Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
OBVESTILA
republiške matične službe
Ljubljana, 1982
Vsebina:
- Uvod
- Načrt integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
- Shema avtomatizacije integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
-	Posvet o domoznanskih zbirkah in domoznanskih informacijah
V	tej številki objavljamo prva osnutka načrta sistema in sheme avtomatizacije knjižnično-in= formacijskega sistema na ljubljanski Univerzi.
Obe gradivi smo pripravili v Narodni in uni= verzitetni knjižnici in sta plod dolgotrajnih obravnav, posvetov in pogovorov. Podpisani se= stavljalci so vnesli v gradivo številne korist= ne pripombe bibliotekarskih strokovnjakov Na= rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in univerznih knjižničarjev na ljubljanski Univerzi. Veliko dragocenih napotkov smo dobili od sodelavcev iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Tudi komisija za informatiko, doku= mentacijo in knjižničarstvo je gradivi že ob= ravnavala in ju načelno sprejela, sedaj pa sta v obravnavi še v drugih strokovnih telesih uni= verze. Gradivi bosta v primeru, da ju sprejmejo, poslani v razpravo visokošolskim delovnim or= ganizacijam.
Pot do sprejema načrta bo torej še dolga in težko rečemo, kdaj bomo začeli sistem uvajati in kakšen bo v končni obliki.
Kljub temu, ali pa prav zato, smo se odločili, da obe gradivi v sedanji obliki predstavimo šir= ši bibliotekarski javnosti, saj se zavedamo, da je sistem univerznih knjižnic pomemben del bo= dočega enotnega slovenskega knjižnično-informa= cijskega sistema, ki ga uvaja novi zakon o knjiž= ničarstvu. Menimo, da bo gradivo zanimivo za vse naše knjižnične delavce in veseli bomo vsake pri= pombe, ki bi pripomogla k učinkoviti in praktični organiziranosti teh, za naš enotni knjižnični si= stem tako pomebnih knjižnic.
Miša Sepe
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Ljubljana, Turjaška 1
Oddelek za pospeševanje knjižničarstva
I. Načrt integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (Osnutek)
Uvod
S sprejanan zakona o usmerjenan izobraževanju, ki v 122.členu izrecno nalaga vsem šolam v usmerjenem izobraževanju skrb za primerno knjižnico, so dobile tudi visokošolske knjižnice zakonito osnovo. Z reorganizacijo usmerjenega izobraževanja, ki uvaja nove, poglobljene in bolj danokra= tične oblike je dobila knjiga skupaj z drugimi nosilci informacij večji pcmen, kot ga je imela doslej.
Za vsako knjižnico v sistanu usmerjenega izobraževanja velja "da postaja osrednji delovni prostor, mimo katerega ne moreta ne učitelj, ne učenec, pa naj gre za katerokoli področje vzgoje in izobraževanja, za katerokoli raven informiranja in za katerokoli fazo njunega sodelovanja v učnem pro= cesu". Knjižnica na visoki šoli je tista služba, kjer bo bodoči strokov= njak dobil vse potrebne informacije o stroki, ki jo študira, pa tudi iz= kušnje, kako te informacije iskati, najti in uporabiti, da bo osvojil vse tisto, kar je v stroki že dognano in raziskal in razvil stroko tudi do novih dognanj in rešitev. Uvajanje v samostojno raziskovanje študentov in v raziskovalno in znanstveno delo učiteljev je ena od taneljnih nalog vsake visokošolske organizacije, ki si je brez ustrezne knjižnice ne mo= remo predstavljati.
Univerzne knjižnice, njihove naloge, organiziranost in pogoji za delo so natančneje opredeljeni v Standardih za univerzne knjižnice. Tu navajamo le kratek povzetek nalog. Univerzan knjižnica: sistanatično pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje dokumente o dosežkih znanosti in kulture, organizira informacijsko dejavnost, organizira referalno dejavnost, so= deluje pri vzgojno izobraževalnem procesu na univerzi, organizira siste= matično izobraževanje študentov za uporabo knjižnice in znanstvenih ozi= rana informacijskih virov idr.
Že iz naštetih nalog je razvidno, da je dokumentacijsko informativna dejavnost obsežena v delu sodobne visokošolske knjižnice in zato v ton besedilu nerodni izraz knjižnično dokumentacijsko informacijska enota, preprosto zamenjamo s termincm "knjižnica", ki vse te dejavnosti vklju= čije, ozircma jih bo morala vključevati. Integrirani sistan znanstveno= strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih, pa v nadaljnan be= sedilu krajše označujano kot "knjižnični in INDOK sistan".
