V Jugoslaviji smo končali izredno bogato žetev. Polja so obrodila kot še malokdaj doslej. Letošnja žetev je na četrtem mestu, saj smo pridelali več kot pet milijonov ton pšenice. Rekordno pa ostaja leto 1974, ko smo shranili v kašče več kot 6 milijonov ton pšenice, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 59 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 5. 8. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, bd januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 5. avgust — občinski praznik Radovljice in Tržiča V spomin na zgdo vinski dogodek — 5. avgust 1941., ko je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen prvi slovenski bataljon narodnoosvobodilne vojske, praznujemo v občini Radovljica praznik. Letos, v letu pomembnih jubilejev, bomo občinski praznik praznovali posebno slovesno. Številne kulturne in športne prireditve bodo tej svečanosti dale de močnejši poudarek. Mislim, da je prav, če omenim, da bomo na svečani seji, ki bo 5. avgusta, podpisali listino o pobratenju z občinama Brus iri Svilajnac iz socialistične republike Srbije. To bratstvo se je začelo kovati že v prvih dneh po okupaciji leta 1941, ko so občani teh dveh občin nudili vso pomoč našim izgnancem in jih resnično sprejeli kot prave brate. Ne bom govoril o napredku gospodarstva v naši občini v zadnjem letu, kajti rezultati našega dela, to je vloženega truda in sredstev so vidni na vsakem koraku in tudi znani našim občanom. Vsem občanom občine Radovljica čestitam ob prazniku, z željo da bi tudi v bodoče tako koristno sodelovali kot doslej. Ta vložen trud in sodelovanje bo spodbuda pri ustvarjanju naše še lepše prihodnosti in tudi najlepša oddolžitev žrtvam prvega slovenskega — Cankarjevega bataljona. Predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Polde Pernuš 5. avgust — dan, ko je bila pred 37 leti v Verbičevi koči pod Storžičem v junaški in neenaki borbi prelita kri osmih prvih borcev — partizanov, praznujemo občani Tržiča kot svoj praznik. Letošnje praznovanje občinskega praznika pa še posebej vključujemo v okvir praznovanj in proslav ob letošnjih zgodovinskih jubilejih: 85-letnici predsednika Tita, 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in 40-letnici KPS. Vsi trije jubileji so zgodovinsko vezani na revolucionarna gibanja slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda v predvojnem obdobju, na herojsko in zmagovito štiriletno borbo proti okupatorjem in njihovim hlapcem ter na našo 32-letno povojno graditev socialističnih in samoupravnih odnosov v federativni socialistični republiki Jugoslaviji. Ob letošnjem občinskem prazniku in ob proslavljanju zgodovinskih jubilejev s ponosom ugotavljamo, da so občani in delovni ljudje naše občine tako v predvojnem in vojnem, kot povojnem obdobju doprinesli svoj častni delež: v revolucionarnih predvojnih gibanjih, preko 400 življenj v narodnoosvobodilni borbi, napori, prizadevanja, samoodpovedovanje v času povojne graditve in vsesplošna pripravljenost in aktivnost na vseh področjih pri uveljavitvi socialističnih samoupravnih odnosov. Nesluteno mnogo je bilo priborjenega, izgrajenega, spremenjenega v naši občini v teh nekaj desetletjih. Res je sicer, da občani in delovni ljudje, ki smo iz dneva v dan, iz leta v leto soočeni s problemi in njihovem razreševanju nekako vseh uspehov, vsega ustvarjenega niti ne opazimo vedno in niti ustrezno ne cenimo, vendar, če pa primerjamo razmere in prilike, recimo, pred vojno ali ob koncu vojne s stanjem in lahko rečemo blagostanjem, ki ga imamo, potem smo ponosni na to, kar smo z delom svojih rok pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita uspeli zgraditi do danes. Mnogo dela nas še Čaka v prihodnje na vseh področjih vendar sem trdno prepričan, da bodo delovni ljudje in občani Tržiča tako kot doslej, zavzeto izpolnjevali in izpolnili vse naloge, solidarno premagovali vse težave, da bo naš jutrišnji dan še lepši. To bo hkrati naša najdostojnejša oddolžitev žrtvam revolucije, katerih veličine se z globokim spoštovanjem spominjamo ob našem občinskem prazniku. Vsem delovnim ljudem in občanom se za njihovo dosedanje sodelovanje zahvaljujemo ter jim k občinskemu prazniku iskreno čestitamo! predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris Priznanja ob prazniku Jesenice — Na ponedeljkovi slavnostni seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice ob občinskem prazniku 1. avgustu, ki so se je udeležili predstavniki pobratene občine Valjevo, predstavniki Trbovelj, gorenjskih občin, predvojni komunist in revolucionar Vencelj Perko, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsednik republiškega zbora združenega dela Štefan Nemec in drugi, je spregovoril predsednik skupščine občine Slavko Osredkar. Poudaril je predvojni pomen dela in aktivnosti zavednih jeseniških komunistov, razvoj samoupravnega socialističnega sistema in delegatskih razmerij ter gospodarski in družbeni napredek občine. S slavnostne seje so ponesli venec na Mežaklo, kjer sta 1. avgusta 1941 padla prva jeseniška prvoborca. Podelili so tudi tradicionalne Cufarjeve in Gregorčičeve plakete. Za dosežke na kulturnem, prosvetnem in umetniškem področju so Cufarjeve plakete dobili: Rudolf Ažman, Ma/ rija Malej, Valentin Markež, Janez Po-nikvar in moški vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica. Gregorčičeve plakete pa so ob letošnjem občinskem prazniku prejeli: Edi Rakovec, Vinko Roter, Berti Brun, Cvetko Magusar in Jože Klinar. d: S. XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD S. DO 15. AVGUSTA I MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM KRANJ J agritaMMiMtt Naročnik: Umrl predsednik Makarios POČASNO. URESNIČEVANJE ZAKONA Komisija zvezne skupščine, odgovorna za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, dobiva številna vprašanja, kako konkretno uresničevati zakon, obenem pa ugotavlja, da vlada prt tem prevelika počasnost. Zato komisija meni, da je treba splošne in samoupravne akte čim prej prilagoditi zakonu, vendar kaže pri tem upoštevati tudi republiško in pokrajinsko zakonodajo. ISKRA SE UVELJAVLJA Iskra - Elektromeha nika in Podjetje za PTT promet iz Ljubljane sta sklenila pogodbo o razširitvi in graditvi novih telefonskih central ter o dobavi in montaži telekomunikacijske in prenosne tehnike. Omenjena pogodba bo omogočila, da bo več kot 6000 občanov dobilo telefonske priključke. Večina del in montaž bo končanih že do konca prihodnjega leta. PRETIRANI IZOSTANKI V Gospodarski zbornici Jugoslavije ugotavljajo, da se položaj naše tekstilne industrije zboljšuje, vendar s tem vse pomanjkljivosti še ne bodo odstranjene. Največ preglavic povzro-1 čajo pretirani izostanki z dela. Znani so primeri, da nekatere dneve tudi do 15 odstotkov zaposlenih ne pride na delo. Največ izostankov je med ženskami, kjer je najpogostejši vzrok bolezen, porod, skrb za otroke itd. Tekstilno industrijo pa pestijo tudi precejšnje zakonske in pogodbene obveznosti ter zaloge. ZALETAVOST PRI NALOŽBAH Letošnje polletne naložbe v osnovna sredstva so po podatkih statistikov in Službe družbenega knjigovodstva presegle vrednost, doseženo v enakem lanskem obdobju. Vendar bi gospodarske kot negospodarske naložbe lahko ocenili kot zaustave. Mesečni podatki se razlikujejo tildi za več kot 20 odstotkov. Naložbe so najbolj porasle v Črni gori, medtem ko je Slovenija na repu jugoslovanske lestvice. Ocenjevalci menijo, da so takšna nihanja znak za leta-vosti tudi zaradi tega, ker rast proizvodnje pogosto ne sledi rasti naložb. MILENI TRETJA , PULJSKA »ARENA« Znani so nagrajenci 24. ptujskega festivala jugoslovanskega igranega filma. Med dobitniki glavnih priznanj sta tudi slovenska predstavnika režiser Matjaž Klopčič in igralka Milena Zupančič. Oba sta dobila priznanji za film »Vdovstvo Ka-roline Zašler*. Matjaž Klopčič je prejel za režisersko delo srebrno areno, Milena Zupančičeva pa zlato, kar je obenem že njeno tretje tovrstno priznanje. Zlato areno je prejela pred tem za igro v filmih »Cvetje v jesenu/ in »Idealist*. Ob tem pa je slišati mnenja, da je žirija premalo upoštevala mlajši rod filmskih igralcev. OBRT PESA Čeprav povpraševanje po obrtniških storitvah narašča, se število obrtnih delavnic manjša. V Jugoslaviji se je število obrtnikov v zadnjih petih letih zmanjšalo za 7 odstotkov. Zato bi kazalo, kot piše tudi v zakonu o združenem delu, hitreje oblikovati obrtne zadruge. Takšna organizacija bi omogočila večji družbeni vpliv na obrtno gospodarsko dejavnost, ki se mora ravnati tudi po načelu združevanja dela in sredstev. ZDOMCI SE VRAČAJO Naši delavci, zaposleni na tujem, se vedno pogosteje odločajo za prekinitev »zdomstva« in za stalno bivališče v domovini. Vendar jih pri njihovih željah ovirajo tudi nekatere težave. Skupnosti za zaposlovanje njihove prošnje večkrat zapostavljajo ali na prošnje sploh ne odgovarjajo. Precejšnje težave so tudi pri carini in pri najemanju lokalov za opravljanje obrtne dejavnosti. Po podatkih se je v letošnjih prvih treh mesecih samo v Bosno in Hercegovino vrnilo 2000 zdomcev. Pripombe zdomcev zbira urad zvezne skupščine za pripombe in pritožbe. STRELCI ZA TRŽIŠKI PRAZNIK - V tržiški občini se nadaljujejo prireditve v počastitev praznika občine. V sredo, 3. avgusta, je bilo na obnovljenem in posebej za nočno streljanje prirejenem strelišču na Cimpru v Tržiču moštveno in posamično strelsko tekmovanje članov ekip osnovnih organizacij sindikata, Zveze rezervnih vojaških starešin in društev. Popoldne je tekmovalo 20 tričlanskih ekip v streljanju s puško »mauzer M-48« v ležečem položaju brez naslona. Zmagala je ekipa Strelske družine »Štefe Anton-Kostja« v postavi Bertoncelj, Kramar in Valjavec, kije dosegla 114 krogov in prejela pokal občinske skupščine. Druga je bila s 103 krogi ekipa Peka, tretje pa so bile z 81 krogi rezervne starešine iz Bistrice. Najboljši rezultat je dosegel Lado Brejc iz Peka, ki je zbral 44 krogov. Zvečer pa je bilo nočno streljanje za posameznike. Zmagal je Boris Bertoncelj. Prizadevnim strelcem je pri urejevanju strelišča pomagala občinska telesnokulturna zveza. (jk) — Foto: F. Perdan Klub in univerza S sodelovanjem kluba samoupravljavcev in Delavske univerze bo družbeno izobraževanje resnično postalo ena izmed temeljnih nalog ob uveljavljanju samoupravljanja — Klubi sami niso organizatorji izobraževanja Jesenice — Z ustanovitvijo kluba samoupravljalcev v občini je tudi Delavska univerza, ki je doslej skrbela za družbeno izobraževanje, prišla v tesnejši stik z delavci v temeljnih in drugih organizacijah. Odslej bo z uspešnim delom kluba in Delavske univerze program družbenega izobraževanja v občini lahko učinkoviteje uresničen. Kaj o delu in financiranju kluba in o sodelovanju Delavske univerze meni profesor Srečko Krč z jeseniške Delavske univerze? »Osnovni namen klubov samoupravljalcev, ki jim osnovna naloga ni le družbeno izobraževanje, je v tem, da se pospešuje in razvija revolucionarna zavest delavcev, znanje kot osnova za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in uresničevanja zakona o združenem delu kot trenutno zelo pomembne naloge. Temeljna naloga kluba je pospeševanje samoupravne prakse, izmenjava dobrih in slabih izkušenj med Titova pot bo kmalu urejena Tržič — Obeležitev in otvoritev obnovljene poti predsednika Tita, po kateri je leta 1934 v vlogi člana CK KPJ ilegalno prešel Karavanke, bo v soboto, 27. avgusta. Ob tej priložnosti pripravlja gorenjska mladina dvodnevni pohod po tej poti, ki bo ena najizvirnejših proslavitev jubilejev partije in Tita. Pot se začenja na Mahavovem griču nad Sebenja-mi, končuje pa na Škrbini, ob jugo-slovansko-avstrijski državni meji. Pri urejevanju in obnavljanju poti, ki bo dobro označena in markirana, sodelujejo tudi nekatere tržiške organizacije združenega dela. V sredo, 3. avgusta, so delavci Splošnega gradbenega podjetja Tržič prepeljali na Mahavov grič okrog 2 toni težko skalo, ki bo ob sodelovanju pisatelja in kiparja Toneta Svetine primerno obdelana in opremljena ter bo predstavljala začetek poti. -jk samoupravljavci samimi, razreševanje vseh aktualnih vprašanj v delovnih organizacijah itd. Klub naj bi organiziral razgovore, seminarje, interesne in študijske skupine, ki naj bi razreševale posebne probleme samoupravne prakse, spodbujale in pomagale. Lahko pa bi se pri klubu ustanovile tudi posebne komisije in odbori. Klub samoupravljavcev ne bo združil vsa sredstva za družbenopolitično izobraževanje, ker bodo imela svoja sredstva za izobraževanje tudi družbenopolitične organizacije, razen tega pa bo imela tudi izobraževalna skupnost denar za izobraževanje pedagoških delavcev, učencev in štipendistov. Organizacije se bodo same odločale o višini sredstev, namenjenih za družbeno izobraževanje. Klub samoupravljavcev ne bo zamenjal Delavske univerze, ker ni izobraževalna ustanova, ampak bo skupaj z njo ugotavljal potrebe po izobraževanju in oblikoval programe v skladu z interesi samoupravljavcev. Letne programe naj bi potrjevali tudi podpisniki sporazuma o ustanovitvi kluba, sprejela pa skupščina kluba samouprvljavcev. Koordinacijo programske osnove pa bo opravljal koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL tako, da politika izobraževanja v občini ne bo potekala po več tirih. Denar se vo vedno namensko združeval za izobraževanje in se delavcem nikakor ne bo odtujeval. Klub bo nastopal le kot naročnik za organizacijo posameznih izbrževal-nih oblik pri Delavski univerzi. Delavska univerza in klub bosta redno morala spremljati potrebe po izobraževanju v delovnih organizacijah in na osnovi teh oranizirati kar najširše in najbolj učinkovito družbenopolitično izobraževanje. Vsekakor pa bodo lahko izkušnje pokazale nove potrebe in zahteve po novih, drugačnih načinih dela v prihodnje. Osnovna in najbolj pomembna družbena naloga med klubom samoupravljavcev in Delavsko univerzo pa je predvsem strokovno, širše in učinkovito izobraževanje samoupravljavcev za njihovo čvrsto in trdno ter usposobljeno samoupravno dogovarjanje in odločanje.« D. S. Za praznik tržiške plakete Tržič — Na današnji slavnostni seji občinske skupščine Tržič bodo podelili osem zlatih, srebrnih in bronastih plaket mesta Tržiča. O predlogih za dobitnike plaket je razpravljala skupščinska komisija za odlikovanja in priznanja in sklenila skupščini predlagati, da dobi letošnjo zlato plaketo mesta Tržiča pihalni orkester, ki Že 50 let opravlja pomembno kulturno poslanstvo, srebrni pa šolsko športno društvo Polet, ki je med najboljšimi društvi v Sloveniji, in dolgoletni družbenopolitični delavec Viktor Kralj. Bronaste tržiške plakete bodo na slavnostnem zasedanju skupščine podelili najstarejšima članoma trži-škega orkestra Janezu Golmajerju in Jožetu Špeharju, dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu Gašperju Stiblju, predsedniku občinske gasilske zveze Tržič in družbenopolitičnemu delavcu Milanu Valjavcu in športnemu delavcu ter vzgojitelju mladih športnikov Janezu VVag-nerju. -jk NIKOZIJA — V sredo, 3. avgusta je v Klavnem ciprskem nTgstu Nikoziji umrl za srčno kapjo voditelj gibanja za neodvisnost Cipra in prvi predsednik te otoške države nadškof Makarios. Nadškof je bil velik državnik in eden najvplivnejših zagovornikov gibanja neuvrščene politike. Makarios je prvi srčni udar preživel aprila letos. Njegovo zdravstveno stanje se je poslabšalo. V sredo je utrpel drugi udar, ki ga pa ciprski predsednik ni preživel. Takoj po vesti o smrti velikega voditelja so na Cipru vzpostavili stanje pripravljenosti. Nadškof Makarios se je rodil leta 1923 v revni kmečki družini v ciprski vasi Ano Panaia. V Nikoziji je končal gimnazijo, zatem pa seje kalil in izpopolnjeval v teologiji in sociologiji v Atenah in v Bostonu. Med drugo svetovno vojno se je v Grčiji boril proti Nemcem, zatem pa proti britanskim kolonialistom v domovini. Ciper je postal neodvisna republika med 15. in 16. avgustom leta 1960, nadškof Makarios pa njen prvi predsednik. Velike pritiske in poskuse napadov in atentatov je preživel Makarios. Vendar je vztrajal na svobodnem in neodvisnem Cipru. Sledil je besedam, ki jih je izrekel v najtežjih trenutkih Cipra: »Še naprej bom služil Cipru in Ciprčanom, pa čeprav za ceno življenja!« USPEŠEN ZAKLJUČEK BEOGRADA BEOGRAD - Po zapletih na prvem delu beograjske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, kjer so začela prihajati do izraza blokovska nasprotja, so v četrtek zvečer v kongresnem središču »Sava« dosegli se zadnja soglasja o spornih vprašanjih. Na osnovi predloga neuvrščenih in nevtralnih držav je kompromisno rešitev predlagal vodja sovjetske delegacije Voroncev, ki seje pred tem sešel z vodjo ameriških diplomatov Shererjem. Beograjski pripravljalni sestanek utegne biti tako končan že danes. To kaže, da se 33 držav Evrope, Združene države Amerike in Kanada, ki tudi sodelujeta na konferenci, zaveda odgovornosti za varnost in sodelovanje v Evropi. Nasprotovanje predlagani resoluciji bi bilo za vsakega veliko tveganje. Jesenski del beograjskega sestanka o varnosti in sodelovanju v Evropi se bo torej po sprejetem dnevnem redu začel 4. oktobra in bo trajal do 22. decembra. Sledil bo premor. Beograd II se bo ponovno začel sredi januarja in bo trajal do srede februarja. AMERIŠKA PRIZADEVANJA ZA MIR KAIRO, VVASHINGTON - Kaže, da so se Združene države Amerike vključile v prizadevanja za mirno rešitev spora med Egiptom in Libijo. Na fronti je sicer mir, vendar napetost ni popustila. Državi se še naprej medsebojno obtožujeta. V začetku tedna je obiskal Egipt ameriški državni sekretar Cvrufl Vance in se pogovarjal z egiptovskim predsednikom Anvarom el Sadatom in predsednikom vlade Ismailom Fahmijem. Egipčani so ameriškemu gostu, ki začenja daljšo turnejo po državah Bližnjega vzhoda, predlagali med drugim tudi takojšen sklic ženevskih pogajanj o miru v tem delu sveta. SPOPAD NE POJENJA , ADIS ABEBA, MOGADIS - O spopadih, ki so se razvili v pravo vojno, rr.ed Somalijo in Etiopijo, ni podatkov, ki bi bili realni. Z bojišča prihajajo vesti o mrtvih, ranjenih in ujetih, vendar nobena vojskujoča se stran podatkov še ni potrdila. Poročila govorijo tudi o nasilju nad civilnim prebivalstvom. Da je vojna vihra na vilku, to velja predvsem za Ogadensko planoto v Etiopiji, potrjujejo podatki, da so v obeh državah sprožili akcije za darovanje krvi za ranjene. Etiopija že terja izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti in očita Somaliji agresijo na etiopsko ozemlje. Hkrati pa iz Washingtona sporočajo, da so Združene države Amerike pripravljene dati Somaliji dodatno vojaško pomoč. REŠITEV PANAMSKEGA PREKOPA NEW YORK - Pogajanja med Panamo in Združenimi državami Amerike o problematiki Panamskega prekopa, ki ločuje Severno od Južne Amerike in obenem povezuje Atlantski in Tihi ocean, se vlečejo že 13 let. Ameriška stališča o prekopu so trdna, predvsem pa je sporna vsota ameriške odškodnine Panami za uporabo prekopa. Le-ta zanesljivo ne bo tolikšna, kolikršno zahteva Panama. To razvidno tudi iz pisma, ki ga je panamskemu voditelju Torrijosu poslal ameriški predsednik Carter. Odnose med državama glede prekopa sedaj ureja dokument iz leta 1903, na osnovi katerega plačujejo ZDA le borih dva milijona dolarjev letne odškodnine, pripravljene pa so to vsoto povišati na 50 milijonov dolarjev. Zahtevek Paname, ki želi pekop vzeti popolnoma v svoje roke, pa je večji. Osebno posredovanje Carterja v pogajanjih pa je vseeno znamenje, da Združenim državam ni vseeno, kaj bo z usodo prekopa. SESTANEK PARTIJSKIH VODITELJEV BUKAREŠTA — Romunski tisk poroča, da sta se v glavnem romunskem mestu sestala generalni sekretar Komunistične partije Romunije Nicolae Causescu in generalni sekretar Komunistične partije Španije Santiago Carillo, ki je v sredo te odpotoval iz Bukarešte. Kot navajajo sporočila, je romunski partijski voditelj izrekel priznanje Carillu in Ipanski partiji za uspehe pri demokraciji španskega političnega življenja, katerega znanitelj je tudi legalizacija španske partije. Voditelja sta se zavzela za sodelovanje komunističnih in delavskih partij ter za krepitev enotnosti. Pri tem sta poudarila, da mora za uveljavitev socializma vsaka partija izbirati svojo pot, upoštevajoč zgodovinske, socialne in ekonomske razmere, ki vladajo v posameznih državah. PROTESTI V GRČIJI ATENE - Grčija in Združene države Amerike sta nepričakovano potrdile sporazum o ameriških oporiščih na ozemlju Grčije, kar naj bi bilo v »nacionalnem interesu naše sosednje države«. Levo usmerjene stranke in vladna opozicija ostro protestirajo zoper sklenitev sporazuma. Menijo, da se Grčija s tem udira v »atlantizem« in se podreja vplivu Združenih držav Amerike ter njenih zaveznikov. Podobno se kmalu utegne zgoditi tudi z ameriškimi oporišči v Turčiji. Vlada Grčije pa se brani pred obtožbami, meneč da ima Grčija kljub sporazumu vso kontrolo nad oporišči in da so pristojnosti le-teh omejene. NASILJE V ARGENTINI BUENOS AIRES — Argentinski novinarji so izpostavljeni vedno večjemu pritisku, ki že prerašča v nasilje. Mnoge so ujeli, zaprli ali celo ubili. Zato združenje argentinskih novinarjev protestira pri voditelju vojaške hunte generalu Vodeli. Sicer pa je nasilje značilnost polpretekle in sedanje argentinske stvarnosti. Več tisoč ljudi je že moralo nasilno umreti, odkar je prevzel oblast general Videla. Javnost terja pojasnila o vzrokih smrti ali aretacij, vendar vlada odgovarja, da so bile vzrok kršitve odredb vojaike hunte. Za številne proteste in vprašanja pa je hunta nema. J. Košnjek Umrl je G. Graille, bivši župan La Ciotata Pred kratkim je umrl naš iskreni prijatelj in dolgoletni župan mesta La Ciotat v južni Franciji. G. Graille je bil pred 21 leti prvi pobudnik pobratenja La Ciotata s Kranjem. Zato je prav, da se ga ob njegovi prezgodnji smrti in ob njegovi zadnji mandatni dobi župana pobratenega mesta hvaležno spomnimo. Ta simpatični mož, širokega srca in jasnega gotskega duha, je bil resnično velik prijatelj Kranja in naše domovine. Pokojnemu Jeanu Graillu, kakor tudi njegovi občinski ekipi, je bilo pobratenje z našim mestom zelo pri srcu. To so dokazovali vsako leto ob izmenjavi naše in njihove mladine. Tudi vsi drugi, ki smo obiskali La Ciotat smo čutili, da smo dobrodošli. Kljub širokemu področju dela, ki ga je vestno opravljal, je vedno našel čas za pogovor z našimi mladinci in njihovimi spremljevalci, ki so prihajali v La Ciotat. V 20 letih njegovega županovanja je večkrat prišel v Kranj in Slovenijo in se v idno znova veselil naših uspel ov. Bil je vnet privrženec socializma. Prizadeval si je, da bi njegovo mesto čimbolj uspevalo, kar se je v veliki meri uresničilo. La Ciotat, ki je bilo nekoč majhno ribiško mesto, je postalo napredno, moderno in turistično mesto, ki ga pozna in ceni tudi mnogo ljudi iz Kranja. Značilnost mesta je velika ladjedelnica, druga v Franciji po obsegu del. G. Graille je imel rad človeka -delavca. Za delavca, ki ga je srečal na ulici, je vedno našel čas za stisk roke in nekaj prijaznih besed. Tudi sam je nekoč poznal pomanjkanje in tega ni pozabil. Boril se je za boljše življenje delavcev v svojem kraju in nasploh. Pokopali so ga na njegovo željo v najožjem domačem krogu v rodnem mestu Roquemauru ob Ronu nedaleč od Avignona. Njegovi ženi, kije bila prav tako iskrena prjateljica Kranja, in hčerki izrekamo globoko sožalje. Danes vodi La Ciotat nova ekipa s komunističnim županom na čelu, ki bo nadaljevala pobra-timske stike, ki so jih navezali g. Graille pa Andreo, Deidier in še mnogi drugi, med njimi še posebej vrsta prosvetnih delavcev, ki so vodili mladince iz La Ciotata v Kranju ob vsakoletni izmenjavi kolonij. Prerano umrlemu G. Graillu najlepša hvala za lepe in iskrene odnose, ki jih je koval z vrsto predsednikov občine Kranj v zadnjih dveh desetletjih. Prve stike z njim je imel naš bivši župan Vinko Hafner. Pobratenje je uresničil njegov naslednik Aci Puhar, ki so mu sledili še M. Košir, Slavko Zalokar in nazadnje Anton Volčič. Ti prisrčni odnosi pa seveda veljajo našim občanom in zlasti naši mladini. V.Jesenik Lesnina naredila Mednarodno sodelovanje kranjske občine še korak bliže h kupcu Mladi utrjujejo pobratenje Prodajalna pohištva na Primskovem bo odslej odprta tudi ob nedeljah Dejstvo, da za velike nakupe res ni več časa med tednom in da je le ob koncu tedna družina zbrana in le tedaj lahko skupno odloča, je pripeljalo poslovne ljudi pri LESNINI na misel, da bi omogočili kupcem ogled pohištva tudi ob nedeljah. Vendar le ogled in nasvet, nakupovati se ob nedeljah ne bo moglo. Prvi tak poizkus so naredili v njihovi prodajalni v Novem Sadu in po Številnih nedeljskih obiskih sodeč, so Novosadčani s to novostjo LESNI-NE zelo zadovoljni. V Sloveniji so za začetek novega načina poslovanja izbrali kranjsko poslovalnico, ker je tu salon pohištva dovolj velik in pregleden, pa tudi prebivalstvo v Kranju je dosti mešano, tako da bo kranjski poskus pokazal, ali naj ta sistem poslovanja uvedejo tudi po drugih večjih prodajalnah v republiki. V kranjski LESNINI je že sedaj zaposlen lesni tehnik —svetovalec za notranjo opremo, če se bo pa pri ljudeh pokazalo večje zanimanje za obiske ob nedeljah, bodo v goste povabili tudi arhitekta. To nedeljo, 7. avgusta, bo torej salon pohištva LESNINE na Primskovem že odprt za oglede, in sicer od 9. do 17. ure. Med tednom pa bo odprt kot doslej: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Vsekakor gre pozdraviti to odločitev LESNINE, da hočejo kupcu nuditi nekaj več. Popusti, demonstracije in razne druge reklamne akcije sicer dajo svoje, vendar, kot menijo v LESNINI, ljudem je treba dati tudi čas ... D. Dolenc GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Šk. Loka razpisuje prosti delovni mesti: žerjavista na mostnem žerjavu kurjača visokotlačnega kotla Za obe delovni mesti se zahteva pooblastilo za upravljanje. