Vesti z Zavoda za gozdove Slovenije V postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načr­ tov spadajo tudi javne razgrnitve in javne obravnave. Javna obravnava gozdnogospodarskega načrta je zahte- ven stik z javnosljo, ki mora preprečiti ali vsaj zmanjšati možnost konflikta med uporabniki prostora oziroma različnimi interesenti pri gospodarjenju in rabi gozdov. Učinkovita javna obravnava je odvisna od mnogih deja- vnikov: izbire časa, kraja in prostora, obveščanja jav- nosti, vabil, dobre predstavitve načrta, vodenja raz- prave in vključevanja udeležencev v razpravo. Zavod za gozdove je konec novembra 200 l z lastnimi izvajalci izvedel dve uspešni delavnici za učinkovito izvedbo javne obravnave. Prva delavnica je bila 27. novembra 2001 v Nazarjih, druga pa 29. novembra 2001 v Pos- tojni. Delavnic so se udeležili vodje odsekov za načr­ tovanje in njihovi pomočniki iz vseh območnih enot. V mesecu decembru so se začele javne razgrnitve in obravnave gozdnogospodarskih nač11ov območij za obdobje 2001-20 LO. Prvi šti1je načrti so bili že razgr- njeni v Novem mestu, Kočevju, na Bledu in v Tolminu. Razgrnitve in obravnave ostalih desetih načrtov bodo v začetku leta 2002. Podrobnejše informacije o mestu in času javnih obravnav lahko najdete na domači spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (http:/www.sigov.si/zgs-sfs). V torek, 4. decembra, je bila v Turnišču na izletniški kmetiji pri Vargovih slovesna podelitev priznanj izbra- nim najbolj skrbnim lastnikom gozda v letu 200 l. Pri- reditve se je udeležilo okrog 60 ljudi iz vse Slovenije. Z izbiro in slovesno podelitvijo priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov je Zavod za gozdove Slo- venije pričel leta 1999. Od takrat vsako leto na vsaki območni enoti izberejo po enega lastnika, ki ustreza postavljenim kriterijem za najbolj skrbnega gospoda1ja gozda. S to aktivnostjo žel ijo na Zavodu za gozdove Slovenije vzpodbuditi lastnike k upoštevanju načel gozdarske stroke, k rednemu opravljanju gozdnogoji- tven ih in varstvenih del v gozdovih, sprotnemu vzdr- ževanju gozdnih prometnic, upoštevanju večnamenske vloge gozdov ter k izobraževanju in usposabljanju za delo v gozdu. Biti dober gospodar z gozdom pomeni negovati ga, pa čeprav ne moreš pričakovati od njega takojšnjih ali velikih dobičkov. Dober gospodar z gozdom je samoiniciativen, ob njem je gozdar javne gozdarske službe doborodošel svetovalec in pomoč­ nik. Izbrani najskrbnejši lastniki imajo nedvomno vse lastnosti dobrih gospodarjev z gozdom in s svoj im zgledom vzpodbudno vplivajo tudi na druge lastnike gozdov. GozdV 59 (2001) 10 V letu 2001 so bili kot najbolj skrbni izbrani nasled- nji lastniki gozdov: Srečko Rijavec, (območna enota Tolmin),Andrej Lipovec (območna enota Bled), Franc Dolinšek (območna enota Kranj), lvo Bajde (območna enota Ljubljana), Cveto Batista (območna enota Pos- tojna), Hubert Kosler (območna enota Kočevje), Anton Stariha (območna enota Novo mesto), Janez Zakraj- šek (območna enota Brežice), Darko Ribič (območna enota Celje), Jože Krt (območna enota Naza1je), Jože Rošer, (območna enota Slovenj Gradec), Ludvik Pavlič (območna enota Maribor), Simon Rojc (območna enota Sežana). Svet Zavoda za gozdove Slovenije je na svoji 13. redni sej i dne 14. decembra 2001 sprejel program dela in finančni načrt zavoda za leto 2002. Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji je imela sejo dne 17. decembra 2002. Obravnavali so opravljeno delo v letu 2001 in program za leto 2002. V letu 200 1 je komisija uspešno organizirala slo- venski del Evropohoda: Člani PD so pod vodstvom koordinatorjev ZGS obnovili markacije na približno polovici dolžine E6 in E7 v Sloveniji. Na Evropohodu je bilo izvedenih več kot 30 prireditev. Evropohoda se je udeležilo okrog 3.000 ljudi. Vse 3 osrednje priredi- tve (v Hodošu, na Mačkovcu in na mejnem prehodu Radelj) so uspele. Evropohod so intenzivno spremljali državni in lokalni mediji. Na zaključni prireditvi Evropohoda septembra 200 l v Strasbourgu, ki se je je udeležilo več kot deset tisoč ljudi iz vse Evrope, so sodelovali predstavniki ZGS in predstavnik Planinske zveze Slovenije, U. Vidovič, ki se je udeležil tudi skupščine Evropske popotniške zveze na njeni komisiji za pota. Na skupščini so izvo- li li nove organe zveze in sprejeli evropsko popotni ško listino. Program dela komisije za evropske pešpoti v letu 2002: -delna obnova markacij na E7 in E6 v jugozahodnem in zahodnem delu Slovenije - izdaja vodnika vsaj za eno evropsko pešpot -organizacija popotniškega srečanja na gradu Snež- nik -obvestila za popotnike Izvedba programa je seveda odvisna od finančnih sredstev, ki jih bo imela komisija na voljo v letu 2002. Tone Lesnik 437