Glede na razvoj znanosti in cilje, ki jih želimo z visokošolskim izo= braževanjem doseči, sedanja organiziranost visokošolskih knjižnic ne ustreza. Edina možnost, da bi mogle knjižnice uspešno opravljati svoje naloge, z ekoncmično izrabo razpoložljivih finančnih sredstev in stro= kovnih delavcev, je, da se med seboj povežejo v organiziran sistan. V takan sistanu ohrani vsaka knjižnica svojo samostojnost ozircma svojo povezavo z visokošolsko organizacijo, ki jo je ustanovila, hkrati pa ima svoje mesto in naloge v sistanu, ki funkcionira kot organizirana celota.
Ideja o sistanu ni nova, na evropskih univerzah ga izgrajujejo že dvaj= set let. Tak sistem je bil zasnovan tudi na mariborski univerzi že ob njeni ustanovitvi.
Organizacija sistana
Pri predlogih za organizacijo Knjižničnega in INDOK sistana moramo iz= hajati iz sedanjih razmer na ljubljanski univerzi. Nekatere ljubljanske visokošolske organizacije imajo že več desetletno tradicijo in so si v tan času ustvarile velike knjižnice. Če zananarimo sicer pananbne ele= mente, kot so: strokovna urejenost, prostor, strokovni kadri idr. in, primerjamo samo število enot knjižničnega gradiva, dobimo med Ljubljano in Mariboran takšnole primerjavo:
Ljubljana: NUK 40% gradiva, ostale univerzne knjižnice 60% gradiva. Maribor:	UKM	76%	gradiva,	ostale univerzne knjižnice 24% gradiva.
Zaradi takšne razporejenosti gradiva in ob upoštevanju, da imamo v Ljubljani visokošolske organizacije razpršene na precej oddaljenih lo= kacijah, predlagamo za Ljubljano sistan, ki bo bolj decentraliziran cd mariborskega. Decentralizirani sistan bo gibčnejši in bolj uporaben,
vendar ga moramo tako organizirati, da bo vendarle ohranjena potrebna enotnost.
Predlagamo organiziranost na treh nivojih:
a) knjižnice posameznih visokošolskih organizacij;
b) knjižnice za širše strokovno nodročje;
c) osrednja univerzna knjižnica s knjižničnim odboran knjižničnega in INDOK sistema.
1.	Univerzna knjižnica za ožje področje
1.1. Je temeljna celica in sicer je namenjena predvsan študentan in sodelavcem svoje visokošolske organizacije.
1.2. Dolžna je predvsan preskrbeti dokumente in informacije za tekoče delo visokošolske organizacije.
1.3. Uporabnikom je čimbolj dostopna, posebno skrb je dolžna posvetiti študentan.
1.4. V teh okvirih ima tele naloge:
- sistematično pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje dokumente o dosežkih znanosti in kulture za svoje strokovno področje, obdelane dokumente združuje v osrednjo bazo podatkov;
- organizira informacijsko dejavnost za svoje področje s tam da:
a) posreduje informacije o dokumentih, ki jih hrani sama ali knjižnice sistana;
b) posreduje informacije iz dokumentov, ki jih hrani sama ali knjižnice sistema;
c) sodeluje pri vzgojnoizabraževalnem procesu za študente in druge udeležence izobraževanja;
d) organizira sistematično izobraževanje študentov za uporabo knjižnice in znanstvenih oziroma informacijskih virov.
Izvaja še druge naloge, zajete v standardih ali dogovorjene v sistemu;
1.5. Povezana je s knjižnico za širše področje (koordinacija nabave, med= bibliotečna izposoja, pretok informacij).
1.6. Povezana je s specialnimi knjižnicami in s specialnimi INDOK centri svojega ožjega strokovnega področja izven univerze, zlasti za izmen= javo informacij in dokumentov.
1.7.	Podatke o svojem gradivu pošilja v republiški centralni katalog in dokler avtomatizacija ni do kraja izvedena tudi knjižnici za širše področje.
2.	Univerzna knjižnica za širše področje
Poleg osnovnih nalog, ki jih opravlja za svojo visokošolsko organiza= cijo in so enake kot naloge knjižnice za ožje področje ima še dodatne naloge, zato mora biti dovolj razvita. To pcmeni, da mora imeti: ustre= zno kadrovsko sestavo (strokovno in številčno), ustrezno dostopnost upo= rabnikan (čas ko je odprta za uporabnike, čitalnica), bogato izbiro dokumentov (monografij, periodičnih publikacij in informacijskih virov) najnujnejšo tehnično opremo (xerox, terminal).