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, možnost nastanitve v samskem domu. Kandidati naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva cesta 56. Upravičena nadomestila za seje Zakaj je delegat za zbor krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine zagrozil, da ne bo več hodil na seje delegacije Delegat za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Škofja Loka, ki ima od doma v poljanskih hribih do sedeža svoje krajevne skupnosti kakšnih 12 km daleč, je na seji delegacije odločno povedal, da se v njeno delo ne bo več vključeval, če ne bo dobil denarja za potne stroške. Avtobus v njegovo vas ne vozi, svojega avtomobila ni/na, peš je predaleč in tako plačuje komu od motoriziranih sovaščanov, da ga vozi na sejo. Misli pa, da takih stroškov ni dolžan sam kriti. Razprava o takih in podobnih razpravah v Škofji Loki je odkrila, da so za delegate na splošno nadomestila pomembna stvar, in to ne le v takih izjemnih primerih. Ker pri opravljanju delegatskih nalog izgubijo veliko časa, jim nekako ne gre v račun, da bi še sami plačevali potne stroške. Tako je očitno več dobre volje za delo v tistih delegacijah, ki vračajo izdatke za pot in morda še za najbolj skromno malico, kot pa v tistih, ki ne dajajo ničesar. Čeprav je čas počitnic na višku, mislim, da ni odveč kdaj pomisliti tudi na take, na videz obrobne probleme, ki pa lahko zelo močno vplivajo na delovanje našega delegatskega sistema. Na vsak način pa naj bi našle svoje mesto v jesenskem nadaljevanju priprav na volitve v aprilu 1978, med katerimi bomo zavzeto proučevali možnosti za to, da bi bili novi sestavi delegacij in pogoji njihovega dela boljši od sedanjih. V škofjeloški občini so že doslej upoštevali, da delo delegatov ni le Častna naloga, ampak opravičuje tudi vsaj malenkostno nadomestilo za stroške, ki so povezani z njenim opravljanjem. To stališče so preverili tudi v pogovoru s Sergejem'Kra-igherjem in ugotovili, da je pravilno. Občinska skupščina Škofja Loka je dala krajevnim skupnostim poseben denar za dejavnost delegacij za zbor KS. Gre za skromna sredstva, ki jih je razdelila po trojnih merilih, tako da so jih najmanj dobile krajevne skupnosti na območju Škofje Loke, največ pa tiste, ki vključujejo raztresena hribovskega naselja. Vendar se je pokazalo, da je precej krajevnih skupnosti ta denar uporabila za komunalne potrebe, marsikje pa ga predsedniki delegacij niti niso zahtevali. Toda samo* delegati sami bi lahko odločali o tem, ali se tega denarja želijo odreči ali ne. Po oceni predsednika skupščine občine Škofja Loka Toneta Polajnarja bo v prihodnje brez dvoma potrebno odmeriti za delo delegacij v krajevnih skupnostih več denarja, tako da bodo tudi najbolj oddaljeni delegati resnično prišli vsaj delno na svoj račun. Smotrno razporejanje sredstev za družbeno-politično delo pa je potrebno zagotoviti prek tesne povezanosti svetov in zborov delegatov krajevnih skupnosti ter delegacij za občinski zbor KS. V zvezi s tem pa bo nujno potrebno misliti tudi na splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti v krajevnih skupnostih. Nobena skupščina SIS ne daje denarja za delo teh delegacij. Nekatere so se odločile, da dajejo nadomestila delegatom na zasedanjih, seveda pa je tako negrajen le neznaten del članov delegacij. Gotovo je tudi to prispevalo, da imajo samoupravne interesne skupnosti precej težav s sklepčnostjo. V škofjeloški občini je izrekla prvo pobudo za odpravo te pomanjkljivosti skupščina socialnega varstva, ki je predsedstvu občinske skupščine predlagala, da jeseni skupaj poiščeta možnosti za ustreznejše obravnavanje splošnih delegacij in delegacij za občinski zbor v krajevnih skupnostih. Zanimivo je, da sedaj vpeljana nadomestila v krajevnih skupnostih škofjeloške občine le redko presegajo 30 dinarjev. Gre torej za prav malenkostna sredstva in zares bi bilo neodpustljivo, da bi delo delegacij zaradi nerazumevanja za stroške delegatov trpelo. M. Sosič Vsakoletne izmenjave mladinskih skupin iz La Ciotata v Franciji, Oldhama v Veliki Britaniji in Kranja so veliko prispevale, da se je prijateljstvo med mesti iz treh držav tako razvilo — Pot v pobrateno mesto nagrada za preteklo delo in spodbuda za pridnost v prihodnje od vseh enakih sodelovanj v Veliki Britaniji, saj teče že 16. leto. Veliko je bilo pri nas o tem že napisanega in le redek prebivalec Oldhama ne ve, kaj sta Kranj in Jugoslavija. Zato želimo enake oblike sodelovanja še razvijati. Pri vas sem bil že leta 1975 kot vodja prejšnje skupine, v Oldhamu pa skrbim za vaše skupine, ki prihajajo. Dober program bomo pripravili za prihodnje leto, ko pridete. Zavedamo se, kaj pomeni prijateljstvo med narodi in še posebno med mladimi.« O pomenu pobratenja in srečanja mladih so govorili (od leve proti desni) vodja skupine iz Oldhama Jack Sheperd, predsednik občinske konference ZSMS Kranj Srečko Nečimer in vodja mladih iz La Ciotata Jean Canese Kranj — Ponedeljkovo srečanje mladih iz treh držav, iz treh prijateljskih iri pobratenih mest La Ciotata, Oldhama in Kranja v kranjskem Dijaškem domu je minilo nadvse slovesno in prisrčno. V roke so si segli, se poveselili in po-kramljali o stvareh, ki zanimajo mlade širom po svetu, člani mladinske skupine iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki je že 14 dni v Kranju in se bo v nedeljo poslovila, mladi iz pobratenega angleškega Oldhama, ki so prispeli na tritedensko bivanje v Kranj pretekli teden, in mladi iz kranjske občine, ki bodo v nedeljo, 7. avgusta, odpotovali v La Ciotat. Za mlade, ki so v ponedeljek zvečer hipoma vzpostavili prijateljstvo in se kljub različnosti jezikov potrudili, da so se kar najbolje razumeli, je pot v pobrateno mesto nagrada za preteklo delo in predvsem spodbuda za prihodnost v prihodnje. Ni treba posebej poudarjati, kolikšno vrednost imata pobratenje in prijateljstvo, ki ju sklepajo mladi. Na ta način padajo pregrade med narodi in tako se kalijo ljudje, ki želijo, da bi na vseh koncih sveta zavladala mir in blaginja. »Tretjič sem v Kranju, žena pa prvič in vsem znancem bova priporočila, da pridejo v Kranj in njegovo okolico in ju spoznajo. Jaz sem pri vas že marsikaj videl in povsod sem bil navdušen nad tem, kar ste dosegli in kakršni so vaši ljudje,« je v imenu mladeži, ki se je zgrnila okrog njega, pripovedoval vodja skupine iz La Ciotata gospod Jean Canese, po poklicu učitelj ročnih spretnosti. »Izmenjave mladinskih skupin imajo veliko vrednost in bi Brane Logar Vodja skupine kranjskih mladincev, ki bo odšla v nedeljo za tri tedne v francoski La Ciotat, je Brane Logar iz Šenčurja, ki je bil v La Cio-tatu že leta 1973. Več kot deset let se že srečujejo mladi iz treh pobratenih mest kazalo kaj podobnega vpeljati tudi pri starejših. Veliko Kranjčanov že pozna naše mesto in veliko prebivalcev La Ciotata veliko ve o Kranju, Gorenjski in Jugoslaviji. Resnični prijatelji smo postali. Vaša mladina me navdušuje. To spoznavam na obiskih pri vas in pri skrbi za vaše skupine ki prihajajo v La Ciotat!« Mladinsko skupino iz Oldhama, ki združuje 20 mladih, vodi gospod Jack Shepherd, ki že štiri leta bdi v Oldhamu nad organizacijo mladinskih izmenjav. »V Oldhamu smo ponosni,« pravi gospod Shepherd, »da je naše sodelovanje s Kranjem najdaljše »Veliko pozornost je občinska mladinska konferenca posvetila izboru potnikov za pobrateno mesto,« pojasnjuje Brane Logar. »Vsaka osnovna mladinska organizacija je prejela kriterije za izbor, o kandidatih za pot pa je dokončno odločila občinska konferenca. Želeli smo, da je v skupini predstavnik vsake osnovne organizacije. Pri tem pa smo upoštevali tudi pridnost posameznika in aktivnost osnovne organizacije. Pot v pobrateno mesto je nagrada za preteklo delo in spodbuda za delo v prihodnje.« Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Če si kladivo, kuj, če nakovalo, prenašaj! i Nas tri, neposredne proizvajalce tozda, so imenovali za delavsko kontrolo. Ognjevito smo se vrgli na delo, kajti pri nas je škodljivih pojavov na kile, saj vsi organi spijo. Začeli smo pri dnevnicah, nadurah, kilometrinah, pri direktorjevi samovolji in brutalnosti in pri kilavih medsebojnih odnosih, s katerimi smo tudi zaključili. Prvo naše poročilo je bilo tudi poslednje, kajti direktor je mahnil po nas, za njim pa čreda ponižnih kolektivnih ovčic. »No,« je bil spodbuden direktor na prvem sestanku, »kaj nam torej prinaša program dela našega novega, kolektivu potrebnega delavskega nadzora?« »Prvič,« je bil poročevalsko konkreten predsednik, »so nam kljub stabilizacijskim ukrepom stroški dnevnic, nadur, kilometrine nenormalno porasli za nekaj milijonov, honorarjev pa je sploh toliko, da . . .« »Da« je bil prav neprijetno presunjen direktor tozda, »vam to nič mar! Bili so izplačani za težaško umsko garanje, o kate- rem se vam sploh ne sanja, ker ste vi kot roboti naviti od sedmih do dveh, potem pa adijo in zdravo, kaj me briga služba!« Šššš, je odobravajoče zašumelo med skupnimi službami, prav imate, je čveknila kadrovka, strinjamo se, ljubi naš direktor, je pisknil računovodja. Neposredna proizvodnja je bila mrka in tiha kot pogrebni sprevod. »Drugič,« je za jecljala kontrola, »so žal, oprostite mi,' medse- bojni odnosi, oprostite, na psu, to škoduje proizvodnji, ni konca .. .« »Vi, vi, nadzornik repenčasti!«, je strupeno zakrhala vodilna samovolja, »smo ali nismo pravkar dobili družbeno priznanja za zgledne odnose? No, smo ali nismo? Odgovorite, čvekalo!« Vsa kolektivna srenja se je potopila v najbolj črne globine molka in zakrknjenosti, le računovodja je kot utopljenec iz-dahnil: smo. Kontrola je zadnjič izstrelila: »Kršili smo sporazum, izplačali višje osebne dohodke, direktor, vi ste pa fizično, brutalno porinili žerjavovodja po stopnicah kar...« »Kar,« je zatulil prevzvišen vodilni, penast od srda, »se bc zgodilo zdajle tudi z vami! Mar* na delo, na normo, šimfači, postopači, ne pa delavska kontrola!« Vsi so se razgubili, odkrito se hahljajoč nam trem, ki ne bomc nikoli več niti pomislili na kaj tako strahotnega kot je delavsks kontrola v razmerah popolnt diktature. Vsak dan trpimo posle dice; šikan ni konca in ne kraja še pri plači se nam pozna Poniglava, strahopetna kolek tivna srenja pa nam maha pot nosom z žal še vedno veljavn« resnico, da pri nas kladivo š< vedno kuje, nakovalo pa pač pre -naša... D.Sedej Skrb za enakomernejši razvoj občine 7\ Občina Radovljica praznuje Razvoj gospodarstva in spremljajočih dejavnosti ter razumno ravnanje s prostorom so področja, na katera so v radovljiški občini še posebej pozorni in ki imajo prednost tudi v planskih dokumentih skupnosti Šestintrideset let je minilo od dneva ustanovitve Cankarjevega bataljona, ki ga je radovljiška občina izbrala za svoj praznik. Radovljičani se lahko ponosni ozro na prehojeno pot, katere krona je uveljavitev samoupravnega socializma. Seveda v teh letih tudi problemov in težav ni manjkalo, vendar so delovni ljudje in občani vedno našli pota in načine njhove razrešitve ... Neizkoriščene možnosti v kmetijstvu Radovljica je največja gorenjska občina, saj občinska skupnost združuje 95 naselij, ki so samoupravno organizirana v dvajsetih krajevnih skupnostih. Precej hribovita je radovljiška občina, saj prekrivajo pašniki in senožeti 20 občine nudi vsakdanji kruh kmetijstvo. V tej gospodarski veji je še precej neizkoriščenih možnosti. Več pozornosti nameravajo v radovljiški občini posvetiti govedoreji, mlečni in mesni proizvodnji ter Radovljica komisija pa tudi oblikuje nov statut občine Radovljica. Pohvalno je tudi uresničevanje zakona o združenem delu in usklajevanje samoupravnih aktov z njim. V večini delovnih in drugih organizacij so oblikovali posebne koordinacijske odbore in akcijske programe za uresničevanje zakona o združenem delu. Le redke izjeme je najti v manjših delovnih kolektivih, kjer je glavna zavora pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov. Najpomembnejša naloga pa ostaja oblikovanje dohodkovnih odnosov in pravilno vrednotenje živega in minulega dela. Rastoči družbeni standard V občinah, kjer je odstotek zaposlenih žena velik, je skrb za družbeni standard še posebej pomembna.Radovljica ni izjema; v ospredju je predvsem skrb za organizirano družbeno varstvo otrok ter urejeni pogoji za njihovo izobraževanje. Lani so v radovljiški občini dogradili vrtec v Kropi, osnovno šolo v Begunjah in telovadnico pri osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Letos pa nameravajo začeti graditi še vrtca na Bledu in v Lescah. Naj- večji problem pa še vedno ostaja varstvo otrok do tretjega* leta starosti in urejevanje otroških igrišč. Razen tega v radovljiški občini uspešno zaključujejo investicije v radovljiško lekarno, v dom starostnikov, v ribenski most, v vodovod za Nemški rovt in v cesto od Jere-ka do Podjelja, kar bo velikega pomena za krajevno skupnost Srednja vas v Bohinju in za oba kraja ter njuno povezavo z drugimi kraji občine. Bled odstotkov površine, njiv pa je le pičle 4 odstotke. Polovica površine radovljiške občine je prekrita z gozdovi, ki nimajo le naravno varovalnega značaja, temveč izjemen gospodarski pomen. Več kot 30.000 prebivalcev živi v radovljiški občini, od katerih jih je zaposlenih dobrih 11.000. Med njimi je 52 odstotkov žena. Sicer pa je največ prebivalcev radovljiške občine zaposlenih v industriji. Sledijo ji gostinstvo, turizem in obrt. Le malemu številu občanov radovljiške pašništvu. Kmetijskozemljiška skupnost se loteva urejevanja pašnikov. Najprej jih bo prišlo na vrsto deset na področju Bleda, Bohinja in Radovljice. Skupno merijo 554 hektarjev, na njih pa bo prostora za 380 glav goveje živine. Velike vrednosti so tudi gozdovi. Dobro so ohranjeni in bogati z lesno maso, vendar so zaradi višinske lege pri vzdrževanju in obnavljanju zahtevnejši. So pljuča radovljiške občine in Gorenjske v pravem pomenu besede! Vzpodbudna gospodarska rast Radovljiško gospodarstvo se vsa povojna leta vzpodbudno razvija. Več kot 60 odstotkov družbenega proizvoda radovljiške občine ustvarja industrija. Najpomembnejše panoge so kovinskopredelovalna industrija, tekstilna in elektroin- Ob 5. avgustu, prazniku občine Radovljica, najiskre-neje čestitajo delovnim ljudem in občanom skupščine občine in družbenopolitične organizacije in jim želijo le veliko delovnih uspehov! dustrija, lesna industrija, Elan z raznovrstno proizvodnjo itd. Zaradi naravnih pogojev so kot prednostna področja v planskih dokumentih občine upoštevana tudi gostinstvo, turizem in nekatere spremljajoče dejavnosti kot so trgovina, storitvena obrt, kmetijstvo in sorodne enako pomembne panoge. Možnosti še niso izkoriščene, predvsem pri oblikovanju kvalitetnejše ponudbe, ki bi bila Bohinj manj odvisna od vremenskih razmer. Bolj bi kazalo tudi to ponudbo usklajevati s potrebami domačega in tujega turista. Čez 200 novih stanovanj Uveljavljeni delegatski odnosi Z gospodarskim razvojem se krepijo tudi samoupravni odnosi, ki so v združenem delu radovljiške občine in tudi na drugih področjih dosegli zavidljivo raven. V zadnjih treh letih se je utrdil delegatski skupščinski sistem. Udeležba na skupščinskih sejah je zadovoljiva. manj pa so v radovljiški občini zadovoljni z organiziranostjo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Da bi odstranili pomanjkljivosti, so delegati občinske skupščine že razpravljali o novem skupščinskem poslovniku, posebna Lani je bilo v radovljiški občini zgrajenih 238 novih stanovanj, od tega 198 družbenih in 40 zasebnih. Samoupravna enota za graditev stanovanj je letos za posojila namenila 7.385.000 dinarjev, kar bo brez dvoma vplivalo na pospešeno stanovanjsko gradnjo. Najkritič-nejše primere pa rešuje enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s solidarnostnimi stanovanji. Ze več kot 50 jih je razdelila. Marsikaj se bo zboljšalo tudi v Gorjah, kjer bodo začeli graditi dva stanovanjska bloka s po 20 stanovanji. Možnosti sta- novanjske gradnje pa se ponujajo tudi v Cankarjevem naselju in v coni pri domu TVD Partizan. Za obe soseski v Radovljici že izdelujejo potrebno dokumentacijo. Enakih posegov čakajo še nekateri drugi kraji radovljiške občine. Po-savec je taksno dokumentacijo že dobil. To ni bila le trenutna, temveč dolgoročna rešitev razvoja kraja. Ob takšni zasnovi stanovanjske politike Radovljičanom zanesljivo ne bo težko uresničiti načrta, da mora biti občina do leta 1980 bogatejša za 1034 novih stanovanj. Nova avtobusna postaja s številnimi koristnimi prostori je ena največjih pridobitev zadnjih let v tržiški občini, obenem pa poslopje veliko prispeva k lepšemu videzu tega dela mesta Praznik tržiške občine Prvo leto srednjeročnega obdobja uspešno Tržiška občina združuje 13.100 prebivalcev, od katerih jih je 5740 zaposlenih v družbenem sektorju, 600 pa v zasebnem. Najmanjša gorenjska občina je še posebej znana zaradi visokega odstotka zaposlenih žena, saj le-ta dosega kar 52 odstotkov! Že ta podatek pove, da je industrija v resnici nosilka vsega gospodarskega in družbenega razvoja. Dnevno gibanje delavcev je veliko, saj jih precej ni zaposlenih v tržiški občini. To še posebej velja za ljudi z višjo oziroma ugodnejšo kvalifikacijsko strukturo. Tržičani so v temeljih družbenega plana srednjeročno obdobje zapisali, da bo povprečna letna gospodarska rast dosegla 6 odsototkov, temu primerna pa bodo tudi gibanja družbenih dejavnosti Loka postaja eno največjih in najlepše urejenih delavskih naselij v tržiški občini Problemi industrije so tudi problemi občine Socialna in ekonomska srž tržiške občine je izrazito industrijska, zato je problematika industrije hkrati tudi problematika celotne občinske družbene skupnosti. Zato kaže v prihodnje industrijo še bolj vključiti v gospodarske in družbene tokove občine, • Gorenjske, republike in širše družbene skupnosti. Večje možnosti zaposlovanja kaže poiskati doma, saj je po grobih ocenah okrog 1000 Tržičanov zaposlenih izven občine. Temelji -družbenega plana razvoja tržiške občine do leta 1980 povedo, da bo poprečna gospodarska rast dosegala 6 odstotkov, kar je optimistično. Predvsem nameravajo Tržičani v prihodnje posvetiti večjo pozornost produktivnosti in umnemu ter., umirjenemu zaposlovanju. Pomemben delež pri razvoju občine pMpisujejo v Tržiču tudi modernizaciji pro- izvodnje, večjemu deležu in vplivu strokovnjakov ter sodobnejši organizaciji dela. To ne bo lahka naloga, če upoštevamo, da so delovna mesta v tržiški občini sorazmerno nizko opremljena, da so osnovna sredstva precej iztrošena, da so prepičli izumi ter inovacijske novosti in da se gospodarstvo oziroma industrija ne znata vedno uspešno prilagajati tržišču. Izdatnejša bodo morala biti vlaganja v sodobnejšo tehnologijo, kar je pogoj za rastočo produktivnost. Zaskrbljujoče je tudi pešanje investicij. Omenjene hibe so še bolj opazne zaradi tega, ker prevladuje v tržiški občini predelovalna industrija ki v republiških in zveznih programih nima prednostnega mesta. Zato bo še kako pomembna pretehtana razvojna usmeritev. Čevljarska industrija se namerava še bolj povezovati s kemično, tekstilna industrija pa želi doseči še višjo stopnjo predelave. Uspešno prvo leto srednjeročnega obdobja Občinska skupščina Tržič in družbenopolitične organizacije čestitajo ob 5. avgustu, prazniku občine vsem delovnim ljudem in občanom ter jim obenem žele obilo delovnih uspehov! Tržičani so zadovoljni z uresničevanjem srednjeročne razvojne resolucije v letu 1976 in letos. Gospodarska rast je bila dinamična in njej so sledile tudi družbene dejavnosti. Dosežki so marsikje celo presegli pričakovanja. To velja še posebej za celotni dohodek, družbeni proizvod in produktivnost. Tudi rast zaposlovanja je bila umirjena. Slabše pa je pri delitvi ustvarjene vrednosti. Združenemu delu in tudi družbenim dejavnostim ostaja premalo za investicije in razširjeno reprodukcijo. Z izjemo Peka ima večina tržiških delovnih kolektivov denar le za enostavno reprodukcijo, investicije pa so bile pičle. Vendar v Tržiču upajo, da se bo razmerje spremenilo in da se bo uresničilo načelo, zapisano v resoluciji: združeno delo mora dobiti večje reprodukcijske sposobnosti, s tem pa večje možnosti rasti in investiranja! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru ZP Iskra Kranj razpisuje prosta delovna mesta: UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV za poučevanje elektro predmetov v tehniški šoli Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike elektronik UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV za poučevanje elektro predmetov v tehniški šoli Pogoj: diplomirani inženir elektroenergetik UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV za poučevanje elektro predmetov v poklicni šoli Pogoj: inženir elektrotehnike elektronik UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA po možnosti z opravljenim pedagoškim strokovnim izpitom Pogoj: končana poklicna šola za TK ali TT mehanika in tehniška ali delovodska šola elektro smeri, šibki tok Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru ZP Iskra Kranj, 64001 Kranj, Savska loka 2, 15 dni po objavi razpisa. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Oldhamska 2 Posredujemo prodajo naslednjih karamboliranih vozil: 1. osebni avto ZASTAVA 101 leto izdelave 1974, 46.000 prevoženih km, začetna cena 29.000 din; 2. osebni avto ZASTAVA 750 leto izdelave 1976, 11.000 prevoženih km, začetna cena 20.000 din; 3. osebni avto ZASTAVA 750 leto izdelave 1970, začetna cena 4000 din; 4. osebni avto PEUGEOT 304 leto izdelave 1970, začetna cena 14.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalni skupnosti Kranj Pismene ponudbe z 10* pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 10. avgusta 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Nova separacija in betonarna tržiškega gradbenega podjetja v Podtaboru SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TR2IČ V prihodnje z Imosom Splošno gradbeno podjetje Tržič je bilo do letos edino gorenjsko gradbeno podjetje, ki ni bilo Član nobenega slovenskega združenja gradbincev. Letos pa so se zaposleni v Splošnem gradbenem podjetju Tržič po več kot enoletnih razpravah v kolektivu na referendumu odločili, da se vključijo v sestavljeno organizacijo združenega dela gradbincev IMOS iz Ljubljane. Sad vsestranskih priprav na združitev v sestavljeno organizacijo IMOS je bil referendum, na katerem se je več kot 90 odstotkov tržiških gradbincev odločilo za pristop k ljubljanski sestavljeni organizaciji. Razen tržiških gradbincev so z Gorenjske v njej še Gorenje iz Radovljice, Tehnik iz Škofje Loke in Graditelj iz Kamnika. Splošno gradbeno podjetje Tržič je z /.družitvijo v sestavljeno orga- nizacijo združenega dela IMOS, ki ima za zdaj več kot 10.000 zaposlenih, doseglo predvsem dva cilja. SGP Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi Splošno gradbeno podjetje Tržič! Zaposlenim in delovni organizaciji kot celoti sta zagotovljeni večja socialna in ekonomska varnost. Ne-slutene možnosti pa se ponujajo pri delitvi dela znotraj sestavljene organizacije in pri poslovnotehnič-nem sodelovanju med organizacijami, članicami IMOS. Vsaka delovna organizacija, članica sestavljene organizacije, ima določeno razvojno pot in proizvodno usmeritev. Tržiško gradbeno podjetje je med manjšimi, zato je bilo že v preteklosti prisiljeno iskati oblike po-slovnotehničnega sodelovanja s sorodnimi podjetji. Vendar je bilo omenjeno povezovanje premalo organizirano. Prepičlo je bilo za uresničevanje načela: graditi več, cenejše in kvalitetnejše! V sestavljeni organizaciji pa je doseganje tega cilja lažja in manj zahtevna pot. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob občinskem prazniku želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem vse najboljše in obilo delovnih uspehov. KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. TOZD jelplast, kamna gorica n. sub. o. Predelava plastičnih mas kot so embalaža SlSESnS industrijo in razne tehnične izdelke po naročilu Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijate Ijem čestitamo za občinski praznik Radov Ijice lesnina TOZD Tapetništvo Radovljica Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsem delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznik Radovljice. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure 0 Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami Prihodnost Planine Končana javna razprava o novem zazidalnem načrtu — Nezadostna naročila onemogočajo dobro programiranje — Zakaj višje cene stanovanj? Koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj in usmerjeni stanovanjski gradnji, ki deluje pri samoupravni stanovanjski skupnosti, je pred dnevi določil cene za stanovanja, za katera je predviden rok izgradnje med septembrom letos in junijem prihodnje leto. O tem in drugih vprašanjih s področja stanovanjske graditve sem se pogovarjala z Ivkom Miklavčičem, članom omenjenega odbora in direktorjem podjetja Doroplan, ki opravlja vlogo strokovne službe stanovanjske skupnosti. »Po kakšni ceni bodo odslej kupci v Kranju kupovali stanovanja in za koliko bo le-ta višja od dosedanje?« »Odbor je osvojil dve različni ceni. V 136 stanovanjih s skupno površino 12.040 kvadratnih metrov, ki jih na Planini gradi Gradbinec, bo kvadratni meter po 7569 din, to je za 8,4 odstotka več kot doslej. Za 144 stanovanj s skupno površino 7714 kvadratnih metrov, za katera bo poskrbel Gradiš — TOZD Jesenice, je določena cena 7450 din za kvadratni meter, kar je podražitev za 7,7 odstotka. Seveda se bo marsikdo vprašal, od kod ta razlika. Predvsem gre za različne projektne zasnove, ki terjajo več ali manj materialov in delovnih ur. Ob tem pa je v stanovanjih z dražjim kvadratnim metrom prostor nekoliko bolje izkoriščen in tako so kupci približno na istem.