapitali za enkrat še niso prišli: v-poštev > na krepkejše rame svojih naslednikov. Pa tudi drugače so ti politiki modernizirali notranjo upravo. Po modernih načelih niso razpisali nobenih volitev in poslancem niso izplačali - nobenih dijet. Svojim podanikom so prihranili nepotrebna razburjenja in niso priredili nobenega zborovanja. Izdajali niso nobenega časopisa, ker pohorski narod itak vse ve in ne potrebuje novinarskih poukov. Povsod je vladal mir in v pohorsko kraljestvo se ni vtihotapila nobena zgaga v obliki kakega' ostriženega ježa. S spretno moralno politiko so ohranili svojim oskrbnicam samsko, stanje in niso nobene ‘ zakonito poročili. Tako se je njihova državna" volja povsod učvrstila. Zato ni bilo v preteklem ietu nobene ustaje, nobenéga političnega u-mora in nobene uradne poneverbe., š ?S svojimi sosedi sp ,ti politiki“živeli v dobri Soseščini. Radi ^raznih nesreč na nogah;, niso mogli mnogo potovati v inozemstvo. Dotaknili so se samo Nice, Montblanka in pariške razstave. Plodovi teh. potovanj se bodo pokazali še le v prihodnjem letu ali še celo ;* pozneje. Tudi niso priredili nobenih'sijajnih banketov^ in svečanih plesov. V nadomestilo za vse to in v zahVplo ža izkazano pokorščino so priredili svojemu narodu samo planinski ples. — Finis coronat opus! horski „skladatelj in pesnik“, doma iz Skomra. :Muziciral je na svojih „auhah“ in zraven prepeval, da se je vse kadilo. Veliko pozornost so zbudili njegovi stihi, nanašajoč Sé na neko „žegnanje“ v Resniku na Pohorju, kjer: •v „marajio f sp razpeli, . ko najba: niso majli.“ ... Ko mn med drugimi pesmimi uide preko zob kakšna malo bolj „mastna“ pohorska, mu kar na mah zastanejo prsti na j„auhah‘fi Pridušno mi zašepeče na uho: „Jezus, zdaj