2.1. Naloge:
- dokumente nabavlja za svoje ožje področje (če ga ima), za širše področje pa predvsem: dokumente, ki zajemajo več ožjih področji, zlasti če gre za tuje gradivo ali drage publikacije, dokumente s področji, ki niso pokrita, informacijsko gradivo, pol publicirano gradivo itd., temeljna dela za širše področje;
- pri informacijski dejavnosti opravlja poleg nalog, kot knjižnica za ožje področje še:
- opravlja in organizira selektivno disemenacijo informacij;
- posreduje informacije iz drugih informacijskih služb;
- organizira referalno dejavnost za širše področje;
- strokovno povezuje manjše knjižnice s svojega področja na uni= verzi;
- vodi koordinacijo nabave dokumentov za svoje področje;
- posreduje dokumente s svojega okmočja;
- skrbi za povezavo s specialnimi knjižnicami in INDOK centri svojega področja izven Univerze, ozircma je sama specializiran INDOK center.
2.2. Knjižnični odbor se bo dogovoril o tem katere knjižnice bodo prevzele širša področja, in razdelitvi nalog. Za primer in kot izhodišče za razpravo predlagamo:
CEK - za ekonomske vede
Družboslovno knjižnico (bodoča) za družboslovje
QVLK - za medicino Biotehniško - za biotehniko CTK - za tehniko NUK - za humanistične vede
Osrednja univerzna knjižnica z odborcm univerznih knjižnic in INDOK služb
3.	Odbor univerznih knjižnic in INDOK služb je povezovalec sistana in stro= kovni usklajevalni organ. Sestavljajo ga vodje fakultetnih knjižnic in
I
knjižnic ostalih visokošolskih organizacij. V primeru, da je na visoki šoli več knjižnic, ustanove odbor - predsednik tega odbora je član odbo= ra in zastopa knjižnice svoje visoke šole. Strokovne posle za odbor upravlja NUK. Predsednika voli odbor iz svojih vrst.
3.1. Naloge odbora
3.1.1. načrtovanja v knjižničnan in INDOK sistanu;
3.1.2. zagotavljanje strokovne učinkovitosti delovanja sistema;
3.1.3. dogovarjanje o strokovnih problemih in sprejem strokovnih usmeritev;
3.1.4. razdelitev strokovnih področji med knjižnice;
3.1.5. koordinacija nabave med širšimi področji;
3.1.6. dogovarjanje o skupnih akcijah;
3.1.7. dogovarjanje in skrb za izvajanje vsebinskih nalog, ki izvirajo iz 122. člena zakona o usmerjenem izobraževanju;
3.1.8. skrb za izdelavo, za uveljavitev in izvajanje standardov;
3.1.9. reševanje strokovnih neusklajenosti med knjižnicami;
3.1.10. reševanje problanov v zvezi z uvajanjan AOP;
3.1.11. posredovanje stališč in predlogov knjižnic in INDOK dejavnosti Kcmisiji za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in odboru podpisnikov Samoupravnega sporazuma o sodelovanju pri razvijanju integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih
in skrb za izvajanje stališč, predlogov in sklepov kanisije in odbora v sistanu;
3.1.12. povezava ljubljanskega knjižnično-informacijskega sistana z mariborskim in drugimi sistemi.
4.	MJK - je univerzitetna knjižnica ljubljanske univerze in opravlja naloge univerzitetne knjižnice po standardih za univerzne knjižnice razen tistih, ki jih opravlja odbor.
4.1. Naloge
4.1.1. Sraranlja razvoj knjižničarstva in informacijske vede ter raziskuje njeno specialno problanatiko. Pospešuje modernizacijo poslovanja knjižničnega in INDOK sistana.
4.1.2. Organizira informacijsko-dokumentacijsko službo o pedagoškem in znanstvenan delu na univerzi-
4.1.3. Ureja bibliografije del visokošolskih učiteljev in sodelavcev univerze.
4.1.4. Analizira delo sistema, daje strokovno pcmoč, vodi centralne evi= dence dokumentov knjižnic univerze, ozircma baze podatkov.
4.1.5. Opravlja strokovne in organizacijske posle za odbor univerznih knjižnic in INDOK služb. ;
4.1.6. Je knjižnica za širše področje za humanistične vede.
4.1.7. Kot univerzitetna knjižnica zbira in posreduje taneljna dela za vsa področja znanosti in zbira literaturo za tista področja, za katera bo ugotovljeno, da bi sicer v celovitan sistanu ostala ne= pokrita ozircma slabo pokrita.