« »Kaj je največ vplivalo na to podražitev?« »Pri stanovanjih Gradbinca smo, za primer, upoštevali 5,2 odstotno podražitev gradbenih del, 7,4 odstotno podražitev obrtniških del, in za 9,2 odstotka višje cene instalacij v objektih. Močno so porasle tudi odškodnine za zemljišča in za glavne načrte ter obresti za obratna sredstva, stroški komunalnega opremljanja pa so se dvignili za 3 odstotke. Moram pa poudariti, da je v novi ceni upoštevan le del dejanskih podražitev, saj so v Sloveniji ugotovljeni stroški gradnje stanovanj samo v prvem polletju letos porasli za 8 odstotkov Odobrene nove cene v Kranju izhajajo iz cene, ki je bila določena sredi lanskega leta. Organizacije, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, bodo tako morale del stroškov nadomestiti tudi same z izkoriščanjem vseh možnosti za boljše poslovanje.« »V Domplanu že vrsto let ugotavljate odnos med povprečnimi osebnimi dohodki in ceno kvadratnega metra v kranjski občini in s tem gibanje možnosti za nakup stanovanjskih površin. Kakšen je ta odnos po novem?« »Če se bodo osebni dohodki dvignili samo za 15 odstotkov, kot je predvideno, bo potrebno za kvadratni meter odšteti 1,58 odstotka povprečnega mesečnega OD, to pa je nekaj manj kot lani in predlanskem. Doslej je bilo pri tem najugodnejše leto 1974, ko je kvadratni meter veljal 1,41 odstotka osebnega dohodka. Temu bi se zelo približali z 8-odstotnim porastom OD.« »Dokaj pogosti so prigovori na to, da so cene stanovanj obremenjene s previsokimi spremljajočimi stroški. Kako je s tem v Kranju?« »Gradbena, obrtniška in instalacijska dela v stanovanjih dosegajo 80,61 odstotka, stroški celovite komunalne opremljenosti pa 8,9 odstotka prodajne cene. Ponašamo se s tem, da za stroške urbanistične dokumentacije, za vse načrte komunalnih naprav in objektov, za pridobivanje soglasij in dovoljenj, za gradbene načrte, nadzor nad gradnjo, ugotavljanje cene, za organizacijo prodaje stanovanj ter za delo pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti uporabimo v povprečju le 4 odstotke. Povprečni slovenski delež teh stroškov je za 3 odstotke višji. Pri ceni stanovanja so dokončno udeleženi še izdatki za zaklonišča, skupne ogrevalne naprave, družbene prostore in podobno.« »Po izrednem razmahu blokovne stanovanjske graditve v zadnjih nekaj letih povpraševanje po stanovanjih v blokih upada. Kaj pričajo o tem kranjski podatki?« »Trenutno imamo prostih 50 stanovanj, ki bodo dograjena letos, prav kritično pa občutimo skoraj popolno pomanjkanje naročil za prihodnje leto, brez njih pa stanovanjska skupnost ne more zanesljivo odločati, kako velika naj bodo nova stanovanja, da bodo ustrezala zahtevam kupcev. V preteklih letih je obveljala trditev, da potrebujemo razmeroma veliko večjih stanovanj s 3 in 4 sobami. Delovne organizacije so v srednjeročnem programu napovedale, da jih bodo letno kupile od 90 do 120, sedaj pa jih prevzemajo le od 20 do 30, ker so pač razmeroma draga. Precej dograjenih velikih stanovanj je trenutno praznih, medtem ko morajo sedanji naročniki manjših stanovanjskih enot čakati na stanovanja, ki bodo dograjena v letu 1978. Odslej bomo gradili največ dvosobnih stanovanj in nekaj stanovanj s 3 sobami, večjih pa ne. Letos bo na Planini dograjenih 369 stanovanj, v naslednjem letu pa naj bi jih bilo 364 in še 40 v drugih večjih naseljih občine. Še vedno je odprto vprašanje doma za samske delavce, o katerem govorimo že več let. Delovne organizacije ne spoštujejo dogovora o urejanju minimalnega življenjskega standarda zaposlenih in premalo zavzeto zbirajo potreben denar.« »V naslednjih 2 letih naj bi na Planini zraslo še zadnjih 800 stanovanj, nato pa naj bi se gradbišče preselilo na novo področje severno od Ceste talcev. Zazidalni načrt je bil do nedavnega v javni razpravi. Kakšne so bistvene pripombe?« »Omenim naj predvsem sprejemljivi predlog KŽK Kranj, naj bi na omenjenem področju ohranili sedanjo vrtnarijo in jo smiselno vključili v park, ki je predviden na njenem mestu. Precej občanov se je zavzelo za to, da bi bilo naselje urejeno bolj humano, z manjšo gostoto objektov in več zelenja. Lahko rečem, da se predlog zazidalnega načrta že ravna po teh zadevah, saj so načrtovalci upoštevali marsikatero izkušnjo, ki so si jo pridobili pri dosedanji izgradnji Planine. Med stanovanjskimi objekti bo veliko več zelenih površin, promet pa bo z garažami in parkirišči izločen na rob naselja.« »Ali se bo novo naselje tudi po videzu stanovanjskih stavb razlikovalo od sedanje Planine?« »Predvidena je gradnja po enotnih projektih, ki bodo podobni sedanjim, vendar bodo omogočali še bolj smotrno organizacijo dela in s tem zniževanje posameznih stroškov. S tem v zvezi bomo morali proučiti tudi možnost povezave naselja s plinovodom, ki bo po sedanjih načrtih dosegel Kranj avgusta prihodnjega leta. Poleg 1200 stanovanj bo na 14 ha zemljišč, ki ga obravnava načrt, tudi več objektov družbenega standarda: šola za 700 učencev, vrtec za 240 otrok, kulturni center krajevne skupnosti s kinodvorano in klubom, trgovina s servisi in gostinskim prostorom ter podobno. Ne smem pa pozabiti tudi na to, da je tu predvideno še 60 individualnih hiš — za dopolnitev obstoječega naselja. Skupščina občine Kranj naj bi o zazidalnem načrtu in pripombah javne razprave odločala septembra.« Metka Sosič V novi stanovanjski soseski Planina bosta gradbeni podjetji Gradbinec in Gradiš dogradili letos 369 stanovanj, v prihodnjih dveh letih pa še 800, če bo seveda dovolj naročil. Značilno je namreč, da povpraševanje po blokovnih stanovanjih upada. Od letošnjih je prostih še 50, za prihodnje leto pa je oddan le manjši delež predvidenih novih stanovanjskih površin. — Foto: F. Perdan Kaj bodo gradili na Bela je prva krajevna skupnost v Sloveniji, ki je dobila kolikor mogoče podroben urbanističen red, s katerim je celovito obdelana uporaba njenega prostora do leta 2000. Dokument, ki bo do 20. avgusta razgrnjen v družbenih prostorih na Zgornji Beli, izhaja iz 5-letnega razvojnega programa krajevne skupnosti in za vsa naselja na njenem območju dolgoročno ureja razpolaganje z zemljišči. Urbanistični red je v bistvu zadnja faza pred izdelavo zazidalnega načrta, ki pa bo potreben le na posameznih delih KS Bela. Predvidevajo, da se bo na tem območju do leta 2000 število družin povečalo od 186 na 270. Ob upoštevanju sedanjega stanovanjskega primanjkljaja naj bi v tem obdobju zgradili 120 do 130 stanovanj. Z omenjenim dokumentom se kot območje za stanovanjsko gradnjo načrtuje prostor med Zgornjo in Srednjo Belo. Tu naj bi bila strnjena tudi gradnja družbenih objektov. Baši ju program utrjuje vlogo turist-tičnega naselja. Poleg počitniškega doma Rade Končar naj bi zrasel še hotel, tu naj bi uredili kamping, napeljali smučarsko vlečnico in razvili kmečki turizem v zaselku Laško. Na območju Bašlja je predvideno tudi strnjeno naselje počitniških hišic, medtem ko naj bi povsod drugod na območju vseh treh Bel, Bašlja in Hraš to gradnjo preprečevali. • Spodnjo Belo in Hraše naj bi skušali ohranjati kot tipična kmečka naselja s tem, da bi utrjevali in modernizirali obstoječe kmetije. Sicer pa urbanistični red Bela z mnogimi usmeritvami sledi težnji, da bi življenjske pogoje občanov na vasi čimbolj približali življenjskim pogojem v mestnih naseljih. V podjetju Domplan so pripravili urbanistične rede še za krajevne skupnosti Mavčiče, Brnik in Duplje. Izvršni svet bo v kratkem razpravljal o tem, da jih da v javno razpravo. Strokovnjaki pa pripravljajo enake dokumente še za KS Besnica, Tenetiše, Trstenik Voklo in Voglje. Andrej Verbič na Jesenicah Jesenice — V sredo, 3. avgusta, je jeseniško občino obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in se v jeseniški železarni s predstavniki slovenskih železarn in jeseniške železarne, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zbora združenega dela republike in občine pogovarjal o srednjeročnem razvojnem programu slovenskih železarn in jeseniške železarne. Najprej ga je direktor slovenskih železarn Gregor Klančnik seznanil s problemi dosedanjega razvoja in o rezultatih v okviru srednjeročnih programov. Proizvodnja zaostaja za plani in predvidevanji, zato bo potrebno resno razmisliti o učinkovitih ukrepih za izboljšanje položaja slovenskih železarn, predvsem pa bolje izkoristiti proizvodne zmogljivosti. Nato ga je direktor jeseniške železarne mag. Peter Kune seznanil z razvojnimi načrti tega delovnega kolektiva. V razpravi so se zavzeli za dosledno spoštovanje dogovorov, za povečanje produktivnosti, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov in za večji izvoz. Po pogovoru si je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ogledal nekatere obrate jeseniške železarne. D S. Iskra — TOZD mehanizmi Lipnica • Od cekvenih stolpnih ur pred 100 leti do specialnih elektronskih ur • Prvi dislocirani obrat ISKRE • V obratu Lipnica prvič v ISKRI uveljavljena popolna specializacija • Od tekočih trakov na individualna delovna mesta Še več kot pred sto leti so v dolini Lipnice pela kladiva kovaških mojstrov, ki so ročno izdelovali ure za cerkvene stolpe za domačo in tuje dežele. In morda je bilo prav to vzrok, da so leta 1949 po odredbi Republiške kovinske industrije v Ljubljani pričeli v obratu Lipnica spet s proizvodnjo ur in so pred 20 leti, ko je ta obrat Plamena iz Krope, prestopil k ISKRI, nadaljevali s proizvodnjo urnih mehanizmov. Nekaj posebnega je bil ta ISKRIN obrat že od vsega začetka: prvi je pričel delati po principu popolne specializacije. Ob vsestranski podpori ISKRE in pridnosti ter prizadevnosti kolektiva v Lipnici je z novimi prijemi obrat hitro rastel, večala se je storilnost, dvigala kakovost. Že v nekaj letih je mali obrat zaslovel kot pretežni izvoznik svojih proizvodov, saj je zadovoljeval še bolj zahtevne kupce. V 20 letih se je proizvodnja od začetnih 30 milijonov starih dinarjev dvignila na 8,5 milijarde, torej kar za 28-krat, število zaposlenih se je povečalo od 30 na 300. Leta 1959 je bila izvršena rekonstrukcija prostorov. Kupili so nove sodobne stroje, začeli uvajati sodobno tehnologijo, kar je omogočilo, da so v nekaj letih povečali proizvodnjo za skoraj 100 odstotkov. Zaradi hitre rasti in uvajanja novih izdelkov so bila vsa ta leta polna problemov. Danes cenena avtomatizacija nadomešča težko fizično delo. Uvedli so objektivno določanje časa in metode dela po WF sistemu, od tekočih trakov pa prvi prešli v ISKRI in tudi v Jugoslaviji na individualna delovna mesta. Ko je ISKRINA tovarna v Lipnici pred 11 leti začela s proizvodnjo števca pogovorov, se je soočila s težkim problemom kvalitete. Z veliko prizadevnostjo je kolektiv rešil tudi to: v kratkem času so dosegli tako kvaliteto, da so pristopili k atestiranju števca pogovora v raznih industrijsko visoko razvitih državah. In morda zanimivost: v zadnjih 11 letih niso glede omenjenega proizvoda prejeli nobene reklamacije. Pri svojih naročnikih širom sveta uživa visok ugled tako glede na kvaliteto, kot tudi na solidnost dobav. Danes njihove števce pogovorov poznajo tudi v Braziliji, Puerto Ricu, Mehiki in drugod. S svojo kvaliteto je celo zrinil s svetovnega trga francoske, italijanske in druge proizvajalce. Danes izdelajo v obratu ISKRA TOZD Mehanizmi v dveh izmenah vsakih 25 sekund števec pogovorov, vsakih 54 sekund dvotarifni šte-vilčnik... Za tako proizvodnjo pa je bilo treba ogromno tehnoloških priprav. Usklajevati je bilo treba norme, pa tehnološke postopke, skrbeti za spremembe, izdelati konstrukcijska orodja za orodjarno itd. V letih 1965 do 1970 je bil v tovarni ustanovljen oddelek tehnološke priprave proizvodnje. V tovarni se še dobro spominjajo naporov pri projektiranju in izdelavi prvega tekočega traku za izdelavo dvotarifnega številčnika leta 1965 in potem drugega za SP-5. Speljati je bilo treba ceneno masovno proizvodnjo števca pogovorov... Razpisna komisija občnega zbora Kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Žiri razpisuje prosto mesto individualnega poslovodnega organa Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo kmetijske, gozdarske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih V gospodarstvu ali — da ima srednjo šolo kmetijske, gozdarske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih v gospodarstvu Kandidat mora imeti družbenopolitične in moralnoetične kvalitete v skladu z 19. členom družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Škofja Loka. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah Z oznako »razpisna komisija« na naslov Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri, Stara vas 14 v 15 dneh od dneva objave. Vlogi morajo priložiti: — potrdilo o šolski izobrazbi — potrdilo o dosedanjih zaposlitvah in delovnih mestih — potrdilo o nekaznovanju. Stanovanja ni. Konfekcija Mladi rod Kranj svet podjetja razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. vodje gospodarsko-računskega sektorja 2. vodje splošnega sektorja Pogoji: pod 2.: najmanj višja izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali organizacijske smeri in 3 leta prakse v finančni stroki. pod 2.: visoka šolska izobrazba pravne smeri — dipl. pravnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Za obe delovni mesti se zahteva, da je kandidat moralno in politično neoporečen. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati vložijo na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj, splošni sektor. Lani so v Lipnici proizvedli za 16 odstotkov več vrednosti proizvodnje kot leto poprej in to pri enakem številu zaposlenih. Čeprav je bil pngtevodni plan izvršen s 93 odstotki, pa omenjeno povečanje pomeni zadovoljiv uspeh. V letu 1976 so za izvoz izdelali za 1,4 milijona dolarjev svojih izdelkov, letošnji pokazalci prvega polletja pa kažejo, da so lanski izvoz za to obdobje presegli za 68 odstotka oziroma so izpolnili že 88,7 odstotka letnega plana izvoza. Letošnja skupna vrednost proizvodnje, eksterne in interne, se je v obdobju januar—junij v primerjavi s planirano povečala za 12,6 odstotka v primerjavi z lanskim obdobjem januar—junij pa za skoraj 30 odstotkov. Srednjeročni program TOZD Mehanizmi napoveduje proizvodnjo izpopolnjenega asortimana števnih mehanizmov, proizvodnjo časovnih in krmilnih mehanizmov v sodobnejši tehnologiji z uporabo elektronike, časovnih baz s kvar-cem ipd. za široko potrošnjo, industrijsko uporabo in profesionalne namene ter proizvodnjo merilne regulacijske opreme za toplotne procese v industriji. Seveda pa nagel vzpon te perspektivne nove proizvodnje zavisi predvsem od hitre rešitve prostorske stiske, v kateri so trenutno kljub dograjeni novi proizvodni hali. Šele ko bo ta dokončno urejena, upajo pa, da bo to še letošnjo jesen, bo lahko proizvodnja nemoteno stekla. Računajo tudi na pomoč kooperantov. Sicer bo v svojem srednjeročnem planskem obdobju 1976-1980 tovarna usmerjena predvsem na domače tržišče, kjer bo skušala doseči bistven porast proizvodnje, predvsem pri merilno regulacijski opremi za toplotne procese v industriji, širšem asortimanu impulznih števcev ter razširjenem programu časovno krmilnih mehanizmov. Glede izvoza menijo, da bo tu občutiti na začetku določeno stagnacijo, proti koncu srednjeročnega obdobja pa jo* nameravajo poživiti z ustreznimi kooperacijski-mi posli. Kot do sedaj, se bo tovarna še v naprej trudila, da bi bila v čim manjši meri odvisna od uvoza surovin in materialov in jih bo zamenjavala z domačimi. Stopnja rasti uvoza pa se bo v naslednjih letih zmanjšala tudi zaradi postopnega uvajanja programov matičnih ur in programatorjev. Predvidevajo, da bo proizvodnja po planskih cenah v tem srednjeročnem obdobju rasla po 11 odstotkov letno, število zaposlenih se sme povečati le za 2 odstotka letno, obenem pa se mora izboljšati kadrovska struktura. Z novimi tehnološkimi postopki in izboljšavami bodo povečali storilnost za 8 odstotkov letno, pri čemer naj bi realni osebni dohodki rasli po 5 odstotkov letno. Ko se bo produkcija preselila v novo halo, predvidevajo v TOZD Mehanizmi tudi nov prehrambeni obrat. V sodelovanju s tovarno Plamen Kropa bodo opremili ambulanto v Kropi, ki že od lani nudi usluge tudi zaposlenim v TOZD Mehanizmi v Lipnici. Tudi prevoz delavcev na delo in z dela je treba izboljšati, posebno še v zimskem času. Kot v vseh TOZD Združenega podjetja ISKRA, tudi V Lipnici še nimajo rešenih vseh stanovanjskih vprašanj. Zavzemajo se za to, da se sredstva za stanovanjsko gradnjo porabijo tam, kjer se ustvarijo in razvijajo tiste oblike zadovoljevanja stanovanjskih potreb, ki so z ozirom na lokalne razmere najbolj primerne. Prav zdaj se pripravljajo, da bodo svoje notranje odnose prilagodili novemu zakonu o združenem delu in na tej osnovi predvsem razvili dohodkovne odnose v okviru DO in ZP ISKRA. Težišče razvoja organizacije v prihodnjih letih bo na krepitvi samoupravnosti TOZD v okviru DO, na razvoju oblik neposrednega izrekanja delavcev v TOZD, za kar je prvi pogoj uspešno, pravočasno in objektivno informiranje delavcev, ter na izoblikovanju dohodkovnih odnosov med TOZD. Kolektiv ISKRE - TOZD Mehanizmi Lipnica čestitata vsem občanom in delovnim ljudem radovljiške občine za občinski praznik Za praznik občine Radovljica 5. avgust želi OZD umetnokovinska obrt kropa - slo venu a vsem delovnim ljudem obilo uspehov, cenjenim kupcem pa priporočamo obisk in nakup Sukno — industrija volnenih izdelkov z n.soi.o. Zapuže SUKNO - Industrija volnenih izdelkov *, ie proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste rimske volne ter volnene oc • najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapuzah in na Koroški cesti v Kranju vam udimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje Vi eh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi mikaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Radovljice mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica ljubljanska 13. telefon 75 036 (064). Žiro račun pri SDK radovljica 51540-601-12232 Izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kemična tovarna Podnart p. o SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice občanom gorenjskih občin čestitamo za njihov praznik kolektiv trgovskega podjetja. murm ••••••• Priporočamo modele iz kolekcije jesen '77 tovarna obutve tržič 0) OZD Zelenica Tržič Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Tržiča in jim želimo veliko delovnih uspehov. bombažna predilnica in tkalnica tržič vam priporoča: Delovni kolektiv čestita za občinski praznik • barvne, beljene in surove bombažne tkanine v širini od 80 do 260 cm • klasično belo posteljnino • sodobno enobarvno posteljnino iz mešanice bombaža in modalnih vlaken, ki je po pranju ne likamo • najsodobnejšo tiskano posteljnino z blagovno znamko NIGHT and DAY, ki jo odlikuje lahka nega in izredna dekorativnost iz programa, ki ga je za BPT oblikoval sloviti pariški modni kreator Piere Cardin, pa vam poleg sodobne tiskane posteljnine nudimo tudi namizne garniture izjemne kakovosti in harmoničnih barv Vsem občanom občine Tržič in Radovljica iskrene čestitke za občinski praznik 5. avgust želi SOZD Mercator Ljubljana, DO Rožnik, TOZD Preskrba Tržič Vsem delovnim ljudem želimo veliko delovnih uspehov, cenjenim potrošnikom pa tudi v prihodnje priporočamo obisk in nakup v dobro založenih prodajalnah Mercatorja v Tržiču, Kranju in drugih občinah Slovenije. na Ob tej priliki vas vabimo ogled in nakup na Gorenjskem sejmu v Kranju. Od 5. do 15. avgusta ima svoj stalni razstavno-prodajni prostor Mercator v hali C. Za obisk in nakup se priporoča Mercator iz Tržiča! Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest, snaga, pranje in likanje perila, dolorhitni pesek za fasade Vsem delovnim ljudem, poslovnim prija teljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Danes Gostinsko podjetje ZELENICA Tržič združuje v svoji OZD 6 gostinskih lokalov, torej skoraj vse lokale v mestu. Najstarejša njena enota je Restavracija POŠTA, kjer se največkrat dobe bržole, pa »šuštarsko kosilo«; poleti vabi senčni vrt in žar ter vse dobrote z žara. Mladino privablja diskoteka ob sobotah, pozimi jo pa vrte kar trikrat tedensko. POŠTA ima tudi prenočišča, dvorano za večje družbe in manjše posebne sobe za praznovanja, sestanke, seminarje itd., skratka nudi kompletne gostinske usluge. Od tu gre tudi večji del tržiške družbene prehrane: v pet delovnih organizacij raz-važajo tople obroke, okrog 1000 dnevno. Pravi ponos ZELENICE je pa danes avtobusna postaja, kjer ima Zelenica svojo restavracijo, samopostrežni del restavracije, kjer se dobe vsak dan po štiri vrste toplih malic in to zelo poceni, od 9 do 18. din. Potem je tu še klasični del restavracije s. 60 sedeži in teraso, sila primerno za poslovna kosila, posebne skupine, razna praznovanja, poročna kosila itd. Ob sobotah prirejajo družabno plesne prireditve, kjer nastopa tržiški CITRAT, razne kulturne skupine in ansambel PLEKATO. Prostor je zelo primeren tudi za razne seminarje. Njihovo 4-stezno kegljišče pa skrbi za rekreacijo številnih Tržičanov in okoličanov: 20 sindikalnih organizacij ima tu s posebnim popustom organizirano •kegljanje za rekreacijo svojih članov in pa razna tekmovanja. Za 4. septembra, ko bo v Tržiču Šu-štarska nedelja, se bo tu kegljalo za nagrade. Avtobusna postaja, ki je bila zgrajena lani, je prinesla v poslovanje Gostinskega podjetja ZELENICA ogromno spremembo. Prej je podjetje imelo v svoji organizaciji same stare objekte z zastarelimi, dotrajanimi osnovnimi sredstvi. Kaj pomeni ta objekt, najbolj zgovorno priča podatek, da so imeli še pred dvemi leti letno manj prometa v celem letu kot zdaj v 6 mesecih, torej 100 odstotno povečana realizacija pri samo 16 več zaposlenih. Osebni dohodki so se nekoliko popravili, zaenkrat za. 6 odstotka, predvidevajo pa se kakšen odstotek povečanja do konca leta in tudi OZD je sposobna odplačevati kredite in obveznosti. Menijo, da so najtežji časi za njimi. Ko- lektiv se trudi, so pa seveda tudi pri njih še notranje rezerve, ki jih bodo izkoristili. Zavedajo se, da je bilo do sedaj vse premalo storjenega za delavca, zato je bila v podjetju tudi velika fluktuacija. Večen problem so stanovanja. Imajo sicer nekaj »personalnih sob«, vendar kakor hitro je tu družina, nastane problem in ljudje odhajajo. Plačujejo sicer prispevek za stanovanja, nimajo pa toliko sredstev, da bi kupili vsaj eno stanovanje, ker so težave že z investicijami. Nihče pri Zelenici do danes še ni dobil stanovanja in v podjetju so mnenja, da bi na majhne organizacije bilo treba gledati drugače kot na velike, da bi vsaj na vsakih nekaj let dobili eno stanovanje za svoje ljudi. Težko je bilo do sedaj dobiti tudi učenca za gostinski poklic v Tržiču. Mogoče prav zato, ker so bili tu sami zastareli lokali, ki niso prav nič vabili. Zdaj pogoji so: avtobusna postaja je najsodobneje opremljena in tudi dve gostilni sta renovirani. Resno upajo, da se bodo v kratkem pomladili z domačim kadrom. OZD ZELENICA ima obširen sanacijski program: prva faza je bila usposobitev avtobusne postaje, druga pa je specializacija obstoječih lokalov, ki so imeli do sedaj enako ponudbo. To preureditev predvidevajo nekje do leta 1980. Tržič bi še kako potreboval poslovni hotel z bazenom, sauno in vsem, kar pač hotelu pritiče. OZD Zelenica je majhen delovni kolektiv in je seveda vprašanje, če bi bil sposoben realizirati tako investicijo. Vendar pravijo, če jim bo ta sanacijski program do leta 1980 uspel, bi zmogli tudi večjo investicijo! Zaenkrat pa se v kolektivu trudijo, da bi nudili gostom kar najkvalitetnejše usluge. Veliko pozornosti so posvetili ravno kuhinjam, prehrani, kar je danes za gosta največjega pomena. In cene so solidne. Gimnazija Kranj 64001 Kranj, Koroška 13 razpisuje delovni mesti 1. administratorja s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas; 2. snažilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas Za delovno mesto pod tč. 1 se zahteva izobrazba administrativne oziroma njej ustrezne šole in je določeno poizkusno delo treh mesecev. Pričetek dela 1. september 1977. Za delovno mesto pod tč. 2 je določeno poizkusno delo 1 meseca. Pričetek dela 1. oktober 1977. Prijave sprejema gimnazija do 19. avgusta 1977. Kranj CENTER 5. avgusta amer. film PRAZNIK V RIMU ob 16., 18. in 20. uri 6. avgusta amer. krim. DRŽITE LOPOVA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. erot. GREŠNICA ob 22. uri 7. avgusta ital. barv. vestern KARAMBOL ob 10. uri, amer. film APARTMA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. POVABILO NA VEČERJO Z UBOJEM ob 21. uri 8. avgusta ital. barv. erot. GREŠNICA ob 16., 18. in 20. uri 9. avgusta ital. barv. erot. GREŠNICA ob 16., 18. in 20. uri 10. avgusta ital. barv. erot. GREŠNICA ob 16., 18. in 20. uri 11. avgusta amer.-jug. barv. pust. DOLGE LADJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 5. avgusta franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 18. in 20. uri 6. avgusta ital.-span. barv. pust. SANDOKA-NOVI MAŠČEVALCI ob 16. uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. zgod. DINGIS KAN ob M. in 18. uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 16. uri, amer.-jug. barv. pust. DOLGE LADJE ob 20. uri 8. avgusta hongkong. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 18. in 20. uri 9. avgusta hongkong. barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 18. in 20. uri 10. avgusta hongkon. barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD - ob 18. in 20. uri Trtic 6. avgusta amer. film APARTMA ob 18. in 20. uri, premeira amer.