4.1.8. Kot republiška matična knjižnica opravlja, ozircma organizira ma= tično dejavnost tudi za knjižnice obeh slovenskih univerz, s tan da:
4.1.8.1.	- razvija strokovnost in organiziranost knjižničarske, dokumenta= cijske in informacijske dejavnosti;
- vodi razvid knjižnic;
- spranlja, ocenjuje in usmerja strokovno knjižničarsko dejavnost;
- pospešuje razvoj bibliotekarske in informacijsko dokumentacijske stroke v SR Sloveniji ter vzpodbuja in vodi raziskovalno delo;
- organizira strokovno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev;
- o ugotovljenih strokovnih pcmanjkljivosti obvešča poleg priza= dete knjižnice tudi pristojen odbor univerznih knjižnic;
- organizira inštruktorsko pcmoč knjižnicam in INDOK centrcm obeh univerz.
4.1.9. Povezuje referalno dejavnost obeh slovenskih univerz.
5. Kanisija za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani
5.1. Naloge
5.1.1. Usnerjanje knjižnične in INDOK dejavnosti glede na potrebe izobra= ževalne in raziskovalne dejavnosti na univerzi;
5.1.2. Kanisija obravnava razvojne načrte in predloge, ki jih pripravi odbor;
5.1.3. Obravnava vsa važnejša vprašanja, ki jih v obravnavo predloži odbor zlasti pa skrbi za:
- skupno evidenco in informiranje o vseh dokumentih,
- vsklajevanje nabave,
- učinkovitost poslovanja sistema, ki je vključen v informacijsko dokumentacijski sistan Slovenije,
- za izobraževanje uporabnikov in knjižničnih delavcev,
- obravnava letne načrte, poročila o delu odbora in dr.
5.1.4. Pripravlja dokumente za univerzitetni svet.
5.1.5. Poroča univerzitetnemu svetu o delu in problematiki knjižnične in INDOK dejavnosti in posreduje stališča univerzitetnega sveta odboru univerznih knjižnic.
Pripravila Miša Sepe
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Ljubljana, Turjaška 1
Centralni katalog SRS
II.	Shema avtomatizacije integriranega sistana znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
(Osnutek)
1.	Osnove avtomatiziranega knjižničnega in INDOK sistana Za učinkovito delovanje sistana je nujno pospešeno uvajanje avtanatske obdelave podatkov na tistih področjih in v taken obsegu, ki so vsklajeni s potrebami visokošolskih delavcev po eni ter realnimi materialnimi mož= nostmi po drugi strani.
S skupno oblikovanimi bazami podatkov morajo biti zajeti vsi dokumenti, ki jih na kakršen koli način pridobivajo knjižnice, INDCK službe in spe= cializirani INDOK centri v sistanu. Istočasno mora sistan omogočati pre= tok informacij iz bibliografskih baz podatkov dana in v tujini, ki jih dobivajo in procesirajo specializirani INDOK centri.
Glede na zgodovinsko pogojeno razvejanost univerznih knjižnic v Ljubljani je oblikovanje skupnih baz podatkov s panočjo AOP osnovni povezovalni faktor sistana. Pri njegovan nadaljnjan izgrajevanju se je treba naslanja= ti na že uvedene oblike AOP s posebnim ozircm na razpoložljivo strojno in programsko oprano (računalniški hardware in software). Knjižnice bo potre= ba postopoma opraniti z osnovnimi aparaturami za vnos in iskanje podatkov (terminali). S takšno opranijenostjo vseh udeležencev sistana bo ta postal pravi kooperativni knjižnično-informacijski sistan, kakršne že poznajo v razvitejših deželah.
Na področju AOP mora knjižnični in INDOK sistan Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani tesno sodelovati s KDI sistanan Univerze v Mariboru, za kar bosta morali ustanovi skleniti ustrezne dogovore.
Knjižnični in INDOK sistan Univerze se mora bodisi preko operativnega centra v NUK bodisi neposredno preko specializiranih INDOK centrov pri
1 2
univerzi vključevati v jugoslovanski sistan pretoka znanstvenih informa=
cij in knjižnično-informacijsko mrežo.
2.	Pregled stanja APP v univerznih knjižnicah in INDOK centrih (stenje jeseni 1981)
NUK: Baza raziskovalnih nalog, ki jih (so)financira RSS, eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS (^centralni katalog knjig), baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij (v obliko= vanju). Procesiranje raziskovalnih nalog in monografij po programih SAIDC 2, za RP in SDI po programih DORS na RRC. Procesiranje serij= skih publikacij v Nuklearnon inštitutu Boris Kidrič, Vinča (prenos baze na RRC predviden v 1. 1981).