-jug. barv. pust. DOLGE LADJE ob 22. uri 7. avgusta amer. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 15. uri, amer. krim. REBEKA ob 17. in 19. uri 8. avgusta amer. barv. akcij. KUNG FU -ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri 9. avgusta hongkon. barv. pust. MEZ ZELENEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri 10. avgusta hongkon. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri 11. avgusta hongkon. barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. avgusta amer. barv. PRAZNIK V RIMU ob 18. in 20. uri 7. avgusta ital.-span. barv. pust. SANDOKA-NOVI MAŠČEVALCI ob 15. uri, amer. krim. DRŽITE LOPOVA ob 17. in 19. uri 8. avgusta hongkon. barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 18. in 20. uri 9. avgusta hongkon. barv. pust. KARATE V - JEKLENI FANT ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. pust. KUNG FU -ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri 11. avgusta hongkon. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 5. avgusta franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. fant. ROLLERBALL ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. fant. ROLLERBALL ob 18. in 20. uri 9. avgusta Šved. barv. mlad. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 18. uri, amer. barv. akcij. AVTO CESTA NACILJA ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. akcij. AVTO CESTA NASILJA ob 18. in 20. uri 11. avgusta šved. barv. mlad. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 16. in 18. uri, amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 20. uri Radovljica 6. avgusta amer. barv. vestem NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD ob 17.30, franc. barv. ko-med. NORA DIRKA ob 20. uri 7. avgusta franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 18. uri, franc. barv. komed. BEL-MONDO - NEPOPRAVLJIVI ob 20. uri 8. avgusta franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 20. uri 9. avgusta franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOPRA VLJLVI ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. vestem NEKOČ JE BL DIVJI ZAHOD ob20. uri 11. avgusta franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOPRAVLJIVI ob 20. uri Bled 5. avgusta franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 20.30 6. avgusta amer. barv. vestern ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 18. uri, franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 20.30 7. avgusta franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 18. uri, amer. barv. biograf. JA-NIS JOPLIN ob 20.30 8. avgusta amer. barv. vestem NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD ob 20.30 9. avgusta franc. barv. komed. NORA DIRKA ob 20.30 10. avgusta franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOPRAVLJIVI ob 20.30 11. avgusta amer. barv. vestern NEKOĆ JE BIL DIVJI ZAHOD ob 20.30 Jesenice RADIO 5. avgusta amer. barv. drama ENKRAT NI NOBENKRAT ob 17. in 19. uri 6. avgusta japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 17. in 19. uri 7. avgusta japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 17. in 19. uri 8. avgusta amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 17. in 19. uri 9. avgusta amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 17. in 19. uri 10. avgusta angl. barv. fant. PRED MILIJON LETI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 5. avgusta nem. barv. komed. SKOK CEZ PLOT ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 18. in 20. uri 8. avgusta japon. barv. pust. ĆUDEŽNI KARATE ob 18. in 20. uri 9. avgusta japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. drama ENKRAT NI NOBENKRAT ob 18. in 20. uri D ovj e-M oj s tr a n a 6. avgusta nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 19.30 7. avgusta amer. barv. pust. TAKSIST ob 19.30 Kranjska gora 6. avgusta amer. barv. pust. TAKSIST ob 20. uri 7. avgusta franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 20. uri Dan oglarjev Stari vrh — Turistično društvo Stari vrh nad Škofjo Loko bo to nedeljo pripravilo svojo tradicionalno prireditev dan oglarjev, s katero ohranja in predstavlja tradicijo izdelovanja oglja na svojem področju. Program se bo začel na Grebljici ob 11. uri dopoldne z govorom predstavnika SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. Oglarji bodo tudi tokrat na prireditvenem prostoru pripravili veliko kopo in pokazali, kako so nekdaj kuhali oglje in kako so ob tem živeli. Oglje bodo tudi prodajali, popoldne pa se bodo skupaj z obiskovalci razveselili na zabavi s plesom. Da ne bi bilo nepotrebnih težav z avtomobili, saj je cesta na Grabljico dokaj ozka, bo v nedeljo od 9. do 18. ure vozila na Stari vrh žičnica. -M. S. Novi vozniki stopnjujejo prometni vrvež Prometni vrvež sestavljajo številna vozila in vozniki, ki se ločijo po starosti, spolu, značaju, temperamentu, stopnji zrelosti, omikanosti, po vozniških izkušnjah in izurjenosti. Med množico voznikov so zakoniti — legalni vozniki z opravljenim izpitom, s tehnično pregledanim vozilom, njim pa se pridružujejo še številni pripravniki za bodoče nove voznike. Pripravniki se usposabljajo za voznike na tečajih, v šolah, ob pomoči inštruktorjev. Priprava vsebuje urjenje, vzgojo in tudi nekaj znanja o delovanju vozila. Njen namen je izoblikovati popolno soglasje med ravnanjem voznikov in delovanjem vozil. Voznikova možganska povelja se na temelju dobljenih podatkov, predvsem vidnih in ostalih zaznav, posebno pa na temelju voznikovega občutka morajo prilagajati vozilu in razmeram v prometu. Prva stopnja v prilagajanju vozilu v usmerjanju hitrosti in smeri je urjenje. To je praktična vožnja. Urjenje poteka po metodi posnemanja in po znanih načelih poučevanja. Dobro je razložiti glavne značilnosti delovanja vozila, prikazati vozniško abecedo, jo povezovati v tehniko. Po uspešnem prikazu kandidati ob inštruktorjevi kontroli sami posnemajo, preizkušajo in ponavljajo način vožnje. Najprej na mestu, kasneje pa v povečani hitrosti in v gostejšem prometu. Od popolnega začetnika do izurjenega voznika je krajše ali daljše obdobje, kar je odvisno od bolj ali manj uspešnega dojemanja novih prvin. Za urjenje so bolj ugodni pogoji v mladosti, kakor v srednjih ali celo starejših letih. V dobi urjenja je potrebno odpravljati začetniško togost, prekomerno vzburjenost in postopno izoblikovati gibalno skladnost in avtomatič-nost, tako da je voznikova pozornost vse bolj usmerjena na vnanje okoliščine, na stanje v prometu in manj na to, kako bo menjal prestave in ravnal s krmilnim mehanizmom. Kdo posreduje mladini prve vozniške prijeme? Poglejmo nekaj značilnih primerov: Lani sem prvič sedla za volan in skoraj izgubila živce. Ob meni je sedel brat in kričal: Obrni! Pazi! Pritisni na zavoro! Ne tako — koza, nimaš niti pojma. To je bilo zame nekaj neprijetnega. Nisem se mogla zbrati. Vpitje me je zmedlo, postajala sem bolj napeta. V tem primeru brat ni bil najboljši instruktor, predvsem pa je bil premalo strpen in potrpežljiv. Včasih opravlja vlogo inštruktorja tudi mati: »Vožnje me je učila mati, brez očetove vednosti. Peljali sva se na večji travnik, pokazala mi je, kako se vžge, kako se prestavlja s sklopko in dodaja plin. Prikazu je sledil poizkus. V. mehanizmu je zaškripalo, tesnoba in negotovost sta spremljali vozniški krst. Prvi start je bil okoren. Avto se je zaganjal in poskakoval, kakor tank na bojišču. (nadaljevanje prihodnjič) Jože Ažman (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Resolucija in resolucije Opoldne je Mussolinija obiskal Scorza. »Poglejte malo tele papirje,« mu je dejal. »To je resolucija, ki jo namerava Dino Grandi predložiti Velikemu svetu. Po njegovem boste morali kralju vrniti vrhovno poveljstvo nad vojsko in mu tudi na političnem področju priznati zadnjo besedo pri odločanju. Z drugimi besedami, duce, od kralja zahtevajo, naj vam vzame oblast.« »Ta resolucija je nedopustna in podla,« je ugotovil duce, »sicer pa je tudi nesmiselna. Le poglejte! Beseda glasovati je v Velikem svetu čisto brez pomena. No, napravili bomo izjemo, in če bo treba, bomo dali resolucijo tudi na glasovanje. Jasno je, da bo propadla. Pa veste, zakaj?« je vprašal duce. »Ne,« je zmedeno odgovoril Scorza, ki je vedel, da si je Grandi že zagotovil podporo nekaterih članov Velikega sveta, medtem ko se Mussoliniju o tem še sanjalo ni. »Ker bomo hkrati glasovali o drugi resoluciji, ki jo bo pripravil nacionalni sekretar fašistične stranke. Čas je že, da odkrito vržemo karte na mizo in vsak pokaže, kaj je!« »Razumem, duce! Ukazujte!« Toda v resnici ga je spreletel srh. Če bo .spodletelo, se bo potopil z ducejem vred. No, sedaj je bilo glavno, da nihče ne izve, da se pripravlja tudi druga resolucija. Štiriindvajset ur pozneje, 22. julija popoldne, je bil Grandi v avdienci pri Mussoliniju, medtem ko je maršal Kesslering čakal v predsobi, da ga sprejme Mussolini. Grandi je nenadoma pomislil, da bi bilo najbolje odkrito govoriti z Mussolinijem. Ker mu je tako in tako že dolgo obljubljal, da mu prinese neke dokumente iz španske državljanske vojne, je izkoristil priložnost. In sedaj je govoril Mussoliniju, kako je prišel čas, da vrne poveljstvo nad vojsko kralju in da postane samo šef stranke ter morda predsednik koalicijske vlade »nacionalne enotnosti«. Razlagal mu je točko za točko iz svoje resolucije. Mussolini je vse to že poznal. Grandi pa ni mogel ugotoviti, kaj je za duceja novo in kaj so mu že nesli na nos, zato je bil zelo dolg. Mussolini ga je mirno poslušal, ne da bi pokazal jezo ali užalje-nost, tudi takrat ne, ko mu je Grandi rekel: »Dragi duce, vse, kar sem ti razložil, bom še enkrat ponovil na Velikem svetu.« »Dragi Grandi, vse to bi bilo lahko tudi pravilno, toda zmotil si se v osnovi. Ti izhajaš iz domneve, da je vojna zgubljena, jaz pa ti pravim, da je zmaga naša. Ne morem ti povedati, zakaj in kako, to je vojaška tajnost. Toda zmaga je naša! No, o vsem drugem bomo govorili na Velikem svetu!« Grandi je odšel. Viktor Emanuel se je še kar naprej zapiral v molk. Le kdaj se bo odločil? Acquaro-ne, Ambrosio, Castellano in Car-bone so na svojo roko pripravili vse, da bi aretirali Mussolinija 26. julija ob 10.30, ko bi prišel v avdi-enco h kralju, kakor je delal že dvajset let. Prepričani so bili, da bo kralj privolil. Dogodki pa so potekali drugače. »Pozdrav duceju!« je vzkliknil Scorza, ko je 24. julija 1943 stopil v sejno dvorano Mussolini in po rimsko pozdravil. »A noi!« so zagrmeli člani Velikega sveta, zbrani za zasedanje. Ura je bila 17. Mussolini je sedel za svojo mizo, ki je bila nekoliko dvignjena, tako, da je dominiral nad vso dvorano, kot se za duceja spodobi. Ob daljših stenah so za dolgima mizama sedeli člani Velikega sveta. Okna so bila skrbno zaprta, čeprav je bilo soparno. Za vrati je stalo nekaj vojakov Mussolinijeve telesne straže, na notranjem dvorišču palače Venezia pa je bil v popolni bojni pripravljenosti oddelek fašistične milice. V dvorani je bila popolna tišina. Nekdo je odsjovil stenografa. Mussolini je govoril dve uri, mirno brez naglice; bil je mojster igre. Povedal je same znane stvari: o poteku vojne, o mednarodnem položaju, o tem, da so defetisti med najvišjimi krogi, medtem ko je ljudstvo moralno trdno in hoče nadaljevati boj do zmage, pa o tem, da se bo vojna sreča kmalu obrnila in da bo dal Hitler vso potrebno pomoč. Ko je končal, so se veljaki nagibali drug k drugemu in se še-petaje pogovarjali. »Kaj je res mogoče, da nam ima duce povedati samo to? Menda sta se samo Grandi in Bottai zavedala, da je igra resna: ali popolnoma zmagati ali pa vse izgubiti. Grandi je zamišljeno strmel predse; le kaj se dogaja v Kvirinalu? Četrt ure pred prihodom v palačo Venezia je poslal kralju kopijo svoje resolucije; kralj jo zdaj nemara že bere. »Strgaj znak s kape!« Šele nekaj časa po začetku razprave je Grandi pogledal Botta-ija in vstal. Zavladala je popolna tišina. Iz žepa je potegnil svojo resolucijo in začel razlagati točko za točko. »Predlagam vam resolucijo«, je dejal: Veliki fašistični svet meni, da je treba obnoviti vse funkcije države; šef vlade bo zaprosil kralja, naj prevzame vrhovno poveljstvo nad vojsko itd. »Strgaj s svoje kape znak prvega maršala Italije in postani spet to, kar si bil in kakršnega te imamo radi! Postani šef stranke in prvi minister svojega kralja, pa ti bomo vsi sledili...« je končal Grandi. Avditorij je okamenel: da si kdo drzne v takem tonu govoriti z Mussolinijem! Grandi se je usedel. Duce je hotel parirati uspešni Grandijev nagovor. Za Cianom je spet spregovoril: »Vedeti morate nekaj! Nisem dolžan vrniti kralju poveljstva nad vojsko, ker tega poveljstva nisem nikoli zahteval zase, marveč mi je bilo dano na Badog-liovo zahtevo. Badoglio je od kralja zahteval, naj med vojno izroči vrhovno oblast nad vojsko in narodom vodji fašizma, to je — meni.« Badoglio je zahteval... Mussolini je utihnil in sedel. De Marsico se je nato izrekel za Grandijevo resolucijo. Tedaj je duce napisal nekaj besed na listek in ga porinil Scorzi. Ta je prikimal in vstal: »Ze sedem ur sedimo tu. Carlo Scorza, sekretar fašistične stranke, je bil tudi med tistimi, ki so bili proti nezaupnici Mussoliniju. Predlagam, da preložimo zasedanje na jutri.« Grandi je skočil pokonci. »Ne!« je zavpil. »Na Siciliji se bojujejo in umirajo. Če smo nocoj začeli, še nocoj končajmo!« Bilo je jasno, da naslednjega dne ne bi bilo zasedanja, če ga danes ne bi končali. Nekaj veljakov se je izreklo za Grandijevo resolucijo. General milice Galbiati je poudaril svojo zvestobo Mussoliniju in končal: »Duce dovolite mi, da odprem tištale vrata! Poklical bom črne srajce, ki bodo napravile konec temu spletkarjenju proti vam!« Nekaj veljakov je podprlo Grandi-ja, drugi so ga imeli za izdajalca. Potem je Mussolini prekinil zasedanje za petnajst minut. Med odmorom je Grandi pobral podpise za svojo resolucijo. Nekateri so podpisali z odločno roko, drugi boječe. »Ta nas bo še vse skupaj dal zapreti,« je zamrmral Ciano. »Poklical bo milico pa nas bodo postrelili kot zajce.« Medtem je Scorza v Mussolini-jevem kabinetu pokazal duceju načrt svoje resolucije: Veliki fašistični svet popolnoma zaupa duceju in verjame v zmago na strani Nemčije. Mussolini je pogledal Scorzo, ki je skočil na noge in prebral svojo resolucijo. »Duce, najbolj varani človek v Italiji ste! Predober diktator ste, toda fašizem in ljudstvo sta z vami!« je končal. Nenadoma se oglasi Bottai. »Camerati, camerati!« je kričal. »Nisem slučajno ali pa zaradi sentimentalnosti za Grandijevo resolucijo. Dolgo sem premišljeval o tem in spoznal, da je to edina rešitev.« Pritegnili so mu nekateri fašistični veljaki. In vendar glasovanje »G lasu j mo o Grandijev i resoluciji!« je nenadona odločil Mussolini, kakor da bi hotel odložiti breme s svojih ramen. Scorza je okamenel. Pričakoval je, da bo Mussolini kako prisilil Grandija k molku, potem pa dal na glasovanje Scorzovo resolucijo. Toda ne. Duce je izzval usodo! Scorza je hotel dati ton glasovanju, zato se je oglasil prvi, čeprav je protokol predpisoval drugače. »Carlo Scorza: ne!« Potem je pozval h glasovanju naslednjega. Squardo je tiho odgovoril: »Se vzdržujem.« »De Bono?« je nadaljeval Scorza. »Jaz pravim: da!« De Bono je začel serijo ugodnih glasov za Grandija. Na koncu so našteli devetnajst glasov za Grandijevo resolucijo. Velikanska večina! »Gospodje, povzročili ste krizo režima,« je počasi dejal Mussolini. »In kdo bo poročal kralju?« »Ti, duce!« je odločno dejal Grandi. Mussolini je prikimal. »Pozdrav duceju!« je zakričal Scorza. Mussolini je zamahnil z roko: »Saj je nepotrebno, niste več dolžni!« Ura je bila tri zjutraj 25. julija 1943. Na dvorišču so spali vojaki fašistične milice. Rim je globoko spal in še ni vedel, da se je pravkar končala »fašistična era«. Vožnja z rešilnim avtomobilom 25. julija 1943 malo pred tretjo uro popoldne je odpeljal z dvorišča karabinjerske vojašnice Pastrengo skrbno zaprt kamion, nabito poln karabinjerjev v vsej bojni opremi. Ze čez dobrih šest minut so po-skakali s kamiona. Znašli so se sredi Čudovitega parka. Pred njihovim kamionom je stal rešilni avto, iz njega so izstopili kara-binjerska oficirja, trije civilisti s strojnimi puškami v rokah in trije podoficirji atletske postave. Iz osebnega avtomobila, ki je prav tako zapeljal v park, pa je izstopil eleganten gospod v civilni obleki, ki je po vsem videzu dobro poznal kraj; poklical je karabinjerska kapetana k sebi in jima nekaj razlagal Slišati je bilo samo: »Ven bo prišel tamle ... Vigneri... vi, kapetan Aversa, pa boste...« Oba oficirja sta mu prikimala, da sta razumela eden od njiju ga je imenoval »gospod kvestor«. Karabinerji so šepetaje ugibali, kje so. Nekdo se je oglasil: »Saj to je vila njegovega veličanstva kralja«. Na stolpu značilne opekasto rdeče barve se je vila zastava s savojskim grbom ... (Nadaljevanje v naslednji številki) J Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 marta odgovarja Zvezdana R. iz Kranjske gore — Za poletje bi rada bolj odprto obleko, vendar tako krojeno, da jo lahko nosim samo ali z majico oziroma bluzo spodaj. Stara sem 16 let, visoka 163 cm, tehtam pa 52 kg. Marta — Polobleka, ki je narisana, je pravzaprav halja, ki vsaj upam ustreza vašim željam. Nosite jo lahko samostojno ali z majico. Ima naramnice, spredaj se zapenja z gumbi, okoli 5 cm širok pas je vstavljen, spodnji del krila pa zvončast. Na vsaki strani sta po dva prsna všitka, ki se nadaljujeta v spodnjem delu v gubi. Gube so lahko zalikane ali spuščene. Žepa sta našita. Pod žepi se gube odpro. Zadnja stran je gladka zvončasta. Na vročem soncu (3) Še nekaj velja paziti poleti na vročem soncu. Zaradi vročine se veliko potimo, koža pa z znojem izloča ne le vode pač pa tudi soli in rudninske snovi pomembne za pre-snavljanje. Zato je treba izločeno vodo nadomestiti: poleti zato lahko veliko pijemo, posebej pa se priporoča mineralna voda in pa nesladkani sokovi. Na jedilniku naj bo tudi veliko sadja in zelenjave. Posebej je pomembno, da jemo paradižnik, korenje, marelice in drugo sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina A. Le-ta med drugim tudi ugodno vpliva na rjavenje kože. Limone in pomaranče niso posebno priporočljive takrat, kadar nabiramo rjavo barvo, saj citronska kislina včasih povzroči na koži rjave madeže. Na vročem soncu pa je treba zavarovati tudi lase: to velja še posebej za vse barvane lase, ki radi postanejo krhki, se lomijo in kar je še posebej neprijetno, barva zbledi. Zato razni slamniki, platneni klobuki, rute in šali nikakor niso le dekorativni, pač pa pomenijo zaščito za glavo in za lase. Razen tega pa pokrivalo, kakršnega boste že izbrali, tudi letos skrije neurejeno od kopanja in vetra pokvarjeno frizuro. Sploh pa je dobro za poletne vroče dni imeti kar se da preprosto frizuro, ki ne potrebuje veliko dela, sploh pa ne frizerske roke. In šminkanje? Kar najmanj za čez dan in za kopanje. Če ličila, posebno maškara za trepalnice niso odporne proti vodi, je videz razmazanega ličila na obrazu ženske, ki leze iz vode, kaj beden. Zvečer za sprehod in ples pa je dovoljeno marsikaj. Na kopanje pa le vzemite kako dobro pomado za varovanje ustnic razen drugih preparatov za sončenje. Prav pa je če kozmetično ropotijo ne puščate na vročem soncu, saj lahko nekatere kreme začno razpadati, razpršila v dozah pod pritiskom pa bi tudi utegnilo raznesti. Malce nenavaden, a zelo moderen in romantičen okras bluze je klekljan v vstavek na hrbtu ali morda tudi na rokavu, ovratniku ali žepku. Stročji fižol z mesom Potrebujemo: 60 dkg govedine, 1 kg mladega stročjega fižola, l kg krompirja, 5 dkg olja, 1 čebulo, žlico moke, šatraj, zelen peteršilj, sol, poper, po želji še paradižnikovo mezgo ali narezanih in otupljenih paradižnikov. Meso zrežemo na kocke in kuhamo v slanem kropu, dodamu narezan stročji fižol, malo pozneje pa še na kocke narezan otupljen krompir. Jed odišavimo z vejico šatraja in popramo. Ko je vse mehko, primešamo svetlo prežganje. Po želji dodamo med kuhanjem tudi paradižnik, nekaterim je všeč tudi malo kisa. Nazadnje dodamo še sesekljan peteršilj. Z otroki na dopust Najbrž se dopusta s starši otroci veselijo najbolj, saj se jim lahko starši posvetijo po ves dan, ne priganjajo jih več nobeni nujni opravki. Majhnim otrokom se že tako posvečamo zelo veliko, malo večji pa bodo razumeli, da bi bili kako urico radi v miru. Povsem majhne otroke tja do enega leta ni priporočljivo jemati na dolga potovanja, saj slabo prenašajo spremembo okolja, hrane, podnebja. Če ni mogoče urediti varstva v domači hiši ta čas, ko so starši za nekaj dni na oddihu kje ob morju, je bolje, da ostanemo lepo pri otroku doma in si eno leto dopust organiziramo tako kot je najbolje za malega otroka. Po drugem letu otroka že lahko vzamemo na potovanje, bodimo pa pripravljeni, da dolgo vožnjo ne bo prenašal ravno z veseljem. Tudi prehude spremembe v prehrani tako majhen otrok vedno ne prenese z veseljem in rad reagira s prebavnimi motnjami. Če smo z njim ob morju, mu pripravimo prostorček kje v senci, kjer se bo lahko ure in ure igral. Malo večji otrok od četrtega do šestega leta se bo rad igral v bližini vode, rad bo čofotal ob bregu in se navajal na mokri element. Če se vode ne boji, ga moramo pozorno varovati, četudi ima napihnjene rokavčke, najpogumnejši v tej dobi se tudi že potapljajo, medtem ko plavalne veščine še ne obvladajo dobro. Če pa se vode otrok boji, ga ne silimo v vodo. Starejši otrok, šolar, od sedmega do desetega leta, pa bo med počitnicami nadoknadil vse, za kar je bil med šolskim letom posebej prikrajšan, torej za gibanje. Pustite ga, naj leta in se prekopica, pleza, skače v vodo in divja do mile volje. Otrok te starosti prenese tudi že nekaj Več napora in gre rad s starši v hribe, prav tako pa ga mika druženje z vrstniki, na primer v taborniški organizaciji. Za rosno mlada leta je poletni nakit lahko kaj preprost: na barvasto vrvico pritrdimo v skupine po več pisano obarvanih kroglic, morda od kake stare ogrlice, pa bo dekletce na moč originalno. Potem ko izpraznimo kovček, včasih ne vemo, kam s ključem od ključavnice. Z lahkoto ga bomo našli, ko ga bomo potrebovali, če ga bomo z varnostno zaponko zapeli v podlogo kovčka. KAM NA IZLET, POČITNICE j NA OTOČEC Ce se že dalj časa niste ustavili v tem, menda najbolj romantičnem kotičku Dolenjske, storite to zdajle, v dopustniškem času. In naj se vam ne mudi preveč naprej, kajti Otočec ni več samo grad, v katerem smo se mimogrede ustavljali, da smo popili kavico, kvečjemu se pojedli kosilo, pa odhiteli. Otočec je veliko več! Zgoraj, nad cesto so v zadnjih letih zrasli nov hotel Garni Otočec, potem Motel Otočec pa bungalowi pa restavracija in delikatesa z bifejem, narejena je povsem nova trim steza, ki se prične za bungalovi, za samim gradom pa je precejšen prostor za kampiranje, kopališe na Krki in dresura psov. Da ne omenjamo seveda se ribarjenja v Krki in pa seveda lepih sprehodov vse naokrog. Vzemimo si toliko časa, da se sprehodimo do sosednje Struge - čez vodo se pride po mostiču za gradom Otočec — in če imamo le malo domišljije, se vsaj za nekaj trenutkov preselimo v čase Tavčarjeve romantike in njegove povesti Otok in Struira ... pot bomo ustregli bolj Kranjčanom in okoličanom, drugič pa pridejo še drugi na vrsto. Ena zelo lepih točk je sv. Jakob nad Preddvorom. Pot do tja pelje mimo Doma onemoglih v Preddvoru — malo pred domom pot zavije v levo. Od tu pa do Jakoba je hoda uro in pol; pot je vseskozi lepo markirana. Sv. Jakob je lepa srednjeveška cerkvica in če želite, si lahko tudi ogledate notranjost. V koči pri »Franciju« si boste privezali dušo. Če nimate ničesar s seboj za pod zob, boste pri njem dobili dobre domače klobase pa vino in pa domače žganje. Od tu so izhodišča za vzpon na Kališče in Storžič. Če pa hočete na Polano, se pot prične v Goricah ali Trste-niku: iz Trstenika je do Polane dobro uro in pol, do dve. Tuda tu je pot lepo markirana. Odpočili si boste pa v koči pri Petru. Tudi ta ima svojo kočo dobro oskrbovano. Na Kališče je sicer precej dalj in tudi pot je že bolj zahtevna, vendar pa lepa. Vzpenjati se začnete iz vasi Mače nad Preddvorom. Na Kališču stoji dobro oskrbovana planinska koča na kraju, kjer je bil poleti 1942 ustanovljen Kokrški partizanski odred. KAMPIRAT V LANTERNO Deset kilometrov od Poreča, v borovih in hrastovih gozdičkih, ob prijetnih zalivčkih se razprostira avtokamp Lanterna. Tu so gostom na voljo samopostrežne trgovine, restavracije, turistična poslovalnica za organizacijo izletov, sodobne sanitarne naprave, postaja za oskrbo s plinom, otroški park, pralnica avtomobilov, tuši s toplo vodo, hladilne omarice, ki si jih lahko najamete za določene dni, električni priključki in športni center z igrišči za tenis, namizni tenis, minigolf itd. Lanterna ima svoj zabaviščni center, diskoteko, zdravstveni dom, frizerijo in pošto. Si lahko izmislite še kaj? Skoraj ne. Kot vidite, je kamp res dobro opremljen in kot pvoedo tisti, ki so tam že bili, tudi zelo dobro oskrbovan. 