CTK: Procesiranje bibliografskih baz podatkov CCMPENDEX (tehnika nasploh) in RSWB (graditeljstvo) z SDI in RP na RRC. Strojno postavljeni cen= tralni katalog (retrospektiva) serijskih publikacij s področja tehni= ke in prirodoslovno-mafanatičnih ved. Tvorba lastne baze podatkov s področja graditeljstva, AOP obdelava monografij v CTK. Interaktivno iskanje podatkov za RP v bazi podatkov LOCKHEED (ZDA) in Raum urd Bau, Stuttgart (ZRN).
CMK: Vključevanje vseh novosti (monografij) v knjižnici v "Bianedica Slo= venica".
IBNI (biomedicina): Baza podatkov za vse dokumente iz biomedicine sloven= skega geolingvističnega področja; podatki sproti objavljeni v "Bio^ medica Slovenica". Procesiranje po lastnih programih na RCU. Inter= aktivno iskanje podatkov za RP in SDI v bazi podatkov MEDLARS (nri DIMDI-ju v ZRN).
Fakulteta za strojništvo, specializirani INDOK center (SIC): Oblikovanje lastne baze za strojništvo, SDI in RP iz baze ISMEC. Procesiranje na RRC. Za lastno bazo uporabljeni programi SAIDC 2.
FNT/RCPU: Lastna baza podatkov o alkaloidih (SAIDC 2), procesiranje za SDI in RP iz CAC.
CEK: Lastna baza podatkov (monografije, članki) po SAIDC 2.
FSPN: Lastna baza podatkov po modificiranan SAIDC.
IJS: Procesiranje za SDI in RP iz baze INSPEC (fizika). Operativna izvedba preko INDCK Iskre na REC.
3.	Oblikovanje skupnih baz podatkov
3.1.	Univerzne knjižnice, INDCK službe in specializirani INDOK centri oblikujejo skupne baze podatkov za tele dokumente:
- monografske publikacije
- serijske publikacije
- dela univerzitetnih učiteljev.
Bazo monografskih publikacij oblikujejo s sprotnim vnašanj an podatkov za vse vrste monografskih publikacij in polpublikacij (tj.tudi za di= sertacije, raziskovalne naloge ipd.), ki jih pridobivajo z nakupan, zamenjavo ali darcm.
V bazo serijskih publikacij vnašajo vsako leto ob naročilih tujih serijskih publikacij podatke za vse tiste, ki jih bodo predvidena pridobile z nakupan, zamenjavo ali darcm. Ta katalog želja je osnova za koordinacijo naročil, s koordinacijo prečiščeni naslovi pa se ob= likujejo v katalog dokončno pridobljenih naslovov za ustrezno leto.
V kasnejši fazi izgrajevanja avtomatiziranega sistema se oblikuje tudi retrospektivna baza vseh serijskih nublikacij univerznih knjiž= nic.
Baza del univerzitetnih delavcev postane sodobna oblika združevanja podatkov o ustvarjalnosti univerze, kar je do sedaj opravljala Univerza z izdajanjan publikacije "Biografije in bibliografije uni= verzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev". Načelo selekcije podatkov za vnos v bazo ostane isti kot za publikacijo. Podatke prispevajo sami univerzitetni delavci na ustreznih formu= larjih (vhodnih dokumentih za AOP) , ti gredo nato v redakcijo (z mo= rebitnim dopolnjevanjem in popravki), ki ga opravijo knjižnice ustrez= nih VDO (oz., odvisno od njihove organiziranosti, tudi VTO, oddelkov, PZE, kateder ipd.). Končno redakcijo in vnos v strojno čitljivo obliko opravi NUK, ki tudi vzdržuje bazo. Z oblikovanjem te baze se neposredno
nadaljuje dosedanja publikacija, zato poteka na začetku vnašanje vanjo takole: najprej se vnesejo vsi podatki od vključno leta 1977 dalje; tej fazi sledi sprotno vnašanje za leto nazaj (ali po drugih rokih, za katere se dogovorijo VDO).