1*1-GRAD ročEC 0VKN1JA JUGOSL AVUA Grad Otočec je stal že v 13. stoletju, v 16. stoletju so v njem gospodovali baroni Lenkoviči, od katerih je bil Jurij deželni glavar Kranjske in znan kot večkratni zmagovalec nad Turki. V času turških vpadov je bil Otočec močno utrjen in je imel dvižni most. Med zadnjo vojno je bil grad precej poškodovan, vendar je bil kasneje restavriran. Zelo lepo sta ohranjena grajska apartmaja, ki sta opremjena s stilnim pohištvom. Restavracija slovi po domači in mednarodni kuhinji; najraje pa hodijo sem na ribe. Zgoraj v Garniju je zaprt kopalni bazen (16 x 9 m), v restavraciji pa je sedajle v sezoni vsak večer ples. Da bi bilo komu dolgčas, se ni bati! IN SE MALO V HRIB ... Ce ste razpoloženi za krajši sprehod v hrib, bo morda prav, da vam povemo za par krajših izletov in kako se do tja pride. To In ie nekaj! Čalnl AMZJ imajo 10 % popust na vse pristojbine razen turistične takse, priključke na elektriko in. hladilne omarice. In če pogledate zadnjo Motorevijo, boste dobili v njej poseben kupon, s katerim imate, če letujete v LANTERNI ali naturističnem kampu SOLARIS sedem dni, osmi dan zastonj! PRIREDITVE NA BLEDU Danes zvečer bo ob 17.30 v cerkvi na Otoku orgelski koncert H. Berganta, jutri ob 17. uri pa bo v Zdraviliškem parku večerni promenadni koncert pihalnega orkestra »2ELEZARJI« z Jesenic. V sredo, 10. avgusta, ob 20.30 bo v Festivalni dvorani folklorni večer - plesal bo znani folklorni ansambel Vojvo-djansko kolo« iz Subotice. V četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 pa bo imel večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru pihalni orkester GORJE pri Bledu. Popoldanski klepet oknic. — Foto: F. Perdan Petek, 5. avgusta 1977 gorenjski kraji in uudje, nagradna križanka, šahovski krožek,' Glas — 11. stran VODORAVNO: 1. bojazen, neugodna emocija, 6. vase zaprta družbena skupina, 11.' nekdanji izraz za harfo, na katero je igral plunkar, 12. označba, znak, zaznamek, 14. ime slovenskega političnega delavca Beblerja, 15. klada za sekanje drv, 17. zvitek blaga, papirja, tudi igralska vloga, 19. s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo, 20. gospa v italijanščini v naslovu ali razgovoru, 22. stadion v Budimpešti, 23. avtomobilska oznaka za Krapino, 24. delavnica, obrat za kovanje, 26. zaimek kateri, 27. zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige, 29. staroegiptovski sončni bog, daljša oblika, 30. letalski vijak, ladijski propeler, 32. športnik, ki goji atletiko, 34. napad, naskok, 35. jadranski otok v zadrskem arhipelagu, 36. hormon nadledvične žleze, 40. Nataša Dolenc, 42. ženski osebni zaimek, 44. najvišji vojaški čin v mornarici, 45. ime slovenske pesnice Škerlove, 46. raven, standard, 48. antično mesto v Mali Aziji za časa Aleksandra Velikega, 49. pripadnik ruske kmečke stranke, 50. navadno prebrisani, sleparski moški, ptice pevke, 52. mesto ob Skadrskem jezeru v Albaniji, 54. trebušni tifus, pegavica, 55. ime vsestranskega ameriškega skladatelja Coplanda. NAVPIČNO: 1. zdravilna rastlina, ajbiš, 2. prha, poliv, 3. Rado Nakrst, 4. delovna skupinu na kakem področju, 5. klonira, velika lopa za letala, 6. v daljšo vrsto razvrščena premikajoča se skupina ljudi, vozil, 7. Azorski otoki v Atlantskem oceanu, 8. kratica za »Sportske novosti«, 9. himalajska koza, 10. drugo ime za palestinsko luko Aka, 11. lastnik plantaže, 13. znameniti vojskovodja, makedonski kralj A. Veliki, 14. sinjska viteška igra, 16. ena od oblik ženskega imena Ana, 18. glavno mesto Samoa, na otoku U polu, 20. ženska v sosedstvu, 21. radikal ocetne kisline, 24. finska reka, ki se izliva v Botniški zaliv, 25. prelaz na Velebitu, 28. kratica za Ljudska tehnika, 31. Ivana Kobilca, 33. slovenski pisatelj knjige »Bajke in povesti o Gorjancih«, 34. zvezna država v ZDA v severozahodnem delu Severne Amerike, 35. materialen delec s pozitivnim ali negativnim električnim nabojem, 37. klasicistični slog napoleonske dobe, 38. Nikola I. Sekulić, 39. gorsko zdravilišče in športni center v Švici, 41. poklon, darilo, 43. menično jamstvo, 45. bolgarski kralj začetnik dinastije Asenovcev, 47. vzklik pri bikoborbi, 49. ime TV napovedovalca Mohorka, 51. znamenita vas južno od Ljubljane, 53. ploščinska mera. ŠAHOVSKI KROŽEK Preizkusni kamen Osnovna končnica z lovcem in skakačem je za začetnika preizkusni kamen. Kdo obvlada to končnico in svoje znanje dokaže, je pravi šahist. Res pa je, da marsikdo, ki šah igra že dalj časa, še ni imel priložnosti v turnirski igri dokazovati to znanje, kot je tudi res, da marsikateremu šahistu ni docela jasno, kako to končnico uspešno skleniti. Tako npr. tudi znani avstrijski mednarodni mojster Berthold Englisch (1851— 1897) na turnirju v Leipzigu nI znal matirati Nemca Biera. Teorija dokazuje, da potrebujemo za matiranje največ 34 potez. Igro v osnovni končnici lovca in skakača delimo v tri faze, 1. nasprotnikovega kralja preženemo v nepravi kot, 2. izsilimo premik kralja v pravi kot in 3. izvedemo sklepni del igre z matiranjem. Ne smemo pozabiti tudi na pogoj, namreč, celotni postopek moramo izvesti v 50 potezah, sicer je remi! Diagram 47 Na diagramu 47 zastavljeno nalogo bi lahko rešili na naslednji način. 1. Lc5 Kb7 Na 1. ... Kb5 bi sledilo 2. Kd5 Ka6, 3. Sd6 in črni mora s kraljem proti polju al, tj. proti pravemu kotu. 2. Kd5 Kc7 3. Sd6 Kb8 4. Kc6 Ka8 5. Sb5 Kb8 6. Sc7 Kc8 Prva faza prehaja v drugo: nasprotnikovega kralja moramo pripeljati v črni kot. 7. La7! Kd8 8. Sd5! Ke8 Poskus pobega preko polj f7-g6-h5! Slabše je 8. ... Kc8, zaradi 9. Se7 + Kd8, 10. Kd6 Ke8, 11. Ke6 Kd8, 12. Lb6 + itn. 9. Kd6 Kf7 10.8e7! Skakač zapre črnemu kralju pot preko belih polj, lovec pa bo nato zaprl še črna prehodna mesta. 10. ... KflB 11. Le3! (gl. diagram 48) 11. ... Kf7 12. Lg5! Ke8 13. Sf5 Kr7 14. Sh4 Črni kralj je v mreži: ne more več pobegniti, niti po osmi vrsti niti na kraljevem krilu. Sledi sklepni del igre, tretja faza. 14. ... Ke8 15. Ke6 KfS 16. Sf5! Ke8 17. Sd6 + Kf8 18. Lh6 + Kg8 19. KfS Kh7 20. Sf5 Kg8 21. Kg6 Kh8 22. Lg7+ Kg8 23. Se7 mat Na vprašanje, ali črni ni izkoristil neke eventualne možnosti pobega oziroma bi beli lahko skrajšal pot do mata, si poskusimo odgovoriti z domačo analizo možnosti in variant. dr. Srdjan Bavdek Mazi odlično Kranjski mojstrski kandidat Leon Mazi je zopet izvrsten. Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1977 V Kočevju je v znamenju njegovih zmag. Učinkovito igro je prikazal prav proti svojim tekmecem za najvišje mesto in naslov prvaka. To dokazuje tudi partija z m.k. Polajžerjem, ki jo objavljamo. POLAJŽER-MAZI Kočevje 1977 1. Sf3 sns 2. c4 e6 3. Sc3 h« 4. e4 Lb7 5. Ld3 c5 Moderna otvoritev, krik šahovske mode. Do iste pozicije je prišlo po nekoliko drugačnem zaporedju potez v partiji Korčnoj — Polugajevski (Evian 1977, prva partija polMnalnega dvoboja kandidatov za svetovno prvenstvo). 6. Lc2 Beli igra zapleteno. Takšen razvoj kraljevega lovca ni prepričljiv; na splošno prevladuje prepričanje, da je proti damini indijki najboljša fianketna varianta s postavitvijo lovca na polje g2. Korčnoj je sedaj igral 6. e5 Sg4, 7. h3 ter tako omogočil črnemu žrtev kvalitete za boljši razvoj figur 7. ... Lf3:, 8. Df3: Se5:, 9. Da8: Sd3: + , 10. Ke2, vendar črni ni nadaljeval dovolj natančno in je na koncu izgubil. 6. ... Sc6 7. d4 cd4: 8. Sd4: Tc8 9. a3 Nasprotnika odlašata z rokiranjem, kar gre predvsem v škodo belega, saj črni dobro izkorišča v otvoritvi nastale možnosti. 9. .. . Dc7 10. b3? Sd4: 11. Dd4: Lc5 12. Dd3 De5! 13. Lb2 d5 14. cd5: Ld4! 15. KdZ Lc3: + (gl. diagram) beli se je vdal; na 16. Lc3: bi sledilo 16. ... Se4:+ z odločilnim napadom, npr. 17. De4: DcS: + itn. □ E3 Diagram 48 Beli je dosegel odločilen položaj. Sedaj sledi pregrupiranje figur z dokončno utesnitvijo črnega kralja. Rešitev nagradne križanke z dne 15. julija: 1. starka, 7. Slovan, 13. faraoni, 15. Italija, 16. el, 17. iztočnica, 19. SS, 20. res, 22. lineali, 23. K-H-I, 24. espri, 26. Atri, 27. slip, 28. Rače, 30. vitriol, 32. robidje, 34. Iowa, 35. joga, 36. dari, 38. kakav, 41. a ve, 42. Dareios, 44. Ana, 45. NT, 46. Do-micijan, 48. Ig, 49. Kamerun, 51. Ionesco, 53. oratar, 54. Jadran. Prejeli smo 76 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Iva Mayr, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (60 din) Milko Kunstelj, 64000 Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (50 din) Štefan Ošlaj, 64201 Zg. Besnica 27. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 9. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din izbrali s ni o za ras V Murkini prodajalni PLETNA na Bledu smo poslikali tole lepo bluzo z narodnim vezom. V surovi beli barvi se dobe, material je pa mehka mešanica naravnih materialov. Velikosti: od 38 do 44. Imajo pa na voljo še vrsto drugačnih modelov in vezov. Cena: 357 do 644 din V Zarjinem KEKCU na Jesenicah imajo bogato izbiro otroških predpasnikov, i ki v vročih dneh veljajo kar za oblekco. Tale model je v velikostih od 6 mesecev I do 2 let, barve so pa oranžna, dve modri ; in roza. Cena: 69 do 75 din Pri ŽIVILIH v GLOBOSU imajo v posebni ponudbi Mlinotestove kekse: ! baby 220 g, čajno pecivo 420 g in istrske domače kekse 400 g. Cena: 12,97 do 19,42 din Diagram Položaj po 15. ., Lc3: + ; beli se je vdal. dr Srdjan Bavdek Moške kratke nogavice z manjšimi lepotnimi napakami lahko te dni zelo ugodno kupite na Kokrinem oddelku nogavic v GLOBUSU. Spletene so iz mešanice sintetike in bombaža. Cena: 14,10 in 15,50 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (30. zapis) Ne bi smel pri opisu te drobcene vasice med Globokim in Zgornjo Dobravo opustiti omembe partizanske tehnike (tiskarne) v Mišačah. Imenovala se je »Meta«, organizacijsko je bila vezana na štab Prve grupe odredov. Sprva je tehnika delovala — od sredine avgusta 1942 - v neki oglarski koči ob poti med Jamnikom in Mošenjsko planino. V oktobru istega leta se je »Meta« preselila v skalno votlino na Jelovici nad Jamnikom. V tehniki je vse do zime 1942 — ko se je »Meta« preselila, pač zaradi mraza v vas Mišače — opravljal skoro vsa dela od tipkanja, razmnoževanja na ciklostilu in razna-šanje tiska Adolf Arigler-Bodin. Pred visokim snegom one hude zime je našla tehnika sprva zelo varen in topel prostor za svoje delo v hiši Cirila Pečnika na Mišačah. Ko pa je moral Arigler oditi na drugo delovno mesto k Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko, je vodstvo tehnike »Mete« v Mišačah prevzel Viktor Jurkas-Bine z Okrožnega komiteja KPS Jesenice. Zaradi izdaje pa so Nemci tehniko v Mišačah dne 8. aprila 1943 nenadoma napadli in uničili. Že v napadu sta izgubila življenji Viktor Jurkas-Bine in sekretar jeseniškega okrožja Karel Prezelj, ki je bil tedaj po naključju v tehniki; kuririja Ivana PogaČnika-Ivka in gospodarja hiše Cirila Pečnika so Nemci ustrelili kot talca, Pečniko-vo družino pa izselili... Tehnika »Meta« je bila v drugi polovici leta 1942 (poleg tehnike pri štabu Poljanskega bataljona) najmočnejša tehnika, ki je preskrbovala Gorenjsko s partizansko literaturo vse do spomladi leta 1943. (Povzeto po informaciji A. Bene-detič) V LJUBNO - NA LJUBNO Se jezikovni drobec, mimogrede: gremo v Ljubno na Gorenjskem, kjer prebivajo Lju-benčani; če pa se podamo na Štajersko, bomo šli na Ljubno v Savinjski dolini, kjer žive Ljubenci. Taka je razlika v slovenski govorici in pisanju, četudi gre za dve vasi z enakim imenom! PISATELJ JANEZ JALEN Rad bi o tem čudovitem človeku napisal kar najbolj tople besede. Bil je tako poln notranje miline — na zunaj pa gorenjsko odrezav in hudomušen kar se le da. Kot p:satelj pa priljubljen med preprosti, ni slovenskimi ljudmi, saj je — sam preprost in ves ljudski — pisal svoje povesti prav zanje. Ljubno in Jalen sta si bila že od leta 1958 pa vse do njegove smrti tesna prijatelja. In kako tudi ne? Saj se mu je prav iz lepega Ljubnega odpiral ves gorenjski svet z vencem visokih gora, zelenih planin in temnih gozdov. 2e ko je Jalen nastopil službo župnika v Ljubnem, je mimogrede ujel, kako opravljajo okoličani Lju-benČane. Pa je kar s prižnice zaroh-nel: »Da so Ljubenčani same barabe in hinavci? No, jaz sem tudi od danes naprej Ljubenčan! Le naj kdo še poizkusi reči kaj čez nas, Ljuben-čane!« Seveda bi moral o pisatelju Jalnu — ki so mu nagajivi prijatelji v šali rekli »Ostrorogi Jalen«, pač po glavni osebi v Bobrih — pisati že lani, ko bi mož učakal 85 let, če ne bi pred desetimi leti umrl. Bakrorez z zanimivim prikazom Ljubnega v prvi polovici 19. stoletja, torej izpred 150 let! V skladu s pobožno tradicijo se vidi na Marijinem čelu nad desnim očesom rana zaradi zidarjevega udarca. No, leto gor ali dol, zdaj, ko pišem o Ljubnem, je kar pravšnja priložnost za popravek zamujenega. DELO IN ŽIVLJENJE Ze več let se sprašujem, kako to, da so nekateri predeli naše domovine tako plodni z vel-možmi, drugje pa je ena sama jalova praznota. Trubar, Levstik, Jurčič, Stritar in Adamič — vsi iz ene samo dolenjske soseščine. In spet: Vega, Koseški, Podmilščak, Detela, Kersnik in Maselj-Podlimbarski — vsi z Moravškega. Tu, v vaseh pod gorami, pod Stolom, pa je bil doma kar cel niz velmož: Janša in Cop iz Žirovnice, Prešeren iz Vrbe, Finžgar iz Doslovč, Zupan iz Smokuča, Jalen z Rodin pa še trije škofje (Pogačar, Jeglič in Vovk) so bili tu rojeni. No, naš pisatelj Janez Jalen z vso častjo pripada tej ugledni druščini rojakov. Rojen je bil Janez Jalen dne 26. maja 1891 na Rodinah. To je bila še v času Prešernovega rojstva velika fara, ki ji je pripadala tudi Vrba. Semkaj so tudi prinesli malega Franceta h krstu in mu dali ime. Zdaj so Rodine le brezniška podružnica. Prvih naukov je bil mali Janezek deležen od očeta. Le-ta je fantiča rad jemal s seboj na planine pod Stolom. Spotoma je sina opozarjal na divjad,, na sleherno sled, na rože in njih zdravilno moč. Tako je bodoči pisatelj spoznal in vzljubil naravo, ki jo je pozneje v vseh svojih povestih ljubeče opisoval. Zal, že kot desetleten je izgubil očeta. Poslej se je šolal na Breznici, v Kranju in v Ljubljani. Kot duhovnik je preromal velik del domovine: Srednja vas v Bohinju, Besnica, Črnomelj, Stara Loka, Trnovo v Ljubljani, Moste pri Ljubljani, Notranje Gorice na Barju, Grahovo pri Cerknici in zadnja postaja — Ljubno na Gorenjskem! Tu mu je smrt tudi iztrgala pero iz rok — dne 12. aprila 1966. Rodine pri Begunjah na Gorenjskem. Pritlično poslopje - nekdanja mežna-rija — rojstno hiša pisatelja Janeza Jalna. f RADIO Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Zavarovanje posebno velikih in lepih dreves 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Silvo Stingl 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Koncerti za različne instrumente 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - M. Bulatovič: Izhod iz kroga 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Ati Sos8 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Ha 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Ralph Dokin 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra — H. Cecil: Obe plati postave 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno - A. S. Puškin: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Romantična klavirska poezija 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Glasbene variacije 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 A. Dvoržak: Serenada v d-molu, op. 44 za pihalni ansambel, violončelo in kontrabas 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Zora Konjajev 21.15 G. Puccini: odlomki iz opere Madame Butterflv 23.00 Vaše priljubljene skladatelje violinske glasbe igrata Ruggiero Ricci in Josef Suk 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Vloga drevesničarstva v razvoju gostih nasadov 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Prip6ročajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Blejskim kvintetom 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — I. Largo: Moja pesem 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž . 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Od baroka do moderne 19.45 Tonske podobe treh Shakespearovih junakov 20.35 Iz Kvinteta v h-molu za klarinet, 2 violini, violo in violončelo, opr. 115 Johannesa Brahmsa 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega sveta 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Ljudske v instrumentalnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Poletni promendani koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Pomen načrtov za osemenjevanje krav v čredah in okoliših 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Tone Janša 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - E. Vittorini: Pogovori na Siciliji 21.37 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Skopje 23.05 Literarni nokturno - P. D. Wifskind: Stari čebelar 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Simfonični fragmenti 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 13.00 13.35 14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Torek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Kiosk s ploščami Z ansamblom Milan Ferlež Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Samospevi 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.50 23.55 L. M. Škerianca z avtorjem pri klavirju, poje altistka Bogdana Stritarjeva Znanost in družba Iz starejše slovenske operne literature Motivi razpoloženj v zborovski glasbi Dvignjena zavesa Koncertna srečanja Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni okrestri 12.30 Kmetijski nasveti: Rezultati gostotnega poskusa s fižolom 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — P. Modiano: Spraševanje E. Berla 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Dve .sonat ini za violino in klavir 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Franc Puhar 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — A. Zanzotto: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Iz slovenske baletne glasbe 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute z Antoninom Dvoržakom 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 14.00 16.00 16.10 16.40 17.40 18.00 18.40 S solisti in ansambli JRT Z vami in za vas Tokovi neuvrščenost? Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20.35 Poje sopranistka Galina Višnjevska 21.30 A.Scarlatti: Concerto grosso št. 3 v F-duru 21.40 Sodobni literarni portret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz Lisztovih Etud za skrajno izvajalsko zmogljivost 23.55 Iz slovenske poezije 11 ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 V družbi malih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Čas uporabe jabolk je odvisen od sortnih lastnosti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja mezzosopranistke Ruže Pospiš in baritoniata Ferdinanda Radovana 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Nov posnetek novega godalnega tria 23.05 Literarni nokturno — A. Gradnik: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri TELEVIZIJA SOBOTA TV Ljubljana a00 Profesor Baltazar - risanka 8.10 Modri plašček - serija 8.40 Človek in zemlja — serija 9.05 Čas, ki živi: Žive priče in pomniki 9.40 E. Muzii: Izvori mafije — nadalj. 15.00 Evropsko prvenstvo v tenisu: polfinale moških posamezno in finale ženskih dvojic — prenos iz Maribora 17.40 Obzornik 17.55 General — ameriški film 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Marsejski klan - francoski film 21.40 625 22.00 TV dnevnik 22.15 Ročk festival v Essnu: Roger McGuinn's Thunderbvrd Oddajniki II. TV mreže 15.00 Evrospko prvenstvo v tenisu 19.30 TV dnevnik 20.00 (Ne) delovni čas - feljton 20.30 Portret Dubravke Tomšič- Srebotnjakove 21.25 24 ur 21.35 Dokumentarna oddaja TV Zagreb 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 17.45 Festival otroka v Šibeniku 18.15 Promenadni koncert učencev osnovne šole Antun Miha nović 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Carič-Perkovič: Kako osvojiti žensko 20.35 Ko pride Jožef - film 22.10 TV dnevnik 22.25 Makedonski poletni festivali TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro: Pojo Gorenjci 9.53 625 10.13 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka 11.04 Otroci sveta - serija 11 30 Kmetijska oddaja (Zg) 12 15 Poročila 14 00 Evropsko prvenstvo v tenisu: finale moških in žensk posamezno 18 10 Poročila 18 15 Sandokan — serijski film 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 S. Stojanovič: Več kot igra — nadalj. 21 (M) Skrivnosti Jadrana: Operacija Baron Gautsch 21 30 TV dnevnik 21 45 Cesta in mi 21 56 Okrogli svet 22 15 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 15.55 Sinjska alka — prenos 18.10 W. A. Mozart: Cosi van tutte — 1. del 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.45 24 ur 22.00 Indijska glasba in plesi TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 15.10 Gledalci in TV 15.40 TV dnevnik 15.55 Sinjska alka — prenos 17.45 Če bi imel puško — film 19.30 T V dnevnik 20.05 lpavci — nadalj. 21.25 Zlata dolina - dok. oddaja 21.55 TV dnevnik 22.15 Športni pregled 8 PONEDELJEK TV Ljubljana 17.57 Obzornik 18.12 Človek in zemlja - serija 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jean Serment: Leopold Oblegani - TV drama 21.40 Kulturne diagonale 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Japonske pravljice 18.30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Jutro — celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 M.Crnjanin: 21.05 Življenje filma 21.50 »Gastarbajter trumbetaš« — dok. film 22.10 TV dnevnik 22.25 Šahovski komentar TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Pika Nogavička -serijski film ta teden na TV Sobota Poleg Charlieja Chaplina je Buster Keaton prav gotovo najpomembnejši komik nemega filma, le da se ni znal prilagoditi tehniki zvoka. Tako je GENERAL njegov zadnji veliki uspeh. Okvir zgodbe daje vojna med Severom in Jugom v ZDA 1861. leta. Kot strojevodja lokomotive General na progi Zahod-Atlanta se na svoj burkaški način Buster udeleži spopada in postane celo velik junak. J ose Giovani ni le režiser dokaj zanimivih filmov. Ljubitelji dobrih kriminalk ga poznajo tudi pri nas kot uspešnega pisatelja. Njegov MARSEJSKI KLAN je seveda tudi nekakšna kriminalka, ki ima v originalu naslov Schumonne, kar bi pomenilo človeka, ki prinaša nesrečo. Sicer pa delo opisuje ambicioznega mladeniča, ki s silo utira položaj v francoskem podzemlju v stalni nevarnosti pred konkurenti in oblastjo. - V glavnih vlogah bomo srečali Jeana Paula-Belmondoja in ClaudioCardinale. Ponedeljek Leopold je zakrknjen samec srednjih let, velik sovražnik žensk. Misli, da nikoli ni bil ljubljen, saj ga je pred dvajsetimi leti »izdala« njegova Marie-Therese in potem je ostal vsa leta sam. Po tolikem času pa Leopold izve za pismo, ki mu ga je pisala njegova ljubljena pa ga ni dobil. Zdaj je Leopold ves prerojen in nobenih zadržkov ni, da ne povabi Marie-Therese k sebi na deželo. Igralec naslovne vloge v drami LEOPOLD OBLEGANI Georges VVilson je prejel na lanskoletnem TV festivalu v Monte Carlu posebno nagrado za interpretacijo Leopolda. Sreda Športno uredništvo je za oddajo NA SEDMI STEZI pripravilo prispevke o turizmu in telesnokulturnih objektih na slovenski obali, o 200-letnici prvega vzpona na Triglav, o življenju vrhunskega teniškega igralca, komentar o evropskem prvenstvu v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu v Jonkopingu na Švedskem ter o najrazličnejših vidikih novega tekmovanja na 32. nogometnem državnem prvenstvu. V vrsti oddaj, ki so jih pripravili zagrebški ustvarjalci, je tokrat na sporedu znamenita opera CARMEN francoskega skladatelja Georga Bizeta. Osrednja zanimivost bo prav gotovo Ruža Pospiš-Baldani v vlogi Car-men, izvrstna hrvaška pevka, ki je s svojih glasom in pojavo žela uspehe po številnih svetovnih opernih odrih. Alexander Khuge je v svetu filmskih sladokuscev precej znano ime; pri nas nismo doslej videli nobenega njegovega filma. Za to je verjetno krivo dejstvo, da Khuge dosledno upošteva načelo, da mora zaposliti človekov razum in ne le zabavati. Celo v satiri kot je RADIKALNI FERDINAND Khuge ni našel poti do širšega kroga gledalcev. Petek Začenjamo s prvo izmed šestih oddaj, kijih je pripravila TV Sarajevo pod naslovom KRILATI FARMACEVTI. Zvedeli bomo, kako zdravilni so med, matični mleček, čebelja zadelavina (propolis) in čebelji strup. Strokovnjaki in čebelarji iz mnogih držav bodo govorili o svojih izkušnjah in spoznanjih pri zdravljenju s čebeljimi proizvodi. Spoznali bomo še, da po zdravila ni treba vedno v lekarno, saj nam jih daje tudi narava sama in mnogokdaj odtehtajo moč različnih tablet, kapsul in kapljic. S) 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Graški študentje in kvartet iz Slovenj Plajberka 19.15 Risanka 19.30 TV devnik 20.00 Novele Henrvja Jamesa — nanizanka 20.55 Izvolite, kar naprej 21.40 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester v es-duru 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Majhna čudesa velike narave 18.30 Beli delfin 18.45 Solisti resne glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Sofokles: Kralj Edip — prenos 21.10 24 ur 21.20 Muppetshovv -zabavno glasbena oddaja 21.50 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Akcije: Turizem 21.00 Kletka za medvede — celovečerni film 22.30 TV dnevnik TV Ljubljana 18.10 Obzornik 18.24 Na sedmi stezi 18.56 G. Bizet: Carmen - odlomki iz opere 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik « 20.00 Film tedna: Radikalni Ferdinand — nemški film 21.35 Včeraj, danes, jutri: Odporništvo italijanskega ljudstva 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mali svet 18.45 Festival folklore 19.30 T V dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.15 24 ur 21.20 Čez 30 let - reportaža T V Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 21.55 T V dnevnik 22.10 Dokumentarna oddaja 22.40 Šahovski komentar 11 TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Pustolovci — serijski film 18.47 Modri plašček - serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nanizanka 20.25 Svet 1900- 1939 - dokum. oddaja 21.15 Jazz na ekranu: Kvintet Cecil Tavlor - 2. del 21.45 TVdnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Odgovor na vse 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 24 ur 21.00 D ick C avet t vam predstavlja TV Zagreb do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 20.50 Zabava vas Benny Hill 21.20 Svet 1900-1939 22.10 TVdnevnik 22.23 Kulturni pregled 22.30 Dubrovniške poletne prireditve: Koncert Komornega studia , zagrebške filharmonije TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.14 Profesor Baltazar-risanka 18.22 Glasba z obrobja 18.45 Brigadirski TV studio (Pr) 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 19.55 Tedenski komentar 20.05 E. Muzii: Izvori mafije — konec nadaljevanke 20.55 Krilati farmacevti: Doba pilul 21.40 Bogataš in revež — nadaljevanka 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Ulica sezam 18.45 Brigadirski T V studio 19.30 TVdnevnik 20.00 Sicilija - 1. del dok. oddaje 21.00 24 ur 21.05 Koncert Eislerjevih pesmi TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TVdnevnik 20.00 Čas in sanje — zabavno glasbena oddaja 21.15 Serpico — serijski film 21.05 Rousseau in Balzac — dok. oddaja 22.35 TVdnevnik 22.50 Šahovski komentar 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom " RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 J. Offenbach: odlomki iz opere Hoffmannove pripovedke 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 C ari Maria von Weber — K 150-letnici skladateljeve smrti 21.45 Iz slovenske glasbene romantike 22.00 Glasbeni klub - Opus 68 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Pasemsko križana teleta hitro rastejo, zato jih moramo krmiti izdatneje 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Eozdravljaj o apotki za turiste .,15.35 Glasbeni intermezzo *5.45 Naš gost M.00 Vrtiljak 17T00 Studio ob 17.00 18.06 Mesta prijatelji 19.3& Lahko noč, otroci 19.45 \M in u te z ansamblom zadovoljni Kranjci 20.00 SStoppops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Skladbe za violino 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri j a; za 2.30 Revija popevk 3.03 Miniature Ve slovenske komorne literature \ 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Od premiere do premiere — Kariera Artura Ui 20.07 Allegro - odlomki iz sonat in simfonij 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.40 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRZNI PREGLED JESENICE Solata 10,20 din, cvetača 13,20 din, korenček 13 din, česen 25,45 din, čebula 7,25 din, fižol 14,40 din, kumare 7,30 din, paradižnik 9,80 din, paprika 13,70 din, slive 10,60 din, jabolka 11,43 din, hruške 13,35 din, grozdje 13,30 do 16,60 din, pomaranče 15,70 din, limone 19,90 din, ajdova moka 1837 din, koruzna moka 5,78 din, kaša 18,05 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 5,40 din, klobase 60,80 din, orehi 142,75 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5,40 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 18 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 14 do 16 din, česen 35 do 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 12 do 14 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 15 din, slive 16 din, jabolka 10 din, hruške 16 din, grozdje 18 do 20 din, breskve 16 do 18 din, koleraba 12 din, grah 16 do 18 din, med 50 do 55 din, žganje 55 do 60 din, pomaranče 15,60 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 60 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, jajčka 2 din, krompir 6 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 8 din mer., cvetača 15 din, korenček 8 do 10 din, česen 30 din, čebula 12 din, fižol 18 do 20 din, pesa 10 do 12 din, kumare 10 do 12 din, paradižnik 12 do 14 din, paprika 15 din, slive 16 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 18 do 20 din, grozdje 20 din, buče 15 din, pomaranče 14 din, limone 18 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 6 din, jajčka 1,80 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V TRŽIČU Godnov Janez in Kralj Ivana, Marin Štefan in Perko Renata UMRLI SO V TRŽIČU Bečan Franc, roj. 1904 IZ PAVLIHE — Doktor, ves čas imam občutek, da je ob našem morju vse zelo poceni... Radovljica — Pri Gorenjcu so v zadnjem času zgradili več stanovanjskih blokov v sami Radovljici, v Lescah in na Bledu ... Foto: F. Perdan 30 let gradbenega podjetja Gorenje S sodobno tehnologijo in dobro organizacijo dela je Splošno gradbeno podjetje Gorenje eno najbolj uspešnih gradbenih podjetij — Skrb za standard zaposlenih delavcev Gradbeno podjetje so v Radovljici ustanovili leta 1947, bilo je tedaj imenovano Megrad. Iz skromnih začetkov z malo zaposlenimi se je v vseh teh letih razvilo v večjo delovno organizacijo s 370 zaposlenimi delavci, ki gradijo večinoma v sami občini od Podnarta do Bohinja.v Lescah, na Bledu in drugod ter prevzemajo dela tudi zunaj občine. V zadnjem času se pri podjetju lahko pohvalijo z izgradnjo več večjih družbenih objektov, Radovljica — Splošno gradbeno podjetje Gorenje gradi zelo sodoben dom starostnikov s sodobno tehnologijo ... Foto: F. Perdan Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže, p. Begunje na Gorenjskem drugič razpisuje naslednje prosta vodilna delovna mesta: 1. vodje splošno kadrovskega sektorja 2. vodje prodajnega sektorja Pogoji: pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne ali organizacijske smeri z ustrezno prakso in izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih ter moralnopolitične vrline; pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri z ustrezno prakso in izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih ter moralnopolitične vrline. Kandidati za pridobitev statusa delavca morajo predložiti prošnjo z dokazili o šolski izobrazbi, opisno navesti delovne izkušnje in moralnopolitične vrline zaradi lažjega ocenjevanja pristojnega organa. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja in v skladu 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih prosto delovno mesto za nedoločen čas: referenta za prometni davek Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, poizkusno delo 3 mesece Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh od dneva objave na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 - splošni sektor. s katerimi so ne le dokazali, da znajo hitro graditi, upoštevajoč roke gradnje, temveč da je njihova gradnja tudi nadvse solidna. Zgradili so hotela Krim in Golf na Bledu, Zdravstvena domova na Bledu in V Radovljici, osnovno šolo v Radovljici, osnovne šole v Lescah, v Lipnici, v Begunjah ter gradili stanovanja na področju Radovljice, Lesc in Bleda. Delovna organizacija se je izkazala tudi pri gradnji industrijskih objektov v tovarni Verig, v Plamenu ter v zadnjem letu tudi v tovarni športnega orodja Elan v temeljni organizaciji združenega dela Žito Ljubljana — Lesce. Svojo delovno zmago pa bodo slavili tudi z dokončanjem doma starostnikov v Radovljici, ki je zdaj še v gradnji. Splošno gradbeno podjetje Gorenje gradi s sodobno tehnologijo, večinoma z ISO-SPAN zidaki, v zadnjih letih pa so tudi modernizirali proizvodnjo in nabavili več novih strojev. Ob tem lahko spre* jemajo tudi večja naročila in se odločajo še za širšo in učinkovitejše poslovanje. Takšno usmerjenost vsebuje tudi njihov srednjeročni razvojni načrt, ki ga je sprejela organizacija združenega dela, ki sodi v okvir sestavljene organizacije združenega dela IMOS Ljubljana. V tej sestavljeni organizaciji je trinajst organizacij, ki se med seboj dogovarjajo, odločajo o delitvi dela, o programih in o načrtih. Organizacija se tako, kot se uspešno v okviru delegatskega sistema vključuje in sodeluje s krajevno skupnostjo Radovljica tudi dobro posluje v okviru občinskega srednjeročnega načrta. Ker je v organizaciji zaposlenih kar 47 odstotkov delavcev iz drugih republik, so poskrbeli za stanovanja za samske delavce in zgradili samski dom z obratom družbene prehrane. Tudi stanovanjske probleme zaposlenih rešujejo bodisi z nakupom stanovanj ali s posojili za zasebno gradnjo, štipendirajo pa 11 študentov. Vso skrb so posvetili tudi izobraževanju ob delu. Organizacija je pokazala visoko zrelost in zavest, ko je ob elementarnih nesrečah potrebovalo pomoč prebivalstvo v Sloveniji. Odzvali so se ob solidarnostni akciji za Kozjansko in za Tolminsko ter prispevali enodnevni zaslužek ter tudi drugače pomagali prizadetim. Ob dobrem delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter ob prizadevnosti vsega kolektiva so uskladili svoje samoupravne akte z določili ustave in zakona o združenem delu, poskrbeli za obveščenost in za vsa tista vprašanja, ki vodijo k učinkoviti samoupravi v delovni organizaciji. Ob 30-letnici uspešnega dela, ki ni bilo brez truda in napora številnih zaposlenih, ki so v organizaciji že dalj časa, in*tudi tistih, ki so se zaposlili šele preci nekaj leti, bodo letos podelili jubilejne delovne nagrade in svečano proslavili svoj pomembni delovni jubilej. SGP Gorenje čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku Radovljice Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tiko Tržič Nameravate opremiti nove garderobne pro-1 store ali prenoviti stare, potem se odločite, za garderobne omarice GO-1019 in se prepri> čajte o ekonomski prednosti naših omaric J Se pridružuje čestitkam za občinski praznik Tržiča trtHatmrn kn k snm*trfl{ Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidar *ke ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila, za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne noie, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje^ kline za slamoreznice. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič Cankarjeva 1 čestita vsem stanovalcem in hišnim svetom za občinski praznik Tržiča Upravlja sredstva in stanovanja v družbeni lastnini ter poslovne prostore v stanovanjskih hišah. Izvaja družbeno pomoč na področju stanovanjskega gospodarstva. Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov obenem čestita vsem delovnim ljudem za o bčinski praznik Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA Si) TITAN KAMNIK proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA J TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Industrijske prodajalne olmira čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice ter jim žele veliko delovnih uspehov tovarna Pil triglav tržie Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Splošno gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami Likovna pot Marina Beroviča nas vodi na zanimivo in po svoji motiviki skoraj neizčrpno področje fantastičnega slikarstva. Leto pa je tesno povezano s slikarjevo osebno zavzetostjo in prizadetostjo in izpolnjeno z željo pokazati ljudem boljšo in varnejšo pot od tiste, po kateri stopajo zdaj. Berovičeva dela so bila razstavljena v galeriji Prešernove hiše v Kranju. — Foto: F. Perdan Plesati po slovensko Od 21. do 27. avgusta bo v Preddvoru 5. folklorna kolonija za otroke koroških Slovencev V osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru se pripravljajo na 5. folklorno kolonijo, ki je namenjena najmlajšim koroškim Slovencem. Od 21. do 27. avgusta bodo imeli v gosteh 20 od 11 do 14 let starih dečkov in deklic iz Železne Kaple. Naučili jih bodo nekaj preprostih slovenskih ljudskih pesmi z željo, da postanejo srž dobre slovenske folklorne skupine v tem zamejskem kraju. Letos bo s plesalci prvič prišlo tudi 5 mladih likovnikov, ki bodo skupaj s pionirji iz Preddvora upodabljali motive iz krajev pod gorami. Folklorno kolonijo v Preddvoru skupaj s šolo organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije, del sredstev pa zagotavljajo tudi: Kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in občinska konferenca SZDL Kranj. Organizatorji so prepričani, da bodo pionirji iz krajevnih skupnosti Preddvor, Bela, Kokra in Visoko, ki sodijo v območje pred-dvorske šole, tudi letos koroškim otrokom z veseljem nudili gostoljubje v svojih domovih. Doslej so se tako spletle že številne prijateljske vezi, ki ne združujejo le posameznih otrok, ampak cele družine. Še posebno je pomembno, da se tako zamejska mladina lahko najbolj prepriča, kako pri nas živimo, saj je doma stalno pod vtisom zlonamernih laži o Sloveniji in Jugoslaviji. Program kolonije vključuje tudi spoznavanje zgodovine in kulture našega naroda ter več izletov po Gorenjski. Za koroške otroke ima namreč neprecenljiv pomen spoznanje, da so del naroda, ki je vreden vsega spoštovanja. Poskrbljeno je za to, da mladi plesalci, ko odidejo iz Preddvora niso prepuščeni sami sebi, ampak jih v njihovih krajih obiskujejo in izpopolnjujejo naši mentorji, predvsem Pa Lenka Krišelj in Mirko Udir iz reddvora. O dosedanjem uspehu tega dela najbolje priča, da je iz preddvorske šole izšla mladinska folklorna skupina v Globasnici, ki je sedaj ena najboljših na Koroškem. Posamezni mariborski in kranjski aktivisti so pred kratkim poskrbeli za to, da so tdesalci in pevci dobili v Sloveniji epe narodne noše. V Pliberku se je prvotna 20-član-ska skupina že podvojila, tako veliko je navdušenje za gojenje pristnih ljudskih plesov. Tega ne manjka tudi v Bilčovsu — tretjem kraju, iz katerega so bili člani kolonije, vendar pa trenutno tu ni primernega organizatorja. M- Tovarna verig Lesce izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno industrijo Izdelava in montaža elementov in naprav na področju pnevmatike in merilno regulacijske tehnike Delovna skupnost podjetja čestita vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem k občinskem prazniku in jim želi v bodoče veliko poslovnih uspehov (h filbo Filbo podjetje za proizvodnjo filtracijskih, ventilacijskih in sušilnih naprav p.o. Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Podkoren — Člani prostovoljnega gasilskega društva so zelo delovni. Pred kratkim so /„'radili nov gasilski dom. kupili novo motorno brizgamo in gasilski avto. Veliko pozornosti posvečajo tudi vzgoji mladih gasilcev. Gasilce Podkorena vodijo predsednik Jože Pečar, poveljnik je Alojz Brajc, glavni strojnik pa Anton Mertelj. (H. B.) ASFALT BI RADI Vaščani Dola, prijazne vasice na meji med šišensko in škofjeloško občino, ki Šteje samo 15 hiš, so se odločili za asfaltiranje ceste, ki so jo pred petimi leti zgradili s samoprispevkom in ob pomoči krajevne skupnosti Medvode. Cesta iz vasi do priključka na cesto II. reda Škofja Loka — Medvode je dolga približno 500 metrov ter upajo, da jo bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo se letos asfaltirali. Svoj delež hočejo prispevati tudi sami, saj so že zbrali 70 tisoč dinarjev, zato pa so tudi toliko bolj prepričani, da bodo dobili podporo za svojo odločitev. -fr ODSLEJ POSEBNO ODLAGALIŠČE Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Smlednik so člani razpravljali o ureditvi odlagališča smeti v Valburgi, v katerem je sanitarna inspekcija prepovedala sežiganje gorljivih odpadkov, ki jih dovajata delovni organizaciji Color in Donit iz Medvod. Sprejeli so sklep, da se odlagališče odda v najem obema delovnima organizacijama, tako da sar**' uredita vse potrebne ukrepe po navodilih inšpekcijskih siuZo, predvsem pa, da poskrbita za zaščito zraka in okolja. Posel no odlagališča bodo lahko za odlaganje uporabljali tudi krajan: Smlednika in ostalih vasi v krajevni skupnosti Smlednik. -fr TURISTIČNI UTRIP GOZD MARTULJKA Slabo in nestanovitno vreme dela preglavice tudi turističnim delavcem v Gozd-Martuljku. To se pozna predvsem v kampu pri hotelu Špik, kjer gosti že po enodnevnem slabem vremenu zapuščajo ta kraj. V tem času je v kampu povprečno okrog 140 gostov, predvsem iz Holandije in Italije, nekaj pa je tudi naših. V primerjavi z lanskoletno prvo polovico turistične sezone je letos obisk v kampu nekoliko slabši. Jesenice — Gasilci jeseniške občin se redno udeležujejo spominskih svečanosti in prireditev v občini v paradnih uniformah. Kupila so jih tudi skoraj vsa prostovoljna gasilska društva v občini. — Foto: B. B. Bolj pa so v Gozd-Martuljku zadovoljni v hotelu Špik, ki je sorazmerno dobro zaseden predvsem s starejšimi gosti. Številka se suče okrog 130, prevladujejo pa naši gosti iz sosednjih republik. Posebno dobro je ves čas zasedena depandansa hotela, in sicer s prehodnimi gosti. Poleg tega se v nekdanjem mladinskem domu pri hotelu Špik izmenjujejo skupine mladih. V avgustu med drugim še pričakujejo večjo skupino iz Sombora, iz tega kraja pa že sedaj prihajajo ponudbe za zimsko sezono. V Gozd-Martuljku pravijo, da je upeh letošnje turistične sezone odvisen predvsem od vremena v avgustu. .1. K. POVEZOVANJE GORENJSKIH ŠTUDENTOV POKLJUKA — Gorenjski študenti, ka so bili pretekli mesec v mladinskem učnem centru na Pokljuki, so to srečanje izkoristili tudi za večje medsebojno sodelovanje. Pred dnevom vstaje so organizirali in izvedli skupen kulturni program, z mladinci iz vseh občinskih konferenc ZSMS Gorenjske pa so se pomerili v malem nogometu, odbojki, šahu in namiznem tenisu. Tudi na sklepnem večeru so gorenjski študenti skupaj z mladinskim učnim centrom pripravili program ob tabornem ognju. Udeleženci so po teh skupnih akcijah menili, da se mora v prihodnje sodelovanje študentov z Gorenjske razvijati prav na osnovah skupnih akcij, ki so bile izvedene na Pokljuki. .J H. MLADI RADI DELAJO JESENICE - Pri občinski konferenci ZSMS ugotavljajo, da je lokalna delovna akcija urejanja trim steze na Plavžu prinesla zadovoljive rezultate. Akcija poteka od spomladanskih mesecev, doslej pa je na njej sodelovalo že več kot šritisto mladih iz delovnih kolektivov, šol in krajevnih skupnosti. Med njimi je bilo največ brigadirjev, ki so si prav na lokalni akciji pridobili prve izkušnje za zahtevnejše delo na zveznih akcijah. Urejanje trim steze je za nekaj časa prekinjeno, omeniti pa velja še, da OK ZSMS letos načrtuje še eno lokalno delovno akcijo, in sicer v Železarni Jesenice. J, R. fr Obiščite Jezersko Vsako soboto ples od 20. do 0,30 Hotel Kazina Jezersko Primerni prostori za manjše in večje skupine, valetc in seminarje. Štiristezno avtomatsko kegljišče obratuje vsak dan razen ponedeljka od 17. do 23. ure, za najavljene skupine kegljišče odprto po želji. Vse gostinske storitve po zmernih cenah in solidna postrežba. Idilično planšarsko jezero oddaljeno od hotela 1800 m. Možno čolnarjenje, sončenje, sprehodi v naravi in pikniki. Za hrano in pijačo preskrbljeno v bifeju ob jezeru. IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU JEZERSKI VRH. V gorah ne zapuščajmo tovariše . •. dno je nevarno zaradi neviht, ohladitev in tudi sneg še marsikje ni izginil. Paziti se je treba predvsem pred severnimi in nasploh osojnimi stranmi gora, kjer je snega veliko. Letošnja sezona planincem doslej še ni pokazala kaj prida naklonjenosti. Neugodno vreme kar naprej zavira odhod na gorska pota, še ve- KZK Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča cenjene potrošnike, da smo v naši poslovalnici št. 2 v Čirčah, Smledniška c. 1 uvedli prodajo GAUDE II. vrste po 50,00 din/kg. Izkoristite ugoden nakup! Gorenjski muzej V petek, 5. avgusta, bodo v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju odprli III. potujočo razstavo del članov, likovnih skupin Slovenije. Na razstavi bo v nekoliko spremenjenem obsegu prikazano gradivo, ki je bilo julija na ogled v likovnem razstavišču ZP ISKRA na Trgu revolucije v Ljubljani. Srhljivo število planinskih nesreč Državno prvenstvo in prvi mednarodni FIELD in HUNTER lokostrelski turnir na Gorenjskem Kronike planinskih nesreč so od leta 1815 do letos v naših gorah zabeležile že srhljivo število, več kot 550 smrtno ponesrečenih ljubiteljev in obiskovalcev. Ta odstotek smrtno ponesrečenih gornikov je mnogo prevelik in meče dokaj temno luč in Tekmovanje traktoristovh Duplje — Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Ži-vinorejsko-veterinarski zavod iz Kranja in organizacija za tehnično kulturo kranjske občine pripravljajo v nedeljo, 7. avgusta, pod pokroviteljstvom Gorenjske kmetijske zadruge območno tekmovanje traktoristov za Gorenjsko. Udeležili se ga bodo traktoristi družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva, mladi zadružniki in ženske. Območno tekmovanje traktoristov se bo pričelo v nedeljo ob pol sedmih zjutraj s preizkusom teoretičnega znanja v prostorih nakelske zadruge. Ob devetih bo povorka kmetijske mehanizacije skozi Duplje, uro kasneje pa bo na polju pri Dupljah tekmovanje v spretnostni vožnji in oranju. —jk črno senco na šolanje in vzgojo naših planincev. Zavedati se je treba, da je mnogo lažje in tudi ceneje preventivno preprečevati, lažje, težje in še posebno smrtne nesreče kakor pa naporno, nevarno in tvegano reševati lažje, težje in smrno ponesrečene gornike izpod plazov, prevesnih in prepadnih sten. Leta 1970 so morali požrtvovalni gorski reševalci rešiti iz sten in grebenov 13 smrtno ponesrečenih gornikov, leta 1971 se je to število povečalo na 16, leta 1972. pa smo v naših gorah zabeležili celo 22 smrtno ponesrečenih. Leto pozneje jih je bilo 15 in naslednje leto 17. Leta 1975 se je v naših gorah smrtno ponesrečilo 27 izletnikov, turistov, smučarjev, plezalcev, alpinistov, kar je izredno veliko. Tudi letošnje leto je že terjalo preveč smrtnih žrtev — 18. Gorski reševalci so morali reševati na Grintovcu, na Zelenici, na Kaninu, na Veliki planini, Pak-lenici, pod Mlinarskim sedlom ter drugod. Obiskovalci gora ne bi smeli precenjevati lastnih sposobnosti in podcenjevati številne velike nevarnosti, ki jih v gorah ni malo. v . Žuro Ni vzroka, da bi se gora zbali in ostali doma, odločimo se za lažje in nižje cilje in se izogibajmo predelom, kjer moramo računati na večje nevšečnosti in nevarnosti. Upoštevajmo še nekaj, kar se je v letošnjih nesrečah pokazalo kot usodno. Ce smo v družbi, ne zapustimo tovariša, ne izgubimo stika, poizvedujmo za njim takoj, ko smo ga pogrešili. V nezgodi so prvi trenutki najbolj dragoceni in tudi usodni. Ne vračajmo se sami, razen, če smo se za ločitev odločili sporazumno. Ni tovariško, da pogrešanega sopotnika ne počakamo ali že takoj na kraju samem ne začnemo za njim poizvedovati. Tisti, ki niso temu kos, ne sodijo na gorska pota. Neukim in neizkušenim priporočamo hojo v izletniških skupinah, ki jih organizirajo planinska društva in njihove sekcije. Vodnike je treba brezpogojno ubogati, hoje po svoje in izven skupine ni. Skupina se mora podrediti tempu in zmogljivostim najbolj šibkega člana. Vodniki morajo vedeti, da izlet ni priložnost, na kateri naj pokažejo svoje posebne sposobnosti. Najbolj se bodo izkazali,* če bodo skupino vodili po varnih stezah ter jo srečno in zadovoljno privedli nazaj v dolino. Hotel »Alpe-Adria« Radovljica vas vabi vsako soboto in nedeljo NA SENČNI VRT Zabaval vas bo ansambel »Lamberg«. Nudi dobro kapljico in specialistete na žaru VABLJENI! Lokostrelski šport je vse bolj in bolj privlačen. Naši najboljši v tem športu: Postružnik, Fock in Legiša. KRANJ - Lokostrelski klub Exoterm iz Kranja bo 3. in 4. septembra letos organiziral v Sp. Gorjah (soteska reke Redovne) odprto prvenstvo Jugoslavije v FIELD in HUNTER's disciplinah. Ker je lokostrelstvo pri nas dokaj nova disciplina smo •e odločili, da bralcem z nekaj stavki prikažemo smisel in način tekmovanja v Fieldu in Hunterju. To je ena najlepših in najtežjih lokostrelskih disciplin. Hunter's round (lovski krog) se strelja na 28 tarč postavljenih na neznanih razdaljah, ki jih iokostrelec sam oceni. Z različnih stojišč na vsako tarčo izstreli po štiri puščice. Tarče so postavljene v razdaljah od 3 do 50 m pod različnimi nakloni. Nemalokrat se zgodi, da mora tekmovalec streljati s preže v krošnji drevesa ali preko skalnega previsa. Da bi bilo tekmovanje čim bolj raznoliko, so se organizatorji odločili da tekmovanje izvedejo v dolini Radovne (Vintgar), ki ima odlične terene. Na Hunter's tekmovanju tekmovalec izstreli 112 puščic in prehodi razdaljo preko 5000 m. Ce računamo, da je dovoljen čas za eno puščico) 2,5 minute, to pomeni kar lepih 5 ur trima po gozdu. FIELD round (poljski krog) se prav tako strelja na 28 tarč, vendar tokrat iz znanih razdelj od 6 — 60 m. Field tekmovanje ni prav nič manj naporno saj je teren sličen razdalje pa večje. Tekmovalci v skupinah po 5—7 hodijo od tarče do tarče in si nabirajo točke. Teren za FIELD in HUNTER je velik okrog 3 kvadratne kilometre in razen postavitve tarč in označite poti in stojišč ne zahteva nobene posebne predpriprave. 3. in 4. septembra se bodo torej v dolini Radovne pomerili najboljši jugoslovanski lokostrelci na čelu s Postružnikom ter gosti iz Italije, Avstrije in Nemčije. Letošnje državno prvenstvo bo obenem kvalifikacija za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Genevi. M. F. Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. Največjo in najkvalitetnejšo izbiro kuhinjskega pohištva slovenskih proizvajalcev nudi salon kuhinjske opreme DEKOR Kranj, Koroška 35 Vokna, KRANJ ORHIDEJA NATURAL, Marles Maribor DALIJA, Marles Maribor SAŠA, Svea Zagorje FORMA, Lipa Ajdovščina + 20 vrst kuhinj že poznanih na trgu + TV aparati, bela tehnika, akustika + ŠE in ŠE OBIŠČITE NAS PRESENEČENI BOSTE Gorenjci, cMS* ćos°Pis je v«* mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dva ELEKTROMOTORJA po 4 KM ali zamenjam za močnejšega 8-12 KM. Prodam SLA-M0REZNIC0 z verigo in s puhal-nikom. Rakovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca 5230 Ugodno prodam 1100 kosov STRESNE OPEKE folc. Preddvor 80 5272 Prodam dve otroški POSTELJICI z vložkom. Smledniška 126, Kranj 5273 Zaradi selitve ugodno prodam odlično ohranjen kombinirani električni ŠTEDILNIK in kuhinjske ELEMENTE. Ogled v ponedeljek od 15. ure dalje. Kumše, Sitarska 14, Kranj 5274 Prodam klavirsko, 120-basno HARMONIKO. Britof 15 5275 Prodam motorno ŽAGO STIHL 041. Tušek Franc, Martin j vrh 3, Železniki 5276 Prodam plošče za KAMIN PEČ z luknjami v zeleni barvi, nove. Ogled možen vsak dan. Tavčar, Bled, Za gradom 1 5277 Avstrijski kombiniran VOZIČEK prodamo — dobro ohranjen. Križe 24, Rakar 5278 Prodam KOMBAJN za krompir (Grime).Sp. Brnik 68, Cerklje 5279 Krajevna skupnost Komenda proda na javni licitaciji sedem OKEN KOZOLCA (pri šoli). Licitacija bo v nedeljo, 7. 