3.2. Za vnos v baze pripravijo univerzne knjižnice podatke takole:
- na standardnih vhodnih dokumentih (VD) (za monografske publikacije in dela univerznih delavcev); izpolnjene VD zbere NUK in opravi vnos v ustrezne baze podatkov
- v lastni bazi s kasnejšim prenosom iz svoje baze neposredno s traku v skupno bazo NUK (monografije, delno tudi dela univerzitetnih de= lavcev)
- na običajnih katalognih listkih po točno predpisanem formatu zapisa (za nova naročila serijskih publikacij)
- z neposrednim(interaktivnim) vnosan z lastnega terminala v skupno bazo podatkov (izvedljivo šele v kasnejših fazah razvoja avtanati= ziranega knjižničnega in INDOK sistana.
3.3. Strojno čitljivi formati zapisa podatkov so že oblikovani za tele vrste dokumentov: monografije (usklajeno z mednarodnim standardcm za bibliografski opis ISBD-M), članke (oz. sestavke v zbornikih), standarde, patente, časopise. Osnova za vnos je ustrezni vhodni do= kument, razen za serijske publikacije kot celote, za katere se po= sebnega VD ne izplača oblikovati, ker je osnovna baza že skoraj obli= kovana. Pri morebitnan vnosu na diskete ali magnetni trak (pogoj za to je, da ima knjižnica na voljo ustrezen terminal) lahko uporaba
VD odpade, vendar morajo biti podatki ob šaman vnosu preverjeni in po potrebi sproti popravljeni.
Za biografije univerzitetnih delavcev, ustrezajoče zapisu v publika= ciji "Biografije in bibliografije...") trenutno ni strojnega formata zapisa. V ta namen bi lahko uporabljali format, ki je razvit za re= gister raziskovalcev in ga je že oblikovala RSS, sedaj pa z njim up= ravlja Informacijski center.
3.4. Skupne baze podatkov uporabljajo udeleženci knjižničnega in INDOK sistana interaktivno (če imajo terminal) ali preko knjižnice za šir= še področje, ki ima ustrezno oprano oz. neposredno v NUK kot uprav= ljalcu baz.
4.	Baze podatkov v univerznih knjižnicah in v specializiranih INDOK
centrih, katerih nosilec je VDO
4.1. Univerzne knjižnice in specializirani INDOK centri v okvira Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani oblikujejo za svoje disciplinarno pod= ročje tudi lastne baze podatkov, v katere vnašajo podatke za vse vrste dokumentov ne glede na izvor, pri čemer v celoti zajamejo slovensko geolingvistično področje. Del podatkov iz teh baz (za mono= grafije in dela univerzitetnih delavcev) prenašajo v skupne baze po= datkov (glej tč. 3.).
4.2. Specializirani INDOK centri (glej pregled stanja, tč. 2.) pridobi^ vajo in procesirajo tudi tuje bibliografske baze podatkov. Iz njih dajejo SDI in RP informacije uporabnikan na univerzi in sploh v združenem delu.
Za oblikovanje avtomatizacije v okviru knjižničnega in INDOK sistona pod tč. 4.1. in 4.2. deluje njegov operativni center pri NUK kot koordinator in referalni center.
5.	Programska in strojna oprana na avtomatizirani knjižnični in INDOK sistem
Za vnos podatkov obstaja programski paket SAIDC 2, ki je v RRC in na voljo vsem raziskovalnim organizacijam, torej tudi vsan udeleženesn sistona. Obstajajo tudi modifikacije programov SAIDC, ki so vezane na specifičnost posameznih knjižnic; nekatere od teh modifikacij so na računalniku RCU. Za SDI in iskanje retrospektivnih podatkov (RP) v bazah oblikovanih po programih SAIDC je na RRC na voljo paket progra= mov DORS. Udeleženci sistana se lahko vežejo na dva računalnika:
Cyber pri RRC ali Delta pri RCU. Na RRC so programi SAIDC in DORS, na RCU modifikacije programov SAIDC. RCU nudi perspektivno večje možnosti, ker cmogoča priključitev večjega števila terminalov in je izrazito interaktivno usmerjen.
V	prihodnosti bodo morale dobiti vse univerzitetne knjižnice naj= nujnejšo periferno opremo (terminal, knjižnice za širše področje tudi tiskalnik).
V	enotnen knjižnična^ in INDOK sistemu bo treba odstraniti že obsto= ječa nesoglasja v strojnih formatih zapisov in poenotiti uporabo pro= gramskih paketov.
Pripravila nrjr. Jože Kokole in Alenka Pardubsky
Posvet o domoznanskih zbirkah in domoznanskih
informacijah
Konec junija, točneje 25.6.1982,je bil v Narodni in uni= verzitetni knjižnici v Ljubljani širši posvet o problema= tiki domoznanskih zbirk v splošnoizobraževalni knjižnični mreži. Posveta se je udeležilo 24 knjižničnih delavcev iz SIK II.skupine, UKM in NUK.