8. 1977, ob 9. uri na kraju samem. Izklicna cena je 8.000 din 5280 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Šolska ul. 1, Škofja Loka 5281 Prodam malo rabljeno OKNO, dvakrat zastekleno, z roleto, 120 X 150 cm, tridelno. Zupančič, Potočnikova 4, Škofja Loka 5282 Prodam »GRUŠT« za fasado in klaftro DRV. Poženik 9, Cerklje 5283 Prodam 2REBETA, tri mesece starega. Zg. Brnik 37, Cerklje 5284 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Lahovče 32, Cerklje 5285 Ugodno prodam diatonično HARMONIKO, kasetni RADIO znamke Rekord in KRAVO s teletom. Špruk, Komenda 52 , 5286 Prodam rabljeno pomivalno MIZO 130 cm in kuhinjske ELEMENTE. Stara Loka 98, Škofja Loka 5287 Poceni prodam otroški športni VOZIČEK. Bračko, Suška 7 A, Šk. Loka 5288 Prodam BANKINE. Stara Loka 147, Škofja Loka 5289 Prodam KRAVO pred drugo telit-vijo. Štravs, Volča 23, Poljane nad Škofjo Loko 5290 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, sivko. Eržen, Pungert 9, Škofja Loka 5291 Prodam EKSPANZIJSKO POSODO - 50 litrov in gumijast ČOLN KANEO. Informaciie tel. 25-058 Prodam OMARO, KAVČ, KOMODO ter otroško posteljico z jogijem. Zalokar, Gubčeva 5, telefon 26-733 5293 Prodam štiri mesnate PRAŠIČE 90 do 100 kg. Kapus Franc, Zago-riška 16, Bled 5294 Prodam dva PRAŠIČA 50 in 70 kg težka. Ovsiše 18, Podnart 5295 Prodam KONJA, starega 4 leta, haflinger. Peračica 1, Brezje 5296 Prodam KONJA, starega 8 let. Štefanja gora 15 5297 Prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK z vložki za sedenje in ležanje. Đurič Stanko, Kranj, Ul. Moše Pijadeja 46/18 5298 Prodam GNOJNIČNI SOD in ČRPALKO na električni pogon. Cerkljanska Dobrava 10 5299 Poceni prodam 4 KW termo-akumulacijsko PEC. Eržen Viktor, Bertoncljeva 32, Kranj 5300 Prodam 6 kv. m suhih bukovih DRVA. Srednja vas 16, Golnik 5301 Poceni prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalnikom brez verige. Ljubno 84 5302 Prodam 1800 kosov STREŠNE OPEKE folc (rabljene) po 1 din. Podobnik, Kranj, Stražišče Trojarjeva 38 5303 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cirče, Retl jeva 11, K ran j 5304 Ugodno prodam FOTOAPARAT FLEXARET in KODAK INSTA-MATIK 250 ter svetlomer. Bernard, Mavčiče 56 5305 Prodam modele za izdelavo betonske osnove vrtno mrežastih ograj. Tone Markič, Naklo 208 5306 Prodam lepega črnega PSA, 3 mesece starega. Naslov v oglasnem oddelku. 5307 Prodam SPALNICO. Breda Kleč, Moše Pijadeja 8, Kranj 5308 Prodam skoraj novo termoaku-mulacijsko PEČ 4 KW, cena 3.700 din. Cvek Pavel, Na Plavžu 25, Železniki ^J*??9 Prodam težko TELICO ah KRAVO, obe s teleti, najraje zamenjam za manjšega BIKA. Sp. Duplje 54 5310 Prodam poročno OBLEKO št. 42 s klobukom. Kalan, Podreča 33 5311 Prodam dve KRAVI simentalki s teleti. Vrhovlje 11, Lukovica 5312 Prodam trodelno OMARO in KAVČ. Kranj, C. JLA 64 5313 Prodam KONJA PONIJA, 5 let starega. Predoslje 1 5314 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak, 1600 kosov. Korenjak Nace, Britof 193, Kranj 5315 Prodam mlado KRAVO simentalko s teličkom in 300 betonskih KVADROV 40 x 20. Voglje 64 5316 Ugodno prodam motorno ZAGO 0,50 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 5317 Prodam kovinska GARAŽNA VRATA. Šiškovo naselje 38, Kranj 5319 Prodam 4 — 5 kub. m rabljenih DESK colaric za opaž. Tone Pintar, Zg. Sorica 2 5320 Ugodno prodam devet polnih Z PANJEV, 15 praznih in ves pribor za čebelarjenje. Naslov v oglasnem oddelku. 5321 Prodam dva PRAŠIČA od 90 do 100 kg. Visoko 89, Šenčur 5322 Prodam kuppersbusch PEČ in namizni ŠTEDILNIK - rostfrei. Be-nedičič Janez, Pokopališka 14, Ko-krica, Kranj 5323 Prodam 5 KW termoakumulacij-sko PEČ. Tupaliče 39, Preddvor 5324 Prodam 2 EL. MOTORJA po 4 KM ali zamenjam za močnejšega 8 - 12 KM. Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Rakovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca 5230 Prodam 450 kosov OPEKE 25 X 25 x 12 in 30 kv. m DESK za opaž. Hafner, Zabnica 68 5411 Poceni prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch, termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW in osebni avto FIAT 1300. Grosova 21, Kokrica 5412 kupim Staro STRUŽNICO, manjšo, lahko brez avtomatskega pogona, kupim. Vasja Vižitin, Moše Pijadeja 15, tel. 22-263 5318 Kupim VILE za traktor. Bogataj, Murave 12, Poljane nad Škofjo Loko 5380 Kupim OTROŠKO KOLO za starost otroka 4 do 6 let. Meglic Marija, Slap 29, Tržič 5381 Kupim rabljen vzidljiv ŠTEDILNIK (levi) »rostfrei«, kombiniran. Perko Jože, Senično 26, Tržič 5382 vozila Prodam avto LADA SPECIAL 1500, 25.000 km. V račun vzamem tudi starega fiata 750 v voznem stanju. Njivica 7, Besnica 5413 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Naslov v oglasnem oddelku 5414 Prodam avto RENAULT GOR-DINI DAUPHIN, letnik 1966, registriran do aprila 1978, skupaj z rezervnim strojem in menjalnikom za 7000 din. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure na naslov: Pokopališka 17, Kokrica pri Kranju 5415 Prodam skoraj novo ŠKOLJKO za zastavo 101 po delih: streha, vseh pet vrat, komplet zadnji in prednji del in prednji desni kolotek. Lahovče 40, Cerklje 5416 Prodam dobro ohranjen R 12, letnik 75, prevoženih 13000 km. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič Prodam KARAVAN PRIKOLICO za 3 osebe s hladilnikom in pred-prostorom. Informacije Zupan, Bistrica 162, Tržič, vsak dan od 18. ure dalje ali tel. zjutraj 50-260, int. 291 5325 Prodam osebni avto ZASTAVO 101, letnik 1975, TOVORNI AVTO KESONAR in TAUNUS, letnik 1965. Cerkljanska Dobrava 11 5326 Ugodno prodam PLINSKO NAPRAVO LOVATO - 361 za pogon avtomobila. Informacije tel. 25-058 Prodam ZASTAVO 750. Šlibar Jože, Zg. Dobrava 11 a, Kamna gorica 5328 Prodam FIAT 750, starejši letnik, cena ugodna. Novak Albin, Prebače-vo 13 5329 FORD GT CUPE, letnik 1970 prodam ali menjam. Behek Tone, Stara cesta 50, Kranj 5330 Prodam ZASTAVO 1300, letnik december 1971. Sv. Duh 42, Škofja Loka 5377 Prodam MOPED TOMOS TLS 14, letnik 1975, registriran do julija 1978. Hafner, Binkelj 4, Škofja Loka, telefon popoldan 61-404 5331 Prodam FORD TAUNUS 12, karamboliran, celega ali po delih. Adergas 12, Cerklje 5332 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Romih, Čopova 7, Lesce 5333 Prodam VW 1600 L po generalni, registracija do 27. 12. 1977, letnik december 1969. Kastrat, Savska loka 9, Kranj 5334 FORD 20MXL, 1970, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. Kajnih, Kranj, Planina, Gorenjskega odreda 10/1 5335 Kupim MOPED na dve prestavi, lahko v nevoznem stanju. Cerklje 54 5336 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1975. Pintar, Sv. Duh 134, Škofja Loka 5337 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 5338 Prodam dobro ohranjeno CERADO za poltovorni avto — kombi in malo rabljen AKUMULATOR VESNA 12 voltov, 70 amper. Kokalj, Sorica, 25, Sorica 5339 Prodam SPAČKA, letnik 1973, registriran do aprila 1978. Bogataj, Partizanska 47, Škofja Loka 5340 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženi 52.000 km v voznem stanju z obnovljeno karoserijo. Izda Bojan, Javorje 19, Poljane nad Škofjo Loko 5341 850 SPECIAL, vozen cel ali po delih prodam. Košir, Gozd-Martuljek69 5342 Prodam dele za osebni avto FORD 12 M, letnik 1968, VPLI-NJAČ (fergazer), kompletni RAZ-DELILEC in ČRPALKO za gorivo. Deli so delno rabljeni. Okorn, Kranj, Kebetova 18, telefon 22-070 5343 ZASTAVO 750 prodam po delih. Motor odličen. Papler, Sitarska 13, Stražišče, Kranj 5344 Prodam karamboliran FIAT 850 special. Ogled vsak dan popoldan. Kuhar, Zg. Duplje 21 ' 5345 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR URSUS 35 KM, oranžne barve, letnik 1976, z 250 urami dela ter skoraj novo bočno KOSILNICO za traktor ursus. Velesovo 43, Cerklje na Gorenjskem 5346 Prodam MOPED TOMOS TLC 14 (90 km/h) za 6000 din. Rozman Bojan, Brezje 13 pri Tržiču 5347 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, delno tudi na kredit, stroj preurejen. Hrvatin Bojan, Ročevnica 53, Tržič ali telefon 50-460 popoldan. 5348 FIAT 125 PZ, letnik 1972, 69.000 km, v voznem stanju, garažiran, registriran do oktobra 77, kasko zavarovan, ugodno prodam. Ogled v petek popoldan in soboto. Franc Medja, Delavska 47, Kranj, telefon 21-913 5349 Prodam FIAT 125 P karamboliran, letnik 1976 v nevoznem stanju. Inforamcije dopoldan na telefon 24-440, popoldan Kovač, Suha 28, Kranj 5350 Prodam dobro ohranjen VW kombi, zasteklen, letnik 1966, 1500 kub. Benedikova 11, Kranj 5351 RENAULT 5 TL, letnik 1974, prodam. Osterman, Luže 5 5352 Prodam MOPED na dve prestavi in PONY EKSPRESS. Stara c. 27, Kranj 5353 Ugodno prodam NSU 1200 C in skoraj novo pomivalno MIZO, dva korita, odcejalnik in OJAČEVAL-NO NAPRAVO 2 x 50 W. Zg. Bitnje 34, Zabnica 5354 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1976, dobro ohranjeno. Ogled od 15. do 18. ure. Starec Jože, Zasavska 10, Kranj 5355 Prodam VVV 1200 J, letnik 1974 in FO RD CAPRI 1500 XL, letnik 1970. Oba registrirana do junija 1978. Predoslje 123 5356 Prodam avto KATRA SPECIAL, letnik 1977, zelene barve. Ogled od 15. ure dalje. Jan Anton, Mivkuš 15, Zg. Gorje 5357 Kupim rabljen avto na mesečno odplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 5358 Prodam TRAKTOR MAN s kosilnico, slamoreznico in par kubičnih metrov suhih smrekovih DESK 2,5 cm in 5 cm. Frelih Milan, Brezje 55 5359 Prodam KAMP PRIKOLICO domače izdelave ter otroško GUGAL-NICO. Telefon 41-037 5360 Prodam avtomatik NT TOMOS. Pavlovič, Šorlijeva 23, Kranj 5361 VW, AMI 8 ali PRINZ kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« 5362 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registriran do maja 1978. Fran-tar, Dobropolje 11, Brezje 5363 Ugodno prodam KOMBI ZASTAVO 750 TK, letnik 1973, prevoženih 60.000 km. Uporaben za vse vrste prevozov. Vrabič, Bistrica 70, Tržič 5364 Prodam OPEL KADETT. Ogled od 7. do 14. ure. Kranj, Titov trg 1, v trgovini. 5365 Prodam AMI 8 — super, letnik 1974, dobro ohranjen. Ogled in informacije: Kranj, Staneta Žagarja 30 ali telefon 21-378 v dopoldanskem času. 5366 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled od 13. ure dalje. Benedikova 26, Stražišče, Kranj 5367 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Registrirano do 9. 7. 1978. Teran Ciril, Lancovo 45, Radovljica 5368 Prepustim vrstni red za RENAULT R 4. Mesec Marjan, Hrast-je 101 5369 Prodam PONY EXPRESS. Bučan Stanko, Britof 113 5370 FIAT 128 SPORT, 3 leta star, 51.500 km, prodam. Tel. 064-25-217 5371 Prodam AUDI 60 L VARIANT, letnik 1969. Repinc Jože, Mevkuš 4, Zg. Gorje. Cena ugodna. 5372 Prodam DIANO 6, leto izdelave 1976, 5500 km. Praprotna polica 23, Cerklje 5373 Prodam AMI 8 BREAK. Satler, Oldhamska 14, Kranj 5374 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 in 125 PZ, letnik 1971. Kropa 147, S toč je 5375 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1967 z 10.000 km po generalni. Informacije po telefonu 50-306 5376 Prodam FIAT 1300, luxe, letnik 1970. Kokrica, Betonova 1 5378 Prodam osebni avto FIAT 850 v nevoznem stanju. Kavčič Rafko, Dražgoše 5, Železniki stanovanja 5379 Fant in dekle iščeta SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 5383 Oddam opremljeno SOBO samski moški osebi v Kranju. Informacije Tone Markič, Naklo 208 5384 Mlajša zakonca iščeta manjše STANOVANJE za določen čas v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 5385 Dvosobno STANOVANJE v Zi-reh prodam ali zamenjam za stanovanje v Kranju. Merlak, Gregorčičeva 13, Kranj 5386 Prodam dvosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju, Moše Pijadeja 17, stan. 34. Ogled stanovanja 13. 8. od 10. ure do 14. ure. 5387 V Kranju prodam lepo suho sončno dvosobno STANOVANJE z lepim vrtom ter ostalimi pritiklina-mi. Naslov v oglasnem oddelku. 5388 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico vzamem v najem v bližini Kranja. Reden plačnik. Naslov v oglasnem oddelku. 5389 Prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 5143 posesti Enodružinsko HIŠICO z vrtom v Poljanski dolini kupim. Ponudbe na naslov: Z. J., Novi svet 1, Škofja Loka 5212 Kupim primerno PARCELO za gradnjo manjše hišice ali manjšo starejšo HIŠO na področju Preddvora, Tržiča ali Kranja. Ponudbe oddati na naslov: Okorn, Kranj, Kebetova 18, telefon 22-070 5390 Prodam 1 ha ORNE ZEMLJE (dve njivi) in 30 m POCINKANIH ŽLEBOV. Podreča 22, Kranj 5391 Oddam v najem stanovanjsko HIŠO v Poljanski dolini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Na deželi« 5392 Kupim SMREKOV GOZD -Šenčur, Brnik, Voglje. Naslov v oglasnem oddelku. 5393 V okolici Kranja kupim GOSPODARSKO POSLOPJE ali star HLEV za preureditev v delavnico. Naslov v oglasnem oddelku. 5394 zaposlitve "VARUHINJO za 15 mesecev starega otroka na našem ali vašem domu iščem. Javite se do 7. 8. 1977. Doles, Gorenjskega odreda 4, Kranj 5395 VARSTVO za 10-mesečnega otroka iščemo. Dobri pogoji. Križe 24, Rakar 5396 Iščemo SNAŽILKO za stopnišča. Kidričeva 35 in 37, Marinček -Kodrič 5397 Vodim poslovno knjigovodstvo obrtnikov. Prijave pošljite pod šifro »Strokovno« 5398 prireditve GD KOKRICA prireja v nedeljo, 7. 8. 1977, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO s kegljanjem za jarca. Igra skupina SELEKCIJA. Ob slabem vremenu bo veselica v kulturnem domu. 5399 DRUŠTVO INVALIDOV ŠKOFJA LOKA priredi v nedeljo, 7. 8. 1977, ob 15. uri PIKNIK na škofjeloškem gradu z bogatim srečelo-vom. Ob dobri jedači in pijači vas bodo zabavali SELŠKI FANTJE s humoristom. Ob slabem vremenu prireditve ne bo. 5400 KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja v nedeljo, 7. avgusta 1977, ob 14.30 na hipodromu v Komendi VELIKE KONJSKE DIRKE. Posebna točka ravna galopska dirka polkrvnih konj. Po dirki vrtna VESELICA. Igra ansambel NIKE KRAJNERJA. 5401 GD ŠTEFANJA GORA priredi v nedeljo, 7. 8. 1977, ob 14. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Kegljanje za srnjaka. Igra ansambel TRGOVCI. Vabijo gasilci! 5402 GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA DOBRAVA pri Kropi vas vabi v nedeljo, 7. avgusta 1977, ob 15. uri na veliko VRTNO VESELICO. Igral bo BLEJSKI KVINTET s pevko Agato Šumnik. 5418 obvestila Tudi za vas cveti na tisoče cvetov VRTNIC (preko 40 sort oz. barv) v Podbrezjah na Gorenjskem — oglejte si jih. Ob tej priliki si jih lahko tudi naročite oz. rezervirate za jesensko sajenje. Odprto vsak dan razen nedelje. Drevesnica I. TUŠEK, Podbrezje 4975 Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 5404 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 5405 GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Izkoristite izreden popust za ploščice na Gorenjskem sejmu od 5. do 15. avgusta. Vse informacije daje zastopnik ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 5406 Sporočam cenjenim strankam, da je zaradi letnega dopusta ZAPRTA MIZARSKA DELAVNICA od 8. 8. 1977, do 21. 8. 1977. Andrej Ogris, Kranj, Trojarjeva 9 5407 najdeno Našla sem DENARNICO pred Globusom. Zun, Ul. Vide Šinkovčeve 9, Kranj 5408 izgubljeno Izgubila sem OČALA z dvojnim steklom v rjavem etuiu. Poštenega najditelja prosim, da jih odda v oglasni oddelek Glasa. 5409 ostalo Iščem prijatelja, ki bi mi posodil AVTO (razen fičota) za 10 dni. Plačam dobro. Ponudbe pod »Mirela 20, nežna voznica« 5410 26. lesni sejem v Celovcu od 13. do 21. avgusta 1977 najmodernejša žaga v Evropi v pogonu prek 1600 razstavljavcev iz 30 držav pričakuje vaš obisk nesreče SMRT MOTORISTA Škofja Loka - V torek, 2. avgusta, se je pripetila v Škofji Loki na Kidričevi cesti prometna nesreča s smrtnin izidom. Žrtev je bil motorist Franc Jelovčan, star 64 let, iz Loga. Vzrok nesreče je izsiljevanje prednosti motorista pred osebnim vozilom. Razen tega znaša materialna škoda na vozilih okrog 10.000 dinarjev. Miloš Zupane, rojen Jeta 1954, iz Škofje Loke je vozil usodnega dne po Kidričevi cesti od škofjeloške avtobusne postaje proti železniški postaji. V križišču pri bencinski črpalki mu je nasproti pripeljal motorist Franc Jelovčan in zavil levo ter s tem zaprl pot Zu-pančevemu osebnemu vozilu. Čelno trčenje je bilo neizbežno. Motorista je vrglo na pokrov osebnega vozila, odtod pa skozi vetrobransko steklo v notranjost osebnega avtomobila, kjer je poškodbam podlegel. TRČENJE V NEPREGLEDNEM KRIŽIŠČU Stražišče — Izsiljevanje prednosti je bil vzrok nesreče, ki se je pripetila v torek, 2. avgusta, popoldne na Šempetrski cesti v Stražišču, v kateri je bila ena oseba težje ranjena. Stanislav Miklavčič, star 41 let iz Kranja se je z vartburgom pe- ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica Andreja Stare ta z Bohinjske Bele se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sindikatu železničarjev iz Bohinjske Bistrice in kolektivu železniške postaje Jesenice za cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala tudi čebelarjem, gasilcem, društvu upokojencev in župniku za spremstvo na zadnji poti in pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Janko, hčerka Marica, sestre in ostalo sorodstvo. Bohinjska Bela, 30. julija 1977 ljal po Šempetrski cesti proti Delavski. Pri hišni številki 36 je izsiljeval prednost pred 16-letnim voznikom motornega kolesa Markom Dijakom iz Kranja, ki je vozil po prednostnem delu Šempetrske ceste, ki zavija proti Trojarjevi ulici. Ker je križišče precej nepregledno, sta se avtomobilist in motorist, prekasno opazila. Sledilo je trčenje. Voznik motornega kolesa je bil težje ranjen. IZSILJEVAL PREDNOST Lipnica — V ponedeljek, 1. avgusta, dopoldne je vozil motorist Franc Mikulič iz Brezovice pri Kropi, rojen leta 1962, od Stočja proti Lipnici. V križišču cest proti Kropi in Kamni gorici v Lipnici je izsiljeval prednost pred tovornim avtomobilom ljubljanskega Slovina, ki ga je vozil Albin Cencelj, star 28 let, iz Ljubljane. Pri trčenju motorista in tovornjaka je bil Franc Mikulič težje ranjen. -jk Utonil v Savi Gozd-Martuljek — Oddelek milice v Kranjski gori je bil v sredo, 3. avgusta, obveščen, da je okrog šestih popoldne zginil triletni deček Denis Kašca iz Gozd-Martuljka. Okrog 40 ljudi se je lotilo iskanja. Predvsem so bili pozorni na strugo Save Dolinke, saj je dom pogrešanega otroka blizu struge. Predvidevali so, da bi utegnil Denis pasti v vodo. Zaradi noči so v sredo prenehali iskati in so nadaljevali včeraj, ko se je zdanilo. Ob 5,15 so pogrešanega Denisa Ka-šco našli utopljenega dobrih 300 metrov nižje od doma! -jk Tiho se je poslovila od nas naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in prababica Frančiška Tomažič roj. Zerovnik K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, 5. 8. 1977, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče Za njo žalujejo vsi njeni. Kranj, Voklo, Bled, Ljubljana, Sydney, 3. avgusta 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in stric Franc Jelovčan Mlačanov ata z Loga Do pogreba leži na domu Log 8. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 5. avgusta 1977, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče Poljane nad Škofjo Loko. Žalujoči: žena Francka, sinova Franci in Stanko z ženo Metko, hčerka Marjetka, sestri Marjanca in Micka ter ostalo sorodstvo. Log nad Škofjo Loko, 2. avgusta 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata Franca Kobana se iskreno zahvaljujemo njim, ki so ga s hitro pomočjo skušali ohraniti pri Življenju ter sosedom in sovaščanom, kateri so nam v težkih trenutkih lajšali bolečino in nam nesebično pomagali. Hvala tudi vsem, ki so mu podarili cvetic in vence, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem za zadnji pozdrav in duhovniku za obred. Iskrena hvala tudi njegovim sodelavcem železničarjem in vsem, ki so ga v tolikšnem številu spremili do njegovega prezgodnjega zadnjega doma. Vsi njegovi. Podnart, 30. julija 1977 Radar je zabeležil, da je vozilo ljubljanske registracije za 30 kilometrov prekoračilo hitrost, in ga obenem tudi fotografiral. Na fotografiji je zapisan tudi čas in kraj meritve. Radar lovil kršilce Skriti radar je v petek, 29. julija, v srednjem predoru v Bistrici pri Tržiču, kjer je zadnje čase vedno več hujših prometnih nesreč, in kjer velja sedaj omejitev hitrosti na 50 kilometrov, lovil kršilce predpisa — »Najhitrejši« Danijel Kralj iz Kranja, kije vozil 96 kilometrov na uro Bistrica pri. Tržiču — V srednjem predoru ljubeljske ceste v Bistrici pri Tržiču se je letos pripetilo že več prometnih nesreč s težkimi posledicami. Da bi bili vozniki bolj previdni, je začela veljati tod omejitev na 50 kilometrov na uro, uveljavljeni pa bodo varnostni ukrepi, kot namestitev svetlečih opozorilnih tabel, boljša označitev sredine in roba cestišča v predoru ter gostejši prometni znaki. To je le začasna rešitev, saj je skupnost za ceste po sklepu posebne strokovne komisije dolžna predor čim prej osvetliti. Da bi miličniki ugotovili, s kolikšno hitrostjo prihajajo vozila v predor, kolikšna je gostota prometa in kako vozniki spoštujejo novo omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, so se v petek, 29. julija, odločili za skrito merjenje hitrosti z radarjem. To je posebna naprava, ki hkrati ugotavlja, koliko vozil gre mimo, koliko jih dovoljeno hitrost prekorači, kdaj je bil prekršek storjen in kje je bilo merjenje hitrosti opravljeno. Radar pa obenem vozilo še fotografira. Bistriški preizkus, trajal je 11 ur, je pokazal, da je šlo iz smeri Ljubelja proti Kranju v tem času 1687 vozil, od tega 1638 osebnih, 18 avtobusov, 16 tovornjakov in 15 tovornjakov s prikolico. Omejitve na 50 kilometrov na uro ni spoštovalo 537 vozil ali 31,83 odstotka. Razen osebnih vozil so bili med kršilci vozniki avtobusov (7), vozniki tovornjakov (6) in celo voznik »sleparja«. Več kot 80 pa so vozili trije vozniki. »Rekord« v prekoračitvi je pripadel vozniku fiata 125 KR-220-67 Danijelu Kralju iz Kranja. Vozil je 96 kilometrov na uro. Ob številnih nesrečah v predoru in na tem odseku ceste sploh pa kaže razmišljati tudi o usodi pešcev, za katere cesta ni urejena. Žrtev med pešci je na tej cesti vedno več. Promet narašča, cesta je nepregledna, številnim voznikom pa ni mar omejitev hitrosti. J. Košnjek Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mo*e Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. i ZAHVALA Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo žalostno vest, da je tiho do-trpela naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta Marije Frelih iz Davče Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zrimšku, ki ji je lajšal trpljenje v njeni hudi bolezni, Gradbenemu podjetju Tehnik, Občini Škofja Loka, organizaciji ZB Davča ter TOZD Komunalne dejavnosti za prevoz in spremstvo. Iskrena hvala sosedoma Milki in Zinki, ki sta nam takoj priskočili na pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred, vsem sorodnikom in znancem, vaščanom in sosedom iz Podlubnika. Srčna hvala sodelavcem in sodelavkam, ter vsem, ki ste jo kdajkoli obiskali. Vsi njeni. Davča, Šk. Loka, Podbrdo, Dolenja vas pri Ribnici, Ljubljana, Zali log, Martinj vrh, Novaki, Kranj, 2. avgusta 1977 - t ZAHVALA v 69. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric Franc Sušnik Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti do mnogo preranega groba, mu poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna hvala sosedom za pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih ter pevcem in g. župniku iz Besnice. Žalujoči: sinova Franc, Marjan z družino, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. Besnica, Kranj, 1. avgusta 1977 XV. mednarodni atletski miting Kranj '77 Prijetno atletsko popoldne Arh in Pisk zmagovalca KRANJ — Povprečni rezultati, vendar kljub temu privlačno in prijetno atletsko popoldne na stadionu Stanka Mlakarja. Tu je namreč atletski klub Triglav pripravil mednarodno atletsko tekmovanje Kranj '77, ki je bil hkrati v počastitev praznika gorenjske metropole. Na letoinjem se je zbralo 175 atletov in atletinj iz devetnajstih avstrijskih, italijanskih in jugoslovanskih atletskih kolektivov. Žal pa je odpadla vrsta tekmovalcev državne reprezentance, ki se v Mariboru pripravlja za tekmovanje skupine B evropskega pokala. Pri teh povprečnih izidih so le izbrali najvrednejši rezultat moškega in ženskega dela tekmovanja. Največ vredna, po točkah, sta bila pri moških tek na 5000 m, pri ženskah pa na 800 m. Tako sta član ljubljanske Olimpije Metod Žužek in članica koroškega atletskega kluba Nada Šober dobitnika skulptur, delo trenerja kranjskih skakalcev s palico Borisa Holvja. Največ uspeha pa sta imela Mišo Mijač iz ce-jjeskega Kladivarja, in Velenjčanka Andreja Sverc. Mijač je zmagal v metu krogle in diska, Alenka pa je bila prva na 1500 ter druga na 800 metrov. Izidi - moški - 100 m: 1. Keržan (Olim-pija) in Carusso (Trbiž) 11,1, 3. Marinič (ASK-Split) 11,2, 4. Sitar (Triglav) 11,3, 400m: 1. Prstec 50,0, 2. Žohar (oba Ptuj) 51,8, 3. Stupar (Novo mesto) 52,0, 5. Sladic (Triglav) 56,1, 800 m: 1. Krofi (Kladivar) 1:57,5, 2. Pizzo (Trst) 1:58,1, 3. Miškovič (Olimpija) 1:58,5, 1500 m: 1. Kotnik (Olimpija) 3:54,0, 2. Flanjak (Dinamo) 3:56,5, 3. Skubic (Olimpija) 3:57,0, 8000 m: 1. Žužek (Olimpija) 14:25,6, 2. Massa-rutto (Trbiž) 14:48,9, 3. Ukič (Kladivar) 14:56,4, 4 X 100 m: 1. Olimpija 43,9, 2. Triglav 44,6, 3. Ptuj 45,3, daljava: 1. Siega (Trbiž) 745, 2. Rezek (Velenje) 702, 3. Udovč 698, 4. Potočnik (oba Triglav) 692, višina: 1. Opačić (ASK) 195, 2. Darko Prezelj (Kladivar) 195, 3. Žufar (Mladost) 195, krogla: 1. Mijač (Kladivar) 14,16, 2. Dmitrašinovic (Kvarner) 13,15, 3. Satler (Triglav) 13,14, disk: 1. Mrjač (Kladivar) 52,74, 2. Slišković (Kvarner) 39,44, 3. Konc (Ljubljana) 39,10, 5. Kogovšek (Triglav) 34,14, mlajši mladinci - 1000 m: 1. Popovu? (Dinamo) 2:37,4, 2. Urh Velenje) 2:38,0, 3. Križaj (Triglav) 2:38,1; ženske - 100 m: 1. Volsi (Trst) 12,7, 2. Tretjak (Bor) 12,9, 3. Ugowitzer (ASKO) 12,9, 800 m: 1. Sober (KAK) 2:10,9, 2. Sverc (Velenje) 2:11,0, 3. Urankar (Kladivar) 2:123, 1500 m: 1. Sverc (Velenje) 4:30,7, 2. Saccol (Trst) 4:36,5, 3. Cappellotto (Trst) 4:40,1, 5. Reja (Triglav) 4:52,5, 4 x 100m: 1. Olimpija 50,3, 2. Trst 51,4, 3. ASKO-Beljak 52,1, daljava: 1. Volsi (Trst) 504, 2. Horvat (Ptuj) 496, 3. Kralj (Novo mesto) 492, krogla: 1. Dumenčič (Mladost) 11,82, 2. Kralj (Bor) 11,80, 3. Tavčar (Bor) 11,78, disk: 1. H res tak (Dinamo) 41,30, 2. Tavčar (Bor) 40,54, 3. Janovič (Kvarner) 33,96. D. Humer Novice iz PD Zaradi velikega zanimanja za obisk in bivanje v novi planinski postojanki na Ledinah prosi Planinsko društvo Kranj vse organizatorje skupinskih obiskov na Ledinah (šole, smučarske klube, izletniške skupine, šole v naravi itd), da iščejo informacije in rezervacije v pisarni društva na Koroški cesti v Kranju. Do oktobra je namreč planinska postojanka že 60-odstot-no zasedena. Dnevni penzion, kjer je tudi že upoštevana uporaba vlečnice na bližnjem smučišču, znaša 150 dinarjev. Za prevoz smuči, prtljage in druge opreme je zagotovljena tovorna žičnica. Za kilogram je treba odšteti 3 dinarje, pri organiziranih skupinah pa znaša prispevek 2 dinarja. Čeprav Planinsko društvo Kranj obnavlja zavetišče pri zgornji postaji žičnice na Krvavcu, nudi obiskovalcem Krvavca najnujnejše gostinske storitve. Prenovljena planinska postojanka se bo imenovala po Gorenjskem odredu. Po sodbi Planinskega društva Kranj bi kazalo na Krvavcu tudi poleti usposobiti druge gostinske obrate, saj niso redki, ki obiskujejo Krvavec tudi poleti. Z otvoritvijo nove planinske postojanke na Ledinah se je tudi Planinsko društvo Kranj vključilo v družbenopolitično in gospodarsko življenje Jezerskega. To je v nagovoru ob otvoritvi postojanke poudaril predsednik krajevne konference SZDL Jezersko Jože Piskernik in ob tej priložnosti izročil kranjskim planincem sliko jezerskega slikarja amaterja Franca Zadnikarja. Izredno živahno je tudi na smučišču na Ledinah, kjer vadijo smučarji Alpetoura iz Škofje Loke. Dnevno presmuča posameznik tudi nad 50 kilometrov, kar je izreden dosežek, -jk NOVICE IZ ŠKOFJE LOKE 19. junija so Veronika Cibale, Tone Bogataj in Marjan Tolar preplezali prvenstveno smer v Dovškem križu. Ocena III. mestoma IV, 200 m. 2 uri. Smer je dokaj krušljiva, »začne« pa se iz amfiteatra. Marko Pagon (AAO) in Simon Peternel sta 9. julija preplezala S raz Mojstrovke. Tone Hiršenfelder in Franc Langerholc sta 13. julija preplezala skalaško smer z ladjo v SS Triglava. Žare Trušnovec (AAO) in Miha Preveč (AO Skorja Loka) sta 9. julija ponovila dolgo nemško smer v Triglavu. Simon Peternel in Boštjan Ke-kec sta 17. julija s tečajnicama preplezala »smer nad kapelico v Dolgem hrbtu«. 23. julija sta Boštjan Kekec in Tone Jankovec preplezala tržaško smer v Triglavu, skalaško smer z ladjo pa sta preplezala naslednjega dne. domaČi vzponi 24. julija so Janez Grohar, Željko Perko (AO Tržič) in Dušan Markič freplezali smer Jesih-Lipovec v steni ravnika. 28. julija so Franci in Peter Markič ter Marko Stremfelj (AO Kranj) preplezali prvenstveno »Decovo smer« v SZ steni Veliki babi. Ocena III, več raztežajev I in II, višina stene 600 metrov, plezali pa so 4 ure. Za smer je značilno popolnoma prosto plezanje v odlični skali. Smer poteka prek centralnega dela stene levo od postopaške smeri. A. S. Start prve skupine moških na 100 m na petnajstem mednarodnem atletskem mitingu Kranj '77. Prvi z desne je poznejši zmagovalec Vane Keržan iz ljubljanske Olimpije. Prvo mesto pa sije nato moral podeliti z Tržačanom Giuse-pem Carussom. — Foto: F. Perdan Bivši slovenski prvak Kranjčan Slavko Udovč v skoku v daljavo je na torkovem mitingu moral priznati premoč Siegu iz Trbiža in Režku iz Velenja. Njegov klubski kolega Janez Potočnik pa je le za šest centimetrov zaostal za Udovcem. — Foto: F. Perdan Alpinistične novice GORENJCI V CENTRALNIH ALPAH Letos je v Centralne Alpe odšlo več gorenjskih alpinistov, ki so v gorah nad Chamonixom dosegli nekaj lepih uspehov. Slavko Frantar in Iztok Tomazin sta preplezala v 9 urah smer Major v Brenvi, Iztok, Tomazin in Elimir Zrim sta ponovila avstrijsko smer v Les Courtes, Dušan Srečnik in VUi Vogelnik pa sta v dveh dneh preplezala Bonattijev steber v zahodni steni Druja. Borut Slanernik in Elimir Zrim sta se povzpela na Dent du Geant in prečila greben z Aig. du Midi na Alg. du Plan (vsi člani AO Tržič). Matjaž Dolenc, Peter Markič in Marija Perčič so preplezali Gervasutti-jev ozebnik v Mt. Blanc du Taculu, Pavle Oman, Matej Kranjc Tomo Česen in soplezalec pa so opravili prečenje Mt. Blanca. Matjaž Dolenc, Matej Kranjc, Pavle Oman in Marija Perčič so preplezali smer Greloz-Roch v Paine du Sucre (IV). (Vsi AO Kranj) Stane Be-lak (AO Ljubljana Matica) in Marko Stremfelj (AO Kranj) pa sta preplezala Lagardov ozebnik v Les Droites in švicarsko smer v Les Courtes. Nekateri alpinisti so se odpravili tudi v druge predele Centralnih Alp, vendar pa o njih še nimamo natančnejših novic. Odbojkarski tabor na Šobcu Radovljica — Pred pričetkom nove tekmovalne sezone bodo odbojkarski delavci iz radovljiške občine organizirali tabor od 19. do 28. avgusta za okrog trideset pionirjev in mladincev iz občine. Poleg tega so v tabor povabljeni tudi mladi odbojkarji z Jesenic in kranjskega Triglava. Organizatorji tabora so naleteli na veliko razumevanje Turističnega društva Lesce, ki jim bo omogočilo postavitev šotorov in nudili prehrano v kampu Sobec. Tu bo, če bo vreme lepo, tudi vadba na dveh zunanjih igriščih, ki jih bodo uredili člani OO ZSMS iz Lesc. Poleg vadbe tehnike i.i taktike dvakrat na dan obsega program tabora še predavanja in ogled filmov. Tabor bo vodil trener blejskega dru-goligaša Vernih Srečo. Igralci te ekipe pa bodo demonstratorji. M. F. Na novo odprta »OPTIKA« Kranj, Vodopivčeva 19 (Mohorjev klanec) Izdelava vseh vrst očal, tudi na recept in popravila. Solidna in hitra izdelava. Se priporoča ___ Herle Branka Naš komentar Drevi morda že odločitev? KRANJ — S srečanji petega, zadnjega, kola so vaterpolisti sklenili prvi del tekmovanja v »elitni« drugi zvezni vaterpolski ligi. Šesterica ligašev Riviera (Djenoviči), ŽAK (Kikinda), GOC (Vrnjačka Banja), Jedinstvo iz Zadra, beograjski Student in kranjski Triglav pa bodo že drevi nadaljevali boje, ki prvaku v tej skupini v naslednji sezoni prinaša vstop v druščino najboljših jugoslovanskih vaterpolskih moštev; prvo zvezno ligo. Kdo bo novi prvoligaš in prvak v tej ligi, bo morda dalo odgovor že drevi ko se v Herceg Novem srečata edina kandidata za ta naslov Riviera in Triglav. Torej odločitev naj bi padla danes v črnogorskem primorju. Triglav 5 5 0 0 83:29 10 Riviera 5 4 0 1 62:51 8 ŽAK 5 2 0 3 41:48 4 Student 5 1 1 3 42:49 3 GOC 5 1 1 3 33:65 3 Jedinstvo 5 1 0 4 35:51 2 Že sam pogled na lestvico po petih kolih nam pove, da je v prednosti ligaš iz Kranja, saj je v prvem kolu doma premagal Riviero. Tako ima Triglav dve točki prednosti. Oba edina kandidata za sam vrh v gosteh nista izgubila nobenega srečanja. Vendar v prednosti je sedaj bila Riviera, saj je to moštvo gostovalo le v Zadru, kjer pa so tesno premagali Jedinstvo. Moštvo trenerja Trifka Bandžurja je imelo v tem prvem delu dve težki gostovanji v Kikindi in Beogradu. S tega pa so se vrnili neporaženi. Ali bo tudi drevi tako? Seveda je vprašanje odprto, saj je triglavanov dovolj, da osvoje v Herceg Novem le točko in v Vrnjački Banji obe in vprašanja o prvaku ne bo več. Riviera mora pač še na vsa štiri gostovanja. In prav lahko se zgodi, da bodo le enkrat »kiksnili« in prvo mesto jim bo splavalo po vodi. Tudi prvaku s prvega dela se to lahko zgodi. C e bo to res in če bosta obe ekipi na koncu pristali z enakim številom točk, bo potrebno novo tretje srečanje v nevtralnem bazenu. Tega pa prav gotovo ne bo treba, če bodo Kranjčani drevi zaigrali svojo hitro in ostro igro, ki nasprotniku vzame vso voljo do zmage. Drevi bo treba zaigrati na vse in ne preveč spoštovati nasprotnika, ki jih lahko zagreni vstop v prvoligaško sredino. D. Humer Najboljši Javornik I. Jesenice — Na balinišču pri domu upokojencev na Javorniku so se v sredo, 27. julija, srečale balinarska ekipe DU Jesenice in DU Javornik-Koroška Bela. Nastopile so tri moške in ženska postava. Rezultati — 1. kolo: Jesenice : Javornik I 11:13, Javornik (ženske) : Javornik II 13:11; 2. kolo: Jesenice : Javornik H 13:11, finale: Javornik (ženske) : Javornik I :13; končni vrstni red: 1. Javornik I, 2. Javornik (ženske), 3. Jesenice, 4. Javornik II. J. Tomaš MARIBOR — V tem obdravskem mestu je bilo železničarsko športno društvo Maribor ob zlatem jubileju organizator pionirskega teniškega turnirja. Na njem so se zbrali vsi najboljši slovenski pionirji in pionirke. Njaveč uspeha so imeli predstavniki kranjskega Triglava, saj sta Tomaž Arh in Primož Pisk postala končna zmagovalca. Arh je bil prvi v kategoriji pionirjev do 14. let, Pisk pa do 12. Pri dekletih je triglavanka Alenka Tratnik — do 14. let — v finalu morala priznati premoč Zibretove iz mariborskega Branika. Mladi kranjski šahist peti VRHNIKA - Tu je bilo v dneh od 17. do 28. julija v organizaciji SD Vrhnika troje državnih šahovskih prvenstev: prvenstvo pionirjev, pionirk in mladink. Na prvenstvu pionirjev je pokazal največ in zasluženo zmago Draško iz BiH. Med 16 udeleženci iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin manjkali so le predstavniki Črne gore, je nastopil tudi 14-letni Rado Bumbar, član SZ Zveze slepih Kranj. Bumbar se je uvrstil na turnir kot prva rezerva. Svoj nastop je začel slabo, saj je prvi dve partiji izgubil. Potem pa je le našel samega sebe in do konca prvenstva ni več podpisal vdaje. Zbral je 9,5 točke in zasedel odlično peto mesto, kar je bila obenem tudi najboljša uvrstitev slovenskih predstavnikov na vseh treh prvenstvih. Njegova uvrstitev pa bi bila verjetno še boljša, če bi ne nastopil utrujen zaradi igranja na mladinskem Rrvenstvu 8RS v Kočevju. Prav tako pa veja omeniti, da njegov mentor Hribar zaradi službene obveznosti ni mogel biti stalno prisoten na turnirju. Uspeh Bumbarja pa je še večji, če vemo, koliko pozornosti posvečajo mladim šahistom v drugih republikah, kjer z nekaterimi od njih delajo celi štabi šahovskih strokovnjakov. S svojo uvrstitvijo pa je prav gotovo pokazal, da sodi med najobetavnej-še mlade šahiste v Sloveniji. Končni vrstni red: 1. Draško (BiH) 12 točk, 2. Vujačič 11, 3. Paunovič 10,5, 4. Petronijevič (vsi Srbija) 10, 5. Bumbar (Slovenija) 9,5, 6. Sazdov (Makedonija) 9, 7. Dostenič (Vojvodina) 8,5, 8.-9. Jerič (Slovenija) in Sulava (Hrvatska) po 8, 10.-11. Kecič (Slovenija) in Ivekovič (Hrvatska) Pd 6,5, 12. Mihajlovski (Makedonija) 6, 13. etrovič (Srbija) 5,5, 14. Sertič (Hrvatska) 3,5, 15. Lakič (BiH) 3, 16. Juniku (Kosovo) 2,5. E. Muri Velik uspeh Matjaža Mušiča ZBILJE — Preteklo soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru letošnje največje vodno smučarsko tekmovanje pri nas — Lovorika Evrope. V organizaciji VSK Olimpija je merilo moči 13 tekmovalcev in 8 tekmovalk iz 7 držav. Najmočnejša konkurenca je bila pri ženskah, kjer je evropska prvakinja Chantal Escot (Francija) le s težavo premagala tekmice, obenem pa je v likih postavila nov evropski rekord s 4010 točkami. Evropska rekorderka v skokih Karen Morse (Velika Britanija) je s solidnimi skoki potrdila sloves, zablestela pa je v slalomu, kjer je za las zaostala za rekordnim dosežkom. Pri moških je bil Mino Cazzaniga (Italija) najboljši, le malo pa je za njim zaostal naš predstavnik Matjaž Mušič, ki je v likih s 4380 točkami postavil nov državni rekord. Lep mednarodni uspeh sta dosegla tudi elanovca Uroš Bogataj s 3. mestom v skokih in 6. mestom v slalomu ter Mark Pleško s 6. mestom v likih, -fr Sicer pa so tu mladi igralci Triglava dosegli dober uspeh. Poleg zmagovalca Arha in Piska ter drugega mesta Tratnikove sta se v polfinale uvrstila še Pretnar in Pivk. Primož Stare pa je dobil posebno priznanje kot najbolj borbeni igralec. Izidi - pionirji do 14. let - četrtfinale - Arh (Triglav) : Seško (ŽD) 6.2, 5.6, 6:3, Lugar : Horvat foba Branik) 6:3, 6:4, Pisk (Triglav) : Večuj (ŽD) 2:6, 4:6, Pretnar (Triglav) : Ketis (Branik) 6:2, 4:6, 6:4; polfinale - Arh : Lugar 6:3, 6:3, Večuj : Pretnar 6:2, 6:2; finale - Arh : Večuj 6:3,6:1; pionirji do 12. let - četrtfinale - Pisk (Triglav) : Sušeč (ŽD) 6:0, 6:0, Pivk : Stare (oba Triglav) 6:0, 4:6, 6:3, Jordan : Situm (oba ŽD) 6:2, 6:2, Krešovič (Branik) : Koledron (ŽD) 6:1, 6:0; polfinale - Pisk : Pivk 6:1, 6:1, Krešovič : Jordan 6:2, 6:1, finale - Pisk : Krešovič 6:2.6:1. pionirke do 14. let — polfinale — Žibret : Baje (oba Branik) 6:0, 6:0, Tratnik (Triglav) : Krešovič (Branik) 2:6, 6:1, 6:1; finale - Zibret : Tratnik 6:1,6:0. -dh V Bazi 12 ekip Jesnice — Domači balinarski klub je v nedeljo, 31. julija, organiziral na balinišču v Bazi tradicionalni mednarodni, letošnji že 15. balinarski turnir v počastitev praznika občine Jesenice, obenem pa je sodil tudi v sklop praznovanja letošnjih Titovih in partijskih jubilejev. Na turnirju se je zbralo dvanajst balinarskih ekip iz Slovenije in sosednje Italije. Poleg domačih balinarskih ekip so sodelovale še ekipe iz Radovljice, Anhovega, Ljubljane, Postojne in Maribora, iz Italije pa ekipi Orzano in Ron-chie, s katerima ima jeseniški balinarski klub dolgoletne prijateljske stike. Turnir je ves čas motilo deževno vreme, kljub temu pa so se jeseniški balinarski delavci potrudili, da je bil do konca solidno izpeljan. Vrstni red: 1. BK Železničar Postojna, 2. BK Jesenice I, 3. BK Sloga Ljubljana, 4. BK Salonit Anhovo, 5. BK Jesenice II itd. J R Strelci za praznik Jesenice — Na strelišču v Podmežaklji je bilo pretekli teden strelsko tekmovanje z malo-kalibrsko puško, ki ga je v počastitev praznika občine Jesenice, Titovih in partijskih jubilejev ter 25-letnice ZRVS organiziral občinski odbor ZRVS Jesenice. Skupaj je nastopilo 19 tričlanskih ekip krajevnih osnovnih organizacij ZRVS, strelskih družin, krajevnih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter občinskih vojaških organov in organov za notranje zadeve. Strelsko tekmovanje je tradicionalno, saj je bilo letošnje že tretje po vrsti. Vratni red - ekipno: 1. Odbor za LO in DS Dovje-Mojstrana, 2. SD Janez Mrak Dovje-Mojstrana, 3. Odbor za LO in DS Plavž; posamezno: 1.. Franc Rabič, 2. Vojko Grebenšek, 3. Joža Hlebanja (vsi Mojstrana) itd. J R. Danes Lesce: Rijeka BLED - Na blejskem stadionu bo popoldne ob 16.30 zanimivo nogometno srečanje med prvim moštvom Rijeke in domačega NK Lesce. Rečani se trenutno pripravljajo v Kamniku na jesenski del državnega prvenstva v I. zvezni ligi in so se radi odzvali vabilu NK Lesce na prijateljsko tekmo. -hj Odprto mednarodno prvenstvo Kranja v tenisu Gradischnig že četrtič KRANJ - Na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja je bil domači teniški klub Triglav organizator tradicionalnega mednarodnega odprtega teniškega članskega turnirja za pokal KRANJA. Ta najkvalitetnejši turnir nasploh doslej je bil v počastitev praznika gorenjske metropole. Na letošnjem se je zbralo kar 58 »belih mušketirjev« iz Avstrije in Jugoslavije. Zaigrali so skoraj vsi najboljši naši tenisači, med njimi tudi udeleženca pravkar končanega državnega prvenstva Skopjanec Nikolovski in Gržinič iz Opatije. Po lepih igrah vse od prvega kola pa do finala se je v polfinalu našla četverica najboljših. To so bili Hanz Gradischnig iz Beljaka, Nikolovski ter domačina Davor Žnidar in Janez Mulej. Nedeljskim polfinalnim borbam je sicer nagajal dež, vendar to ni motilo obeh parov. V prvem polfinalnem boju je Gradischnig obračunal z Mulejem, Žnidar pa je z odlično igro presenetil Nikolovskega, ki se je na prvenstvu SFRJ uvrstil med osem najboljših. Ker pa dež v nedeljo ni in ni ponehal, so morali finalni dvoboj odigrati v ponedeljek. Zmagovalec že treh zapovrstnih kranjskih turnirjev je začel silovito in po- vedel v prvem setu z 2:0. V naslednjih dveb ga je Žnidar sicer ujel, toda Gradischnig je prvi set sklenil sebi v korist. V drugem, ko je že kazalo na gladko zmago gosta iz Beljaka, se je pri izidu 5:2 Kranjčan le zbral in set po time breacku tudi dobil. V tretjem odločilnem sta oba pokazala izvrstne udarce, vendar je bil Avstrijec le bolj zbran, tako v polju kot na mreži, in že četrtič zaporedno zmagal. Izidi: osmina finala - Žnidar (Triglav) : Vengust (Kamnik) 6:2, 6:1, Jagatič (Branik) : Gajič (Vevče) 6:4, 6:3, Vodeb (Branik) : Smo-linger (Beljak) 6:0, 6:3, Nikolovski (Skopje) : Fende (Olimpija) 6:1, 6:3, Gradischnig (Beljak) : Jezeršek (Triglav) 6:2, 7:5, Gržinič : I. Flego (oba Opatija) 6:1, 6:1, Svenšek (Branik) : Janškovec (Triglav) 6:0, 6:4, Mulej : Nadižar (oba Triglav) 6:3,6:3; četrtfinale - Žnidar : Jagačič 6:2, 6:3, Nikolovski : Vodeb 6:0, 6:3, Gradischnig : Gržinič 6:1,6:1, Mulej : Svenšek 6:4,7:6; polfinale: Žnidar : Nikolovski 4:6, 6:2, 6:2, Gradischnig : Mulej 6:2,6:1; finale: Gradischnig : Žnidar 6:2,6:7,6:4. D. Humer Tako kot že večkrat doslej sta se tudi na letošnjem mednarodnem odprtem teniškem turnirju za pokal Kranja v finalni igri pomerila Hanz Gradischnig iz Beljaka in najboljši domači igralec Davorin Žnidar. Po dobri igri obeh jt Kranjčan ponovno moral priznati premoč rutiniranemu gostu. — Foto: F Perdan Od stališč k ukrepom Kaj sta izvršni svet in štab za odpravo posledic potresa doslej ukrenila za pomoč prizadetim občanom T7SODNI K A RA KORUMSKI VRH — Gasherbrun I (na fotografiji), po uradnih podatkih visok 8068, po najnovejših pa utegne njegova višina doseči 8080 metrov, je med najvišjimi vrhovi pogorja Karako-rum v Pakistanu. Domačini ga imenujejo »bleščeča stena«, Angleži, ki so ga odkrili 1892, pa Hidden Peak ali Skriti vrh. Karakorumske-ga osemtisočaka sta pa še nepre-plezani jugozahodni steni kot prva na svetu osvojila kranjska alpinista Andrej Stremfelj in Nejc Zaplotnik, člana jugoslovanske alpinistične odprave, organizirane v počastitev 70. obletnice Planinskega društva Tržič. Vrh je bil osvojen 10. julija, kot poročajo agencije, in to kljub precejšnjim težavam, ki jih je premagovala odprava. Dva dni za Štremfljem in Zaplotnikom se je podal iz taborišča IV na vrh tudi tretji član odprave Drago Bregar iz Ljubljane, star 25 let, član P D Železničar iz Ljubljane, vendar je gora terjala njegovo življenje. (jk) te dni po svetu PORTUGALCI V MOZAMBIK Kot je sporočil mozambiški predsednik Samora Machel, bo v kratkem prispelo v Mozambik približno 5000 Portugalcev, ki bodo nadomestili pomanjkanje domačega tehniškega kadra. Hkrati pa bo več tisoč Portugalcev zapustilo Mozambik, ker bodo potekle pogodbe, ki so jih sklenili pred dvema letoma, ko se je Mozambik otresel potugalskega kolonialnega jarma. ARETACIJE V BRAZILIJI Brazilska varnostna služba je zaprla 20 članov lani ustanovljenega »gibanja za emancipacijo proletariata«. Aretiranci so obtoženi sodelovanja pri študentskih neredih in protestih na univezah, v katerih študentje zahtevajo obnovitev ustavne demokracije. SZ UVA2A PŠENICO Iz Camberre sporočajo, da je Avstralija prodala Sovjetski zvezi 450.000 ton pšenice v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Pšenico bodo dobavili prihodnje leto. NOVO AMERIŠKO OPORIŠČE? Agencija Reuter poroča, da bo konzorcij ameriških družb v Saudski Arabiji zgradil mesto za 70.000 prebivalcev in center za vojaško vzgojo v severnem delu Saudske Arabije. Vrednost tega projekta znaša milijardo dolarjev, uresničen pa bodo konca 1985. leta. POSKUS »LINČANJA« Na bostonski plaži Carson v ZDA je bilo več kot 1500 belcev in 80 do 100 črncev. Okoli 300 belcev je stopilo v Krog okou črncev, pri tem pa so vzklikali rasistična gesla in metali kamenje. Posredovati je moralo 200 policistov, ki so aretirali devet belcev. TREBUŠNA OBOLENJA V INDONEZIJI V zdravstvenem centru v Djakarti so ugotovili, da okoli 50 odstotkov smrtnih primerov v Indoneziji povzročijo različna trebušna obolenja. V Indoneziji od 20 milijonov otrok, starih od 6 do 12 let, trpi zaradi različnih telesnih in duševnih bolezni kar 4,7 milijona otrok, 567.000 pa jih je nedohranjenih. Kranjčani na ladji »Kranj« Kranj — Splošna plovba iz Pirana je v torek, 2. avgusta, sporočila, da bo danes, 5. avgusta, priplula v Koper ladja »Kranj«, izdelana v japonskih ladjedelnicah. Ladja s kranjskim imenom je med najmodernejšimi tovornimi in delno potniškimi plovili Splošne plovbe iz Pirana. Da bo pristanek ladje v matični luki čim bolj slovesen, bodo predstavniki kranjske občine na povabilo Splošne plovbe iz Pirana obiskali danes ladjo v sidrišču. Ob tej priložnosti se bodo srečali s predstavniki piranskega podjetja in posadko. V kranjski skupini so zastopniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenih organizacij in društev ter večje skupine mladincev. -jk Kranj, 4. avgusta — Po zadnjih podatkih, ki pa še niso dokončni, je potres 16. julija v kranjski občini prizadel 286 stanovanjskih in drugih objektov. Strokovnjaki so jih 29 predlagali za rušenje, 182 jih terja zahtevna popravila z vezmi in injekcijami v razpokah, 75 pa jih ima prizadete predvsem stropne in stenske obloge. Poškodbe so ugotovljene na območju 12 krajevnih skupnosti, najtežje prizadete stavbe, ki jih bo potrebno nadomestiti z novimi, pa so na območju KS Kokrica, Tenetiše Golnik, Trstenik, Bela in Podblica. V vseh teh krajevnih skupnostih so tudi stavbe, ki jih bo potrebno celovito sanirati, le-te pa stojijo tudi na območjih Goric, Preddvora, Dupelj in Predoselj. Dodatno k temu so lažje poškodbe ugotovljene še na območju Kokre in Jezerskega. Sedanja ocena zahtevanih del se giblje okoli 40 milijonov dinarjev, vendar se še nenehno spreminja, ker podrobnejši pregledi odkrivajo nove poškodbe. Tako na primer zadnja ocena nujnih del v Institutu Golnik dosega 3 milijone 500 tisoč dinarjev, kar je trikrat več od prvotne. Po izkušnjah z odpravljanjem potresnih poškodb na drugih področjih Slovenije pa je mogoče pričakovati, da bo pravi obseg zahtevanih posegoV znan šele med samim delom. Izvršni svet skupščine občine Kranj je že predlagal izvršnemu svetu SRS, da potres v kranjski občini označi kot naravno katastrofo večjega obsega. To je pogoj za to, da prizadeti dobijo potrošnika posojila z znatno ugodnejšimi pogoji od običajnih. Enako je zaprosil predsedstvo SRS, ki s tem, da ugotovi večji obseg elementarne nesreče, omogoči izredno hitre postopke za izdajo potrebne urbanistične tehnične dokumentacije. Praktično pa imajo prizadeti že takoj sedaj možnost, \Ia začne graditi nadomestne objekte, seveda po veljavnih projektih, komisije komunalnih organizacij, ki morajo dajati soglasja pri gradnjah in adaptacijah, pa bodo to opravljale sproti. Štab in izvršni svet sta osvojila stališča, da morajo obnovitvena dela dosledno izhajati iz ugotovitev in stališč strokovnjakov v pristojnih komisijah. To pa pomeni, da tisti občan, ki njihovih nasvetov ne bi hotel upoštevati, ne bi imel pravice do Dosebnih ugodnosti in olajšav. Stab je na današnji seji sklenil takoj ustanoviti gradbene odbore po krajevnih skupnosti, ki bodo usmer- jali in usklajevali obnovitvena dela, imenoval pa je tudi potrebne nadzorne organe. Odločilno vlogo pri določanju višine posojil za prizadete bo prevzela finančna komisija. Izvršni svet Sob Kranj je prek republiškega sekretariata za industrijo ukrenil tudi vse, kar je bilo mogoče, da bi na prizadeto območje dobili cement. Med včerajšnjim obiskom predsednika Draga Štefeta v Anhovem je bilo dogovorjeno, da bosta Merkur in Gradbinec dobila nekaj več cementa, kot je bilo predvideno, tako da bi ga za začetek skupaj s količinami, ki jih bosta sama odstopila, zagotovila 300 ton. Omenjena organa kranjske občinske skupščine pa sta navezala tudi stike z lesno industrijo Jelovica iz Škofje Loke in ugotovila, da ne bo težav z montažnimi hišami, če bi jih občani želeli. Vsekakor pa so zelo priporočljive, ker jih je mogoče postaviti hitro, ker so potresno neprimerno varnejše kot klasične in nenazadnje tudi zaradi tega, ker je zanje potrebno izredno malo gradbenih materialov, ki jih kritično primanjkuje. Po osvojeni urbanistični politiki v kranjski občini je mogoče postaviti montažno hišo povsod, kjer je odmerjen prostor za individualno gradnjo. Izvršni svet Sob Kranj je začel pripravljati še poseben program ukrepov za sanacijo in obnovo. Iz rezervnega sklada skupščine občine Kranj je za odpravo posledic potresa namenil 400 tisoč dinarjev, ki jih bo razporedil pristojni štab. Razen tega je predlagal zvezi samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije, da se prispevek stanovanjske skupnosti Kranj za solidarnost v letu 1978 uporabi za odpravo posledic tega potresa. m. Sosič V nedeljo slavnost na Još tu Kranj — V nedeljo, 7 avgusta, ob 10. uri bodo na smučarskem domu na Joštu odkrili spominsko ploščo Borisu Ručigaju, znanemu predvojnemu športniku, predvsem odličnemu smučarju, ki je padel kot borec NOB že kmalu v začetku II. svetovne vojne. Od nedelje dalje se bo Dom na Joštu preimenoval v Dom Borisa Ručigaja. Smučarski klub Triglav na otvoritev vabi čim več prijateljev športa, še posebej pa graditelje doma, ki so ga zgradili s prostovoljnjim delom v prvih povojnih letih. b'.