Tov. Tomo fertelanc, ravnatelj NUK, ki je vodil posveto= vanje, je opozoril, da se z novim zakonom o knjižničarstvu tudi SIK vključujejo v enoten knjižnično informacijski sistem, kot del družbenega sistema informiranja in da pomeni to za knjižničarstvo velik korak naprej, obenem pa tudi bolj organizirano delovanje.
Uvodni del pogovora je vodila Tov.Breda Filo, ki je za ta posvet pripravila obsežno gradivo o funkciji domoznanskih zbirk in domoznanske informacije v SIK in podala nekaj te= meljnih misli oziroma razlogov, ki so jo vodili pri sesta= vljanju teksta.
Razprava je pokazala, da obstaja na tem področju še vrsta nerazrešenih problemov, od težav s katerimi se srečuje bibliotekar pri formiranju take zbirke^do tega, da ni dogovorjeno, kaj in koliko gradiva domoznanske vrednosti naj zbirajo posamezne knjižnice. Opozorili so tudi na pre= krivanje nalog med knjižnicami, muzeji in zgodovinskimi arhivi. Nekateri razpravijalci so bili mnenja, da SIK ne smemo obremenjevati z arhivsko funkcijo. Knjižnice morajo biti živ informacijski center in naj ne zbirajo gradiva brez selekcije, čeprav so obstoječa knjižničarska načela v tem smislu drugačna. Poudarili so nujnost, da ugotovimo, kaj imamo na tem področju zbranega in kako gradivo obde= lujemo/ oziroma kakšna je njegova dostopnost. Svarili so pred prevzemanjem nalog družbenih INDOK centrov, zlasti pred zbiranjem vsega delegatskega gradiva, ki ni vedno kvalitetno , se prekriva, je pa izredno obsežno.
Ob zaključku razprave je Tomo Martelanc predlagal, da se vsem problemom, ki so bili predstavljeni v gradivu in l/ razpravi, poglobljeno posvetimo. Jasno bo potrebno dolo= čiti vlogo knjižnic v družbenem sistemu informiranja, toč= neje opredeliti delovanje knjižnic s področji posameznih
sorodnih dejavnosti (muzeji, arhivi), poskrbeti bomo mo= rali za enotno obdelavo gradiva, splošno dostopnost in za to, da ne bo nepotrebnega podvajanja del in nalog. Pri iz= gradnji sistema moramo že zdaj načrtovati uporabo sodobnih tehnik.
Udeleženci so zato sklenili, da se bodo poglobljeno lotili razčiščevanja problemov obravnavane problematike in po= skusili do knjižničarskega posvetovanja jeseni 1983 že pri= praviti nekaj skupnih izhodišč in smernic. Dogovorili so se,
- da bo prva naloga, v kateri bodo sodelovali vsi ude= leženci s potrebnimi podatki, podroben pregled vsebin= ske usmeritve domoznanskih zbirk, njihov akcijski radij, specialnosti, ki so za nacionalno kulturo posebej zani= mive in jih knjižnice že opravljajo (bibliografije, doku= mentacije idr.). Analizo bo pripravila NUK;
- pripravili razgovore s sorodnimi strokami o delitvi na= log in o sodelovanju na raznih nivojih;
- sodelovali pri pripravi smernic za razvoj enotnega knjiž= nično informacijskega sistema.
Druga tema posveta je zajela problematiko shranjevanja pe= riodičnih publikacij v SIK. Na izredno zahtevnost hranje= nja tega gradiva, ki potrebuje ne le veliko prostorskih zmogljivosti, temveč tudi veliko sredstev za vezavo,je opozorila Ančka Korže-Strajnar. Prav takšen,če ne
še večji problem pa je vprašanje njegove dostopnosti, saj je tudi v idealnih pogojih zaradi neprimerne oblike in slabe kvalitete papirja, težko uporabljivo. Shranjevanje tega gradiva v obliki mikrofilmov bi razrešilo večino obstoječih problemov.
Udeleženci so poročali o različnih akcijah v tej smeri, ki so jih posamezne knjižnice že izvedle in so bili mnenja, da bi morali čimprej organizirano preiti na mikrofilmanje tega gradiva.
Sklenili so^naj NUK začne pripravljati skupno akcijo za organizacijo preslikavanja periodičnih publikacij in na= bavo potrebnih aparatov in priporočil, naj se poveže tudi z arhivarji in drugimi interesenti za takšne usluge.
Čimprej se bo potrebno dogovoriti tudi za enotno, tipi= zirano opremo in enoten format fotokopij, da se bo prej nabavljena oprema lahko kasneje vključila v skupno bazo.
Tretji del posveta je bil namenjen perečim problemom posvetovanja družboslovnih informacij za SIK. Komisija za spremljanje bibliotekarske vede pri Društvu bibliote= karjev Slovenije je izoblikovala predlog za širše in organizirano sodelovanje splošnoizobraževalnih knjiž= nic s specializiranim INDOK centrom za družboslovje pri FSPN. Le-ta je v svojem večletnem delovanju zbral tako močno podatkovno zbirko, da ima danes, ko si prizade= varno za podružabljanje znanosti, širši pomen in upo= rabnost. Zato je pomembno, da dosežemo tudi prek knjiž= nično-informacijske dejavnosti SIK, ki je občanom naj= bolj odprta, njeno večjo izrabljenost.
Dejavnost centra je predstavil njegov vodja Primož Južnič in podrobneje pojasnil razloge za tako akcijo. Udele= ženci so imeli ob tej razpravi več konkretnih vprašanj, zlasti ker še vedno prevladuje mnenje, da za informacije namenjene anonimnim uporabnikom, nimamo dovolj material= nih možnosti in da bi za začetek bilo bolje, da bi se dogovorili za poskusno prejemanje informacij. Prvo sode= lovanje bo potekalo prek treh knjižnic, Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju, Osrednje knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici in Osrednje knjižnice Kranj.
Udeleženci so bili s posvetom zelo zadovoljni in so izra= zili željo, da bi take problemske posvete uvedli kot red= no delovno povezovanje. Ob zaključku jih je ravnatelj NUK informiral še o uvajanju AOP v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Ančka Korže-Strajnar
PRI NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI
LAHKO NAROČITE:
ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967.	(25	din)
BAJEC, J.: Slovenski časniki in časopisi 1937-1945 Ljubljana 1973.	(100	din)
BULOVEC, Š.: Bibliografija slovenskih bibliografij 1961-1973. Ljubljana 1976. (100 din)
GLASBENI rokopisi. (15 din)
ISBD(M): Mednarodni standardni bibliografski opis zaključenih publikacij. Ljubljana 1981.
(100 din)
ISBD(S): Mednarodni standardni bibliografski opis tekočih publikacij. Ljubljana 1981.	(100	din)
KATALOG rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice.
1., 2., 3., snopič {š. 100 din); 4. snopič (200 din);
5.	in 6. snopič (150 din); Komplet (800 din)
NOVOSTI UDK s področja družbenih ved. Ljubljana 1977.
(50 din)
OBVESTILA republiške matične službe. (20 din)
SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih v letu 1977 prejemajo knjižnice visokošolskih zavodov v Slove= niji. Ljubljana 1977 .	(150 din)
SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Slo= veniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1978. Ljubljana
1978	. (150 din)
SEZNAM tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Slo= veniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1979. Ljubljana 1979.	(150 din)
SEZNAM tujih periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962.	(11	din)
SLOVENSKA bibliografija za leto:
1949	(15	din) ,	1950	(15	din) ,	1954	(1	5	din) ,
1955	(13	din) ,	1956	(30	din) ,	1957	(4	5	din) ,
1958	(30	din) ,	1959	(25	din) ,	1960	(3	2	din) ,
1961	(32	din) ,	1962	(32	din) ,	1963	(3	2	din) ,
1964	(32	din) ,	1965	(36	din) ,	1966	(4	4	din) ,
1967	(44	din) ,	1968	(80	din) ,	1969	(1	80	i din) ,
1970	(180	i din,	1971	(200 din) ,		1972	(	250 din) ,	
1973	(800	i din)	, 1974	l (3	50 din)	, 197	5	(1	,250 din)
STANDARDI za javne knjižnice. Ljubljana 1975.	(20 din)
VODIČ kroz narodne biblioteke Jugoslavije. Beograd
1979	. (200 din)
VODIČ po knjižnicah slovenskih univerz. Ljubljana 1976. (5 din)
VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in infor= macijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969.
(15 din)
ZAKLADI "NUK", Ljubljana 1981.	(400 din)
ZBORNIK Narodne in univerzitetne knjižnice. I. Ljubljana 1974.	(40	din,	za člane DBS 30 din); II. Ljubljana
1978.	(100	din,	za člane DBS 50 din)
Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Uredila Miša Sepe. Odgovarja Tomo Martelanc. Naklada 500 izvodov. Cena 20 din.
YU ISSN 0350-3577